Številka 211
TRST, v petek 2. avgusta 1907.
Tečaj XXXI?
-JIF~ Izhaja Ti&kl dan tudi eb nedeljah In frsznikih ob 5., ab peredeljkih «b 9. zjutra| Posamične številke se prodajajo po 8	(6 stotink)
v mnogih tobakaraah v Trstu in okolici, Ljnblj&m, Gorici, Kranju, £t. Petro, Sežani, Nabrežini. Sv. Lndji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CEJJE OCLASOT se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke »'/» sam); za trgovinske in obrtne oglase po 30 stotink ; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih tavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna srsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje Be izključno le upravi „Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti je moč
S'aroAnlna znala
za vse leto 24 K. pol ieta 12 K, 3 mesece 8 K — , na
naročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne orira, laroćilia la iedel]sKo Udaije .Edinosti1 stase: celoletno K 5*20, pol leta 2 60 Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista Nefrankcvaa •
pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lUt« UREDNIŠTVO: nI. Giorglo Galattl 18. (Narodni dom K Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „EdinoBt". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18 PoStno-branilnični račun gt. 841*653.
- TEL'.FOK it«v. 1167, -
Mesečna priloga: „SLCVEMS Ki TEHtttK".
BRZOJAVNE VESTI.
Sestenek cesarja Frana Josipa in
angleškega kralja Edvarda.
DUNAJ 1, Kakor je zvedel „Fremden-blatt", dospe kralj Edvard na svojem potovanju v Marijine vari dne 15. avgusta v Išl ca obisk cesarja Frana Josipa. Kralja, ki ostane v Išlu en dan, bo spremljal državni podtajnik vnanjih stvari Hardinge.
Ministerski predsednik Clemencean.
KARLOVI VARI 1. Ministerski predsednik Clemenceau je ob 2. uri popoludne dospel semkaj s pariškim brzovlakom.
Umoril in oropal staro mater.
BRNO 1. Danes je 22-Ietni delavec Fran Pokorny iz Hosovca umoril in oropal svojo staro mater Ano Frank, bivajočo v Sirnicu pri Brnu.
Potres.
BUDIMPEŠTA 1. V Bereg-Almassu so čutili danes potres. Več hiš ima razpoke.
Japonska križarja v Londonu.
LONDON 1. Danes predpoludne sta dospela semkaj japonska križarja „Tsukuba* in „Oitose".
Tristoletnica vseučilišča.
GIESSEN 1. Povodom 300 letnice jubileja deželnega vseučilišča je veliki vojvoda podaril za avlo vseučilišča svojo oljnato sliko, za rektorja pa zlato uradno verižico.
Korejska armada razpn&Čena.
SEUL J. Včeraj je bil razglašen dekret, s katerim se razpušča korejska armada.
SEUL 1. Potem ko je bil proglašen razpust korejske garnizije, se je več sto korejcev zbralo pri „velikem zvonu44. Razpodile so jih japonske čete. Izhode korejskih vojašnic stra-žijo japonski vojaki s strojnimi puškami. Danes bo baje razoroženih 2000 mož garnizije v Štulu. Odpuščenim vojakom izplačajo letno plačo. Te naredbe se ne tičejo telesne straže cesarjeve.
Klanje inozemce v v Maroka.
TANGER 1. V torek opoludne so v Casablanki urojeuci poklali tamkaj živeče Evropejce, Francoze so pa ubili s palicami in z noži. Trupla so sežgali. Se le zvečer se je nekaterim Evropejcem posrečilo pobegniti.
PARIZ 1. Neka vest „Agence Havas" pravi : Poročilo o nemirih v Casablanki se potrjuje. Možno je pa, da so posamične podrobnosti pretirane. Vlada je že danes izdala potrebne odredbe, da je pripravljena za vse slučaje in da zamore varovati inozemce v Oiis&lilsnki«
TANGER 1. Francoski zdravnik dr. Merle, dospevši semkaj iz Casablanke, pripoveduje nastopno : Mnogo urojencev, ki so pod pretvezo, da prodajo na trgu žito, prišli v Casablanko, so se opoludne zbrali v pristanišču ; napadli so domače stražnike ter jih ubili. Fvropejski delavci, ki so prišli oboroženi na ulico, so bili napadeni in ubiti. Zidje so zaprli svoje prodajalnice ter zbežali na neko nemško ladijo. Tajnik španskega konzulata je tudi odpotoval. Kapitan ladije je izjavil, da zadene pašo vsa odgovornost za izgrede.
TANGER 1. Ko se je dr. Merle ukrcal v Casablanki, so vojaki zadrževali njegov čoln, dokler ni dal zahtevanega plačila za spremstvo. V pristanišču Casablanke sta bila dva angleška in en nemški parnik; eden istih dospe semkaj danes. Francoski križar „Galilee" je sinoči ob 7. uri odplul v Casablanko.
TANGER 1. (Ag. Havas) Dr. Werle je bil od francoskega konzula v Casablanki odposlan v Tanger, da obvesti o dogodkih
PODLISTEK.
Starca.
Povest grofa Leva Tolstega.
Koča je bila majhna, spodaj črno prebarvana, zgoraj belo, a glina se je bila že vsa odluščila. Vhod je bil z dvorišča. Jelisej je stopil na dvorišče; videl je ležati tam go-lobradega, suhega človeka, srajco vtaknjeno za hlače, kakor je pri Malorusih navada. Legel je bil pač v hlad, a solnce je sijalo naravnost nanj, in on je ležal in ni spal. Jelisej ga je poklical in ga poprosil vode, a človek mu ni odgovoril. Ta je bolan ali pa neprijazen, si je mislil Jelisej in šel k vratom. V koči je slišal jokati dva otroka. Potrkal je.
„Gospodarji!"
Nič odgovora. Potrkal je vdrugo.
„Kristjani I"
^Jihče se ni ganil.
„Hlapci božjiI"
Nobenega odgovora. Jelisej je hotel oditi, a je slišal ječati nekoga za vratmi. Ali se je
francoskega diplomatičnega agenta. V ponedeljek so prišli poglavarji rodov k paši v Casablanco ter so zahtevali, naj ukaže ustaviti dela v pristanišču, izjavivši, da sultan več ne obstoja, ako posluša kristjane. Paša jim je ukazal priti v torek po odgovor. Niso pa prišli več in že se je mislilo, da so njih žuganja pretirana. Med tem se je pa propo-vedovala sveta vojna ter se je razglasilo, da pridejo rodovi v petek, da zatrejo Žide in kristjane. Ob 1. uri, ko se je lokomotiva, ki jo v porabi pri pristanišenih delih, nahajala na zadnji postaji, je neka tolpa zaprla tir. Neki Evropejec, ki je šel ravno mirno, je bil pobit s kamenjem, njegovo truplo pa pohabljeno. Neka druga oseba je bila tudi ubita. Ko se lokomotiva peljala nazaj, je morala obstati, nakar je prihitela množica in ubila strojevodjo.
PARIZ 1. „Agence Havas" poroča iz Tangerja : Potrjuje se, da je povodom pristaniščnih del množica s kamenjem pobila v Casablanki 5 Francozov, 2 Italijana in 1 Spanca ter njihova trupla pometala v morje. Križarja „Galilee" pričakujejo danes predpoludne v Casablanki. Križar vzame na krov vse inozemce, ki bodo to želeli, oziroma omogoči, da se ukrcaj o na kako trgovinsko ladijo, ki se sedaj nahajajo v pristanišču. Poveljnik križarja se takoj po svojem prihodu v Casablanko poda v spremstvu francoskega konzula k guvernerju, da mu izjavi, da je on s svojo glavo odgovoren za varnost. Zastopniku Francije v Tangerju so povodom klanja Francozov v Casablanki izrazili sožalje poslanci oziroma diplomatični zastopniki vseh velevlasti.
PARIZ 1. Eden izmed podjetnikov pristaniščnih del v Casablanki tvrdke Schneider, ki se mudi sedaj v Maroku, je sinoči prejel od svojega zastopnika nastopno brzojavko: Stavbišče je oplenjeno, lokomotiva razbita, strojevodja ubit. Poroča se o štirih drugih j umorih, kar pa ni še gotovo. Jaz sem z družino pobegnil v državno banko. Neka pozneja brzojavka pravi : Osem umorjenih, njihovih imen pa ne poznam. Inženir Maissant in drugi so zdravi.
TANGER 1. Semkaj je dospel neki nemški parnik, na katerem je 400 beguncev iz Casablanke.
PARIZ 1. Kakor se govori, je prejel poveljnik srednjemorske eskadre ukaz, naj ima dva križarja pripravljena, da odpljujeta v Maroko. Tudi križar „Forbin", ki se nahaja blizo Azorskih otokov, pojde eventuelno v Maroko.
TANGER 1. (Ag. Havas) Parnik „Gi-belmuta", ki je včeraj opoludne odplul iz Casablanke, je dospel danes s 40 židovskimi begunci v Tanger, ki so se bili ukrcali vziic zapovedi paše, da se vrata zapro. Begunci pripovedujejo, da je položaj še vedno nevaren, vendar ni bilo izvršeno novih umorov. Državni kancelar Bulov.
BEROLIN 1. Državni kancelar knez Biilow se je podal v Swinemiinde. Sestanek oarja Nik laja in cesarja Viljema.
SWINEMUNDE 1. O polunoči je dospela jahta „Hohenzollern", na kateri se nahaja cesar Viljem II. Skoraj vse nemško brodovje bo zbrano pred Swinemunde.
RUSIJA.
Rsski car na pota v Swinemunde.
KRONSTADT 1. (Petr. brz. ag.) Jahta „Aleksandra" 8 carjem in carico je dospela semkaj ob 10. uri predpoludne. Car se je ob 10. in pol uri podal na jahto „Standard",
zgodila nesreča z ljudmi ? Treba pogledati. In Jelisej je šel v kočo.
*
* *
Ni bila zaklenjena. Jelisej je šel skoz vežo in stopil v izbo. Na levo je bila peč; na desno, v sprednjem kotu, je stala omara s svetimi podobami in miza, za mizo je stala klop. Na klopi, samo srajco na životu, je sedela starka, glava je slonela na mizi. Poleg sebe je imela suhega fantiča; izgledal je kakor vosek, trebuh je imel napihnjen — cukal je starko za rokav, jokal je in prosil. Težak vzduh je plaval po izbi. Jelisej je videl: zgoraj na zapečku je ležala ženska.
Ko je zagledala tujega moža, je starka dvignila glavo.
„Kaj bi rad ?u je vprašala po rusinsko. „Kaj bi rad? Nimamo ničesar, človek."
Jelisej je razumel, kaj je rekla, in je stopil bliže.
„Prišel sem, da bi pil, dekla božja," je rekel.
„Nikogar ni, da bi šel po vodo. Pri nas tudi nič ni vzeti.. . Pojdi sam."
„Ali ni nobenega zdravega pri vas, da bi pospravil za ženo?"
„Nobenega. Mož umira na dvorišču in mi tekaj."
nakar se je carica vrnila v Peterhof. „Standard" je razvil carsko zastavo. „Standarda" spremljajo križarji „General Kontradenko", „PograniSnik", .Sibirski Strelok", „Ohotnik" in „Bjevec". Admiral Jesen se nahaja na „Sibirskem Streloku".
Položaj v Lodza.
LODZ 1. (Petr. brz. ag.) Tramwaj vozi redno. V mestu vlada relativno mir. Po mestu hodijo vojaške patrulje.
Molio mm
i evorn Pittonija.
IV.
Poslanec Pittoni je izvajal: „Ministerski predsednik je postavil nasproti strankarskemu egoizmu egoizem države. Ali egoizem pametne države bi bil gotovo v tem, da zadosti potrebam narodnosti. Će je v drugih državah potrebna skrb za pojedine pokrajine, je to v Avstriji še bolj potrebno."
Gttovo. To je neoporečno : če bi bilo v glavah avstrijskih državnikov le nekoliko smisla za to, kar zahteva zdravi egoizem države, bi zadovoljevali vsakovrstnim potrebam narodov, ker bi vedeli, da s tem najbolje služijo koristi države. Na žalost se ni taka najelementarneja modrost porodila še v nobeni avstrijski državniški glavi.
Ali, čim manje umevanja svoje dolžnosti nasproti posamičnim narodom kaže uprava države, tem veča dolžnost je strankam, ki z lepimi besedami opozarjajo vlado na nje dolžnost, dauporabijo tudi vsa sredstva p ar1 ament arneg a in izvenparla-mentarnega pritiska, da vlada slednjič stori to, kar so one, stranke, spoznale za pravo, pravično, potrebno in koristno.
Primorski Slovani — posebno pa tržaški in istrski — so gotovo na „odličnem mestu (žalostno odlikovanje to, katerega naj bi jih Bog kmalu rešil!) med avstrijskimi plemeni, ki jih avstrijska vlada z železno nedoslednostjo in brezobčutnostjo zanemarja v kulturelnem pogledu ter jih tišči vv razmerju politične in narodne inferijornosti. Če kje, bi bil glede primorskih Slovanov potreben parlamentaren in izvenparlamentaren pritisk na vlado, da prične s saniranjem nečuvene krivice, ki jo je ista zagrešala skozi dolgo vrsto let narodu v nesrečo in državi ne na korist.
Med strankami, ki bi bile dolžne vršiti takov pritisk, je tudi socijalna demokracija. In to že po brnskem narodnem programu. To dolžnost svoje stranke je pa še posebno pri-poznal g. Pittoni se svojim govorom v dunajskem parlamentu.
Je-li doslej socijalno • demokratična skupina v dunajskem parlamentu kedaj zapričela, ali vsaj podpirala kako parlamentarno akcijo (in koliko jih je bilo takih akcij ! !), ki je šla za tem, da bi vlada ugodila kulturelnim in narodnim potrebam tržaških Slovencev, da bi torej storila to, kar jej tudi poslanec Pittoni šteje v nujno dolžnost zdravega državnega egoizma !
Je-li je socijalno- demokratična stranka v Trstu kedaj poskusila z izvenparlamentarnim pritiskom, da bi izsilila pravičnost tudi nasproti slovenskemu delu prebivalstva ?! Ali se je morda kedaj pridražila sličnim akcijam od slovenske strani? Nikdar. Resnici na ljubo priznavamOf da so slovenski socijalisti šli enkrat z narodnjaki na ulico in pred na-mestništvo radi slovenskega šolskega vprašanja. Ali to ni bil nastop skupne socijalne
Deček je bil utihnil, ko je videl tujca. Ko pa je starka začela govoriti, jo je prijel zopet za rokav in je prosil :
„Kruha, babica ! daj kruha !"
In zopet je pričel jokati.
Ravno je hotel Jelisej dalje izpraševati starko, ko se je kmet porinil v bajto ; tipal se je ob steni naprej, se hotel vsesti na klop, a ni zadel in je pal na tla. Ni se vzdignil in je cepljal... besedo je spravil ven, lovil sapo, potem še eno.
„Bolezen," je dejal, „nas je napadla. . . in lačni smo. Ta... umira gladu ..."
Pokazal je na fantiča in je jokal.
Jelisej je vrgel malho na klop, jo odve-zal, izvlekel kruh in nož, odrezal kos in ga pomolil kmetu. Kmet ni vzel krulia, a je pokazal na dečka. Ta je bil že iztegnil obe ročici — in z obema ročicama je popadel in s celim obrazom je šinil v kos. S peči je zlezlo dekletce in strmelo v kruh. Tudi mali je dal Jelisej. Odrezal je še en kos in ga dal stari; tudi starka je vzela kruh inje žvečila.
„Treba bi bilo iti po vodo," je rekla. „Usta so se jima čisto posušila. Hotela sem — včeraj ali danes, ne vem več — zajeti vode ; gor sem jo potegnila; a nisem je mogla nesti —-izlila se je — in pala sem. Komaj
demokracije, marveč je italijanska skupina, ki je neposredno pod vočUtvoni gospoda poslanca Pittonija, doslej z vsem svojim vedenjem jemala vsako veljavo vsakemu poskusu od strani razsodnejih slovenskih socijalnih demokratov v obrambo kulturelnih in narodnih pravic tržaških Slovencev. To je dejstvo, ki mu ne more oporekati nikdo, ker je zapisano malone na vsaki strani zgodovine našega sodobnega javnega življenja.
In socijalna demokracija bi z jedinstvenim nastopom in pritiskom lahko veliko pripomogla, da bi zmagal princip pravičnosti nasproti vsem, da bi se praktično uveljavile ideje, ki jih je razvijal poslanec Pittoni v svojem govoru. Ali da se nas bo prav umelo: če govorimo o pritisku, ne mislimo na nikako revolucijo, na nikako pobijanje — ne glav, ne šip — na nikako nasilje. Sodobno, moderno in demokratizovano politično življenje ima sredstev na razpolago za moralen etičen pritisk. Z orožjem duha bi mogla socijalna demokracija tudi izven parlamenta pripomoči do uveljavljenja nacijonalnim idejam, obseženim v brnskem programu in v govoru Pitto* nijevim... Za takov pritisk pa ni bilo doslej na strani italijanske socijalne demokracije nikdar ali ne pravega umevanja, ali pa ne pravega razpoloženja, na strani slovenske socijalne demokracije pa ne dovolj — poguma in samosvestnosti nasproti italijanskim so-drugom.
Vzrok da je vse praktično vedenje italijanske socijalne demokracije tako malo v soglasju s programom stranke ozirom na narodni problem, je na dlani. Italijanski socijalni demokratje ostajajo nacijonalni Italijani. Zato so zelo jednostranski. To smo videli tudi na poslancu Pittoniju, ki se ni mogel odločiti, da bi iz idej, ki jih je sam razvijal, izvajal kon-sekvence do konca. Govoril je za jednako-pravnost narodov in ko je naglašal narodne postulate, je ostal na pol poti — le pri italijanskih postulatih, kakor da bi mu ne bilo nič znano, da je celo njegova stranka po velikem delu sestavljena iz pripadnikov neke narodnosti, ki ni italijanska!
To je padlo v oči na vseh straneh in kakor najvažneji moment v Pittonijevem govoru se splošno označa njega nacijo u a-listično tendenco. Glasilo socijalne demokraciji v Italiji, „L' Avanti" šteje ravno to Pittoniju v posebno zaslugo.
Veruje naj se nam na besedo, da mi g. Pittoniju ne zamerjamo, da se je potegnil za postulate Italijanov. Zamerjamo mu pa, da ni napravil korak dalje, korak, ki bi ga moral storiti po zahtevi strankinega programa : d a senispomnil tudi potreb druge narodnosti v deželi, iz česar moramo logično sklepati, da on slovenski manjšini v Trstu ne pripoznava nikacih pravic vzlic § 4. brnskega programa, ki izrecno govori o pravicah manjšin.
Da je temu res tako, je priznal go<p. Pittoni sam s slovesnim zatrdilom, da je Trst zastopan samo po socijalistih (ki so vsi Italijani). G. Pittoni ne priznava torej slovenskega posl. Rybara kakor zastopnika Trsta in s tem potajuje tudi ekzistenco Slovencev v tržaški občini in dosledno temu se ne meni za slovenske narodne in kultu-relne postulate in nima niti besede za vnebovpijočo krivico, za javni škandal, ki je v tem, da se tisočim Slovencev v Trstu brutalno odreka n a j e1ement arnej i pogoj naobrazbe: ljudsko šolo!
Lep, modern je brnski narodni program.
sem prilezla domov. Tudi vedro je ostalo tam — če ga ni vzel kdo.*'
Jelisej je povprašal po vodnjaku. Starka mu je povedala. Šel je ven, našel vedro, prinesel vode in dal ljudem piti. Otroka sta jedla še kruli, pila vodo, tudi starka je jedla, ali mož ni hotel jesti.
„Ne morem, upira se mi," je dejal. Ženska na zapečku se je še vedno premetavala. Jelisej je šel v vas, kupil kaše, soli, moke, olja, poiskal sekiro, nacepil drv in zakuril v peč. Skuhal je juhe in kaše in dal ljudem jesti.
* * * • ii Kmet je zajel parkrat, stara je jedla.
Deklica in deček sta polizala vso skledo in
nato sta sladko zaspala.
Kmet in starka sta pripovedovala, kako
se je dogodilo vse z njimi.
„Živeli smo tudi do tja pičlo," sta pravila. „In zdaj ni nič obrodilo. Od jeseni sem smo jeli použivati, kar smo imeli. Ko smo vse pojedli, smo povpraševali pri sosedih. Izprva so dajali, potem nič več. Marsikateri bi pač radi dali — a sami nimajo ničesar. In potem nas je bilo sram prositi; vsem smo bili dolžni: denarja in moke in kruha."
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« Štev. 211
V Trstu, 2. avgusta 1907
Ali, kolikor bolj soglašamo žnjim, toliko bolj moramo obžalovati., da ga naša italijanska socijalna demokracija — ne izvaja !! Zaključujemo z željo, da bi v taboru socijalne demokracije enkrat prenehalo to nesoglasje med besedo in dejanjem, med programom in praktično politiko. ____
Dogodki na Hrvatskem.
Rakodczay v Pešti.
Budimpeštanski list „Ay Ujsag" poroča, dn. pride ban Rakodczay te dni v Budimpešto, kjer se bo posvetoval z ajfmsterskim predsednikom Wekerlom in hrvatskim mini-ptrom Joaipovićem o ustanovitvi novo nameravane hrvatske strankarske organizacije. V osebju hrvatskega pravosodstva se izvrše velike spremembe.
Rakodczayeve mahinacije.
Iz Zagreba poročajo : Kakor se sliši, je Rakodczay obljubil okrajnim predstojnikom da jim bo povodom volitev stavil na razpolaganje veče svote denarja. Govori se, da prihaja ta denar direktno od ogrske vlade.
Dogodki na Ogrskem.
Nova stranka na Ogrskem.
„Budapesti Hirlap" je izvedel iz Išla, da biva tamkaj 2o nekoliko dni bivši minister Kristoff}- kakor gost barona Fejervarj-ja. Njegovo tamošnje bivanje stavljajo v zvezo z načrtom, da se osnuje radikalno-politična stranka na Ogrskem, ki bi sestajala iz pristašev liberalne stranko in takozvaue trabantne vlade. Isti politiki menijo, da se je uplivu te dvojice posrečilo, da se je zavlekla predsankcija Andrassy-jevega zakonskega načrta o ustavnih garancijah.
Nameravano angležko-rusko sporazum ljenje.
Iz Londona javljajo: Angležka vlada IV- mer uje na navaden način predložiti parlamentu dogovor ki ga misli skleniti z Rusijo glede izvestnih težav na indijski meji in v Perziji. Boje se sicer, da bo delavska stranka nasprotovala temu dogovoru. Ali povdariti treba, da ta dogovor ni v nikaki zvezi z notranjimi razmerami v Rusiji. Nanaša se samo na določitev mej v emem delu sveta — kjer dve veliki državi naletala ena na drugo ter odstranja vsako nevarnost konflikta radi navskrižja interesov na se vero-zapadni meji Indije in v Perziji. To je neprecenljiv dobiček. Mej tem ko osvoboja deželo od grozeče nevarnosti vojne na severo-zapadni meji, omogoča vladi, da vso svojo pozornost posveča drugim problemom vnanje politike.
To veliko zadovoljstvo ponosnih in oholih Angležev, da so prišli z Rusijo do spora-zumljenja glede ureditve interesov v Perziji je zgovoren odgovor njim, ki zaničljivo govore o Rusiji kakor da ona čisto nič več ne šteje v svetovni politiki. Ce Anglija išče sporazumljenja z Rusijo, je to nedvomljiv dokaz, daje uverjena, da izide poslednja zma-gonosno in še pomlajena in sedanje notranje krize.	_
Dogodki na Ruskem.
[Izseljivanje ruskih Židov.
Leta 1906 se je izselilo iz Rusije v Združene države 186.089 Židov, v Kanado jih je dospelo 9000, v Argentinijo pa 13.500. Ruska vlada je dovolila židovski kolonizacijski družbi, da odpre po vsej Rusiji pisarne, da na primeren način urejuje izseljevanje Židov.
Ruska vlada za panslovanski kongres.
Ruska vlada je sklenila, da bo v bodoče aktivno sodelovala na organizaciji in priredbi panslovanskega kongesa ter je v to svrho prejela 100.000 rubljev, ki jih je daroval znani pan3lavist Borzensko.
Drobne politične vesti.
Novi davek. Vlada ima namen znatno zvišati dak na žganje. Pri špiritu bi davek zvišala za 300 kron na hektoliter. S tem bi zvišala svoje dohodke za trideset milijonov kron.
Iz M a c e d o n i j e. Kakor poročajo iz Monastira, se je pri Kastoriji pojavila grška banda močna 60 mož. Turška vojska jo je zasledovala in prišlo je do boja. Od čete je padlo 14 mož, 11 jih je bilo vjetih.
Dnevne vesti.
Novi inženir. Predvčerajšnjem je g, Milan P e r t o t sin našega dičnega rodoljuba dr. Simona Pertota, napravil na češki politehniki v Pragi državni izpit in je s tem dosegel diplom strojnega inženirja. — Iskreno čestitamo!
Iz deželne sanitetne službe. Sanitetni koncipist na c. kr. namestništvu v Trstu dr. Karol F r a n z i n je imenovan okrajnim zdravnikom, sanitetni asistent pri c. kr. na-mestniškem svetovalcu dr. Peter C o p o r-c i c h pa sanitetnem koncipistom ter je istočasno premeščen na Volosko. Okrajni zdravnik dr. Edvard Graeffe je premeščen v Gorico.
Zaroka. Minolo nedeljo se je zaročila g.ca Ana Žer jal iz Skednja z g. Franom Žagerjemiz Ćez Soče. Bilo srečno!
Seja mestnega sveta. Ob navzočnosti 34 svetovalcev otvoril je podžupan dr. Vene-zian sejo ob 7 in četrt in po prečitauju zapisnika dal besedo svet. dr. R y b a t u, ki je priporočal prošnjo nekoliko prebivalcev iz Sv. Marije Magd. Spodnje in Rocola za boljo razsvetljavo v onem delu okolice in to po-
sebno iz varnostnih razlogov. To priporočilo; Herostrat je bil ohol čevljar — prazne je vzel predsednik na znanje.	(glave. Vedno je razmišljal, kako bi postal
Sledila je volitev mestne delegacije. Od- slaven mož, da se bo njegovo ime omenjalo danih je bilo 34 glasovnic. Slovenski sveto-! po širokem svetu. In domislil si je. Ako valci so z ozirom na to, da se laškia večina' nisem sposoben — si je mislil — da bi brani z vsemi štirimi vsprejeti kakega okoli- j storil kaj velicega, pa r a z r u š i m kaj veli-čanskega svetovalca v delegacijo, oddali! cega. In nekega dne je — zažgal neki veli-prazne glasovnice. Izvoljeni so bili z 29 gla-1 častni grški tempelj. In tako se je res njegovo sovi členi delegacije mestni svetovalci: Ber "	* i-	1	A1-
nardino, dr. Brocchi, dr. Daurant, Doria, Damo, Ravasini, Ricchetti, Valerio, dr. Ve-nezian in dr. Zanolla za substitute pa : Arch, Berlam, Rusconi, Poletti in Suttina.
Izvoljene 80 bile potem razne komisije. Laška večina ostala si je tudi pri teh zvesta v tem, da ni poslala nobenega okoličanskega svetovalca v najvažnejši komisiji, to sta finančna in šolska. Od slovenskih svetovalcev so bili izvoljeni v pravniško komisijo : dr. Rybar, v komisijo za šetališča : Sancin, v stavbeno komisijo: Ivan Goriup, v zdravstveno komisijo : Gerdol, v komisijo za vodo: dr. Slavik, v komisijo za trgovino: Gerdol, Alojz Goriup in Sancin, v komisijo za vojaške stvari: Alojz Goriup in dr. Slavik, v nad-zorovalno komisijo mestne zastavljalnice : Ivan Goriup.	»
Predloga zdravstvene komisije glede mesta živinozdravnika v mestni klavnici in glede nakupa zemljišča v razširjenje pokopališča za mrhe za kupno ceno K 9000 6ta bila sprejeta brez debate.
Na dnevnem redu je bil potem delegatski predlog glede podelitve subvencije K 40.000 ravnateljstvu gledališča „Verdi".
Svet. dr. Mrach je izjavil, da bo z ozirom na razloge, ki se vsako leto navajajo proti subvenciji, glasoval proti predlogu. — Način, kakor delegacija motivira vpravičenost dotacije, govori bolj proti njej nego za njo. Gledališče je pristopno le jako malemu delu prebivalstva, radi tega se ne sme siliti vse prebivalstva, da prispeva k zabavi malega števila ljudi. Ako se bogataši hočejo zabavati, naj si sami plačajo za svoje zabave.
Svet. D e p i e r a: Krivo je, jemati v obzir samo one ustanove, ki so v korist sploš-nosti. Tudi gimnazije in univerze so pristopne le omejenemu številu prebivalstva, in ano-logna ustanova je tudi gledališče, ki naj služi pravi umetnosti. Ker bi bila gleda-liščna sezona brez dotacije nemogoča in ker daje sezona direktno in indirektno korist veliki množini ljudi, zato bo glasoval za vencijo.
Svet. Rja v a s i n i je bil mnenja, da občina že dovolj skrbi za umetnost s tem, da prepušča gledališče v brezplačno uporabo in dovoljuje razne druge olajšave glede plina itd. Bilo je Že mnogo in še celo jako dobro uspelih sezon brez dotacije. A tudi iz finančnih razlogov je proti dotaciji. Odgovor vlade na mestni proračun pride v najboljšem slučaju še le meseca oktobra. Med tem ostane sklep mestnega sveta in suspenso, in ravnateljstvo gledišča ne more čakati do onega časa s pripravami in angažovanjem.
Dr. Ricchetti je pobijal izvajanja dr. Mracha in Ravasinija. Gledališče da je sicer pristopno le malemu delu prebivalstva, v obče pa da odgovarja potrebam. Ako sesedaj dotacija sklene, ima saj ravnateljstvo ; gledališča nekako oporo. Ekonomični, kultu-i relni, umetniški in nacijonalni razlogi rij o za subvencijo.
Svet. dr. R y b a r : Glasoval je proti dotaciji tudi prejšnja leta in je letos tudi proti njej, in to ne iz razlogov narodnostnega značaja, dasi je predgovornik čutil potrebo poudarjati tudi nacijonalni moment. Sicer bi se tu lahko vprašalo, kaj da stori občina za kulturelne potrebe slovenskega prebivalstva. Poročilo delegacije hoče braniti Verdijevo gledališče proti trditvi, da je isto le za bogate ljudij, a ona sama potrja to trditev s tem, da stavi za pogoj ravnateljstvu, prireditev pet ljudskih predstav, med tem ko ima biti predstav sploh 50. Torej le petkrat bo gledališče pristopno menj imovitemu občinstvu. To razmerje dokazuje, kakim slojem je namenjeno gledališče. Bogataši imajo popolnoma prav, ako se hočejo zabavati, ali naj si te svoje zabave plačajo sami.
Svet. D e p i e r a odgovarja svet. dr. Rybaru, da je tudi I. galerija, za katero je določena vstopnina 2 K, pristopna širšemu občinstvu.
Dr. R y b a r : NapraHjaje si pot s komolci in pestmi. (Veselost)
Predlog delegacije je bil na to sprejet z 21 glasovi.
Predlog šolske komisije glede razširjenja šolskega poslopja v Barkovljah in plač učiteljic v pripravnici mestnega liceja sta bila odobrena brez debate.
Pri predlogu delegacije za nakup hiše št. 1 via delia Corte za 17.000 K, ki je bila proglašena nepripravno za stanovanje, pohvalil je svet. Polacco ta način počasne asa-nacije starega mesta, priporočal pa, naj se hiša ne demolira, ker potem narastejo cene bližnjih hiš.
Večja debata se je razvila pri predlogu podelitve podpore zavodu za skrofulozno deco v Oltri. Predlog Ravasinija, da naj se dele-gacijski predlog vrne komisiji v bolje pretre-80vanje, ni bil sprejet.
Predsednik je zaključil sejo ob 9. uri.
Herostrat Večkrat se čuje ta beseda, posebno pa v govorih. A tudi po političnih listih jo čitamo često. Med priprostim narodom jih je seveda se mnogo, ki ne vedo prav, kaj ta beseda pomenja. Beseda Herostrat je grškega izvora.
ime razširilo po širokem svetu. Ali z njegovim imenom se je razširilo tudi prokletsvo in prezir nasproti temu lopovu, ki je v želji, da postane glasovit, porušil oni veličastni tempelj. — Nu, Herostrat je bil vendar zadovoljen, se je o njem govorilo in se bo za vedno. Podobno „slavo" si je pridobil tudi Lucheni, ki je umoril našo pokojno cesarico, in mnogo druzih tacih lopovov.
Podobno slavo si pridobivajo tudi naši izdajice, ki — rojeni in vzgojeni od slovenske matere — postajajo izdajalci svojega rodu. Tudi naše novodobno politično življenje ima mnogo Herostratov. To so ljudje, ki ovirajo narodni razvoj, razdvajajo narod, zastrupljajo in razkrojujejo narodno organizacijo in ne dopuščajo trdne organizacije, ako morejo s tem ustrezati svojemu častihlepju in samo-Ijnbju: rušijo narodno hišo, da so le oni „politiki na glasu", le da se jih mnogo imenuje.
Ker ne znajo storiti nič velikega, rušijo, kar je za nas veliko, rušijo svoj lastni dom in kopljejo rodu svojemu črni grob. In zato se jih more prispodabljati grškemu Herostratu in zato je njihova politika — herostrat-s t v o.
Narodna delavska organizacija v Trstu. Zanimanje za našo organizacijo je že prodrlo v najširje sloje našega delavstva. Javljamo torej, da se lahko vsakdo, kdor se se ni vpisal, vpiše danes v petek in jutri v soboto v društvenem uradu, ulica Geppa od 4. do 7. in pol ure zvečer. V nedeljo ob-državal se bo volilni sestanek, v svrho izbiranja kandidatov za vodstvo, nadzorništvo, pregledništvo računov in za razsodišče. Da se da priliko vpisati se vsakemu, ki bi še do nedelje ne bil vpisan, se bo v nedeljo od 8. do 10. ure zjutraj vpisovalo v veži „Narodnega doma", na kar se bo točno ob 10. uri zjutraj obdržaval gorinavedeni sestanek v veliki dvorani „Narodnega doma". Na volilni sestanek bodo imeli pristop le oni, ki ; se bodo izkazali s pobotnico o vpisani vstop-sub*'nini, ki znaša eno krono. Slovenski narodni ! delavci, vsi na krov !
„Rdeči prapor44 in naša „Narodna delavska organizacija". „Rdeči prapor" pripoveduje, da so [tržaški narodnjaki izpo-znali, da so jim postala tla nevarna, pa da bi radi izvabili železničarje v društvo, ki naj bi jim delalo štafažo !
„Rdeči prapor" se je že mnogokrat in na svojo škodo motil v presojevanju gibanja in položaja v slovenskem narodnem taboru ali tako, kakor se moti sedaj, se menda še ni motil nikdar.
Slovenski narodnjaki so pač večkrat razmišljali o tem, da bi se v Trstu zasnovala narodna delavska organizacija, iili konkretnih oblik ni stvar zadobila nikdar in tudi sedaj ne bi se bilo še to zgodilo, da niso delavci sami energično pritisnili. A to ne le taki delavci, ki so vedno stali v govo- narodnem taboru, ampak tudi taki, ki stoje v vrstah socijalne demokracije. O tem se je mogel prepričati vsakdo na z a-upnem shodu, na kateri je prihitelo brez vsake reklame nad 700 delavcev.
Vodstvo naše stranke ni iskalo teh delavcev, ampak oni so se približali naši stranki. To pa menda ne kaže, da so naši stranki postala tla nevarna, marveč da se jej u t r j a j o. Da pa je prišlo do tega za našo stranko razveseljivega pojava, na tem ima lep del zasluge vodstvo italijanske socijalne demokracije v Trstu se svojo naravnost ne-umevno politiko izlasti ob tržaški volilni reformi in pa povodom državnozborskih volitev. Gospodje preveč zahtevajo od internacionalizma naših ljudij in ne mislijo na to, da niso še vsi organizirani zatrli v sebi čuta ljubezni do svojega rodu. Mnogo teh je rečeno postopanje italijanske socijalne demokracije osupnilo in jeli so — razmišljati.
„Rdeči prapor" nas dolži sovražtva nelojalnosti otročarije ter nam očita pljuvanje na „motive". Kakor se vidi, je precej globoko pomočil pero vjintnik najsočneje frazeologije. In čemu ta razburjenost? Ker smo bili konstatovali, da sta slovenska sodruga Regent in Krmolj na konferenci istrskih so-drugo v pritrdila vsem sklepom in tudi onemu, ki je odobraval postopanje puljskih sodrugov, s čemer sta se (po našem mnenju) postavila
v nasprotje z onem znanem v Pulju.j
„Rdečim praporjem' Članku obsojal
, ki je v postopanje
Nelojalni smo po mnenju
pora", ker „Edinost" niti ne ve : kaj sta
Rdečega pra-g°-
vorila sodruga Kermolj in Regent, tudi ne vpraša, če sta glasovala in če sta sploh mogla glasovati".
„Rdeči prapor" ima prav : mi nismo čuli, kako sta rečena dva sodruga govorila in glasovala, niti nismo imeli dopisnika konference na vpogled. In za božjo Kristovo voljo, povejte, kako naj bi bili mi stvar zasnovali, da bi bili čuli, kako sta gg. Regent in Kermolj govorila in glasovala, in kako naj bi bili prišli do zapisnika ?!!
Vendar smo imeli pred seboj poročilo, o katerem smo morali misliti, da je zanesljivo in avtentično. To poročilo smo čitali
v glavnem socijal i stičnem glasilu, v „L a v o r a t o r u" f V tem poročilu je bilo še posebno akcentuira no, da sta vsem sklepom pritrdila tudi rečena slavenska sodruga. Če to poročilo ne soglaša z resnico, potem je bil „Lavoratore" nelojalen, ne pa mi!! Čemu torej vse razburjenje in jeza na nas ? !
Kar se pa tiče „sovražtva", bodi uverjen „Rdeči prapor", da bi mi v interesu slovenske stvari v Trstu iskreno želeli, da bi bilo med slovenskimi sodrugi samo toliko sovražtva do narodne stranke, kolikor ga je med narodnjaki do socijalistov ! Če bi bilo tako, bi bilo bolje morda tudi — za slovansko socijalno demokracijo v Trstu !
Iz sodnijske službe. Avskultant dr. Silvij Perna je imenovan konceptnim praktikantom pri c. kr. finančnem ravnateljstvu.
V očigled glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metodija. Prejeli smo in objavljamo :
Prvomestništvu sem se imel namen odreči že takrat, ko sem definitivno izstopil iz gimnazijske službe. A odvrnili so me prijatelji in sosebno še najgorečneje delavke na njenem poprišču: naše Častite dame.
Dne 20. marcija t. 1. sem se pa v vodstveni seji odpovedal.
Ker se mi zdi posel mojega naslednika silne važnosti, vsojam si oprt na izkušnje svojega več nego 20 letnega prvomestovanja, t. j. od prvega družbinega začetka — priporočati za prvomestnika g. vladnega ter šolskega svetnika dr. Fr. Detela.
Njegov sloves v slovenskem narodu je pomemben. Priznan pisatelj, izgleden šolnik in vešč uradnik je v stanu do sijajnega pro-cvita dovesti to družbo, ki naj jo čuvajo Slovenci kakor punčico svojega očesa.
Če omenjam še, da moj č. preporočenec nikdar ni bil zapleten v kak političen boj, povedal sem vse. — „Družba sv. Cirila in Metoda" ni poznala namreč do sedaj in ne sme poznati odslej nikake stran-karije — ona mora bivati na stalu nerazdeljenega naroda.
Na Okroglem, 30. julija 1909.
Tomo Zupan. Slovenska dramatična šola v Trstu. Kakor že znano, se je osnovala z rednim slovenskim gledališčem v Trstu, čigar sezona se otvori 1. oktobra, obenem tudi dramatična šola. Namen te šole je v prvi vrsti : vzgajati novega dobrega igralskega naraščaja, v drugi vrsti pa: naše d i 1 e t a n t e i z p o p o 1 n j e v a t i v dramatični umetnosti. Ta dramatična šola se otvori že s 15. avgustom. V to svrho vabi „Dramatično društvo" vse tiste gospode in gospodične, k i doslej še niso nastopali na odru, a imajo veselje do gledališča in se žele izučiti za igralce, naj p i s m e n o prijavijo Dram. društvu svoj pristop najkasneje do 8. avgusta. Pouk je popolnoma brezplačen. Učni načrt in urnik se objavita pred začetkom šole. — Istotako vabi „Dram. društvo" vse tiste cenjene diletante in diletantinje, ki so pripravljeni sodelovati pri našem gledališču tudi v prihodnji sezoni in obiskavati dramatično šolo, a se doslej še niso priglasili, naj blagovole storiti to istotako najkasneje do 8. avgusta. Vodstvo gledališča mora pravočasno vedeti, s kakimi močmi bo moglo razpolagati v predstoječi sezoni, in ker vodstvu ni mogoče, priti z vsakomur v osebno dotiko, naj blagovole cenjene dame in gospodje prijaviti svoj 'pristop pismeno. Treba ni drugega nego vposlati na dopisnici svoje ime in naslov svojega stanovanja na Dramatično društvo, Narodni dom.
Vedno ta pošta. Prijeli smo : Koliko
pritožb se je že napravilo proti tej pošti, vedo prav dobro cenjeni čitatelji „Edinosti", a vse to čisto malo ali prav nič ne pomaga. Evo vam zopet nov slučaj. Jaz sem oddal dne 11. t. m. ekspresno pismo na Slap p. Vipava na Kranjskem, a pošta je to pismo J poslala na Slap ob Idriji pri Tolminu. Pismo bi moralo priti v roke naslovljenca že drugi dan a prišlo je še-le v nedeljo predpoludne t. j. 3 dni pozneje. V pismu sem naročil, naj pride brat v Kobdil po me in družino v soboto dne 13. t. m. ob 6. uri zvečer. Seveda sem v Kobdilu zastonj čakal 3. ure na svojega brata. Iskati sem moral druzega voznika, tavati po temi in dežju ter izpostavljati 3 male otročiče vremenskim nezgodam. Radi tega sem imel bezpotrebne troške, veliko zamudo, kajti doma bi bil že lahko ob 8. uri zvečer dočim sem dospel tja še le ob 11. uri noči. To kriči !
Izlet združenih dunajskih deških zavetišč v Ljubljano in v Trst. — Prenočevanje v šotorih. Osrednje vodstvo „Zveze dunajskih deških zavetišč" priredi od 5. do 13. avgusta v Trst izlet, katerega se udeleži poleg nadzorovalnih organov čez 300 gojencev. Dne 5. avgusta se odpeljejo z Dunaja ter pridejo še isti dan v Gradec, kjer ostanejo 18 ur. Dne 6. avg. se odpeljejo v Ljubljano, kjer prenoče v šotorih, drugi dan 7. pa odpotujejo v Trst. 10. odrinejo iz Trsta v Celje, odkoder 12. pridejo v Maribor ; tam prenoče v šotorih. 13. pa se odpeljejo na Dunaj, kamor pridejo ob 3. uri popoldne. — Izletnike bode vozil poseben vlak ; imeli bodo seboj lastno godbo ter bodo razdeljeni popolnoma po vojaško v tri stotnije, ki bode imela vsaka svojega načelnika. Vse tri stotnije tvorijo bataljon z zastavo. Opravljeni bodo gojenci sledeče : modra čepica s pod-
V Trstu, dne 2. avgusta I9u7.
EDINOST« stev. 211
Stran III
bradnikom, modra bluza in hlače, črne čižme, nahrbtnik. Načelniki nosijo sablje s prepas-nico. Za prenočevanje v šotorih je dalo c. in kr. vojno ministerstvo brezplačno na razpolago devet velikih šotorov in 318 odej ter določilo poseben vojaški oddelek, ki bo pazil na Šotore in jih postavljal. V vsakem šotoru bo spalo pol stotnije z nadzornikom, v srednjem šotora pa bo stanovalo taboriščno vodstvo. Za godbo in sanitetni oddelek je določen poseben šotor. — Izprva so nameravali izletniki obiskati postonjsko jamo in tam v taborišču prenočiti, toda vsled legarja je vodstvo določilo, da se ustavijo v Ljubljani; seveda bo treba spored za Ljubljano še-le določiti, vsekako pa je gotovo, da bodo mali vojaki nočili pri nas v šotorih, gotovo posebnost za naše mesto.
Ubojstvo.
67-letni Angel) Tuesca se je preživljal ta v Trstu že kakih 12 let s prodajanjem sladkarij po krčmah in gostilnah. Bilje doma iz Genove a živel je tukaj v divjem zakonu z 42-letno Dominiko Fabris, s katero je imel tudi dva otroka, ki živita in jima je okolu g—io let. Stanovala sta — z otrokoma — v prvem nadstropju hiše št. 758 v ulici Pier Paolo Vergerio, a eno malo sobico svojega stanovanja Bta oddajala v najem 45 letnemu Josipu Sartori. ki je doma iz Gradiške in se je bavil tu z istim poslom kakor Angel Tuesca, namreč s prodajanjem sladkarij po krčmah.
Zdi se pa, da je Dominika Fabris dajala Angelu povoda dvomiti o svoji zvestobi. Sicer so nam pa pravili ljudje, ki jo poznajo, da je bil Tuesca vže šesti mož, s katerim je tako živela. Zdi se dalje, da je imela Dominika ljubavno razmerje z Josipom Sartorijem iu da je stari Tuesca zvedel za to razmerje.
Sinoči ob 9. uri in pol je prišel Tuesca domov, a Sartori je bil doma že prej. Ni nam znano, kako da se je zgodilo, a stanovalci iste hiše nam zatrjajo, da je stari Tuesca našel Sartorija in Dominiko skupaj v sobi.
Ob 10. uri so sosedje začuli grozno vpitje na stanovanju starega Tuesca. Po glasu so tudi jrazumeli, da je vpil Tuesca. Kmalu na to so se odprla vrata in sosedje so videli starega Tuesco, ki je ves krvav čepel na tleh mej posteljo in nočno mizico v oni hobici, ki jo je imel Sartori v najemu.
To videči so takoj pohiteli na bližnjo redarstveno postajo v ulici Pas<]uale Revol-tell«. od koder je šel na lice mesta redarstveni nadzornik z dvema redarjema. Prišedši v stanovanje starega Tuesca — ki je bil že mrtev — so našli tam Sartorija, ki je sam povedal, da je on ranil starega. Seveda so ga takoj aretovali in ga odvedli na redarstveno stražnico.
Se stražnice so zatem takoj obvestili sodno komisijo in pa zdravniško postajo. Zdravnik se zdravniške postaje ni mogel storiti druzega, nego da je konstatoval smrt starega Angela Tuesca, ki je imel dve grozni raui. zadani mu z nožem, in sicer eno na vratu, a drugo na prsih. Ta druga rana mu je segala do srca.
Kmalo na to so prišli: viši policijski komisar dr. Pertot, preiskovalni sodnik dr. Barzal in in pa sodni zdravniški izvedenec dr. Xydias. V stanovanju, kjer je bilo ubojstvo izvršeno, so našli krvav nož in istotako krvav krivec.
Iz podatkov, ki smo jih mogli radi pozne ure le v naglici nabrati, je sklepati, da je Angel Tuesca napadel Dominiko in Sartorija. Držal je v roki krivec in s tem hotel raniti obojico. Zeno, Dominiko je sicer res ranil s krivcem na levo ramo. Na to je hotel raniti še Sartorija, a ta je pograbil nož in šel z istim nad starca. Vse to se je vršilo v kuhinji. Starec, videči, da mu grozi nevarnost. se je vmikal idoč nazaj in je tako prišel ven iz kuhinje. Tu je pa zavil v rečeno malo sobico, katere vrata so tik kuhinjskih vrat. V sobici se pa ni imel več kam vmak-niti in tam ga je zadel Sartorijev nož.
Truplo pokojnega Angela Tuesca je bilo pozno po noči prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu.
tuža&ka mala keonisa.
Dvokolesni voziček je vkral 43 letni Karol S., ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Pondares, izpred skladišča tvrdke Anton Venica v ulici sv. Lazarja štv. 22. Dninarica Angela Bernetić, ki je v službi pri tej tvrdki, je pa malo pozneje naletela, na tatu z vozičem v ulici Giorgio Galatti in ga je dala aretovati.
Neznani tatovi so v noči od 30. na 31. m. m. obiskali inženirja Della Porta, fki stanuje v ulici Alice št. 10. Ker je vsa in-ženirjeva družina spala, niso hoteli obiskovalci nobenega buditi in so raje kar na tiho pobrali nekaj predmetov, v skupni vrednosti 23 kron. Mej vkradenimi predmeti sta dve kokoši in pa par hlač; te poslednje brez vsake vrednosti!
Prileten tat. Marija Mazzolini, lastnica prenočišča v ulici Malcanton št. 19, je prijavila včeraj na policiji, da jej je 60-letni Vin-i cencij S., ki prenočuje pri njej, vkradel nov-j čarko, v kateri je imela 7 kron in 50 stotink! denaHa.
Še eden je bil padel v morje. Kakor
predvčerajšnjim oni 12-letni Maks H., tako J je včeraj p opoludne padel v morje v kanalu i 9-letni Ernest K., stanujoči z roditelji v ulici della Ferriea št. 22. Igral je namreč skakaj e po čolnih v kanalu pred cerkvijo sr.
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakorŠno koli vrsto oglasov sprejeme „Tnseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti St. 18 (Narodni dom) polnnadstropje, levo. Urad j a odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema t „Tiskarni Edinost."
Antona novega« A koje zagledal redarja, ki se je bližal, je hotel pobegniti in pri tem je cepnil v morje. Kedar je pa takoj priskočil, ga potegnil na kopno ter ga odvedel na po-• licijo, kamor so pozvali paglavčevega očeta, da so mu izročili sina.
BoljSa zakonska polovica. „Škoda velika — za tacega moža, — ki tacega hudika — za Ženo ima !a Tako	w _ T . .. ,rr,T . ~ x . . nekako prepeva rad neki veseljak. In me vec, G njimi za katere je škeda velika, da imajo zaj j STEDs AMANGER; Jamicich J., zasebnik, KOR-Ženo tacega hudika (in tacih mož — žalibog ! MIN; Reile M.t zasebnik, ULM; Dr. Kotnik Ig.,
Tujci v hotelu „Balkan1
Na novo so došli dne i. avgusta:
— ni malo) je tudi 31-letni Remigij C., ki'	KOMORN; Hanbes J učitelj, PRAGA;
,	1 • . TY_____ r»	*	10 Dražil R, uradnik, PRAGA; Fiichsel E., potovaleč
stanuje v ulici Donato Bramante št. 13.s DUNAJ; Dr. Dontek P., posestnik, PLZEN , Dr.
Predvčerajšnjim popoludne se je bil nekaj ■ Flego J„ odvetnik, PAZIN; Acaria H.,_ trgovec,
spri se svojo „nežno" zakonsko polovico, a
ta je „nežno" pograbila litrsko steklenico in z isto tako „nežno" treščila moža po glavi, da je bil takoj ves krvav. Mož je moral v bolnišnico, a obenem je ovadil ženo — ki je 30-letna Domiaika—, vsled česar je bila are-tovana.
Povest o bakrenem kotlu. Anton Minca, stanujoči v ulici GiuBtinelli št. 1, je prišel včeraj predpoludne na policijo in tam prijavil sledeči dogodek: Dne 30. m. m., ob 1. uri in pol popoludne je bil prišel k njegovi ženi Magdaleni neki približno 35-letni neznan človek ter jo vprašal, če ve, kdo da ima v hiši za popraviti neki bakreni kotel. Njegova žena je pa res vedela, da ima tak kotel štabni zdravnik g. dr. Klimenc, ki stanuje v isti hiši, ter je onega neznanega človeka poslala na Btanovanje tega gospoda. Človek je šel k zdravniku in tam vprašal po kotlu, a g. dr. Klimenc ga je vprašal, kdo da ga je poslal, na kar je oni povedal, da ga je poslal hišni upravitelj gosp. Piccotti. Gospod dr. Klimenc je na to ukazal izročiti onemu človeku kotel, a od tedaj ni več videl ne kotla — ki je vreden 15 kron — ne onega človeka.
Krvav pretep. Sinoči, okolu 10. ure je bil zdravnik se zdravniške postaje pozvan na redarstveno stražnico v ulici Domenico Ros-setti, kjer je našel 35-letnega potovalca Frana Potenzini, ki je imel za levim ušesom precejšnjo rano. Povedal je, da mu je bila rana zadana z nožem v pretepu v neki ondotni krčmi.
Poskus samomora. 20-letna Ana Lo-russo, Btanujoča v ulici dei Porta št. 175, je sinoči se samomorilnim namenom spila precejšnjo množino karbolne kisline. Pozvan je bil k njej zdravnik se zdravniške postaje, ki jej je skušal izprati želodec, a se mu ni posrečilo. Dal jo je nemudoma prenesti v mestno bolnišnico. Njeno stanje je jako opasno.
SmeSnloa Premišljevanje nesrečnega zeta : ..O taščah vganjajo burke le oni, ki je nimajo. Onemu, ki ima taščo. se gotovo ne ljubi vganjati burk!"
Koledar ln vreme. — Danes: Alfonz; Bojan; Leposlava. — Jutri: Avguštin, škof zagrebški; Strašimir; Mirača. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -}- 2S* Cc!r:*us. — {Vreme včeraj : lepo.	_
Društvene vesti in zabave.
Odbor akad. ferijalnega društva
„Sava" naznanja, da se bo vršil redni občni zbor v torek dne 6. avgusta 1907. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih „Narodi.ega doma" v Ljubljani. Dnevni red po § 62. Ker pridejo važne društvene stvari na razgovor, je želeti, da se vsi členi vdeleže zborovanja. Posebno se vabijo p. n. gg. starejši ne".
Darovi.
„Čitalnici" pri sv. Jakobu darovalo je si. „Gospodarsko društvu" pri sv. Mariji Magdaleni 20 K za zastavo. Za knjižnico „Čitalnice" sta darovala gg. Vrščaj Ivan in Prelog Josip po en iztis Cankarjeve najnovejše povesti „Aleš iz Razora". Srčna hvala! Nadaljni darovi se hvaležno vsprejemajo.
Vesti iz Goriške.
Veselico v veliki dolini „Dragi" priredi, kakor že svoječasno objavljeno, pevsko in bralno društvo „Draga" v Orleku pri Sežani v nedeljo dne 4. avgusta. Poživljamo še ta zadnji trenotek, da opozorimo slavno občinstvo na prireditev, ki jo je potisnilo oblastno avgustovo solnce v globoke sence starega drevja in zelenega grmovja, razgrajenega po podnožju ogromnih skal. Zastonj ! Treba se je bilo umakniti, pa naj bi bili stroški Še tako veliki, treba se je bilo umakniti v prijeten hlad, ki je ob teh urah prvi predpogoj vsakemu veselju. Vse kaže, da je bila misel
(Dalje na 4. strani)
CE1.0VEC ; Lachander E., častnik, JAROSLAV; Jerovec P., uradnik, LJUBLJANA.
Društvo „NARODNI DON" v Trstu
vabi na svoj
redni občni zbor
ki bo se vršil
dne 16. avgusta 1907 ob 8.1/« zvečer
t ztonjtt PKstorik ruianaciji ..Baltai"
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	„ blagajnika.
4.	Volitev novega odbora
5.	Raznoterosti.
ODBOR.
m\\\x \\\ w w v v\w v v\\\\\\\\n
V vseh strokah notarskega in odvetniškega uradovanja v slovenskem in nemškem jeziku popolnoma izvežban trideset let star j — | — | — I — j
notarski kon-ceptni uradnik
z maturo, želi spremeniti službo
eventuelno tudi vstopi v drugo stroko.
Posojilno in konsumno društvo
= na Opčinah =
išče krčmarjo.
Položiti mora kavcijo. Predstavi se lahko pri predsedniku v „Konsumnem društvu" do 15. avgusta 1907.
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih ===== mineralnih vod =
Angelo Devetak - Trst
ulica Acquedotto 22 — Tel. 14
1448
ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnlca
Trst, Ilica Turmte it. 34 (t w\ iiSi) „£Ua mtova cittk d! Crieste".
VELIKA ZALOGA
Ponudbe na upravništvo tega lista pod {zgotovljenih oblek za odrasle in dečk? »SLUŽBA« do 6. avgusta 1907.	— vsake vrste.	—
Delavske hlače prve vrste, kakor tac'' blago vseh vrst iz najpopolnejše novcsT
pohištvo in tapetarije
v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancije
— — — se vdobi pri — — —
(naslednik G. Dalia Tom Giacomo jttacerata ulica deli' Acpdotto 3
ulica Cliioua 7, ulica del Toro 1. s^ Cene, ki so splošno priznane za ugodne.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitiČne in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop
zn&-jarn-
Denarna posojila u^S
»tvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARIo ulica della Caserma št. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne.
Čokolada Xakao
Edina zaloga tvrdke Karier - Henrik Cterbeand
FRANCESCA VOIHJSEK — Trst, ulica Sau Spiridione 6.
Zavarov. preje živine v sv. Križu pri Trsta
priredi
javno tombolo
v nedeljo, 4. avgusta ob 5. uri pop.
na vaškem trgu z dobitki:
činkvina 100 kron, tombola 200 kron
Pred in po tomboli bo
JAVNI PZ.ES
Svirali bo doasfta društvena godba „URA" pod vodstvo« g. kapelnika Iv. Furiann.
Pooblaščena pisarna inženerja in civilnega geometra
G. Maglicb-a
se je preselila z dnem 22. julija
v ulico San Nicold št. 34
I. nadstropje.
Čisti dobiček je namenjen ▼ rezervni fond zavarovalnice. Vabimo vsa naša daljna in bližnja bratska drufitva, da nas počastć o svojim obiskom
I pohištvo
solidno in elegantno
»ar po zmernih cenah "Mi
Rafaele Italia
TR8T — Via Maloanton 7
Stran IV
»EDINOST* ftfce*. 211
V Trstu, dne 2. avgusta 1907
BALKM
70 tefe, elektr. razsvetljava, Bft, kopel]! C«n® zmerne.
BM3 HOTEL BALKAN
srečna — saj je pridobila veselica na ta način tako na lepoti, kakor tudi na obsegu, saj nas obišče kar četvero pevskih društev, namreč iz Barkovelj, Sežane, Konkonela in Gropade, a razen teh tudi „Slovensko planinsko društvo" iz Trsta. Da, planinsko društvo v dolini „Dragi14 ! Kaj pa hočete : k veselim ljudem prihaja vsakdo rad vasovat.
Po običajnem nastopanju pevskih društev (opozarjamo na ženski zbor društva „Adrije" iz Barkovelj s spremljev»njem tamburašev), se uprizori burka „Euo uro doktor", a po petju in igri je na programu mrak — in ž njim luči in ples. Lep večer in jasna noč vzbudita novo življenje, novo glasnejše življenje ; tu godba, tam petje, tam zopet smeh, vseokrog radost brez konca. A prav v momentu, ko je živahnost dosegla vrhunec, prav v tem momentu se začnejo glasovi izgubljati: drug za drugim se umikajo iz doline ; šumenje poneha, besede umirajo, vse življenje poln ™oma ugasne. Le tupatam še kakšen poza-li jen glas : pozni čas je prišel s hitrimi ko-zaki in napovedal veselju finale ! — Nič dru-r* ga torej, nego : nasvidenje !
C. kr. vojaško veteransko društvo v Kanalu priredi dne 4. avgusta t. 1. javno
tombolo in zatem ples. Dobitki so : I. cink-vina 30 K, II. cinkvina 20 K, tombola 100 K. Ako bo označenega dne jako deževno vreme, se tombola odloži na nedeljo dne 18. avgusta t. 1.
Sv. Lucija-Bovec. Prejeli smo: Ko tem čital o obisku, ki ga je te dni napravil c. kr. namestnik v Tolminu in Bovcu, mi je prišel na misel avtomobi?, o katerem se je svoječasno precej pisalo. Vožnja s kolodvora pri Sv. Luciji do Bovca, je danes združena z nenavadnimi sitnostmi. Popotnik mora tri ali štirikrat menjati poštni voz in ravno tolikokrat plačevati voznino! Kedor se je že vozil in skušal take vozne „sladkosti", bo gotovo obsojal način, po katerem so vrejene poštne zveze na omenjeni cesti. Kaj je torej z nameravanim avtomobilom ? Izgovori o ozkosti ceste ne veljajo, saj avtomobil ne zav-zeuilje niti toliko prostora, kolikor ga kak velik obložen kmetski voz. — Bovčani, Kobaridci in tudi Tolminci bi z uvedbo avtomobila pridobili mnogo. Koliko izletnikov bi obiskovalo te divno-lepe kraje, ko bi ne bila vožnja tako nerodna in pa cena vsaj nekoliko nižja ? ! !
Dajte, dogovorite se in videli boste, da se to izplača in pa še kako !
lfesti iz Istre.
Lep izgled so dali maturanti gornje-me-stnega gimnazija v Zagrebu, pristopivši družbi sv. Cirila in Metodija kakor ustanovitelji s svoto 300 K, ki so jo nabrali po vspodbuji svojega profesorja dra. Aleksandra Szengyor-gia. Živeli! Vivat sequens.
Kam pa kam ? Tako se bode marsikdo vpraševal prihodnjo nedeljo dne 4. avgusta. Odgovor bo kratek in jedrnat : V Boljunec, kjer razvije bralno-pevsko društvo „Prešeren" svojo zastavo z zanimivim vsporedom in sodelovanjem devet bratskih društev! Koncem vsporeda zapojejo skupno vsa pevska društva, t. j. nad 200 pevcev, Hajdrihovo „Jadransko morje„.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Družba sv. Cirila in Metoda za Istru v Ber-kucu (pol. okr. Poreč).
Žalosten začetek. Koper 29. julija 1907. : Na Rižani v Predloški župniji je nekdo po kranjskem uzorcu vstanovil kon-s umno društvo. In glej ! Ne da bi počakali odobrenja društvenih pravil, ne da bi prej r.adobili potrebno licenco, otvorili so prošle nedelje društveno krčmo z „vzglednim" pitjem in vpitjem. Ko se je krčmi Približal društve-l.ikom nek neljubi gost iz Črnikala, bacnili so ga na cesto ; ta je reagiral in nastal je neizogibni pretep, v katerem je bil najbolj nakleščen nedolžni vaški svetovalec g. Mat. Suber, ki je hotel posredovati pomirjevalno. Mnogo drugih „socijev" je poškodovanih in raDjenib, vsled česar pride vsa zadeva pred sodišče. Tako se godi povsod, kjer se po kranjskih vzgledih ustanavlja konsumna društva z namenom Škodovati malim obrtnikom-trgovcem namesto v splošni narodui blagor in korist, kakor n. p. v tržaški okolici in drugod po Istri. Zato resno svarimo ljudstvo pred nepremišljenim in nervoznim ustanov-1 jajem takih zadrug. Saj imamo na tem polju dovolj izobraženih in izskušenih mož-rodo-Jjubov!	^^^^^^^
lfeeti iz Kranjske.
Gostilničarska zadruga v Ljubljani.
Lanski izredni občni [zbor gostilničarske zadruge v Ljubljani je sklenil, da se ima vršiti v doglednem času gostilničarski kongres vse Kranjske dežele v Ljubljani, na kateri je povabiti zadruge in stanovske kolege tudi iz sosednjih dežela. Vsled tega sklepa se je začel odbor sedaj pečati s to stvarjo in se je te dni že volil dotični pomnoženi odbor in razni odseki za pripravo tega kongresa, kateri naj bi se vršil sredi meseca septembra in sicer 16. in 17. Izdado se najprej okrožnice vsem gostil ničarskim zadrugam po deželi, kakor tudi posamičnim stanovskim kolegom, da podajo svoje želje, pritožbe, in nasvete stanovskih členov njihovega okolišča, kaj žele, da se naj na kongresu razmotriva, in ali postavijo svojega govornika, ali pa po-
dajo samo pismeno svoje težnje. To se stori zato, da zamore pripravljalni odbor razvrstiti in razdeliti materijal, došli na raspravo.
Iz Slapa pri Vipavi nam poročajo: Minoli teden je umrl v tržaški bolnišnici, kjer se je hotel podvreči neki operaciji, tukajšnji občinski tajnik in posestnik, gosp. Anton Volk. Pokojnik je bil jako blaga duša, vesten uradnik, dober in sploh od vseh spoštovan vaščan ter priden gospodar. Bolehal je že nad eno lete. Zapustil je vdovo in 3 nedorastle otročiče.
Dasi je obiskoval le vaško šolo, se je sam izučil mnogo ; bil je svoječasno cerkven in naroden pevec, knjigovodja in tajnik tukaj šne posojilnice ter svetovalec v vseh stvareh in pri njemu je bil vsakdo dobrodošel. Počival ni nikoli v vsem svojem življenju. Ni mu bilo dano, da bi snival večni sen v domači grudi. Bodi mu lahka zemlja, na kateri mili nam bratje bijejo ljut boj za obstanek naroda ! Čast Volkovemu spominu !
je odskočila s strelovoda, prišla v spalnico in ndtam po žici domačega zvonca v zemljo. Škode ni napravila nobene, le posestnica gospa Berksova se ]e silno prestrašila.	PqJI hrai'O istrske pasme, le dobrega, ne po-rod Ul and dve leti starega, kupi Ivan U i e p i <5, Rakek. $71
	
	NA^Vf K JIGO VEZNICA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassmi & Figlio Trst, Via Perprella št. 5 - ogel Via della Sami?.
1 MALI OBLASi. Mali oglasi rsCunajo fp po 3 Btot. beBCdo; i sipstnotiakaiip besede računajo enkrat ( »ei Kagisa&jsa pristojbina 40 stotink. j -1 Pinčs Re takoj. - ^	
h^ --^ lovni nloc bo v nedelj° dne »vgU3ta pft JdVIII |JlCO Trsteniku na prostem. Pričetek: ob 5. uri popoludne 5n trsja do 10. ure in pol zvečer. StiS	
	Podpisani naznanja slavnemu občinstvu Trsta in okolice, da je prevzel na svoje ime dobroznano trgovino ■ ■ ■■ ■ ■ ■
Išče se
Vesti iz Štajerske.
Strela vdarila v grad. Zadnji petek je udarila strela v stolp grada na Blagovni i UrSOniK blizo St. Jurija ob južni železnici, last vdove pok. drž. poslanca Hugona pl. Berksa. Strela
20 do 30 let. Naslov pove ..Inseratni oddelek Edinostiu._S84
Jecljanje — Slabo izgovarja-
-.■-I hitro ozdravljeno. Specijalna nutoda. Resne I 11J U garancije za najbo'jše vspehe. Hitri kurzi za ozdravljenje se bodo dižali v Trstu, uliea Porpo-rella išalđariul do 25. avgusta. — Upišite se se takoj.	_865
29 let siar. v stalni službi, želi poročiti se z gospico 20—28 let staro, koja ima nekaj premoženja. Resne ponudbe pod „LJUBFZEN u na ,.inseratni oddelek Edinosti". (883
kolonijalnoga blaga
in iestvin
v ulici Giulia štev. 29
er se toplo priporoča udani
HUGO CZURDA
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speSicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefone «t. 847. - Via. della Stazione Štv. 7. - Telefone «t. 847
Filljaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na v«e kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih S do 8 metrov.
- (MTaiijB predietoT, li se jemljejo na potovanje in prerafmje Um na vse proge.) =
Sprejema se tudi pohištvo la druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
Edini trzaiki zavod za == VACUM-CLEANER".
ČIŠČFNJE in SHRANJEVANJE PKEPROH
Točna postrežba, in nizke cene.
Ni je boljše namizne pijač
katera bi bila v poletne-n času bolj hladil na za otroke in odrašćene, nego je
jabolčno vino.
Ima malo alkohola in je najpripra\nejša nami/. a pijača za bolelinc osebo (želodec - nervoznost - rev ■ matizmi itd.) — Priporočeno od vseh zdravnikov.
Buteljka 1 liter 56 stotink
(buteljko treba vrniti)
Glavna zaloga v Srstis
Ulica SS. Martiri št. 11.
Pošilja franko na dom, ako se naroči po dop:snici
M. SALARINI
v ulici Ponts dolla Fabbra št. 2
(Vogal nI. Torrcnte.)
«W
Pomlad!
Poletje!
□ Učilišče in vzgojevalisce za deklice. B ■ Zaloga oblek in površnikov
R
Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske sole na Primorskem. Letna plača 500 kron. - Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj^ krasen razgled na itnorje kopahsce. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. - Pouk v -loyen»kem nemikem. Italijanskem, franco.ksm ln angleikem jeziku ; v godbi, glasovir, go.li, citre, petje, v ženskih rodnih delih, v risanja in slikanju. — | — I 1 I I I I
ŠOLSKE SESTRE — Trsi, ulica Pasquale Besengbi 6
za gospode, dečke in otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in ———— modra obleka za delavce. — Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se točno in hitro po zelo nizkih cenah.
Na deželo vzorci brezplačno in franka.
PODRUŽNICA:
„&LX=A CITTA Dl r.ONBS.11
al. Poste »nove 8t. 5. fvogal ul. Torre blat.ca-
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
ir 4°io ^m
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila daja na vknjižbo po 5V»°/o» na ™enJice P° 6°/<» na zastave po 5 7«7o
in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
Poštno - hranilnični račun 816 004
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk i
Trst, vla delle Ouibrelie št. 5 S
Guido e Ugo Ceesi f
100.000 buteljk od šampanjca %
za refošk

ca
MERKUR
J. ULCAKAR & Co. - Trst
Telef. IRM. — Via NicoldHMacchiavelli štev. 19 — Telef. 1874
Komisije. - Zastopstva. - informacije.
Zaloga raznovrstnega kolonljalnega in druzega blaga.
--. ZAHTEVAJTE CENIK.	:
Prodajajo in kupujejo se buteljke )i vsake vrste za refošk, sam panje, bor- gs deaux, rensko vino. konjak itd. VE- g LIKA ZALOGA Buteljk od pol litra | 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz 1 -- stekla opletene.
Prevzamejo se dopoiiljatve na deželo. §
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
I I I ■ I I I I I I I I I < I t I I I M I I 1 I I 1 I I I I I I I I .......I t > t I I
Andrej Gul°'
Trst, ulica Farneto štev. 12
vogal ulice Gelsi
Skladišče pohištva in tapetari]
lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle alf temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti.
Mrli se popolno opravo za prenočišča
po jako zmernih cenah in s skrbno vožnjo, i i » » i i-«ii i i i «i i i i i i i 111»i»i i t i 11»i » i t i i i i i i i i i iTT
tSternitovŠkritjM
je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GliflVNlH MESTIH-=====	Vprašajte vzorce in kataloge v	=
Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Sala jjelveflere št. 1, telefon 1057