Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Iz govora, ki ga je zadnji ponedeljek, dne 6.. marca, imel vojni minister v zbornici, se da sklepati, da imajo Italijani sodaj 1,600.000 mož pod orožjeiru Dogodki v italijanski zborDici Dne 1. marca je momla zaSeti italijanska zbornica zborovati, ne da bi jo Kadorna, kakor do sedaj navadno, spremljal s topovskim gromenjem in morjenjem ob severno-izhodnih mejah. Ministrstvo je odklonilo, da bi dalo izjavo o političrnem in vojskinem položaju. To je naredilo slab utis na poslance in nezadovoljnost s sedanjim ministrstvom je isplošua, ker se ga smatra za nesposobnega. V ponedeljek, dne 6. maroa, so se dogodili y zbornici viharni prizori. Vojni minfeter je odgovoril na vprašanje zaradi podjpor) družinam vpiolklicanih, ter se ni izražal zelo naklonjeno. Grajal je tudi občinske urade, ki pogosto pristransko postopajo pri pbčTporalT. T6 priliko so taKoj spretno uporabili katoliški poslanci in socialisti ter so stavili konftni pred-< log, ki je naperjen proti vladj. Tedaj je vstal ministrski predsednik Salandra ter rotil poslance, naj vendar ne delajo težav in naj glasujeja proti predlogu. Toda poslanci so se večinoma izmuzali iz dvorane in ob koncu zbornica ni bila sklepčna. Salandra je pretil, da bo krailju stavil potrebnfr pnedloge. Ali bo šel sam, ali bo morala zbornioa iti ? AvsMjskl podmorski čolu potopil italljansko ladjo. Rimski list ,,Agenzia Stefani" poroča dne 3. t.' m. iz Aten, da je anglešjd parnik ,,'Trievelan" došel v Pirej in je pripeljal seboj vse moštvo in 4 potnike italijanskega parnika ,,Giavo", ki ga je potopil avst* rijski podmorski 6oln med Kreto m Aleksandrijo. — Ladja »Trievelan" je rešila ponesrečence na visokem morju. Sprejem na Doberdobn. U Č e n e c, (doma iz OrmoškiJLi gorio), piSe b bojnega polja svojemu učitelju: Kakor sem bržkone zadnjič plsal, je prišla tudi na mene vrsta, da sem se vis-a-vis spogledal s polentajrjera. Sprejem je bil čudovit. Ni bilo nikakSnih slavolokov in okrašenih hiš, ampak nasprotno. Hiše v«« podrte in namesio slavolokov jame od granaf, da smo se kar kotali prek njib, V vasi' Dobierriob smo malo počivali in takrat sem stopil v razrušeno cerkev, pa žalibog niti notri nisem mogel, ker so pred vrati ležale orgle. Nekaj še jih je bilo na koru. — Ko smo prihajali bliže, so žvižgale zraven velikih granat in šrapnelov iudi krogle iz pušk. Prišli smo srečno v slrelski jarek. Potem pa smo istreljali, da je bilo groza. V tistem strelsikem jarku, kjer sem biJ jaz nastanjen. so bile najhujše mine in ročne grar nate Eden mojih tovarišev je nekaj iskal v svojem nahrbtniku in notri mu je priletela roCna granaUk 'A on ni dolgo premišljoval, kaj bi naredil, ampiflC se httro odJoAi] ter ga potegnil skupaj m pognal protl polentarju. K srefii ni granata prej eksplodirala, kdt takrat. ko je nahrbtnik že po zraku letel. Sev»da ga je popolnoma raztrgala. Tukaj je bila božja roka poleg, ki ga je obvarovala. 'Mi ostanemo zdaj mogofie en meseo ali Se dalj« v rezervi. Zdaj smo pri Jadranakem morju. V krat* kem odidemo dalje na jug. Tukaj so marelice v najlepSem ovetu. Prosim tudi, srominjajte 68 me prf sv, mafiahJ — Prisrčne pozdrave hvaležnl Stanko Po* krivaj. Italijan strelja na Zabnico ln Ukve. Simon L u b e j iz Gornjih Jablan pri Cirkovcah nam piše s koroško-iitalijanske meje, da Italijan z gorskih višin strelja celo s topovi na vsakega na-šega posameznega moža, ki ga zajpazi v jLiolini. Lubej nosi vsak dan pošto iz slovenske Zabnice in Italijan ga stalno vsak dan vzame na piito, a granate frčijo vse prev(isoko. Tudi vas ni nič poškodovana. Dne 19. febr. je Italijan streljal tudi na slovensko vas Ukve blizu Žabnic, a ni napravil prav nobene ško;?e. Nekaj globokih jam je ostalo kot spomin na te sovražne granate, Na naši fronti Italijani zelo slabo meri'o, menda jih vrh planin prevefc zebe. Pozdrave pošiljajo vsemi dobrim Slovencera in Slovenkam Simon Lubej iz Gornjih Jablan, Celoiiga in Spaningar iz Gorice pri Račah, Svet iz ftt. Pavla pri Celju in Peršuh iz Strajzgonjc pri Ptuju, N^mci slavijo avstrijsko mor Tiarico. Poročevalec ,,Berliner Tagblatta" piše o avsfrijsld mornarici zelo laskavo: Avstro-ogrska mornarica izvrSuje tačas trojno nailogo: Brani avstrijsko obal proti pomorskim silam treh sovražnikov (Italijanov, Francozov, Angleževi, napada istočasno s polnim uspehom in starim ofenzivnim duhom italijansko obal ter se udeležuje bojev za Albanijo. Vse to izvršuje s plemenito molčečnostjo. Le tuintam objavi mornariško povieljstvo poročilo o tem ali onem podvzetju in to je potem tudi vse, kar izvemo o delovanju avstro-ogrske vojne mornarice. Neumorna delavnost je njena najodlrčnej&a čednost.