Ameriška Domovi ima *H/»E ■* l«rI*!—HO IW1E AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY 1—3 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, OCTOBER 20, 1952 SLOV6NIAN HORNING NGWSPAP6R LETO on —VOL. Lin Pregled važnih novic preteklega tedna ★ VES SVET se zaveda, kako neprecenljivo važna je volilna pravica, izvajana po svobodnih državljanih pri svobodnih volitvah. Zato je tudi slišati vsestranski poziv: “Pojdite na volišče in glasujte! Volite po svoji preudarnosti, toda — volite!” — Gen. George C. Marshall je ob povratku iz Evrope povedal Bernardu Baruchu: “Jaz nisem še nikoli v svojem življenju volil, pa tudi letos he bom. . . General Marshall je bil že tudi ameriški obrambni in državni tajnik. . . ★ SREČA JE, da niso vsi ljudje zgneteni iz takšnega testa kakor Marshall in njemu podobni, ki bi- morali biti živ zgled ostalim državljanom. Janet Gentle, ki leži že od leta 1946 v napravi, ki ji pospešuje dihanje (iron lung), je zdaj toliko boljša, da sme po dve uri na dan prebiti zunaj tiste naprave. In kako je uporabila oni dan tisti dve uri? Z ambulanco se je dala odpeljati na registracijski urad, kjer se je registrirala za volitve in bo zdaj volila — prvikrat v svojem življenju. . . ★ MI SMO IZVOLJENO LJUDSTVO. mi, Amerikanci, — je rekel oni dan Adlai Stevenson, demokratski predsedniški kandidat, v mormonskem Tabernaklju v Salt Lake City, Utah. “Za to nas je določila usoda, za kar se ji moramo zahvaliti, ne tarnati. Kakšno kronanje dela in vere naših očetov! Kdo, za božjo voljo, bi si želel Ameriko manj močno in manj odgovorno bodočim časom? Ali ni to tisto, o čemer smo zmerom sanjali?” Republikanski senator Morse za Stevensona WASHINGTON. — Senator Wayne L. Morse, republikanec iz Oregona, je v soboto naznanil, da se obrača od republikanske stranke in da bo volil demokratskega kandidata Stevensona. Morse je povedal časnikarjem, da general Eisenhower, republikanski kandidat, “ne govori resnice” v svoji politični kampanji ter “dela neopravičljive kompromise z reakcionarji” v republikanski stranki. — Zato da ne more več delovali ne voliti zanj. ------o------ Otvoritev Community Chest kampanje v Clevelandu Cilj kampanje je, zbrati $6,-850,000 v prostovoljnih prispevkih. CLEVELAND. — V soboto zvečer so preko devetih radijskih in televizijskih postaj oddajali krasen program v korist Community Chest kampanje, ki ie bila oficielno otvorjena danes. Program se je pričel ob enajstih in je trajal do polnoči. — V letošnji kampanji znaša določena kvota prispevkov, ki jih bo treba nabrati med prebivalci Greater Clevelanda, $6, 850,000. — Danes zjutraj se je že podalo na delo zbiranja prispevkov za to potrebno in plemenito ustanovo 33,000 prostovoljnih delavcev, ki bodo hodili od hiše do hiše. Vsem našim rojakom prav toplo priporočamo, da bi prispevali po svojih močeh v ^ta prepotrebni sklad. ------o----- ★ ILIJA EHRENBURG, časnikar in pisatelj ter glavni propagandist Kremlja, je prispel pretekli teden na Dunaj h kongresu, katerega označujejo komunisti kot “največje zborovanje sveta za mir v zgodovini človeštva”. Komunistični “Svetovni mirovni kongres” se bo pričel na Dunaju 5. decembra. ★ PREDS. TRUMAN je pozval gen. Eisenhower j a, naj razodene svoj načrt za končanje vojne v Koreji, če ga res ima. — Zdi se, da je predsednik Truman pozabil, da mu je tak načrt predložil že general MacArthur, pa ga je predsednik prav zaradi tega — odslovil. ★ TIHA VENDETA. — V hribovski vasi Orgosolo v Sardiniji, Italija, je bil te dni ubit 48-letni ovčar Antonio Manca. To bi ne bilo samo po sebi nič izrednega, če bi ne bilo sledečih okoliščin: Ime Mance je bilo eno izmed 36 imen, ki so bila napisana na velikem listu, kateri je bil pred dvemi leti misteriozno nalepljen na vrata katedrale. Dvajset od šest in tridesetih, katerih imena so bila nalepljena na vrata katedrale, je bilo od tedaj ubitih. Za te umore ni ne motivov, ne sledov, ne ničesar. Toda onih 16, ki so še ostali, zdaj ugiblje, kdo bo prihodnji. ★ POTNIKI, ki so se nedavno vrnili iz Moskve, pripovedujejo, da najde Stalin posebne vrste “ugodje” ob izvajanju svoje “politike draženja”. Smoiter te njegove diplomacije, je očivi-den: gre namreč za ponižanje a-meriškega prestiža v očeh sveta, in dokaza, da se Ameriko lahko poljubno in brez strahu na po sledice peha iz kota v kot. . . ★ REP. KANDIDATA pred- WMUteEST! MILAN, Italija. — Bivši britanski premier Atlee , je tukaj proslavljal internacionalni demokratični socializem kot e- 4 dino upanje sveta in nadomestilo za komunizem ter umirajoči kapitalizem. TOKIO. — Gen. Mark Clark, vrhovni poveljnik čet Zdr. narodov, je odklonil obnovo mirovnih pogajanj pod komunističnimi pogoji. SEOUL, Koreja. — Tisoče kitajskih komunistiv je poizkusilo snoči in danes zjutraj zapoditi ameriške in južno-korejske čete s Triangle Hilla in Sniper Ridge, toda vsi poizkusi so se jim izjalovili. HIGH WINDS Vremenski prerok pravi: Mraz, pršenje in naletavanje snega s pojemajočim vetrom. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 20. oktobra 1821 je Španija odstopila Florido Zdr. državam. stavljajo v Michiganu kot Van-denbergovega republikanca, v Ohio kot Taftovega republikanca, v Wisconsinu kot McCarty-jevega republikanca, itd. — Zdi se tudi, da imajo republikanci za vsako avdijenco posebno zunanjo politiko. V industriji premoga grozi nova stavka Odbor za ustalitev mezd ni potrdil v celoti zvišanja mezd premogarjem mehkega premoga. WASHINGTON. — Danes je spet nastala nevarnost stavke 350,000 premogarjev, ker je Odbor za ustalitev mezd okrnil za 21% mezdno zvišanje, katerega so pretekli mesec izvojevali pre-mogarj v industriji mehkega premoga. Premogarji so dosegli $1.90 poviška na dan, Odbor pa je odločil, da mora ta povišek znašati samo $1.50 na dan, torej 40 centov manj kot so premogarji zahtevali in dobili. Archibald Cox, predsednik Odbora za ustalitev mezd, je apeliral na “zdravo pamet premogarjev in na modrost njihovih voditeljev”, naj se uklonijo temu odloku odbora. Rekoč, da “kongres, ki ga izvoli ljudstvo, dela postave dežele” je dodal: “Oboji — premogarji in njihovi voditelji — morajo vedeti, da svoboda ne more obstojati, če jo izziva gola sila.” John L. Lewis, predsednik or ganizacije premogarjev, ni dal doslej na to izjavo še nobenega komentarja. -----o------ Herbert Hoover pravi, da je Hew Deal leglo komunistov Pod republikansko administracijo ni bilo komunistov v vladi, pravi bivši predsednik. NEW YORK. — Herbert Hoover, bivši republikanski predsednik, je prišel iz svojega političnega pokoja ter izjavil, da je New Deal inkubator ali leglo komunistične stranke v Ameriki. Dejal je, da je v prvih desetih letih po priznanju Sovjetske zveze od strani ameriške demokratske vlade, komun, partija v Ameriki pošestorila svoje članstvo -- to je od 13,000 gčlanov na 80.000. Demokratski senator proti Stevensanu WASHINGTON — Sen. Harry F. Byrd iz Virginije je odprl vrata republikancem, da si pridobe 12 elektoral hh glasov v državi, če si jih n orajo. Senator je izjav !, da ne bo in-dorsiral governerja Stevensona, ker on obljublja % še več “tru-manizma”. — ; ’odpredsednik Barkley je nato r; zjarjen ožigosal senatorja ter dejal: “Mož, ki nosi demokratski znak ter se smatra za ‘virginijskega demokrata’, pa voli za republikanca, je kakor ženska, ki nosi ime svo- Osma obletnica velike katastrofe v Clevelandu DANES ot^aiamo žalostno 8 obletnico, odkar je dne 20. okt. 1944 zletelo v zrak ogromno skladišče zmrznjenega plina, — shranjenega v ogromnih tankih, iz katerih so ga po potrebi razvažali drugam. Strašna je bila ta katastrofa, ki je v nekaj minutah uničila nad osemdeset domov in 132 človeških življenj. Ob lepem sončnem dnevu, ob 2. uri in 40 minut popoldne, je z groznim pokom zletelo v zrak tone želez-ja, iz katerega so bili zgrajeni tanki, katerih notranjost je zna- jega moža, pa poklanja svoje; šala v prerezu 75 čevljev. Vse ljubezenske čare možu, ki živil to razbito železlje z gorečim onkraj ceste”, je rekel Barkley. | plinom je padalo po vsej okolici ter vžigalo hiše, v katerih so bi- Tri eksekucije v Romuniji BUKAREŠTA. li ljudje, katerih mnogi se niso mogli rešiti pred požarom. Mno-jki, ki so skušali bežati, so sko- V Romuni- 'raJ ^oreli na cestL ji so bili na smrt obsojeni in us-1. Po vsei naselbini med E. 55. mrčeni trije starejši uradniki in 64. cesto, je bilo slišati jok in Donavsko - črnomorske adrnini- ^Uk. Eksplozija je pretresla stracije. Obdolženi so bili sa. s tudi globoke kanale ter dvignila k0ta2e j v zrak železo in opeko in grozi- ______ la, da uniči del vzhodnega Cle- Farouk v Italiji SANTA MARINELA, Itali- velanda. Sreča v nesreči je bila, da se je eksplozija primerila podnevi; če bi se bila ponoči, bi ja. — Bivši egiptski kralj je pri- bila nesreča še mnogo večja. šel z otoka Kapri semkaj, kjer je vzel v najem celo pročelje nekega hotela, to je 30 sob. Danes, 20. oktobra, se spomnimo vseh onih, ki so podlegli v ! tej grozni katastrofi ter odšli v večnost. Obenem se pa tudi vsi iz te okolice, ki smo ostali pri življenju, zahvalimo Bogu, da smo še med živimi. Pozidana naselbina Takoj po katastrofi smo se lotili pozidavanja prizadetega dela naselbine. Večina onih, ki soi prej tukaj stanovali, se je izselila zaradi žalostnih spominov; ostalo je le par družin, ki so se lotile pozidavanja. Slovenski trgovci so si zasukali rokave ter šli na delo. Zložili so skupaj denar za nakup parcel požganih hiš, da na njih sezidajo nove, modernejše domove. Vzelo je mnogo truda, dela in časa, preden je bila uresničena želja, da je vzrasla iz pogorišča nova naselbina. Za to je bilo treba požrtvovalnih in delovnih mož. Z denarjem se je odzvalo 27 mož, ki so ga zložili skupaj ter odločili, da go dado za nedoločen čas brez obresti na razpolago, kar je vzelo sedem in pol let. — Skupna vsota je znašala $22,900, pri tem pa so opravljali brezplačne* vse gospodarske in upravne posle, dokler ni bilo dograjeno ter na povečanih parcelah postavljenih 15 hiš 's krasnimi vrtovi. Mestna vlada je v polni meri sodelovala z načrti teh mož, da se je pridobilo naselbini veliko in najmodernejše igrišče za otroke. Naselbina je tako dobila novo lice, novo živahnost in novo življenje. V vseh teh novih hišah so se naselile poznane družine, ki želijo ostati v osrčju slovenske metropole ter gojiti okrog hiš lepe cvetlične vrtove in s tem dajati zgled ostalim družinam naše naselbine Zato pridite in si oglejte zdaj ta del naselbine, o katerem so mnogi mislili, da bo ostal le zapuščeno pokopališče. Toda zmagala je zavest naših rojakov, ki nikoli ne obupajo, temveč vedno znova vstanejo in zažive še močnejše življenje. A. Grdina. Iz raznih naselbin STRABANE, Pa. — Tu je u-mrl John Cvitan, doma v Dolenjih Kamencah v fari Prečna pri Novem mestu. Zapustil je dva sina in dve hčeri. “Komunisti so bili uposleni v visokih vladnih uradih,” je rekel Hoover. “Ko je bila na krmilu republikanska administracija, ni bilo komunistov v vladi.” SODE VALE — Berlinski razvažalci in raznašalci piva so se nedavno pomerili v tem, kdo zna hitrejše in spretnejše valiti sod. Tekma se je vršila v britanskem sektorju mesta. Kljub temu, da je Berlin sredi sovjetske zone Nemčije, njegovi prebivalci niso zgubila smisla za humor. Podaljšanje podmornice PHILADELPHIA. — Tukaj so podaljšali 311 čevljev dolgo podmornico U. S. S. Raton za 30 čevljev. Naše stališče v sedanji politični kampanji Letošnje predsedniške volitve v Zdr. državah bodo sila važne tako za Zdr. države kakor tudi za ostali svet, čigar gospodarsko - politična usoda je v marsičem odvisna od usode Zdr. držav. K važnosti teh volitev do-prinašata v veliki meri tudi obe osebnosti, ki se potegujeta za predsedništvo: gen. Eisenhower, kandidat republikanske stranke, in illinoiški governer Adlai Stevenson, kandidat demokratov. Že od vsega počatka smo se zavedali, da v očigled stvari, ki so danes na kocki, bo letos treba izbirati med osebnostimi in možmi ostrega uma, močne volje in neomahljivega značaja, ne pa slepo voliti kandidate strankinih mašin. Izbira med kandidatoma samima je letos skrajno težavna. Saj so celo člani Rooseveltove rodbine, ki je tako rekoč “prva” demokratska rodbina v deželi, razdeljeni: dva člana te rodbine sta za Eisenhowerja, štirje za Stevensona. . . Na eni strani je gen. Eisenhower, slavni junak normandijske invazije, v sleherni zakotni koči znan idol a-meriškega ljudstva. Na drugi strani je Adlai Stevenson, governer države Illinois, ki je bil — vprav nasprotno — do zadnjega časa v ameriški javnosti skoraj popolnoma nepoznan. Prvi je strokovnjak vojaške znanosti, drugi je mož izrednega intelekta in širokega, z izkušnjami podprtega znanja v državno - upravnih in gospodarsko - političnih zadevah države odnosno dežele. Oba pa sta moža nespornega poštenja, dostojanstva in takta (vsaj do sedanje politične borbe sta bila) ter bi kot taka v polni meri delala čast naj višjemu uradu dežele. Toda: — General Eisenhower je zelo razočaral naša pričakovanja! — 'redvsem smo iz njegovih na-;opov in govorov nesporno u-otovili, da ima prav malo poj-la o gospodarsko - političnih prašanjih in potrebah dežele, esar pa mu ne štejemo v greh, er se zavedamo, da je imel ob roji izključno vojaški izobrazbi i ob svoji 40 let trajajoči vojaš-:i službi prav malo časa, da bi va izvolitev. Njegov tozadevni rekord obnašanja shči preds. kandidatu podporne organizacije, ki išče vse mogoče zaveznike, neglede na njih sloves in značaj, samo da mu pripomorejo do predsedništva organizacije. Ni čuda, da smo bili razočarani, ko je v Indianapolisu figurativno sprejel v svoje naročje ter in- poglabljal v državljanske za-Idorsiral senatorja Jennerja, ki eve ljudstva. (Primer misel osti človeka, ki mu je vojašt- 0 poklic: New York Times po-oča, da je gen. Marshall, Eisen-owerjev predstojnik v drugi ret ovni vojni, poznejši obramb- 1 in državni tajnik, vprav te ni povedal staremu državniku iaruchu, — da ni še nikoli v vojem življenju volil. . .). Eisenhower nas je tudi raz-čaral, ker smo ugotovili, da je :akor trs v vetru in da skuša u-trezati vsem, od katerih sodelo-anja je deloma odvisna njego- je svoječasno izjavil, da je general Marshall fronta, za katero se skrivajo izdajalci. Prav tako je sprejel in indorsiral senatorja McCarthy a, čigar rekord smatrajo za skrajno nazadnjaški. Še več: Ko je v Milwaukee, stoječ ob strani senatorja, bral od drugih mu napisan govor, v katerem je bila tudi pohvala gen. Marshalla, je Eisenhower McCarthyju na ljubo preskočil in zamolčal pohvalo, ker mu je znano, da Marshalla tudi McCarthy mrzi. . . (Dalje na 3. strani) Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice j Miklova Zala— Nocoj ob 7 zvečer je vaja za igro Miklova Zala na odru S. N. Doma. Pridejo naj vsi igralci. Odhod v Jugoslavijo— Mr. Matija Mance, 6714 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, je sneči odpotoval proti New Yor-ku, kjer se danes vkrca na jugoslovanski Parnik, ki ga popelje za stalno, do Rijeke, Jugoslavija. Vse potrebno in prevozne karte, mu je preskrbela potniška pisarna, Steve F. Pirnat Co. 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. “Stari in mladi”— V nedeljo, 26. oktobra ob 3. uri popoldne priredi Zveza Oltarnih društev ob svoji 10-letni-ci igro “Stari in mladi.” Igra bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice se dobe pri odbornicah in so po $1.00. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ sporoča, da bo pobirala asesment nocoj med 6. in 7. uro v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Iz bolnišnice— Po 16 dneh se je vrnila iz Charity bolnišnice na svoj dom , — 18712 Chickasaw Ave., Mrs. Mary Trlep. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice, darila in kartice, ki jih je prejela v bolnico. Obiski na domu zaželjeni. ------o----- Armada ni popolnoma zadovoljna z novim atomskim topom Pričakuje še mnogo izboljšano atomsko orožje in vodljive rakete. ABERDEEN, Md. — Armada je pretekli teden s ponosom razstavila na ogled svoj ogromni a-tomski top, toda je hkrati naznanila, da pričakuje še bolje orožje. Istočasno je naznanila, da se pripravlja za prvo dejansko preizkušnjo tega 280-mm topa z izstrelitvijo atomskega naboja. Armada je ob navzočnosti vojaških uradnikov, članov kongresa in drugih opazovalcev vršila demonstracije z atomskim topom, njegovim manevriranjem, z naglico priprav, da se spravi top v strelni položaj, in z njegovo izstrelitvijo samo. Po teh demonstracijah je imel gen. Lawton Collins nagovor na navzoče, katerim je povedal, da armada ne smatra tega topa kot “ultimatnega” ali zadnjega orožja, temveč da pričakuje še na-daljnega velikega razvoja na polju atomske artilerije in vodljivih raket. ■----o------ Amnestija v Egiptu KAIRO, Egipt. — Vlada generala Mohameda Nagurba je proglasila amnestijo za 1000 politični};. obsojencev, ki so bili za svoje politične nazore obsojeni med letom 1936 in strmoglavljenjem kralja Farouka —----o------ Rekordna zaposlitev v Clevelandu CLEVELAND. — Ohio State Employment Service naznanja, da je danes v Greater Clevelandu zaposlenih več ljudi kakor kdajkoli v zgodovini države Ohio. Dne 1. oktobra je znašalo njih število 649,000, od takrat pa se je še znatno zvišalo. Ameriška Domovina v vn > Mic-/« r«j— *117 St. Glav Aye. HEndenon 1-062S Cleveland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. Kajne, da jim je, dobro povedal? Takih še Ameriška Domovina ni nadrobila tem “naprednjakom,” kot jih je ta mladi Amerikanec. ]yi_ Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) S<***<*«**^ j ^el^Mn^nosti^Dos^ianje LaSalle, 111. — V Ameriki ima- biti ljudje, ki v Ameriki služijo cer^ve Presv- Srca in cerkev sv. mo navadno lepo jesen. Spomla- ' ’ ’ • ^— ko slavnostno parado, v kateri je bilo 35 raznih flotil. Na bližnjem Oglesby zidajo novo katoliško cerkev, ki bo po svečena sv. Družini, kakor je bilo to pred časom že poročano v tem listu. Bo to mešana župnija, v katero bodo spadali katoli SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. No. 205 Mon., Oct. 20, 1952 Obračun z rakovo naprednostjo Mladi slovenski rod, ki je bil rojen in vzgojen tu v Ameriki in ga ni zastrupil Kristanov socializem, se z nevoljo obrača proč od napredno-socialističnih organizacij in časopisov. Ta nevolja raste iz dneva v dan vedno bolj. Ta mladi rod bo ali popolnoma obrnil hrbet tem organizacijam in jih prepustil usodi, da bodo izumrle ali pa bo ob prvi priliki pometel iz organizacij in časopisov vso socialističuo navlako. Izraz te nevolje proti stari Kristanovi gardi beremo v glasilu Slovenske narodne podporne jednote “Prosveta” dne 3. septembra 1952. Tu neki. Henry Rupert iz Detroita obdeluje s fineso in bridko ironijo odbor SNPJ in uredništvo “Prosvete.” Iz dolgega članka naj navedemo le nekatera značilna mesta! Rupert piše; “Uradniki in člani Slovenske narodne podporne jednote bi morali biti zelo zaskrbljeni nad bodočnostjo naše organizacije.” Nato piše, kako se mladi rod odtujuje tej organizaciji in odpada od nje. V bodočnosti bo SNPJ izgubila več mladih ljudi kot pa pridobila. Vzrokov — pravi Rupert — je več. Navajajoč le nekatere piše: “Predvsem je vodstvo organizacije priredilo več vzgojnih konferenc po vsej državi, da bi poučilo vodstva lokalnih organizacij in članstvo, kako SNPJ posluje in kaj jo teži — Toda jaz mislim, da bi moralo vrhovno vodstvo organiza cije pričeti z vzgojnim programom najprej samo*pri sebi. Od zadnje, to je druge svetovne vojne, je postalo pridobivanje novih članov zelo težko. Mi vsi dobro vemo, da potrebujemo novih članov in sicer dosti, da bi pomagali društvu nadaljevati z delom tam, kjer so nehali stari. Mi vemo, da stari pijonirji SNPJ počasi odhajajo in prepuščajo delo v lokalnih organizacijah. Mi lahko povdarjamo uspehe naših mladinskih krožkov, našega športnega programa in našega uspešnega socialnega programa, toda končno pridemo do našega uradnega glasila SNPJ, do “Prosvete. . .” Če se bo njena škodljiva propaganda še nadaljevala, bomo v bodoče izgubili še več. S tem mislim take škodljive članke, ki jih piše Donald Lotrič, član vrhovnega vodstva in pi-jonir društva v Čikagu. V članku, ki ga je napisal v “Prosveti” dne 12. marca 1952. se zdi, da se brat Lotrič zavzema za Rusijo in njen komunistični imperij, kakor tudi za druge države, ki jih vladajo komunistu Tam navaja: “Zaupno pismepo poroči lo pravi, da so zašli v težave napori strica Sama, da bi podkupil ^druge narode proti Rusiji. Mi dajemo pomoč, če kaka država obljubi, da bo na naši strani v borbi, kadar pride čas. Tri države, ki so poznane, so že odklonile podporo pod takimi pogoji in državno tajništvo pravi, da so še druge ki jih drže v* tajnosti. Nevolja proti ZDA je postala že tako močna, da je moralo državno tajništvo spremeniti pogoje kupčevanja in jih omiliti. K vsemu temu bi pa še pridal, da so ljudje v Washingtonu neumni norci, zakaj kadar bo prišel čas in bo potrebno, da bi se ti narodi borili, posebno Evropejci, bodo ti izbrali svojo stran in ne bodo šli z ZDA.” Brat Lotrič se zavzema za komuniste in Ruse tudi v najnovejšem članku 20. avgusta. , Tako je več člankov, ki jih je napisal br. Lotrič in v ka-tenh razširja propagando in sovraštvo proti naši lastni državi m se poteguje za Rusijo. Ali mislite, da mi potem moremo pridobivati za SNPJ s takimi članki? Ali moremo dobiti nove člane s takimi novicami v našem časopisu P Ali moremo ohraniti člane, ki smo jih že pridobili, če ti berejo vdKQ cianke r* » Mi imamo mnogo članov, ki hodijo v cerkev. Verni ljudje m jaz smo vedno mislili, da je to svobodna domovina aa imamo vsi pravico Boga častiti, kakor nam ugaja, da je ljudstvo, ki hodi v cerkev, prav tako dobro kot so oni, ki ne hodijo, oziroma narobe. Toda Lotrič je napadal vero v več svojih člankih in nekateri člani predsedstva so delali isto. Jas se vedno mislim, da vera nima nič opraviti z SNPI in da naj bi to vprašanje izostalo v “Prosveti” v korist družbe in članov. Da, predsedstvo bi moralo pričeti z vzgojnim programom pri vrhovnem vodstvu in tam očistiti poslovanje Vrzi- shuktivknega!niStiČne ^ dajte ljlldem brati kai kon- Največ naših starih in staršev je prišlo sem v ZDA iz Jugoslavije, da bi tu našli boljšo bodočnost za svojo družino, da bi ušli iz nizke življenjske ravni in da bi našli svobodo z begom izpod diktature. Rad bi vprašal brata Lotriča, ko je proti vsemu, kar je velikega v tej domovini, zakaj ne gre nazaj v Evropo? Sta- vnA^k-ii!' PrP.s^ora v Rusiji in zdaj, ko si postal bogat v di pa skoro nič. Jesenski popoldnevi so tako lepi, da si jih človek kar želi, da bi trajali celo leto. V jutru je navadno malo hladno, včasih main vlažno, a tja proti deseti in enajsti uri dopoldne se pa ogreje in je zunaj na soncu tako prijetno, da bolj biti ne more. Vse oživi in pride na sonce. Posebno pa mi starejši prinesemo svoje kosti na sonce in lovimo sončne žarke, da bi ogreli naše kosti in jih naredili odporne proti zimskemu vremenu, ki bo prilomastil tja enkrat okrog Zahvalnega dne, ali okrog sv. Miklavža. Ne vem, če tudi drugim Iju- svoj kruh, premnogi so si spra-1 Konstantina, pa bodo ukinjene vili skupaj v tej “kapitalistični” in nadomestila jih bo nova žup Ameriki prav lepa premoženja. n9a' Župnik nove župnije bo V stari domovini bi si jih nikoli P03611311!1 župnik Rev. Carl ne. Pa na dosti takih naletiš, ki Mayes- v to župnijo bodo spati zagovarjajo komunista Tita, dali tudi oglesbylski Slovenci, kakor, da je to neki socialni od-1 katerih je precej, rešemk jugoslovanskih narodov. Na našem koncu mesta po-Kakor da je ustvaril Jugoslovan-1 spravljamo vrtne pridelke. Groz-skim narodom paradiž, kjer se dJe ie že večinoma potrgano, cedi mleko in med. To kljub te- Letos Sa J® bilo malo. Kadar mu, da od doma dobivajo obup- imam0 čas hodimo, pardon, vo- na pisma od svojih staršev, ka- z^rno se v gozdove po gobe, ki teri jih še imajo, ali pa od svo- Ph je v tej okolici precej in ki jih bratov ni sester, da jim je g°sPodinjam prav pridejo suhe Titov režim že vse pobral, mno-pn konzervirane tekom zime. ge pregovoril, da so svoja pose-1 Tudi teh je vsled suše malo. stva izročili zadrugam ali vladi, Pa še drugič kaj, če bomo do- — ------, __ iju- zdaj jih pa priganjajo pri delu dahah in v ta namen želim vsem dem na svetu čas tako hitro be- razni komunistični priganjači in zdrayia i*1 lepih dni. ži naprej, ali ne, kakor meni. ukazujejo kaj morajo, in če ne ------o---- Meni se zmika čas naprej in če ubogajo, jim pa živilskih kart Pr\fi kOHC6ff CcirOlVN bo šlo tako naprej, ga ne bom ni- ne dajo, da potem sestradani ra-| D J " koli ujel, razen če bi najel novi di ubogajo. “Ja, pa Tito je al- 8110311 brzi angleški aeroplan, ki brzi right,” pravijo. Ali je res al- Cleveland, O. — V nedeljo 30. 660 milj na uro in ki je koncem right? Vrabci na strehah vedo, j nov ob 4. uri popoldne bo prvič augusta v enem samem svetlem da ni alright. Zakaj pa potem tol nastopila naša znana pevka Ca-dnevu priletel iz Irske v Kana- trdijo? Zakaj? Zato, ker Pro-|rolyn Sudan s samostojnim kon do in odtam do večera istega dne sveta, glasilo njih društva takolcertom. Na sporedu so splošno zopet nazaj, odkjer je prišel. Za- piše. Pa zato, ker komunizma j znane slovenske pa tudi tuje jutrekoval jena Irskem, pa je s nič ne poznajo. Saj tisti, ki galskladbe. Nekaj je pa tudi čisto časom brzel naprej in ko je do- malce sami okusijo, ko gredo v novih pesmi, ki so nedavno prispel v New Founland je tamkaj Titovino na obisk, drugače vedo, spele iz Ljubljane. Ne pozabite tudi zajuterkoval, ker tam je bi- ko se vrnejo. Kadar komunisti-j datuma in si rezervirajte sedeže. 1° še le jutro. To je potovanje čni sistem poseže v njih žep, ta- Vstopnice so na razpolago v hitrejše od časa. krat je pa primojkokoš in še kaj Oražmovi trgovini v Slov. nar. Pa kaj bi o času in vremenu več. Dokler komunizem le dru- domu na St. Clair Ave. Lahko pripovedoval in pisal, ko je pa ge tiplje in izkorišča in davi, je pa kličete tudi HE 1-2858. drugili novic vse polno. Meni je vse alright, ampak kadar katodne 18. aug. letos padla najbolj rega izmed njih, takrat je pa pred oči notica v tukajšnem druga pesem. Da, prav tako je! dnevniku Daily News — Tri- Tisti, ki se s komunizmom ne bune, ki se glasi: strinjajo, bodisi radi tega ali RUESSELSHEIM, GERMA- J drugega razlog*, posebej pa še — (AP) — Eight husky tisti, ki so načelno proti komu-young men from Yugoslavia’s nizmu, imajo veliko nalogo pred Mary A. Kramer. Hubbardske novice Madison, O. — Po dolgem ča su sem našel spet nekaj vrstic v Ameriški Domovini, ki jih je napisal g. Opaškar. On napiše vedno kaj pametnega, če se v javnosti oglasi, čudno se mi zdi, da se g. Opaškar tako redko oglaša. Zadnjič je napisal veliko resnico. Volilna borba je letos huda. Nekateri se Eisenbowerja bojijo, kot bi imel prinesti deželi največje zlo, ne pomislijo pa, da je današnja prosperiteta krvava paosperiteta, da je le umetna. Noben predsednik nima prospe-ritete v svojem žepu, da bi jo stresel narodu. Stvar se obme šele, če pride do vojne. Tudi Roosevelt jo ni mogel priklicati, dokler ni prišlo do vojne. Tisti ljudje, ki danes delajo in dobro služijo, ne pomislijo, koliko tisoč mladih fatnov daje življenje in koliko mladih fantov bo pohabljenih za vse žive dni radi te prosperitete. Mnogo nas pa je, ki nimamo zaslužka, pa moramo vendar prenašati to strašno draginjo. Depresija ni bila samo pod Hooverjem, imeli smo jo tudi pod demokratskim predsednikom Clevelandom. Tista je bila še dosti hujša, ljudje so si iz obupa življenje jemali. Mladina se seveda tega ne spominja več. Zapomnite si torej, ta prosperiteta je le v vojni, tako mi pove moja dolga skušnja. Upajmo, da bo 4. nov. izvoljen Eisenhower in da bo vzel seboj v Washington veliko metlo in z njo temeljito pometel. Prisrčne pozdrave vsem rojakom Frank Leskovec. Jože Grdina: Miklova Zala f Bilo ie meseaa junija 1937, , . „ u ^ . ko sem na svojem potovanju Olympic rowing team disclosed seboj, pa če jo vidijo ali ne. Ko- obiskal tudi Carigrad, nekda- here today that they are not go- munizem je treba razkrinkavati, njo prestolico slavnega bizan ing to return to their Commu- treba ga je javnosti podajati v tinskega cesarstva, ki je po mst homeland even if Premier taki sliki in podobi, kakoršen je. par mesečnem obleganju in Marshall Tito does say his brand To lahko vsak stori. Treba je le, strašnih bitkah padlo v roke Communism isn’t like Sta- da prebere temeljito Marksov Turkom j Zmagoviti tur- lmJ; , manifest> ki Sa ie obiavil še v la- ški sultan Mohamed II. (1451- The team s manager, Slavko tu 1848, pa bo spoznal ves načrt 1481) je potem slovesno ukora_ Jankovič, stud he and seven komunizma. V Marksovem ma-j kal v nekdanj0 prestolico rim. others are asking asylum of the nifestu, ki je komunistom nekaj skega cesarja Konštantina Veli_ West end want to go to Cana- takega, kar je sv. pismo katoli- kega (323.337) ki je j 330 WpII H 1 r u u ^ rn°m’ najTdetf ^ TT k°1 nesel pasarsko prestolico iz Ri- Well dragi citatelj, kakorsne- mumzma. In tega je treba raz- „ p, . , „ ga koli mišljenja si že, preberi cefrat na drobne koščke in na . J* ^wrnu 1 ^ tt ma®0V1 1 3U' to novico trikrat, kakor sem jo to košček za koščkom razložit in , ., amer, , ’..Se le l50 em jaz. Potem se pa vprašaj to le: predočiti ljudem, pa bodo dobili L ^ fni, V, "f anl1 cesar3 1 Pa" Ako že taki nočejo več nazaj v drugačne pojme o komunizmu, j v301 ° v a ar ve 1 e urs e r' Titovo Jugoslavijo, kakor so at- kakor pa jih imajo. Zgleda, da Zave’ 1 SS la S1^ ^,na VS6 slra' leti, ki jih je vlada podpirala in nekateri naši naprednjaki so tr- ni f SS 1 3 ana ^er po" poslala na Olimpijado v tujino, dno prepričani, da je Tito odre- ^ 3 3 Pr'ava 51 a ™ trepet naro- kako se mora goditi še le ubo- šenik Jugoslavije. Daši je ravno! °V’ ° Slovencev. Tur- gim kmetom tam, ki jih privija- nasprotno res. Kdor zagovarja jo z davki in vsemi političnimi Titov komunizem in njegove na- nadležnostimi, kolikor največ čine vladanja, ta prodaja, ali morejo. Potem pa s svojim vsaj skuša prodajati, bodisi ve- ki so potem večkrat prišli ropat in pustošit naše kraje. Ta glavna turška sila se je vsipala iz ja s svojimi vsaj skush proaajau, uoaisi ve-J ^ar^rada se tja tudi vračala zdravim razumom misli in raču- doma ali nevedoma, veliko laž! 2 bo8atim plenom, naj, pa boš morda prišel do za- In komunizem je ena sama veli-l ^ Carigrad sem prišel z na-ključka, kakšna blažena svobod- ka laž! To laž razkrinkavati ni na nebesa imajo naši ljudje pod prav nič težko, treba je le od-1---- L v 'slavne in žalostne menom, da si ogledam razne znamenitosti njegove nekdanje ‘maršalom” Titom. Kdor zna lelločnosti. I slavne in žalostne zgodovine: šteti do pet, to lahko izračuna. Ljudje pa naj komunizem štu- Ha§ii° Sofijo, nekdanjo krasno V Amer. Domovini sem bral dirajo in ko ga bodo spoznali, I cerk,3v _sv- Modrosti, staro ob pred nedolgim, kako so naši la-J bodo o njem imeli druge pojme, j ^d^e’ kier 30 Turki in Bizantin sallski rojakinji Mrs. Bučar ca-J kakor pa jih imajo zdaj, ko vedo j ^ b°jevali strahovit boj, v ka rinili stvari, ki jih je nesla ali o njem le to, kar v socialističnih J ^erem 30 stsdnji končno podle-poslaia tja. Ko se bo vrnila bo listih bero o njem, ti pa vsi so-|®k’ P'-’tem sem hotel videti tudi nam že sama povedala, kako je! potniku jej o s komunizmom. Ne- sultanovo palačo (in se druge bdo- katere pa celo, kot se čuje Tito- znauienitosti. V nedeljo 6. ju- Seveda! Socialist, zdaj v ko- va vlada podpira, če ne celo la- niia sem Prišel mimo nekdanjih munistični srajci in hlačah, Herr stuje. Vse to je treba da ljudje) sub;anovih vrtov ter proti pne- VHA k- i ui -• I , 11, , V’ 1,1 puaLdi ougat v ki Kimajo za tetko Prosveto, “o, 7 ane b^k 'd k0t kak kra j V JuŠoslaviji ali V Rusiji bo enkrat že boljše, ne more bit Seliškar, bo pa napisal cele litanije za Prosveto, kako so se naši ameriški rojaki zabavali tamkaj. Kako so se pa pridušali, ko so jim Titovi carinarji carinili razno robo, tega pa seveda Titov pokorni sluga Herr Seliškar ne bo zapisal. Toliko tinte mož nima, jo je treba “šparati,” saj ve- vedo, pa bodo drugače gledali na j cei visoki vstopnini, ki jo za-vso stvar. htevajo Turki, vstopil v nekda- Še par drugih novic. V mestu I nj° sultanovo palačo Top Ka-Mendota, ki se nahaja nekaj Pou Seraj, ki se nahaja severo-milj severno od LaSalle so ime- vzhodno od Hagije Sofije. Po li koncem augusta takoimenova- toj palači, v kateri pa ni več ni “Corn Festival.” Prireditev sultanov, pač pa je ondi muzej, ste zakaj, saj niste tako slepi. Ampak kljub temu so med nami še taki Matički in Gašperčki, ki kimajo za tetko Prosveto, “o, vodi vsako leto tamkajšna Trgovska zbornica in jo dokaj do- z ameriškimi dolarji . . V1 Labk0 bi navedel še več takih člankov, ki so napravili sKodo naši organizaciji, toda naj bo dovolj. Večina izmed nas se obožuje našo domovino in mi še smatramo ZDA kot najboljšo državo na svetu.” bro priredi. Mesto, šteje okrog 5,000 ljudi, ampak na slavnost pa pridejo od blizu in daleč in letos so cenili udeležbo do blizu 20,-000 ljudi. Ta množica je pojedla okrog sedem tonov koruze, ki jo pripravijo vsako leto za goste. kar na enkrat, je treba malo počakati. Seveda! Sure! Čakati, čakati! Do sodnega dne!” Povprečnemu opazovalcu se j z maslom namažejo in je zelo čudno vidi, kako se morejo do- okusna. Obenem so imeli veli- v katerem so nakopičene razne dragocenosti in oprave, ki so bile nekdaj last turških sultanov. Ko sem hodil po ulicah Carigrada, sem se spominjal časov turškega razbojništva po naših krajih, zlasti se spominjal onih ujetih revežev, fantov in deklet, katere so Turki prignali v Čari- *’ j ^ ----- &—iivctLCic ou .L Lii'xvi piignan v k_.an- Sladko koruzo skuhajo, potem jo grad kot sužnje, male dečke pa, z maslom namažeio in ip zpIh da jih vzgoje za janičarje. Kdo ve, koliko solza teh slovenskih revežev se drži tega mesta. V sultanovi palači sem se posebej spomnil na Miklovo Zalo. Njeno povest sem tolikokrat čital, da sem jo znal že na pamet; vedno mi jie šla globoko do srca, a tako globoko kot v sultanovi palači ne prej in ne pozneje. Tu je molila in jokala uboga Zala ter čakala mučeniške smrti, ker se ni marala odpovedati katoliški veri ter je ostala zvesta svojemu Mirku. Turški poveljnik Iskender, ki je 1. 1478 prihrumtal z svojimi Turki tudi v Rožno dolino na Koroškem, je ujel Miklovo Zalo po izdajstvu Žida Tresoglava in njegove hčere Almire, jo je privedel v Carigrad ter jo poklonil kot dar sultanu Mohamedu II. Sultan je bil zavzet nad lepoto te koroške Slovenke ter je ukazal, da so ji dali lepo svileno obleko ter ji stregli turški strežaji. Sultan je potem zahteval od Zale, da se odpove svoji veri in prestopi v islam, kar je pa Zala odločno odklonila. Radi tega jo je čakala muaeniška smrt. Miklova Zala je bila doma iz vasi Svetne v Rožni dolini na Koroškem. Po pripovesti je bila rojena nekako eno leto po zavzetju Qarigrada in je bila hčerka edinka posestnika Mi-kla. Toda sirota je še majhna izgubila očeta, ki je umrl v boju s Turki pri Relgradu. Takrat, ko je živela ona, so bili zelo kritični časi, precej podobni današnjim; takrat so Turki silili v deželo in jo pustošili, danes pa komunisti, ki so hujši od Turkov. Ko je padel Carigrad, je prišel na vrsto Belgrad, današnja prestolica Jugoslavije. Sultan Mohamed, ki si je 3 leta prej osvojil Carigrad, je prihrumel z svojo vojsko pred Belgrad. Tisti čas se pa pojavi v naših deželah sv. Janez Kapi-stran, frančiškanski menih, ki je z papeževim naročilom pridigal in zbiral krščansko vojsko na boj proti Turkom; prišel je tudi na Kranjsko in Koroško. Gorečo svetnikovo pridigo so poslušali tudi koroški Slovenci, med njimi posestnik Serajnik iz Rožne doline, ki je takoj sklenil iti nad Turke. Serajnik je potem še pridobil svojega soseda Mikla in njegovega brata Marka; vsi trije so se odzvali, da gnedio v boj. proti Turkom. Težko se je ločil krepki mož Serajnik od svoje žene in 10 let starega Mirka in prav tako te-ško Miklo od svoje žene in pa hčerke Rozalije, ki je bila še v zibelki ter so jo radi njene lepote zvali Zalo, Miklov brat Marko je bil še mladenič. Pri-šedši pred Belgrad so stopili pod zastavo sv. Janeza Kapi-strana, ki je osebno vodil boj proti Turkom. Dne 1^. julija 1456 sis je vnela bitka za osvo-bojenje Belgrada. V tej bitki se je posebno odlikoval Miklo. Ko je sv. Janez Kapistran stal na čelu krščanske vojske je skočil proti njemu janičar, zavihtel orožje in bi svetnika na mestu ubil, da ni Miklo spretno u-darec prestregel ter janičarja na mestu prebodel. S tem jo rešil svetnika gotove smrti. Ko je svetnik videl ta hrabri čin, je snel z vratu svojo srebrno svetinjo Matere božje ter jo v znak hvaležnosti podaril junaškemu Miklu za njegovo hrabrost. Krščanska vojska je po hudem boju zmagala in Turki so morali bežati. V teh bojih je pa izginil Miklov brat Marko. Niso ga mogli dobiti ne med ranjenimi ne med ubitimi in od tedaj o mladeniču ni bilo več ni duha ni sluha. V krščanskem taboru je pričel razsajati legar, za katerem j,e zbolel tudi Miklo. Zelo je žaloval, da ne bo več videl svoje žene in ljubljene hčerke Zalke. Serajnik, ki je pregovoril Mikla, v boj proti Turkom je umirajočemu Miklu obljubil, da bo očetovsko skrbel za njegovo ženo in hčerko in še dodal: •Ko doraste Marko bo postala Zalka njegova žena. Miklo vzame ono svetinjo, ki jo je prejel za hrabrost iz rok Kapistrano-vih ter naroči Serajniku, da da to svetinjo njegovi Zalki, tedaj ko bosta Zalka in Mirko sklenjena v zakonski zvezi ter umrje- Serajnik je bil mož beseda ter je skrbel za Miklove tako kakor zase in ko sta dorasla Mirko in Zala je bila njegova želja, da Mirko vzame Zalo za ženo. Mirku pa ni bilo treba nič usiljevati Zale, kjer je sam vedel, da je Zala ne samo lepa ampakv tudi zelo čednostno dekle, kakršne ni bilo daleč na okoli. Za brhkim Mirkom se je pa ozirala tudi Almira, hči Žida Tresoglava, ki se je naselil v tisti vasi. Almira se je naravnost zaklela, da mora dobiti Mirka za moža. Ker je bilo vse zaman, je Almiri in Tpesoglavu prišlo ravno prav, da so se pojavili v deželi Turki. Almira privede očeta do tega, da gre in pripelje v Rožno dolino Turke, ki naj bi dobili ali pa odpeljali v sužnost vse razen Mirka, ki ga mora dobiti za moža. Serajnikov Mirko in Miklova Zala pa sta se med tem poročila. V tem se zasliši bolesten krik: Turki gredo! Fantje in možje so pograbili za orožje in hiteli na utrjeno Gradišče in z njimi je moral tudi Mirko njih poveljnik. Z jokom sta se ločila ženin in nevesta in oče Serajnik je odhitel z ženami starčki in otroci v nepristopno votlino Podroščico, z njim je šla mlada snaha Zala in Almira, ki je imela črn naklep, da uniči Zalo. (Dalje prihodnjič.) — Cordell Hull, svoječasni državni tajnik Združenih držav, je bil odvetnik v državi Tennessee, še preden je imel volilno pravico. Torej je začel res že zelo zgodaj Ko so začeli delavci snovati v Ameriki svoje unije, je pojem closed shop” pomenil, da tovarna ni jemala na delo nobenih delavcev, ki so bili organizirani, danes je prav obratno. Dr. Josip Uraden Zgodovina slovenskega naroda Ali so tabri nudili ljudstvu dovolj varno zavetje? Splošno smemo reči, da so bile te trdnjave primerne svojemu namenu in so neštete množice rešile bridke sužnosti ali Pa gotove smrti. Ako je tabor 'le nekaj dni vzdržal naskoke sovražnikov, ki niso bili pripravljeni 'na dolgotrajno obleganje, je bilo prebivalstvo že rešeno. Turki so dirjali naprej in si drugod poiskali plena. — — Ko so leta 1478. Turki morili in požigali po Koroškem, so se prebivalci Starega trga zatekli v svojo cerkveno trdnjavo. Mož sicer ni bilo mnogo, vendar so hrabro odbijali naskoke sovražnikove. Razsrjeni začno Turki goreče puščice streljati na cerkev in brambovce. Toda oppez-ni čuvarji so zabranili požar. Osramočeni so morali Turki o-diti v veliko veselje hrabrih braniteljev. Še sedaj priča o tem dogodku sledeči nemški napis na cerkvenem ozidju: “Leta 1478. so pričeli Turki to božjo hišo v torek 4. avgusta ob sedmi uri naskakovati z vso silo in so jo trikrat zažgali, toda rešila sta jo ljubi sveti Rupert in sveti Maksimilijan s svojimi pri Bogu, ki je pokazal svojo milost in znamenja. Maloštevilni možje so branili ozidje.” — Gotovo so bili tabri priče velikega jufnaštva, o katerem žal zgodovina ničesar ne poroča. Večinoma se je v njih ljudstvo z uspehom branilo proti Turkom, večkrat pa je našlo tudi smrt v plamenu goreče cerkve ali pod mečem sovražnikov. Kako potrebni in rabni so bili tabri za časa turške sile, priča že njihovo veliko število po vseh slovenskih deželah. Prav mnogo se jih je ohranilo skozi Vsa stoletja do današnjega dne. Posebno velik je bil tabor pri cerkvi sv. Štefana v Košani. Posilili so ga prebivalci dvanajsterih vasi v košanski dolini v začetku 16. stoletja. Imel je jajčasto obliko, šest stolpov po štiri nadstropja visokih in 24 pritličnih shramb. V spodnje prostore so spravljali vino, živila, strelivo, pa tudi ženske, starčke in otroke. Nad temi shrambami so bili leseni hodniki, kjer so stali branitelji tabra. Obrambi so služili tudi močni zidani stolpi s strelnimi linami, iz katerih so s puškami in topiči streljali na sovražnika. Tabor je imel svojo posebno upravo. Vsako leto so se zbrali 25. aprila, na praznik sv. Marka, ko je bil v Košani semenj, možje iz okolice, da pregledajo, v kakšnem stanu so utrdbe, kaj je treba popraviti in preskrbeti, in da volijo upravitelje. Na čelu Uprave je bil “gvardijan” (nadzornik), kateremu je bilo pride-1 jenih 12 do 13 kapitanov; bližnje gospostvo je imelo sodno pravico. “Gvardijan” je imel v posesti ključe k tabru in je bil odgovoren za vse stvari, ki so bile v njem; blagajne in račune je vodil “višji kapitan.” — Ko so v 18. stoletju ponehali turški Uapadi, je služil košanski tabor za občinsko skladišče. Zdaj je že večinoma razpadel. Ker je še pri cerkvah opaziti vsaj 'sledove nekdalnjih utrdb, Uaj jih tu nekaj navedem. Največ jih je najti na Kranjskem in v Istri, veliko manj na Štajerskem in Koroškem. Spomin ^a nje se je ohranil v krajevnih imenih: “Tabor,” “na Tabru.” Na Notranjskem so bili sledeči tabri: “Šilentabor pri Zagorju, zidan leta 1471., velikanskega obsega; grad “Predjama,” grad Prem, “Pod jamo tabor” PG Podsetnju, Košana, Tabor Pri župni cerkvi v Vremah, vas Sritof na Tabru, Tabor v Dolenji vasi pri Senožečah, Tabor Pri Vrabčah, Tabor pri Št. Vidu, Tabor pri Ustjah, Tabor v vipavskem trgu, Studeno, Bte-gunje pri Cirknici, Cirknica, Zgornji in Spodnji Logatec, Tabor pri Zavracu, Tabor v Žireh. Med največje je prištevati tabor ob cerkvi sv. Urha pri Nad-lišku, ki so ga sezidali grofi Turjaški. Na Gorenjskem: podružnici sv. Nikolaja pri Šmarju in sv. Ahacija pri Turjaku, vas Taber-je pri Sostrem, Š^t. Jakob ob Savi, Šmarna gora, sv. Urh pri Horjulu, Primskovo, Št. Jurij-ska gora, Repnje, Komenda, Šmartin v Tuhinjski dolini, Češnjica, Krtina, Dob, Goričica pri Domžalah, podružnica sv. Kuni-gunde :na “Tabru”