Katolišk cerkven Ust* Danic« izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr.? za četen letu 1 gld. 30 hr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. List 31. Tečal XXV. V Ljubljani 2. vel. serpana 1872. Vabilo k mesečnemu shodu katol. polit, društva 4. avgusta ob šestih zvečer. — Na dnevnem redu bo naslednje: 1. Predsednikovo sporočilo; 2. o slovenski ravnopravnosti; 3. cerkveno življenje; 4. predlogi posameznih udov. K obilni vdeležbi vabi Odbor. VE. Miri* — na/ mogočnejši podpora red in umetni/ in sploh lfudshe oli- hanosli. (Dalje.) Res je sicer, da katoliški Slovenci — bodi Bogu hvala — so še pobožni, dobri in nauku svetega križa iz serca vdani; vendar pri vsi svoji pobožnosti niso taki, kakoršni bi lahko bili. Res je, da ne more se reči na ravnost s prerokom Izaijem: „Moje ljudstvo nima nič spoznanja (5, 13.);" ali se pa ne more tudi reči, ,,da jih je mnogo med njimi, kteri so modri v svojih očeh, in razumni sami pri sebi, kterim tisti prerok kiiče gorje (5, 21.)"? Ali jih ni med nami le premalo, kteri bi pi neutrudno prizadevali za pravo podučenje in olikanje slovenskega ljudstva? „Ljudstvu sploh ni treba oči odpirati; dosti mu je, ako se nauči nekoliko iz katehizma, kadar zna nekoliko moliti in za potrebo brati iz molitvenih bukvic ; kar pa je več, bi mu utegnilo prej škoditi kot koristiti". Tako govorijo nekteri, ki hočejo zakrivati s tem svojo neteč-nost ali vnemarnost; ali to je velika zmota, in ravno nasproti nauku svetega križa, duhu pravega kerŠčanstva, kteri je duh vede in olikanosti. Duh učenja svetega križa je ta, da bi vsakteri človek bil pervič človek, ali razumen, krepek, sebi in drugim koristen ud človeške družbe sploh, t. j. da bi vsakteri v stanu, v kterega je postavila ga previdnost Božja, telesno in dušno mogel se razvijati in spolnovati dolžnost svojega stanu dostojno izverševati, sebi in drugim v časnih in večnih rečeh vspešno pomagati; k temu pa so vsakteremu človeku potrebne nektere vednosti in znanosti p. v branji in pisanji, v pravilnem mišljenji in govorjenji, v računanji, nekoliko iz gospodarstva, rokodelstva, naravoslovstva. Po dtihu pravega kerščanstva naj bi vsakteri človek bil drugič dober kristjan, t. j. pobožen in kreposten po nauku svetega križa, delajoč v svoj in svojega bližnjega dušni blagor, živ ud ker-ščansko katoliške cerkve ter pogumno bojujoč se za raz-širjevanje Božjega kraljestva na zemlji; k temu pa je vsakteremu potrebno spet dobro znanje katoliške verne in nravne. Tretjič naj bi po nauku kerščanskem vsakteri bil tudi dober občan in deržavljan, t. j. sebi in svojemu narodu, svoji domovini in deržavi koristen ud; k temu je vsakteremu spet treba vediti vsai poglavitne reči iz zgodovine, zemljepisja, deželne vladbe, in zlasti posebne pravice in dolžnosti občanske in deržavljanske. Taka veda in olikanost je potrebna toraj ljudstvu sploh, ako hočemo, da bode vsakteri mogel biti razumen človek, dober kristjan in koristen občan. Kako more sicer biti človek razumen in v resnici pobožen in kreposten brez potrebne razsvete uma in brez dostojne olike serca? Kako more biti to, ako je na duhu slep, v mislih in v razumu top, raznim vražam in praznim veram vdan, ako mu je naj veče razveseljevanje v lenobi, v jedi in pijači ? Kako more biti koristen ud bližnjemu , družini, občini, domovini in narodu sploh, ako sam sebi ne znd biti koristen? Nočemo pa in nikakor ne moremo zahtevati, da bi kmetje, rokodelci, dninarji itd. postali zdaj kaki modro-, bogo- ali deržavoslovci, pisatelji, književniki ali smešni posnemovatelji viših stanov; nočemo, da bi kmet popustil svoj plug, rokodelec šilo in dreto, motiko ali koso! To pa je po nauku svetega križa, da bi kmet, dninar in rokodelec bil razumen, pobožen in kreposten človek, naj bi vsaj toliko vede in znanja mogel si pridobiti, da bi v svojem stanu prav znal ravnati, razumno in koristno izverševati svoje opravila, da bi tako če tudi v nizkem stanu bil koristen ud človeške družbe, in morebiti koristniši od mnozih, ki so visoko nad njim postavljeni. Tako oliko in vzobraženost vsakteremu stanu veleva dajati nauk svetega križa, kteri vsakemu v človeški družbi odkazuje važno in častno mesto, uči spoštovati vsakteri stan, posvečuje vsakega, vsakemu k dolžnostnemu spolnovanju ponuja svoje milosti, prosi nadnj blagoslov Božji, skerbi zanj, v ljubezni objema vse, hoteč, da bi vsi ljudje, brez razločka stanu, rodu in jezika, na zemlji že dosegli naj veči duhovno in nravno popolnost, postali kolikor je tu mogoče srečni ali vsaj zadovoljni, po smerti pa da bi dosegli večno zveličanje. Po taki učenosti in ljudski olikanosti si je cerkev Božja vedno prizadevala ter je v ta namen po kerščanskih deželah vstanovljevala ne le visoke šole za visoke stanove, temuč zlasti začetne, male, samostanske in farne, tako imenovane nedeljske šole za prosto ljudstvo, za niži stanove, da bi med tem tudi razširje-vala se prava veda in umetnija, ter je posebno sker-bela, da bi kerščanska ljudstva ne bile brez pripravnih učenikov. (Konec nasl.) Profesor J. Greuter. Vodnik tirolskih federalistov, ali kakor ga vstavo-verci zmerjajo: „ vodja černih Čehov", gosp. J. Greuter se jc proslavil s svojo zborniško (parlamentarno) delal-nostjo ne le v Avstriji, temuč tuai drugodi po Evropi, in gotovo bode po všeči ,,Zg. Danice" bralcem, če jim po „Svetozoru" kratko naznanimo njegov življenjepis. Prof. J. Greuter je revnih kmečkih roditeljev sin, rojen 4. oktobra 1817. Doveršivši latinske šole in naslednjič po svojem posvečenji za duhovnega je prišel za pomočnika k dekanu Wolfu v Tlaurling; v tej službi je učakal svojega gospoda smert aprila meseca 1848 in doživel tačasne razvetrane okolnosti, ki so ga poklicale na politiško terišče. Po smerti imenovanega dekana moral je Greuter prevzeti oskerb dekanije in župnije. Kavno da sc je bil pr prijel tega vrado vanj a, že je nadvojvoda Ivan z duhovskim posredstvom k orožju klical tirolske domovince, da bi varovali svojo očetnjavo, ktero so Pijemonci od Brenerja do Finstermunca hoteli vzeti jim, tako da bi Avstrija bila imela samo poinsko dolinje Še. Nadvojvoda se je torej k duhovstvu zatekel, ker je ves trud birokracije bil brez vspeha. Greuterja je zadela važna naloga že za tega del, ker je njegova dekanija bila ena najrazsežnejših. Ker je zrelo poznal svoje dekanije ljud — izročen njegovi skerbi — poznal njegove potrebe, lotil se je dela z vso gorečnostjo. Najpoprej je cele dekanije duhovne sklical na posvet; ali od svojega duhovstva je izvedil malo veselega za omenjeno reč — in sicer zato, ker pervič so stari od 1. 17%, 1805 in zlasti od 1809 odločno zopervali temu, da bi narod prijel za orožje; drugič pa zato, ker so italijanski šuntarji med narodom bili razširili misel, da bi boj s Piemontom bil boj s sv. Očetom. Po dolgem razgovarjanji in posvetovanji se je skupščina razšla s tem sklepom: da narod jemo vabiti v orožje še le, če se Greuterju samemu posreči klic na brambo v njegovi duhovniji. Greuter je vsled tega sklepa jel mehčati svoj ljud in cvetno nedeljo je pred-se klical valovito množino svoje župnije moških, da bi jih odločilno pregovoril. Že je menil, daje za dobri namen priboril svoje ljudi, kar sc izmed poslušalcev prikaže jako imeniten starina ( veteran) , drugim nad glavami maha s šopom pisem in zbranim mladenčem jame govoriti to le: „Nate, tu je černo na belem to, kar se nam je obetalo o vsaki bojni priliki! Tu so Lohrbachovi pozivi (proklamacije) njegovega časa: nate, pogledite nadvojvoda Jovana klic 1. 1809, ko so nam Tirolcem obetali, da naša davna prava zopet dobe veljavo, da zopet vstava prisije naši občini! Mi smo verovali in zmagovito smo strel jali; kolikor potov pa smo streljali, vselej smo nove obroke pristreljali za izpolnitev lisičjih obljub, ki so se delale Tirolcem; a ko smo pregledali patrone, izdelani so bili iz papirja, na kterim so deželni gospodarji pisali našo prisego, zaterjeno z zemsko svobodo in njih obljubami. Le idite in streljajte zopet, pa pristreljate nove take obroke (termin), a patroni ne bodo iz drugačega popirja !" To je starina kratko razodel s svojimi oklenimi besedami: vsi Greuterjevi dokazi so se umaknili pismom, ki je Tirolec deržal jih v roci. Ali Greuter vendar ni obupal, temuč precej se zopet po robi postavi; ko blisk hitro mu možgane prešine misel, da mora drugač na- {>eti strune, in res jih je zdajci srečno vbral. .Jel je raz-agati: Kaj, če nihče neče iti na mejo, da Italijani do-verše to, ker tako ošabno zagovarjajo, da naj mejniki stoje na Brenerju V Ali kaj bi se zgodilo s prebivalstvom inskega podolja od Kufstein-a do Naudersberk-a? Ali ostane cesarju!? To da bi bilo važno vprašanje, ali bi hotel ali ne cesar prideržati ozko insko dolinje, ki bi mu ostalo od cele verne, jake Tirolske, a to tem menj, ker bi zvonovi ne zvonili poslednje ure navadnim mer-ličem, temuč ker bi oznanjali, da je odmerlo tirolsko junaštvo. Ali bode hotel cesar na jugu in na severji tako dolgo časa braniti meje, ker insko podolje nima nobenega junaka, nobenega Tirolca več? Koliko je Po-inje vredno brez junakov? Nič! (Jesar očita: „ostalo Tirolsko sem zgubil, — zgubil zat6, ker niste verni domovinskim zahtevam; za tega delj jo Poinje mi le breme — nima nikakove vrednosti." Pa, vi stari junaci, morali se boste zbrati, da od berete poslance; ti pojdejo v Mnihov, — tam na kolenih poprosijo bavarskega kralja, da naše Poinje milostivo vzame za podvezek svoji kraljevini!" Te besede so staro sovraštvo zbudile v sercih junakom, ki so bili prijeli za orožje proti Montgelas-u. Divja jeza je začela vsem švigati v očeh in tisti veteran je mladosti vskriknil: ,,Pojdem na boj! Predno bodemo Bavarci, ali naposled še podvezek Bavarski, raji vse preterpimo poprej!" — A že na večerje bila perva stotina prostovoljcev sostavljena, tem bogatejše pa so se zgrinjali, ko je bil ordinarijat prepričal prebivalstvo, da piemonški kralj ni s sv. Očetom v Rimu. Da je potlej vsa Tirolska zgrabila za orožje cesarju na varstvo, to je dosti znano, in slavno živi v spominu Še, da so Tirolci Radeckemu oteli vojščake, da niso za lakotjo počepali, ker so le skozi Tirolsko mogli živež dobivati v Verono; a kaj obljube, kaj njih izpolnitev, — o tem ni, da bi govorili. L. 1850 so Greuterja za veroznanskega učitelja pozvali na višo gimnazijo; tačas sicer ni bilo nikakovih vgodnosti za politiško delavnost, vendar Greuter ni politiki umeri, temuč pridno je pisal v „Deutsche Volks-halle", kjer je zagovarjal stare zemske pravice proti absolutistiškemu Bahovemu centralizmu. Nenadoma se je vžgala slutnja, da dotične članke, ki so bili vzbudili občo pozornost, piše profesor Greuter — in nad njegovo glavo je že visel oblak, kteri pa se je vendar zavlekel dalje, da ni bila strela vdarila va nj iz njega. Ko hitro je bila o Smerlingu vstala svobodnejša doba, je Greuter stopil na polje očite delalnosti. Naj-popreje je s profesorjem Morrigglom vred vstanovil krepke „Tiroler Stimmen"; ko je vsled tega bil vsta-novljen organ na organizovanje potrebne stranke, začel je Greuter s svojimi zavezniki vred narod zbirati okrog družbenega prapora in zagovarjati katoliški značaj na Tirolskem. Le to geslo je moral imeti napisano na svoj prapor, ker ljud ni bil še dosti politiški izobražen, zato da je sčasoma moglo navdihniti ga kako drugo geslo. Katoliškega značaja zavarovanje na Tirolskem je ves narod ediuilo pod tistim praporom, dunajski politiški liberalizem pa je ta čas hotel premeniti vse, brez ozira na posebne deželske pravice, na posebni narodni značaj in na katoliško vero, ktere se je tirolsko ljudstvo zvesto oklenjeno deržalo. Greuter in drugi vredniki niso mogli pred ljud stopiti s kako politiško važnostjo, treba je bilo imenitnejse zadeve; nad vse drugo so po pravici povzdigovali versko vprašanje, na njega podlago so pa tudi stavili politiško važnost in gojili jo tako iskreno in izdatno, da so tudi češki fundamentalni članki postali politiško vprašanje za vero pri tirolskem narodu, in dan danes se tudi politiško prepričanje ne da izro-vati Tirolcu iz serca. V tem smislu je bila naj poprej e vstala katoliška središčna družba s sedežem v inomostu; iz početka l. 1800 je bil Greuter nje pervosednik. Po vzoru te družbe so vstale podružnice, kterih je po vsej Tirolski zdaj do 50. Iz teh katoliških družb so polagoma prirastle „do- movinske družbe" s svojim politiškim značajem; njih blagodejna delalnost se je zlasti pokazala o poslednjih volitvah v deželni zbor, ker so brez kakove izjeme vsled njih vpliva volilci po vseh okrajih izvolili samo narodne kandidate, v nekterih celo enoglasno. L. 1864 so Greuterja izvolili v deželni zbor, tam pa v deržavni zbor. Njegove delalnosti, ki je bralcem naših listov znana, ni treba obširno popisovati. Greuter je izversten govornik; zagovarja neprestrašeno pravice tirolske dežele; njegovi govori so živi in zbadljivi, zato so ga njegovi sovražniki dostikrat pikali, zasmehovali, mnogo potov klicali k redu. — Greuter je pošten, učen in izurjen, kar razodevlje v vseh svojih govorih, v kterih biča in neusmiljeno rešetd svojih nasprotnikov po-veršnost in puhlo besedovanje. Marsikter njegov govor je spremljal viharen tlesk na desni strani v zbornici, marsiktero njegovo besedo pa ie tudi divji nemir in vriš pretergal na levici, na strani njegovih režečih sovražnikov, tako — da je zdaj pa zdaj moral za malo časa prenehati. Napadke odbija z rezno bistroumnostjo ali pa z ostro zbadljivostjo (sarkazmom) — in vselej zopet mirno govori dalje, kakor bi se nič ne bilo pripetilo. Ugovore in slučajne ali nenavadne očitanja možato tare, šiba in pobija brez milosti svoje sovražnike, kakor so vredni. Po vsej pravici ga smemo verstiti med najkrepkejše parlamentarne moči v Avstriji — in kar se tiče njegovega značaja, moramo priznati mu spričalo, da je mnogo prizanašljivši (tolerantnejši) do druzih in mnogo liberalnejši v oziru na politiko in verstvo; — sterpnejši in svobodnejši memo mnozih glasovitih svo-bodtihov, kteri mu očitajo ultramontanstvo. Kar zadevlje parlamentarnost, naj omenim še, da je Greuter v der-žavnem zboru krepko potezal se za Cehe, Slovence in druge Slovane, zlasti za Čehe, ko je Praga bila v tako imenovanem obležnem stanu. Konec tega popisa še to, da je Greuter 24. dan marca meseca 1. 18(39 postal papežev častni kamernik in da je v 379 tirolskih in solnograških občinah bil izvoljen za častnega uda. Revni prusaki, srakarji nemčurji, pa tudi resnični Nemci, zgledujte se nad tem možakom nemške kervi, nad tem pravim Nemcem! L. Gorenjec. Govorce h za tnale o slovesnosti Šolskega sklepa.*) (Ranjc. J. Brence-ta.) Hvaljen bodi Jezus Kristus! Ti venček moj prelepi! Kak tvoje rožce zale so, In 0 dol. Pač malo, če primerim, koliko pri Vas stane na Dunaju ali * ) Kilo pa |».»tH\e ilajf, kdo nare«li? Ali jili ne murt tinti tu