Poštnina plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. IH« KIH—Mlfll—B—MWM—J—MKMWD—fajr w;»g< *%t*CM*JUrfX/f n*nuto*M^.'gnMH4P9**M maAi>* morali resignirati na del svojih dohodkov in tudi sami nositi posledice svoje ponesrečene valutne politike. Še bolj žalostno pa je, da se pri nas v Sloveniji že itak občutni neposredni davki izterjujejo v vso silo in da se finančna delegacija ne ozira dovolj na vedno ostrejšo gospodarsko krizo, ampak odreja poostreno izterja vanje davkov ravno ob najneugodnejšem času, ob času mrtve sezone, ki je najmanj prikladna za vnovčevanje zalog in izdelkov, ob času težkih izgub, ka- : tere so zadele zasebno gospodarstvo , vsled visokega porasta dinarja, kakor tudi vsled kupčijskega izpada, katerega je povzročila nova visoka carin- ’ ska tarifa. j Delegat ministrstva financ v Ljubljani ;g. dr. Savnik je pred kratkim naslovil na davčna oblastva in na davčne urade, ostro okrožnico, v kateri zabi-čuje kakor jo citirajo nekateri časopisi, podrejenim organom, naj posvečajo izterjavanju davkov povišano pozornost, kajti sedanji davčni zaostanki so »škandalozno visoki«. Svoje uradnike patetično vprašuje: »Ali hočete, da naj poročam na merodajno mesto: Gospod, motil sem se, moji ljudje brez procentov ne bodo več izpolnjevali svojih dolžnosti?« v nadaljnih izvajanjih namiguje očividno na plače , državnih nameščencev in jim predo- ! čuje: »Kljub vsestranko in krepko napredujoči konsolidaciji naša država notorno še ni razpolagala z zadostnimi i financijelnimi sredstvi, da bi mogla izpolniti vse svoje deloma najnujnejše naloge. Dokazov mi menda ni treba daleč iskati, čutimo jih na lastnem telesu.< A g. delegat sam uvideva pred kakšno težko nalogo je postavil svoje uradnike. Zato jih tolaži češ »z ono mero žrtvovalnosti in samozataje- j vanja, ki jo smatram pri slovenskem ' uradniku za samoobsebi umevno, se pa dajo (težave) obvladati, ako se stvar prav prime v roke in se ne bodete dali motiti niti po privatnih re- j kriminacijah, niti po javni kritiki, ki tudi ni vselej strokovnjaška, niti ne-interesirana, niti politično »pristran- j ska«. G. delegat koncem okrožnice iz- 1 raža upanje, da bo pri vseh uradih glede izterjavanja davkov »zavladala resna volja to zavoženo stvar spraviti nazaj na pravi tir. Kolikor se pa varamo v tej svoji nadi, naj prizadeti sami sebi pripišejo posledice.« Te posledice so pa naštete v prilogi k tej okrožnici: »Novi uradniški zakon daje, posebno sedaj še, možnosti dovolj, da se neposredno ustvari ali izposluje remedura. Kakor nerad, se bom te možnosti poslužil brez mnogo formali-tet in na način, ki bo za dotičnika naj-občutnejši, ako sprevidim, da z lepa ničesar ne dosežem.« In s povdarkom nadaljuje g. delegat: »Vsi uslužbenci so lahko uverjeni, da imam v tem oziru zagotovljeno brezpogojno oporo pri gospodu finančnem ministru.« Finančni minister je v naši državi prvi faktor, ki ima interes na tem, da se ohrani substanca in njena rentabilnost, ker le taka smer finančne politike mu jamči trajno naraščajoče dohodke. Sigurno je, da bas sedanji fin. minister, ki je po poklicu bankir in praktični ekonom ne more biti sporazumen, še manj pa dajati odredbe, ki morajo neizogibno celi pokrajini spodrezati korenine gospodarski aktivnosti. Sigurno je tudi, da on izvedbo izterjavanja davčnih zaostankov katastrofalne posledice davčne prakse pozna samo iz enostranskih poročil podrejenih organov, ne pa iz objektivnega, splošno gospodarskega stališča. Nadalje g. delegat odreja podrobnosti eksekucije in daje navodila, kako postopati posebno proti onim, »ki zaležejo za kopo drugih in bi (po njegovem mnenju) ob malem naporu tudi lahko plačali, pa iz malomarnosti ali ker iim ne diši, ne plačajo ali se v svoji oblastnosti celo upirajo plačilu.« Mnenja smo, da g. delegat zapira oči pred notomimi dejstvi, da se davki v povojni dobi niso pravočasno predpisovali, ampak večkrat za več let nazaj {posebno vojni davek) vsled česar je moral davkoplačevalec v takih primerih od obdačenih dohodkov vsled porasta denarnega kurza plačati davek ob kurzu, ki je bil do 40 ali še več od-*^otkov višji nego so bili dohodki. V zvezi s tem so izgube na vrednosti nepremičnin in blagovnih zalog in vedno težje obrestovanje dinarskih dolgov. Noben objektiven opazovalec našega gospodarskega življenja bi ne smel prezreti teh dejstev, najmanj pa g. delegat, ki naj bi se zaradi tega prizadeval, da po možnosti brez pre-občutnih pretresijajev našega gospodarskega življenja likvidira posledice povojne dobe. V tem tiči ravno umetnost, ne pa v tem, da se gordijski vozel prehodne dobe pred izenačenjem davkov enostavno preseka. Lahko je na eni strani ubirati mile strune, da nihče ne zahteva od uradnikov, »da bi uničevali eksistence«, na drugi sirani pa namigavati kako se z žepnim rubežem more »baš neko lepo nedeljo ob navzočnosti mnogoštevilne publike vršiti žepni rubež in s tem ne le osramotiti davkoplačevalca, ampak mu izpodkopati ugled, zaupanje in kredit, kar je pri mnogih istovetno z njihovo gospodarsko eksistenco. In posledice tega? Za enkrat se kažejo posledice v tem, da se večina prošenj za odlog davčnega plačila ali za odplačevanje davčnega zaostanka v obrokih kratkomalo zavračajo. Temu zavračevanju bo sledil opomin, bo sledila rubež in prodaja, ako ne bo davkoplačevalec šel preko svoje gospodarske moči, da plača svoje davke. V vsaki številki »Urad. lista , imamo v objavah konkurzov in poravnav zadosti dokaza, da je situacija do skrajnosti napeta in da očitki renitence ali malomarnosti slovenskim davkoplačevalcem baš niso zadosti utemeljeni. Drakonične odredbe okrožnice so le v stanu težavo položaja še poostrili in spraviti mnogo gospodarskih podjetij iz ravnotežja. Mislimo, da tudi izvrševalni davčni organi, ki so kot krajevni podrobni poznavalci razmer najbolje informirani o trenotnem položaju in plačilni zmožnosti podjetij, našli dosedaj za potrebno koncedira-ti vplačila v obrokih ali druge olajšave, ne zaslužijo za to očitka brezbrižnosti. Končno se moramo zavedati političnih posledic takega prenagljenega postopanja, ki ne bodo nobeni vladi dobro došle. Svečana otvoritev Ljubljanskega velesejma. Preteklo soboto se je kmalu po deveti uri zbrala na prostoru pred vele-šejmskim uradom velika množica zastopnikov oblasti, korporacij in organizacij ter odličnih povabljenih gostov, da prisostvuje svečani otvoritvi velese jma. Točno ob napovedani uri se je pripeljal v spremstvu svoje soproge in tajnika minister trgovine in industrije g. dr. Ivan Krajač, da sam izvrši svečani akt otvoritve našega sejma. Gospoda ministra dr. Krajača je ob prihodu nagovoril predsednik velesejma g. F. Bonač, ki je dejal: Čast mi je kot predsedniku Ljubljanskega velesejma najiskreneje pozdraviti gospodo, ki se je odzvala v tako mnogobrojnem številu, da prisostvuje slavnostni otvoritvi pete naše razstave. Ne bom očrtaval zgodovine naše splošno znane gospodarske institucije, hočem izpregovoriti le par kratkih besed, primernih resnim časom, v kojih obhajamo našo petletnico. Val svetovne gospodarske stagnacije in krize je kaj kmalu zajel v svoj vrtinec tudi našo industrijo in obrt’. Težkoče so se stopnjevale od leta do leta in danes že lahko govorimo o boju za obstanek. S porastom mednarodnega dinarskega tečaja se na žalost ni sorazmerno dvignila kupna vrednost našega dinarja v državi sami. Stroški produkcije se niso zmanjšali, dočim so v splošnem cene blagu začele padati. Pomanjkanje gotovine, drage obresti, vedno občutnejši pritisk inozemske industrije, in končno tudi nezadostne skušnje naše mlade industrije, ki je vzbujala toliko lepih nad, vse to je povzročilo znaten gospodarski potres. Vse, kar je ustvarila le trenutna konjunktura, a ni bilo a priori zdravo fundirano, se je jelo rušiti. Spolnile so se pač svetopisemske besede: »Veliko jih je poklicanih, a malo izvoljenih. Javnost sedaj vidi, da industriji in obrti niso posuta tla z rožicami, ampak z bodečim trnjem. V teh težkih časih, ko izgleda, da gospodarska kriza še ni dosegla vrhunca, nam kaže Velesejem edino pravo pot do rešitve, in ta je v podvojenem delu v stremljenju navzgor in naprej. Če smo dosedaj kljubovali vsem težavam, nas tudi bodočnosti ne sme biti strah. Treba samo, da i merodajni krogi v polnem obsegu spoznajo naš težki položaj in uvidijo, da zavisi od izida borbe, ki jo bojujemo, ne samo eksistenčno vprašanje poedincev, ampak tudi gospodarski obstoj ene najlepših pokrajin naše države. Da bi nudil Velesejem najpopolnejšo sliko celokupnega našega narodnega gospodarstva, priredil je že lani, v vsestransko zadovoljnost, kmetijsko razstavo. Letos je ta osnovana še na dokaj širši podlagi in je, v očigled velikemu zanimanju, ki vlada zanjo, že danes gotovo, da bo ostala stalno na repertoarju Ljubljanskega velesejma. Dobro se zavedajoč, da bo naša domovina z uspehom kljubovala svetovnim viharjem le, če bodo njeni sinovi in hčere prežeti trdne velje, ki pa se more razviti le v zdravem telesu potom vsestranske krepitve in nege telesa, priredil je odbor Velesejma v svrho popularizacije športa kot letošnjo novost šporlno razstavo. Priredili smo tudi letos higlijensko razstavo, ki je že lani obudila toliko živahnega in opravičenega zanimanja. Trdno sem uverjen, da bo, kakor druga leta, tudi letošnji Ljubljanski velesejem poživljajoče vplival na našo industrijo, trgovino in obrt. V prav posebno bodrilo nam je vsem razveseljivo dejstvo, da so našla naša stremljenja odziv na Najvišjem mestu. Nj. Veličanstvo kralj je blagovolil prevzeti protektorat tudi nad letošnjim Velesejmom. Navdani iskrene hvaležnosti se klanjamo našemu viteškemu kralju, kličoč mu trikratni živio! Zahvaljujem se s tega mesta vsem prijateljem, podpornikom in sodelujočim, ki so si stekli zaslug za našo letošnjo prireditev. Prav posebno milo in drago mi je, da morem pozdraviti .ned nami v tako velikem številu došle odlične goste in zastopnike naših oblasti. Predvsem pozdravim najspoštljivejše ministra za trgovino in industrijo g. dr. Krajača in se mu zahvaljujem, da je prevzel častno predsedstvo našega Velesejma in se odločil osebno ga otvoriti. Iskreno pozdravljam g. ministra trgovine in industrije dr. Krajača, ki je istotako blagovolil počastiti našo prireditev s svojo osebno navzočnostjo. Prisrčno pozdravljam tudi vse druge zastopnike državnih oblasti, gg. velike župane ljubljanske in mariborske oblasti, dalje naše slavne narodne vojske, gospodo visokega klera ter reprezentante inozemskih držav. Iskreno pozdravljam člane Narodnega predstavništva, zastopnike stolnega mesta Ljublane in mest ter drugih občin, dalje zastopnike Trgovske in obrtniško zbornice, industrijskih komor in vseh drugih korporacij. No smem končno prezreti zastopnikov našega požrtvovalnega tiska, ki se mu s tega mesta najtopleje zahva-ljujem za veliko vnemo in razumevanje, s kojim je že od začetka sem podpiral naša stremljenja. Dovoljujem si sedaj prositi g. ministra za trgovino in industrijo, da blagovoli otvoriti V. Ljubljanski velesejem. 1 Minister dr. Krajač je v izbranih besedah orisal gospodarski pomen našega velesejma tako za Slovenijo, kakor tudi za celo državo. Prav laskavo se je izrazil, da prednjači Slovenija ( v kulturnem in organizatoričnem razvoju drugim pokrajinam v naši državi in da igra važno vlogo na gospodarske mpolju. To so dosegli tudi Ljubljanski velesejmi, ki spadajo med najbolje organizirane narodno-gospodar-ske prireditve v naši državi. Vodstvo Ljubljanskega velesejma in ž njim tudi vsi slovenski privredniki s© na pravem potu. Njihov namen je bil že pri ustanovitvi ljubljanskih velesejmov stopiti potom dobro organizirane propagande s slovensko industrijo, Jr-govino in obrtjo pred zunanji svet in dokazati, da Slovenija ni zadnja med naprednjimi in gospodarsko razvitimi deželami. la namen je bil dosežen in sedaj je treba na tej poti vztrajati. Gospcd minister je ob zaključku svojega govora obljubil, da bo vlada podpirala prizadevanja slovenskih gospodarskih krogov in da stori on kot minister vse, da se bo slovenska industrija, trgovina in obrt čim uspešnejše razvijala. Ob koncu je g. minister izjavil, da otvarja letošnji velesejem. Nato se je vršil ogled velesejma. G. minister si je natanko ogledal ves velesejem. Hazgcvarjal se je z razstavi jalci, po-Kazal povsod največje zanimanje. Ne-umerno je hitel od stojnice do stojnice, govoril, vpraševal nepretrgoma, ko so drugi iz spremstva že opešali. V govoru-s tem ali onim razstavljal-cem, kakor tudi z okolico, ki ga je spremljala, se je minister opetovano zelo laskavo izrazil o visoki razvojni stopinji naše industrije, trgovine in obrti in večkrat pritrjeval, da se povsod vidijo posledice dobre, sistematične gospodarske organizacije. Napredek v domači industriji. (Novo podjetje v Kranju.) Ako se pelješ z vlakom iz Ljubljane na Gorenjsko, skoro fie moreš mimo Kranja, ne da bi pogledal skozi okno na novo kolonijo, ki je, kakor da bi vzrastla iz Save, skoro črez noč nastala med kranjskim kolodvorom in mestom na savskem bregu desno pred mostom in ki se bo razvila v cvetoče živahno industrijsko torišče, ki bo blagodejno vplivalo ne samo na mesto Kranj in celo njegovo okolico, ampak ki obenem pomeni izredno važen ko--rak naprej v razvoju naše mlade industrije. V letu 1925 ustanovljena Jugoslovanska češka t v o r n i c a bombažnih tiskani n, d. d., Kranj, se je po končani zgradbi in končani ureditvi tkalnice v letu 1.S24 predala obratu, medtem, ko se je z ureditvijo barvalnice in tiskarne končalo komaj maja meseca t. 1. in se je tako z izdelovanjem barvanega in tiskanega blaga moglo začeti komaj letos. Razpečevanje surovega blaga se je v času do izgotovitve obrata za tiskanje razvijalo zelo ugodno in so nizke cene fabrikatov te tovarne vplivale zelo ugodno na splošni položaj cen. Potem ko je začel funkcionirati tudi obrat za tiskanje, se je razpečevanje surovega blaga ustavilo in začelo se je oddajati na trg samo tiskano blago vsake vrste. Blago je tako glede kakovosti kakor tudi glede okusa, tehnične izvršbe in drugega popolnoma odgovarjalo vsem zahtevam in je doseglo najmanj višino najboljših inozemskih izdelkov. Kakor čujemo, razvija tovarna svoje posle zelo dobro. Razpečevanje blaga gre hitro, tako, da se proda takorekoč izpod stroja, kar ni samo upzumljivo iz že navedenih razlogov, ampak v glavnem zbog tega, ker ne bo sedaj prodajalec, ki je doslej dobival inozemsko blago, primoran, položiti 30 do 40% vrednosti samo na carini. Z zadoščenjem moramo ugotoviti, da se to novo domače podjetje naj-I lepše razvija in prepričani smo, da s» bo v kratkem tako izpopolnilo, da bo moglo zadostiti vsem potrebam in zahtevam. Kapaciteta, produkcijska zmožnost sedanjih strojnih naprav, znaša 4 do 6 milijonov metrov na leto. Vendar je ustroj barvalnice in tiskarne tak, da je mogoče zvišati produkcijsko zmožnost z vpostavitvijo novih strojev na približno 12 milijonov metrov na leto. Delniška glavnica te za naše gospodarstvo tako važne tovarne je znašala spočetka 1 miliion dinarjev, zvišala pa se je kasneje na 5 milijonov in se bo pri letošnjem občnem zbora, ki se vrši v septembru, zvišala na 10 milijonov dinarjev. Tako tovarna, strojne naprave kakor tudi zgradbe, uradniške hiše itd. odgovarjajo popolnoma principom najmodernejšo tehnike in higiene. Na obiskovalca napravijo najlepši vtis. Tovarna zaposluje žo sedaj 300 delavcev. Podjetju, ki zasluži vsestranske podpore, želimo najlepših uspehov. »Trgovska izpričevala«. Po turifni postavki 71. taksne tarife k zakonu o taksah in pristojbinah se plačuje za potrditev ali izdajo trgovskega izpričevala taksa po 60 Din, za potrditev mojsterskega izpričevala taksa po 20 Din in*za potrditev pomočniškega izpričevala luksa po 5 Din. Ker postavka 71. taksne tarife govori splošno o trgovskih izpriče-valih brez vsake natančnejše označbe, razlike in omejitve, so oblasiva v Sloveniji smatrala, da spadajo pod takso 60 Din naravno vsa izpričevala, ki se izdajajo trgovskemu osobju, ako niso ta izpričevala zavezana kaki drugi posebni taksi ali pa izrecno takse oproščena, torej učna izpričevala, kakor tudi izpričevala o sposobnostih, vedenju in službovanju trgovskih nameščencev. V citirani postavki nadalje omenjena mojstrska in pomočniška izpričevala se po uradnem tolmačenju nanašajo edino na obrtniška izpričevala. Ker ni stvarno nobenega razloga, da bi se izpričevala, ki se izdajajo trgovskim nameščencem višje taksirala nego se taksirajo izpričevala obrtniških nameščencev, se je zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obrnila s posebno spomenico na generalno direkcijo posrednih davkov, v kateri jo je opozorila na to po njenem mnenju nepravilno prakso in prosila, da izda na podlagi čl. 43. zakona o taksah in pristojbinah avtentično tolmačenje, katera trgovska izpričevala so zavezana taksi po 60 Din. Na podlagi tc spomenico, je generalna direkcija posrednih davkov z razpisom z dne 6. julija 1925 štev. 46.001 izdala glede takse po tarifni postavki 71. nastopno pojasnilo: »Taksa po tarifni postavki 71. taksne tarife plačuje sc samo za izpričevalo o sposobnosti za vodstvo gotovega trgovskega ali obrtniškega opravila, kakor tudi za izpriče vala o pomočniški sposobnosti brez o/.iia na to ali izdaja izpričevalo trgovsko ali obrtniško podjetje. Potemtakem so vsa izpričevala o sposobnosti za vodstvo trgovskega posla zavezana taksi 60 Din, vsa izpričevala za vodstvo obrtniškega posla 20 Din, a vsa pomočniška izpričevala ne glede na vrsto opravila taksi po 5 Din. Izpričevala, ki se izdajajo samo o obnašanju so zavezana taksi po tarifni postavki 3. in 4. taksne tarife (20 Din1). Industrija. Zaščitna stremljenja italijanske slad-korne industrije. Italijanski sladkorni in-dustrijci so se pred kratkim obrnili do finančnega ministra Volpija s spomenico, v kateri zahtevajo krepkejšo zaščitno carino na uvoz sladkorja. Trdijo, da je g sladkorno repo posejana površina padla od 130.000 ha na 55.000 in da je od prejšnje kampanje ostalo 1,700.000 ton sladkorja neprodanega, torej količina, ki tvori velik del celotne produkcije 4,000.000 ton. Sladkorna industrija se boji, da bo od 53 italijanskih sladkornih tovarn za časa letošnje sladkorne kampanje brez dela 17. Zahteva se poviša zaščitne carin? od sedanjih 14 na 18 zlatih lir. — Ta akcija italijanske sladkorne industrije je umevno razburila češkoslovaške izvoznike. Ti so se doslej dokaj težko borili za italijanski sladkorni trg. Ko se je namreč v Italiji popustilo od pretiranega protekcionizma sladkorne produkcije, so se sladkorne tovarne prilagodile v tehničnem oziru modernejšim zahtevam ter svojo produkcijo dokaj po. cenile in okrepile. V zvezi s* tein v febru- 1 arju letošnjega leta uvedena uvozna carina 9 lir je učinkovala tako, da je uvoz sladkorja v Italijo izredno padel. Dočim se je v času prostejšega režima, t. j. od 1. avgusta 1924 do konca januarja 1925 uvozilo v celem 695.000 ton sladkorja, od lega samo iz Češkoslovaške 622.000 ton, je šel od marca t. 1. uvoz tako nazaj, da se je gibal mesečno na okroglo 30.0u0 ton. Češkoslovaška sladkorna industrija v svojih novinah krepko protestira proti povišanju italijanske uvozne carine na sladkor ter dokazuje, da je že doslej no-tiral češkoslovaški sladkor v Trstu višje, akor italijanski. Korak italijanskih sladkornih industrijcev označujejo le kot prikrito ponovitev že začetkom lela izražene zahteve po prepovedi uvoza sladkorja, katere si odkrito ne upajo izreči, ker se zavedajo, da bi prepoved italijanska vlada odločno odklonila z ozirom na dobre trgovinske odnošaje s češkoslovaško državo. Tudi opozarjajo, da bi ugoditev zahtevi italijanske industrije utegnila izzvati odmev ob priliki reševanja še mnogih predstoječih trgovsko-poliličnili problemov, kakor vprašanja vinskih kontingentov itd., katerih rešitev je za ekspanzijo italijanskega eksporta važnega pomena. Denarstvo. Sovjetska republika in inozemske banke. Z ozirom na možnost, da se pritegne živahnejše delovanje inozemskih finančnih zavodov v prihodnjem gospodarskem lelu, je sovjetski delavski in obrambni svet sklical komisijo pod vodstvom So-koluikova in Trockega ter jo poveril z nalogo, da prouči vprašanje pripustitve inozemskih bank na območju SS1! Unije. Pričakovati je torej, da se bodo dosedanje ozke meje na tem gospodarskem polju v Rusiji znatno raztegnile. Dolarsko posojilo poljski vladi. Po vesteh, ki krožijo na varšavski borzi, je sklenila poljska vlada z neko inozemsko tvrdko pogodbo, glasom katere dobi vlada na račun dobav žita, ki se imajo letos izvršiti, predujem 10 milijonov dolarjev. terpentinov*) milo, najbolj! domatl izdelak, ne sme manjkati v nobeni trgovini I Vsaka gospodinja, ka-teg« je pr.,la en rat s tem milom, ne bc več kupila drugega mila t ranskih provinc v tem oziru energično v Uimu posredovali. — V Benetkah so ustanovili akcijsko družbo s kapitalom 20 milijonov lir, ki se lahko dvigne na sto milijonov lir. Udeležene so tudi razne tržaške družbe. Namen družbe je, plovba I po rekah, prekopih in lagunah. — An- | glo-avstrijska banka je prevzela ladjedelnico »Atlantica«. Po vojski so podjetje na novo uredili, a je imelo veliko težkoč. Ima podružnice v Budimpešti, na Keki in v Rimu. Omenjena banka bo vse tež-koče odstranila. — Delničarji plovbne družbe »Adria« so odobrili poročilo za leto 1924. Brutodohodki znašajo 5,431.000 lir, čisti dobiček pa 2,168.000 lir. Dividenda znaša na akcijo 12 lir ali G odstotkov. — Majhna, a zelo podjetna ladjedelnica Istria-Trieste zaključuje gospodarsko leto 1924 s čistim dobičkom 836.000 lir, kar ji dovoli izplačilo dividende 20 ir na akcijo pri nominalni vrednosti 50 lir = 40%! — Tržaški Lloyd je vpeljal direktno zvezo iz Trsta v Haifo in Jafo, s parnikoma »Gianicolo« in »Carniolia«. V prvi vrsti bo zveza služila prevažanju židovskih izseljencev. — V ladjedelnici Cosulicha v Tržiču so spustili v morje ladjo »Silvia Tripeovich«, prevzeto od tvrdke Tripcovich. Parnik je-88 metrov dolg, 12.65 širok, 6.95 m ob strani visok. Prostor za tovor meri 4440 kubičnih metrov. »Silvia Tripcovich« je 13. ladja, ki so jo letos v tržaških ladjedelnicah spustili v morje. Osem so jih zgradili v Tržiču. Torej prideta na mesec povprečno dve ladji. Značilno za hitro delo je dejstvo, da je veliko teh ladij tudi že opremljenih. Med italijanskimi ladjedelnicami so sedaj tržaške vodilne. Omenili smo že, da se gradita v Tržiču tudi dve največji motorni ladji sveta. Torej Trst ne bo izhiral, kakor so mu od vseh strani prerokovali. Najugodnejši nakup , OBLEKE m . Vam nudi iii \ljOS. ROJiNA, Ljubljanajil Promet. Zimski vozni red in nova železniška tarifa. Prometno ministrstvo je odredilo, da stopi v veljavo novi vozni red s 1. oktobrom in ne s 1. septembrom, kot je bilo prvotno določeno. Hkrati stopi v veljavo tudi novi znižani železniški tarif. Gibanje parobrodov. Mrav prispel 22. t. m. v Kilji (Dunav). Jadera odpotoval 20. t. m. iz Bone v Dotterdam. Zora odpotoval 29. t. m. iz Las Palmas v Casablanco, Marsiljo, Reko (Trst). Sava odpotoval 29. t. m. iz Palerma v Marselj (na progi Las Palmas). Kostrena prispel 28. t. m. v Reko. Sud odpotoval 26. t. m. iz Zelenike v Alžir, Oran i Šiviljo. Morava odpotoval bo 31. t. in. iz Trsta v Split, Sušak, Trst ter iia progi Jadransko—Egejsko— Črno morje. Vladimir odpotoval iz Trsta 26. t. m. na progi Jadransko—Egejsko— črno morje. Diamant prispel 29. t. m. v Trst. — »Oceania.« Ukinjenje uporabe čekovnih položnic pri poštnih povzetnih pošiljkah in pri poštnih nalogih. Pošiljatelji poštnih povzetij in poštnih nalogov so si doslej pogosto pustili poravnati odkupnino s svojimi čekovnimi položnicami, priloženimi poštnim pošiljkam. Ker pa je to v nasprotju s predpisi Pravilnika /n notranjo poštno službo, je ministrstvo pošte in telegrafa prepovedalo uporabo ček. položnic za plačevanje pošiljk proti povzetju in poštnih nalogov. Tržaško plovbno poročilo. Italijanska vlada je rešila doslej le del subvencijske-ga vprašanja, to se pravi, je plovbne podpore določila in dovolila le za del v poštev prihajajočih črt. Še zmeraj niso pod streho plovbne črte, ki gredo iz Jadrana ven. Rekli smo že, da bodo senatorji ja- RAZNO. Minister trgovine in industrije g. dr. Krajač v Ljubljani. — Minister g. dr. Krojač, katerega je ministrski svet pooblastil, da v imenu vlade otvori peti ljubljanski velesejem, je pirspel v Ljubljano v petek, dne 28. avgusta 1.1. zvečer. Na kolodvoru so g. ministra pozdravili veliki župan g. dr. Baltič, načelnik g. dr. Marn, imenom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo predsednik g. Knez in zbornični tajniki g. dr. Windischer, g. Mohorič in g. dr. Pless, imenom uprave ljubljanskega velesejma predsedik g. Bonač, imenom Gremija trgovcev v Ljubljani predsednik g. Stupica, imenom Zveze industrijcev tajnik g. ing. Šuklje. Po pozdravu in kratkimi razgovori z gospodi, ki so ga prišli pozdravit, se je g. minister odpeljal v hotel >Union«. V soboto ob pol 10. uri dopoldne je g. minister otvoril velesejem, o čemur poročamo posebej. Na velesejmu se je g. minister podržal do pol 2. ure popoldne. Iz sejmišča je odšel v spremstvu predsednika velesejma g. Bonača v Narodno galerijo, ki je la dan otvarjala historično razstavo portretov. Predsednik Narodne galerije g. Zorman je ob dohodu v lepili besedah pozdravil g. ministra, g. velikega župana dr. Baltiča, zastopnika Zbornice za trgovino in industrijo tajnika g. dr. Windischerja, predsednika velesejma g. Bonača in druge predstavnike gospodarskih korporacij. Nato je predsednik g. Zorman vodil slavnostne goste od dvorane do dvorane in jim jako lepo tolmačil pomen in značaj raz- stave in posamezne razstavljene slike. Razstava je mojstrsko urejena in dela čast vodstvu Narodne galerije in gospodom, ki so so trudili za njo. Brez pridržka se mora priznati, da je bila misel prirediti tako razstavo nad vse srečna in da je Narodna galerija to le po zamisel kar najsrečnejše uresničila. — Gospod minister in vsi njegovi spremljevalci so občudovali lepo prireditev ter prisrčno čestitali Narodni galeriji. Razen predsednika g. Zormana so obiskovalcem ljubeznivo dajali pojasnila z veliko veščostjo gg. dr. Mesesnel in ing. Hribar. G. minister se je zadržal v Narodni galeriji do 3. ure popoldne. Po kratkem odmoru se je udeležil popoldne ob 4. uri slavnostnega zborovanja Zveze za atujski promet za Slovenijo. Ko je bilo jubilejno zborovanje zaključeno, je odšel g. minister v spremstvu gg. dr. Baltiča, dr. Marna, dr. VVindischerja in dr. Bohma na srednjo tehnično šolo. Tu ga je ob vhodu pozdravil ravnatelj g. Reisner na čelu učiteljskega zbora. Ravnatelj g. Reisner je z lepimi besedami nagovoril g. ministra in ga prosil za pomoč šoli, ki je važna ne le za Slovenijo, ampak za celo državo. G. minister je ljubeznivo odgovoril na pozdrav in obljubil zavodu svojo pomoč. Nato je ravnatelj g. Reisner razkazal g. ministru cel ustroj šole, za katerega se je g. minister jako živahno zanimal. G. minister je ob tej priliki izrekel svojo pripravljenost podpirati zavod in njegovega ravnatelja v njegovih stremljenjih glede uredbe zavoda samega in glede osebnih želj učiteljskega zbora. — Zvečer se je g. minister z gospo soprogo udeležil predstave v opernem gledališču. Predvajali sta se operi Ca-valleria rusticana in Glumači. Predstavi sta bili jako lepi in zaokroženi. Med obema predstavama je bila za goste v buffetu pripravljena zakuska. G. minister se je med predstavama raz govarjal z različnimi predstavniki naših gospodarskih korporacij ter sprejel tudi intendanta Narodnega gledališča g. prof. Hubada in oba ravnatelja opernega in dramskega gledališča. G. minister se je odpeljal iz Ljubljane zjutraj v pondeljek dne 31. avgusta 1.1. Poljski konzul v naši Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. V pondeljek predpoldne je vicekonzul poljske republike v Zagrebu g. dr. Meylant poselil našo Zbornico za trgovino, obrt 'in industrijo. Na sestanku, ki ga je imel g. dr. Meylant v zbornici z zborničnim predsednikom g. Ivanom Knezom in tajniki gg. dr. F. W i n -d i s c h e r j e m , Mohoričem in dr. P 1 e s s o m , se je razpravljalo o poglobitvi kupčijskih stikov med nami in Poljsko, zlasti o možnostih našega izvoza vina, hmelja, kožarskih izdelkov i. dr. na Poljsko, in o uvozu poljskih fabrikatov, kakor tekstilij v našo državo. Razmotrivalo se je tudi o važnosti ustanovitve poljskega konzulata v Ljubljani in načelo druga za vzpostavitev novih in ojačanje že obstoječih gospodarskih stikov važna vprašanja. Ogromna škoda zadnjih neviht. Kme-lijsko ministrstvo je prejelo iz vse države poročila o škodi, ki so jo povzročile zadnje nevihte. Škoda znaša okoli 1 milijarde in pol dinarjev. Največja škoda je v Bački okoli Subotice. Ministrstvo bo izplačalo podporo oškodovancem. Delniške družbe na Hrvatskem. Do konca julija je objavilo na Hrvatskem svoje bilance 454 delniških družb. Te družbe izkazujejo skupno 1.549,362.000 dinarjev glavnice in 325,423.000 dinarjev izgube. Ta primeroma visoka številka izgube je pomembna za našo gospodarsko krizo. Največji del pasivnih bilanc odpada na industrijska podjetja. Srednji dobiček napram dejansko vloženemu kapitalu znaša pri vseh družbah 7.9%. Banke in hranilnice so odrezale še najbolje, ko izkazujejo pri 653,728.000 Din kapitala, 191,302.000 Din rezerv, 110 milijonov 34.000 Din Čistega dobička in 3,493.000 Din izgube, Med industrijskimi podjetji kažejo stara podjetja vendarle še prijaznejšo sliko, dočim so nova v inflacijski dobi ustanovljena podjetja največ trpela. 201 industrijskih podjetij, ki imajo skupno 780,940.000 Din glavnice, so zaključila s 118,855.000 Din rezerve, 72,452.000 Din čistega dobička iq 41.745.000 Din izgube. Čisti dobiček torej ni niti enkrat tako velik kot izguba. Povprečni letni dodatek vloženega kapitala industrijskih podjetij znaša 3.3%. Trgovske akcijske družbe so nekaj na boljšem. 101 podjetje s 102,362.000 Din glavnice, 7.928.000 Din rezerv, 11,594.000 Din čistega dobička in 4,563.000 Din izgube. Najbolj privlačni so danes za ženski svet v paviljonu G razstavljeni šivalni stroji znamke »Stoewer« po tvrdki Liid. Baraga. Skoro ni verjeti, da bi bila vsa ta lepa vezenina izdelek svetovno znanega šivalnega stroja »Stower«, kateri pa na navaden pritisk gumba zopet šiva perilo, oziroma obleko. Konštrukcija stroja je i9totako solidna in trpežna, tako jamči tvrdka baje 15 let, kakor tudi nadvse okusno opremljena, najsibode potem v svetli ali temni hrastovini ali pa v naravni orehovini. Nadalje ima ista tvrdka na ogled pisalne stroje in dvokolesa od iste svetovne tovarne Berh. Stoevver, Stet-tin, katera zaposluje danes nad 6000 delavcev in preko 750 uradnikov. Ne sme se prezreti mali potovalni in normalno velik >Underwood« pisalna stroja, katerega ime je tako razširjeno, da se mirno lahko izreče svetovni sloves, ker je danes v rabi nad 1,800.000 pisalnih strojev »Underwood«. Imena »Underwood« in »Stoevver« širita sloves ne le o svojih izdelkih, temveč tudi lastnika tvrdke Lud. Baraga z lastno mehanično delavnico v Selenburgovi ulici 6. Dnevni red zasedanja Društva narodov. Zasedanje Bveta Društva narodov se prične 2. septembra. Zborovanju bo prisostvoval francoski ministrski pred sednik Painleve. Dnevni red zasedanja je sledeči: Določitev iraške meje, vprašanje grških manjšin v Carigradu in turških majšin v vzhodni Turčji; nadalje poročilo generalnega komisarja za Avstrijo in poročilo komisije za proučevanje gospodarskega položaja v Avstriji. Svet Društva narodov bo proučeval tudi poročilo komisije za intelektualno sodelovanje. Obravnavala se bodo nekatera vprašanja glede saarskega ozemlja in glede kupčevanja z opijem. Hmeljaka letina. Čehoslovaški strokovnjaki cenijo letošnji pridelek hmelja v Čehoslovaški na 111.000 do 124.000 centov (50 kg). Prošlo leto je znašal 200 tisoč centov. Svetovna letina se ceni na 925.000 do 1,019.000 centov napram lanskim 1,340.000 centov. Svetovni konsum se taksira na 1,112,450 centov. Nitti pride v Jugoslavijo. Bivši italijanski ministrski predsednik Francesco Nitti je izrazil raznim svojini prijateljem v Jugoslaviji željo, da kmalu poseti jugoslovansko državo. Njegov prihod se pričakuje koncem jeseni. Sedaj živi Nitti v švici, kamor se je umaknil iz Italije, ker je odločen nasprotnik Mussolinijevega režima. Srednjeevropska gospodarska konferenca. Kakor znano se vrši 8. in 9. septembra t. 1. na Dunaju velika srednje-ev-ropska gospodarska konferenca. Od predsedništva konference je določen kot glavni referent za kreditna vprašanja ju-goslovenski delegat g. Lj. St. Kosier. Interparlamentarna konferenca v Wa-shingtonu. Jugoslovanska delegacija za interparlamentarno konferenco v Wa-shingtonu odpotuje dne 13. septembra. Trocki o težnjah Rusije. Posebni poročevalec berlinske »Fossische Zeitung« se je razgovarjal te dni s Trockijem, ki mu je med drugim izjavil: Rusija danes ne more pristopiti Društvu narodov, ker se ne more in ne da majorizirati v življen-ako važnih vprašanjih. Svetujejo nam, naj bi pristopili, da bi sodelovali pri odpravljanju pogrešk, katere še ima Društvo narodov. Jaz mislim, da bi mogli to storiti bolje nevezani, izven Društva narodov. Besarabija je za nas rana, ki bo bolela, dokler ue bo dežela zopet pripadala nam. Vojne nevarnosti v vprašanju Besarabije ne vid im, kajti mi bomo gotovo mirni in ne bomo počenjali neumno-, ati. Besarabsko ljudstvo čuti z nami. Razen tega počenja Rumunija sedaj toliko pogrešk, da dela čas sam za nas. Prav tako pripadajo Rusini iz točne Galicije nam, toda ta rana ni tako skeleča, ker dežela tudi pred vojno ni bila naša. Tudi napram Poljski bomo mirni. Reakcijo-narna vlada v Nemčiji po mojem mišljenju ne pomeni opasnosti za mir. Razen tega mislim, da se nahaja Nemčija pred gospodarsko ozdravitvijo, zaradi česar nima podlage za ekstremne čine. Znatno večja opasnost je v Angliji, katere gospo- darstvo počasi a sigurno nazaduje. Zato j dala v to. Nemčija in Rusija sta gospodar-bi Anglija najraje dvignila obmejne dr- J sko navezani ena na drugo. Verjetno je, žave proti Rusiji, ined drugim če mogoče ^ da bodo stiki med obema državama ved-ludi Nemčijo, ki se pa najbrže ne bo po- i no tesnejši. Poslušaj, bebica moja! Da je perilo lepo bleščeče in ima prijelen vonj, se mora prati vedno le z „GAZELA -milom, ki je najboljši domači izdelek. GAZELA Til KO Ljubljanska borza. Pondoljek, 31. avgusta. Vrednote: Investicijsko posojilo i/. leta 1921 den. 76; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 298, bi. 300, zaklj. 300; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva lirvat-ska štedionica, Zagreb den. 912; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 80; Trbovelj, pre-mogokopna družba, Ljubljana bi. 310; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Ni-hag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 38; >Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180. Blago: Testoni, monte, fob Sušak den. 580; hrastove vozovne deščice, 44 mm, 2.65 m, od 18—29, fco meja den. IDOO; črni bor-bordonali, 3 do 8 m dolž., 30/30 do 50/50, fob Gruž bi. 650; bukovo oglje, ico Podbrdo den. 80; bukova drva, 1 m dolž., fco nakl. postaja, 5 vag. den 17.50, bi. 17.50, zaklj. 17.50; pšenica bačka, par. Ljubljana bo. 300; pšenica domača, fco Ljubljana den. 255; koruza slav., fco Postojna trans. 1 vag., den. 230, bi. 230, zaključek 230; laneno seme, medjimursko, fco Ljubljana pol vag., den. 495, bi. 495, zaklj. 495; oves slav., par Ljubljana, bi. 175. šFteaSSS8:BBBB HHJPOHAt r.. m Ako piješ „BuddhaN bi j vživaš že na zemlji raj! TRŽNA POROČILA. Ljubljanski trg. Ta teden je bil ljubljanski trg izredno živahen, rekord pa je dosegel v soboto. Prinešeno je bilo na trg izredno mnogo jurčkov ter domačega sadja.. Cene so sledeče: 1 kg govejega mesa prima 18 Din, II. 15, III. 9, jezik 18 do 19, vampi 9 do 10, pljuča 6 do 8, jetra 18 do 19, ledvice 18 do 19, možgani 18 do 19, loj 7.50 do 10; teletina I. 20, II. 17, telečja jetra 25 do 30, pljuča 20, 1 kg prašičjega mesa I. vrste 27.50, II. 20 do 25, pljuča 10, jetra 15 do 20, ledvice 27.50, glava 7.50, parklji 5, trebušne slanine 25 do 26, slanine: ribe in sala 29 do 30, mešane slanine 28, slanine kranjskih prašičev 22.50 do 25, slanine na debelo 29, masti 30, gnjati 35 do 37, prekajenega mesa 1. 35, 11. 30, prekajeni parklji 12, prekajena glava 15, jezili 35, 1 kg koštrunove-ga mesa 1-1 do 15, kožliča 20 do 22, konjsko meso I. vrste 12, II. 9 do 10. Klobase: 1 kg krakovskih 46, debrecinskih 46, hrenovk 32 do 35, safalade 35, posebne 35, polprekajene kranjske 32 do 40, suhe kranjske 67 do 75, prekajena slanina 32 do 35. Perutnina: piščanec majhen 12 do 15, večji 15 do 25, kokoš 23 do 35, petelin 25 do 40, raca 25 do 30, domač zajec 8 do 12, večji 13 do 18, golob 8.50 do 15. Rib je bilo na trgu malo ter so ostale cene iste. Liter mleka 2.50 do 3, 1 kg surovega masla 45 do 50, čajno maslo 60 do 65, maslo 40 do 50, bohinjski sir 38, sirček 9, eno jajce 1.25 do 1.50. Kruh: bel 6.50, črn 5.50, Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 8 Din, jabolk I. 6 do 7, II. 4 do 5, III. 2.50 do 4, 1 kg luksusnih hrušk 12 Din, prima 8 do 10, II. 6 do 8, III. 2.50 do 4, ena limona —.50 do 1.25, 1 kg luščenih orehov 35 Din, 1 kg domačih češpelj 2.50 do 3.50, bosanske in banatske 4 do 7. 1 kg kave Portoriko 68 do 74, Santos 54 do 56, Rio 46 do 52, pražene kave I. 90 do 96, II. 80 do 84, III. 52 do 56, 1 kg kristalnega belega sladkorja 15, sladkorja v kockali 16.50, kavne primesi 24, riža I. vrste 10 do 11, II. 9 do 10, liter namiznega olja 22, jedilnega 20, vinskega kisa 4.50, navadnega kisa 2.50, 1 kg morske soli 4.50, kamene 4.50, celega popra 32, mletega popra 34, paprike III. vrste 20, 1 kg sladke paprike po kakovosti 48, liter petroleja 7, 1 kg testenin I. 15, IL 11, pralnega luga 3.75, čaja 80 do 100. Mlevski izdelki: 1 kg moke štev. O 5.75 do 6.50, št. 1 5.50, st. 3 4.50, št. 5 4.50 1 kg kaše 6 Din, ješprenja 6 do 7, ješprenjčka 10 do 14, otrobov 3, koruzne moke 4, koruznega zdroba 4.50 do 5.50, pšeničnega zdroba 8, ajdove moke I. 9, II. 7, ržene moke 5 do 5.50, 1 kg pšenice 3 do 3.50, rži 2.75 do 3, ječmena 2.50 do 3, ovsa 2.50 do 3, prosa 3.50, ajde 3 do 3.50, fižola 3.25, prepeli-čarja 3 do 3.25, leče 6, 1 kg glavnate solate 3.50 do 5, štrucnate 3.50 do 5, ajser-ce 3.50 do 5, radiča 3 do 3.50, zgodnjega zelja 1 do 2, rdečega zelja 3 do 4, kislega zelja 4, ohrovta 3 do 4, karfijol 10 do 20 po kvaliteti, kolerabe 3 do 4, špinače 6 d o7, paradižniki 3 do 4, kumare —.75 do 1 Din, kumarce za vkisavanje 100 komadov 12 do 13 Din, buče —.50 do —-75, fižol v stročju 2 do 4 po kvaliteti, luščen 3 do 4,. čebule 2 do 3, česna 15, krompirja I do 1.25, repe 1 do 1.1)0, kisle repe 3, jurčkov 12 do 16 po kvaliteti, korenje, petršilj in zelenjava za juho 7 do 8 Din. .Mariborsko scjmsko poročilo. Prignalo se je: 15 konjev, 18 bikov, 206 volov, 424 krav in 12 telet, skupaj 675 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 25. avgusta 1925 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 8.50 Din, poldebeli voli l kg 7 do 8, plemenski voli 1 kg 5.25 do 7, biki za klanje 1 kg 5.75 do 8.50, klavne krave debele 1 kg 6.25 do 7.50, plemenske krave 1 kg 5 do 6, krave za klobasarje 1 kg 3.50 do 4.75, molzne krave 1 kg 5.75 do 7, breje krave 1 kg 5.75 do 7, mlada živina 1 kg 6 do 8.75, teleta 1 kg 11.25 do 13.75 Din. Prodalo se je 307 glav, od teh za izvoz 75 in sicer 30 v Italijo, 45 v Republiko Nemške A'vstrije. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 10 do 18 Din, II. vrste 1 kg 10 do 18. Meso od bikov, krav, telic 1 kg. 10 do 18 Din. Telečje meso I. vrste 1 kg 12.50 do 19, II. vrste 1 kg 12.50 do 19 Din. Svinjsko meso sveže 1 kg 15 do 25 Din. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Ekonomsko odeleuje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 4. septembra t. 1. ponudbe glede vezave knjige; do 2. septembra t. 1. ponudbe za dobavo 10.000 kg kalci-nirane sode; do 10. septembra t. 1. glede dobave gornjih delov dimnikov, glede dobave 1000 komadov zavornjauov, glede dobave umetnega škriija in pocin-Kanih žičnikov; do 14. septembra t. 1. gledo dobave založljivih meril in glede dobave različnih pil. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje olertalne licitacije. Dne 9. septembra t. 1. pri Stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave svinjske masti, bele moke, suhih sliv, ješprenčka, riža, makaron, fižola, pšeničnega zdroba, kristalnega sladkorja in kisa. — Dne 18. septembra t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 269.000 kg ov-*a. — Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. septembra t. 1. ponudbe glede dobave betonskih cevi. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 13. septembra t. 1. pri komandi varaždinskega vojnega okruga v Varaždinu glede dobave kruha in pečenja kruha. — Dne 16. septembra t. 1. pri komnadi varaždinskega vojnega okruga v Varaždinu glede dobave mesa. — Dne 17. septembra t. 1. pri Komandi mesta v Dolnji Lendavi glede dobave mesa. — Dne 18. septembra 1.1. pri komandi mesta v Kraljeviči glede prodaje mesa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. aitia*'-'- Veletrgovlna "v Ljubljani priporota Špecerij sko blago racnovraino žganje moko In deSelne pridelke raznovrstno rudninsko vodo fcmtna praiarna za kavo In mlin za dl-z električnim obratom. —■« NA ZAZPOfcAOOT Najboljše p F A FF šivalne stroje* ara Priporoča se skladišče galanterijske, modne in kratke robe je nedosežno v kvaliteii, brez konkurence v ceni, vodeča znamka velemesta, konzervira usnje, daje barvo in blesk. yii!!EliiilljlliitlllinilllUi!tO!IHiillll!llllll!litm zn rum, konjak, likerje In žganj« Ekstrakti in arome z« nealkoholne pijače vseh vrst Koncentrirani sadni dn_! za Dramatiziranje kan* vH ditov in sladčič PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = Limonov sok = priporoča: Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ul13 H Zahtevajte cenike !i n kolesa n po uejodnih cenah fin pl«-ČUnih pogojili priporoča IGN. VOK Ljubljana - Sodna ulica -St. 7 LJUBLJANA Kolodvorska ulica 35 so priznano prvovrstni in najboljši spec. izdelki za usnjarsko in čevljarsko industrijo. Priporoča se tovarna perila »TRIGLAV« LJUBIMA Kolo ivurska ulica štev. 8 nas iroti hotela „5trukelj“ se dobiva v vseh prikladnih trgovinah. Generalna zaloga kraljevine SHS v vseh barvah in vrstah od Din 18* — naprej, moške nogavice, dokolenke, oiročje nogovlce, volno, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, Ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v največji izberi in po najnižji ceni pri Josip Peteline LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Na veliko 1 Na malol Tržaška cesta 98 Telefon 372. rttijalna zaloga : B. PUTNIK I DliUG, BEOGRAD, Knez Miletina 3. Zastopniki in zaloge v vseh večjih mestih naše kraljevine. Zahtevajte oferte Iti vzorce. Zahtevajte vedno ir* povsod samo FOS. Paviljon „1". Naročajte in širite Trgovski list! Oglašajte v Trgovskem listu! »»»» * *** ******************* *>-************ —■ ... _ — — __ — . — .. _ ._ Ustanovljena leta 1834 Ustanovljena leta 1834 Veletrgovina L C. Mayer, Ljubljana iz dosedanjih prostorov na Glavnem trgu v svoje lastne nanovo urejene prostore nasproti Hotela Stare pošte v Kranju. Priporočam se najtopleje za nadaljni obisk, obilna naročila ter cenjeno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Ignac Andrašič Kranj. En defail Zaloga čevljev tvornice F. L. Popper, Chrudim la Knoth-jermena za pop Vedno na skladišču. stoječi, brez pogreška, proda za 4.500 Din VILJEM BAUER, Krupina. A. Lampret Ljubljana Krekov trg St. lO. - Tel. 8«. 247 pomeni za Vas bolečine, izdatke za sredstva proti kurjim očesom itd., popra vila in Vam napravi življenje mučno! napravi Vaše življenje prijetno, varuje zdravje in prihrani denar! Zahtevajte zato povsod čevlje od CARL POLLAK E: Ljubljana Trgovsko-industrijska d. d Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t d. Lastna knjigoveznica. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica št. 13 Telefon št. 552 Prvorazredni mouerni iirxo*pIsalni Vrhunec flnoinehanike. Hastovslvo: y ' ibljona^ Šelenburj t.rte za Ocatognaph (Fixat ■JEHS glllllllllllllllllllllllllllll!inilNinil!lllin'!l!lll!lin!lllllIIIIIIIIII!!!!lll!!ll!lll!l!l!llll!llll!llllllllllllllllllllll!lllllllllllll!lllllllllllllll!lll!lllll!!l!l)lllllllllllll!ll!llllllll!!llll!il!!!!!!!ll!!!!l!ll!!!K I Jugoslovenska-češka Ivornica bombažnih Manin, d. d. 1 Kranj ' = ttiiiiiiiii Miiiiiiii uiiiiiiiii miiiiiiii miiiimi iiiiiiiiiii iiiiiiiiiii iiiiiiiiiii iiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii = se priporoča za dobavo iiskanega in barvanega bombažnega blaga, nadalje flanele i. t. dl = Velesejm paviljon ttY*. S Velesejm paviljon ,,y* = m nxxxxxxxxxxxxxxxxxxxt^ HiiuiDiiiiniiii im itn h ■ n mm m a iiiiiiiiiiiimiitimiiinii ^ Na debelo lOORllra^3 de^e'° H niniiiiiimftiiiriiiimi J H11 # izvozna in uvozna družba z o. z. £[ V LJUBLJANI I Veletrgovina s špecerijskim, kolonijalnim ^ blagom in deželnimi pridelki X Brzojavi: „JADRflN“, Ljubljana — Telefon interurban št. 113 uXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXtC$ Sloveča brezutežna Berkel-ova tehtnica in rezalni stroj za šunke se lahko ogledajo v sejmskih paviljonih tvrdk Andretto in Ravtar kleparstvo, kovinarstvo, vodno instalacijsko podjetje, industriji pločevinastih izde kov, čistih kakor iitografi-rsnih Poljanska cesta štev. 8 Posetits razstavo v paviljonu „L“! Cene najnižje 1! 1 Delo strogo solidno!!! STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN M. FRflNZL & SINOVI, Ljubljana, Privoz 10 Lastnik: FELIKS FRANZL Paviljon nV*, koja STO Ustanovljeno leta 1888 Poštni predal 44 Telefon 425 •••••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••••.( KONFEKCIJSKA TOVARNA 1 FRAN DERENDA & Cie. Mnli-lmiii: d. z o. z. Ljubljana Hiltiinint: Emonska min e. ErjnEm ušla l napil dram. gledališča. Telefon Inleruban: 313, 240. Brjr.ojf.vI: DERENDA. Tekoči rečun pri: Jugoslavenski banki, Slavenski banki, Trgovski banki in pri Pošt. ček. zav. štev. 10563. KJE SE KUPI? Le pri tvrdki Josip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znamk Grltzner - Adler - Phttnlx. Istolam posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, jermena, pnevmatiko. Pouk o vezenju na stroj brezplučen! — Večletna garancija! Na vel kol Na malo! ■ :: l S» Najnovejša in najmodernejša lastna novozgrajena tvornica moških, deških in fantovskih oblačil, ier vsakovrstnih uniform po predpisanem kroju. Svoje lastne izdelke prodaja po izredno znižanih cenah v svoji detajlni prodajalni. Specija&tteta: OTROŠKI KUSTUMI1 KonkurenCne cene. Na V. Lfubljan»kem velesejmu v paviljonu J - 573/579. I GONILNA! 1 JERMENA! ■ S prvovrsine in nepre-■ kosljive trpežnosti ter S „Prima“ vosek h za mazanje jermenov, J nudi po najnižji kon-^ kurenčni ceni tvrdka ! ČADEŽ & BRCAR f • LJUBLJANA [ £ KOLODVORSKA ULICA 39 S ® Zahtevajte cenik J U in vzorce! •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»S III lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllll |lllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllll||||||||||||||||||f|||||||lil!llllj|llllllllllllllillllllllllllli| | Veležganjarna | 1 M. ROSNER &. Co. nasl. 1 (VIKTOR MEDEN) v Ljubljani kupuje slive L in drugo sadje za žganjekuho. .■'d Izdeluje po ugodnih cenah najboljše likerje: - pelinkovec, planine grenčica, vanille rum, konjak medicinal, brinjevec, janeževec, slivovka, sadjevec, tropinovec. HiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiii Hitiitiitfiiiiuiiiiitiiiiitiiimiiiitiiii!iiiiiiiiiiiiiii!iin= fr MAMUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA ]. KOSTEVC, Ljubljana Sv. Petra eesta št. 4 Priporoča vse v to stroko spadajoče blago najbolje kvalitete, posebno pa priporoča iz-vanredno veliko zalogo raznih preprog domače industrije v Pirotu, ter drugih domačih tovarn ročnega in tovarniškega izdelka Cene solidneI Postrežba točna! Ustanovljena 1902. — Telefon št. 538. — Pošt. hran. raž. 11228 Paviljon štev. 90. Colombo Ceylon Tea , Adria4 prašek za pecivo Vanilin sladkor e Najpopolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka telefon 268 I Ljubljana USTANOVLJENO LETA 1906 Gradišče št. 10. Urednik dr. IVAN PLBSS iiif ■ fes ■mmsmm Zagreb • Duga ulica 32 1. Ljubljana. - Za trgovsko-iadustrijsko d. d. >Merkur« kot izdajatelja in tiskarja A. SEVER, Ljubljana. Ti.k tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.