............ SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM! ISKH AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 183 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 18, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII ODVRNJEN POBOJ MED VOJAKI Jugoslavija ne sprejme mej Malo da ni prišlo do krvavega spopada z ruskimi vojaki PARIZ. — Jugoslovanska delegacija je včeraj na mirovni konferenci zagrozila, da ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, če bo sprejeta meja med Italijo in Jugoslavijo, kakor so jo potrdili ministri štirih. Jugoslovanski delegat Bebler je izjavil, da če bo francoska linija vključe-Berlin. — Ameriški inteligen-! na v mirovno pogodbo z Italijo, da je čni urad poroča, da je za las Jugoslavija ne bo podpisala, manjkalo in prišlo bi bilo do kr-| Francoska linija določa med dru-vavega spopada med ameriškim gim za Trst in okolico avtonomno drža-in ruskim vojaštvom pri ameri-| vo. Jugoslavija pa zahteva zase vso Ju-ški vojaški stražnici blizu Ber- lijsko Krajino s Trstom vred. lina zadnjo soboto. I Bebler je rekel, da daje francoska K ameriški vojaški stražnici;- je namreč prišel ruski poročnik' Morosov s petimi oboroženimi v_ojaki, ki so hoteli s silo odpeljaJ ti "ruske izdajalce," ki jih ima-j ■1° Amerikanci zaprte. Po robu! So se jim postavili ameriški čast- PODTIKANJE LASTNIH niki, katere je začel ruski oficir1 ZLOČINOV DRUGIM. - Po-Psovati rekoč, da Amerikanci ni-'ročali ste ° atentatih na zavez-s° vredni, da so bili zavezniki niške vojaške sile pri Doberdo-ruske armade i'311- Značilno za razmere je, da Nato je ameriški stotnik Feld-180 Partizani takoj razširili ve- linija prednosti Italiji, bivši sovražnici zaveznikov na škodo zaveznici Jugoslaviji. Z Jugoslavijo se danes postopa, je izjavil Bebler, kot s premagano deželo in jugoslovanski narod ne bi mogel nikdar razumeti, zakaj je njih vlada sprejela "tako krivico," ako se sprejme francosko linijo. Nihče v Jugoslaviji ne bo razumel, zakaj se mora naša zmagoslavna armada umakniti z ozemlja, katerega je osvobodila, je govoril Bebler. Napadel je tudi anglo-ameriški načrt za samostojno vlado v Trstu, ki naj bi imela diktatorsko moč. Tak nastavljen guverner v Trstu bi mogel poklicati vsako tujezemsko armado na pomoč in proti komu? je vprašal Bebler. "Proti kateri deželi bi poklical na pomoč armado? To je neimenovan sovražnik, ki se ga nikoli ne omenja, pa ima vedno v mislih — Jugoslavija.".. Potem je Bebler obdolžil zapadne velesile, da skušajo ustvariti v prosti tržaški državi bazo za bodočo vojaško akcijo proti Jugoslaviji. Zatem je Bebler urgiral, da se sprejme predlog ali dodatek Jugoslavije, po katerem bi se pomaknilo meje prav do mesta Trsta. Komisija za italijansko mirovno pogodbo je sprejela dodatek, da se ukaže Italiji razorožiti svoje meje proti Franciji in Jugoslaviji, ravno tako na Siciliji in Sardiniji ter po manjših otokih v Sredozemlju in Jadranskem morju. WASHINGTON. — Pomožni državni tajnik William L. Clayton in jugoslovanski poslanik Sava Kosanovič sta se včeraj razgovarjala v državnem oddelku glede odškodnine, ki jo zahtevajo Zed. države za uboj 5 ameriških letalcev in uničenje dvoje letal nad Jugoslavijo 9. in .19". avgusta. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) »lan postavil okrog vsega poslop-!sti- da so ta napad napravili na telskega hodnika v notranjosti poslopja vržena ročna granata na skupino treh protiparti-zanskih gospodov, ki so ravino zapuščali gostilno. Bomba je padla skoro v sredo trojice, pa po sreči zdrknila na gladkih oboroženo vojaško policijo z' "belogardisti," čeprav teh na tleh, tako da je eksplodirala v oklepnim vozilom in z oddelkom Primorskem nikjer ni. Po pr-jkotu dvorišča in ni nikogar pogojnih pušk šele potem so se'vem atentatu, ko je bil ubit a-i škodovala. Takoj so raznesli " " 1 meriški vojak, so komunisti-slo-j partizani vest, da so to storili venski in laški—čisto dogovor- "belogardisti." Drugi so to pod-jeno, kot se je hitro videlo, raz-j tikali Italijanom- In vendar širili vesti, da so to storili do- je bilo jasno, komu je bila gra-mačini, ki so proti partizanom,1 nata namenjena in od koga je Cleveland, O._Včera j je go-' ali kot jih oni imenujejo "'belo- bil torej atentator poslan. vorii tukaj bivši tajnik notra-' gardisti." S tako spretnostjo soj PEKLENSKI STROJ V IS-zadev Harold Ickes. Naj-4lagali, da so za nekaj ča«a res TEM HOTELU. •— 15. julija več je prigel sem zato, da je uda- odvrnili od sebe sum in da so je okrog 9. ure zvečer neki ne- po John W. Brickerju, ki je zavezniške oblasti bile trenut-rePubiikanski kandidat za'sena-'»o na napačni sledi. Šele, ko torja. v Washington!! ne potre- so zavezniške oblasti same prikujemo takih mož kot je Bricker, šle na pravo sled, so ta sumni-■ie pqudarjal Ickes. i čenj a poštenih domačinov ne- Jstočasno je pa udaril po trgo-; hala. vinskem tajniku Wallaceu, ki je' ROČNA GRANATA V GO-zadnji teden govoril v New RIŠKEM HOTELU. "Pri uni-Yorku, da ne smemo biti preveč verzi." Dne 11. julija okrog e-trdi z Rusijo.. Rekel je. da do-'^ajste ure zvečer je bila s ho-kler je bil on v vladnem kabine-; Rusi pomirili in odšli. -o- Ickes je pel levite Brickerju in Wallace-u znan mladenič prinesel v jedilnico istega hotela omot, ki ga je skrivaj položil v sprednjem kotu na tla. Neki gost je videl, da je fant nekaj prinesel in opozoril natakarico. Ta je zavoj dvignila in ga začela pregledovati. Z gostom sta začela odvijati številne ovoje in _(Dalje na 2. strani) tu Je bila navada, da ni nobenChurchill ni hotel kabinetni uradnik rekel besede , j n n čez drug vladni oddelek, dokler ruske armade na Balkanu se ni prej posvetoval z vodjem' istega oddelka. i York" '~ E hot* "Tam preko se zdaj radoved- ™lt, sni predsednika Franklin fio vprašujejo, kdo prav za prav govori Za nas o inozemskih zade- vah. je rekel Ickes. D. Roosevelta, piše spomine na svojega očeta. Ker je spremljal očeta na konferenco v Kairo in Teheran, piše, kako se je Churchill trudil, da bi bila invazija v Evropo na Balkanti in ne v Franciji. Oba, Roosevelt in Sta-, lin sta bila proti temu, češ, da Poral Eugene Lavigne je pisal }j0 vojna hitreje končana po nji-sVoji ženi iz Nemčije: "Pridi sem1 ju načrtu. Churchill je zagovar-za menoj. Imam kar celo hišo Jai svoj načrt, ker je hotel odvr- Najbrže jo bo pobrala kmalu za njim New Bedford, Mass. — Kor- niti ruske armade od Balkana. Predsednik Roosevelt je rekel, tako piše sin Elliott, da je ] Churchill preveč mislil na čase I po vojni in kje bo takrat Angli-I ja, "Boji se," je rekel Roosevelt, "da bodo Rusi preveč močni v Evropi, če bo to slabo, zavisi od Zase, dve dekli in psa." Na superior in st. clair boljša postrežba Clevelandčani, ki se poslužu-■1ejo postrežbe z ulično železnico jja Superior in St. Clair Ave.,1 Q faktorjev., je takrat re-bodo dobili od 1. oktobra naprej kd gtari Roosevelt/ D01.lso postrežbo. Tako naznanja __Q_ Sodstvo ulične železnice. Na vsa- vv # ko čakališče bo namreč prišel voz Ruske Oficirje OdpUŠČajO Po novem redu na vsake 4 minu- . arma(lp tG- dočim so morali čakati zdaj H pOIJSKe drmdUe v kaliforniji so zopet odkrili zlato Crescent City. — Nek iskalec zlata je odkril v strugi nekega potoka zlato zrnje; v eni toni peska dobe od $50 do $75 zlata. Kraj se nahaja v se-vernozapadnem delu Kalifornije. Poročila trdijo, da hite ljudje od vseh strani tje. V par dneh je dospelo že 300 iskalcev,ki so že registrirali svojo posest. Pravijo, da je do 20,-OOOakrov zemlje tukaj, kjer je najti zlato. v jugoslavijo gre samo 11 funtov za darilo August Kollander naznanja, da je bil obveščen od ameriške pošte, da se more poslati v Ju-j goslavijo pakete samo do 11 j funtov teže kot darlio. Paketi, j ki so težji od 11 funtov so podvrženi carini in ne smejo biti zaznamovani kot "Gift Parcel." Ako je ta odredba direktno ameriških oblasti, ali je na zahtevo Jugoslavije, ni znano. Vsekakor pa nekaj tiči za tem. --o—i- Po Zed. državah so zaprli 36,000 mesnic, ker nimajo mesa Mesnice napovedujejo največje pomanjkanje mesa v zgodovini Chicago. — Narodna zveza mesarjev računa, da je po deželi zaprlo najmanj 36,000 mesarjev svoje prostore, ker nimajo mesa ter prerokuje, da imamo pred seboj največje pomanjkanje mesa v zgodovini. Ob tem času prihaja apel od bolnišnic h vseh krajev dežele, naj se nekaj stori zanje in preskrbi meso za bolnike, ki ga morajo imeti zaradi zdravja. Istočasno se pa poroča, da je za- Wallace je dal v javnost zaupno pismo predsedniku Trumanu Washington. — Dežela se še ni umirila radi govora, ki ga je imel trgovinski tajnik Wallace zadnji teden v New Yorku, kjer je pobijal zunanjo politiko, kot jo danes vodi naš državni urad, ko je iznova zašumelo po deželi. Zdaj je namreč Wallace dal v roke časnikarjem zaupno pismo, ki ga je pisal predsedniku Trumanu še v juliju glede ameriške zunanje politike in katero pismo je smatral Mr. Truman za strogo zaupano in ne za javnost. je zvedel, da je predsednik Truman absolutno proti temu, da bi vsebina tistega pisma prišla v javnost. Včeraj se je zvedelo, da je nek kah, toda bo tožil vsakega, ki bo časnikar dobil kopijo tega pisma' rekel, da je pismo "ukradel," ker v roke- %j da jo bo obelodanil.j da mu je prišlo v roke popolno-Wallace je nato obvestil vse dru-, ma normalnim in odprtim po-ge časnikarje in to prej, predno tom. Razne drobne novice iz Cleveland« in le okolice iHara.gov zbor— Dekliški Baragov zbor naj se zbere nocoj ob 7:30 v šoli sv. Vida. Ta skupina bo zastopala Slovence pri Mednarodnem institutu in bo gost Jugoslav Slovene kluba. Prva obletnica— V četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pokojnega Antona Stefančič ob priliki prve obletnice njegove smrti. Druga obletnica— Jutri ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Matija Velentič v spomin 2. obletnice njegove smrti. Seja demokratov — Slovenski demokratski klub v Euclidu bo imel svojo redno mesečno sejo nocoj ob 8 v SDD na Recher Ave. Članstvo je na-Danes se bo Wallace zglasil pri j ProŠeno, da se udeleži v rekord-predsedniku Trumanu. Jutri bO-jnem številu, mo pa videli, kaj se bo še iz tega I Važno pismo iz doma— skuhalo. Zelo važno pismo ima Janez Po Washingtonu se govori, dfj Hočevar, rodom iz Starega tr-je bila kopija tistega pisma (ali'Ba pri Ložu" Pismo -ie iz stare-pismo samo) ukradena iz drža-!*11 krajfU Zaglasi na' se zanJ vnega oddelka in dana v roke ko-i ^ Franku shePet;, Hale iumnistu Pearsonu. Ta je včeraj I Ave- Cleveland 10, Ohio, izjavil, da ima pismo res on v ro ne smejo stati , Nemci so glasovali na cesti in prositi po naročilu želodca za vožnjo Clevelandska policija bo aretirala vsakega, ki bo stal na cesti in prosil mimovozeče motoriste za vožnjo. Mestna postava prepoveduje tako nadlegovanje motoristov. Toda policija bo aretirala samo take, ki stoje direktno na cesti. Ako stoje na robniku aH v varnostni zoni, jim policija ne bo storila nič, pa če si ma- narodov v Genevo Lake Success, N. Y. Obsojene nacije bodo obesili ali obglavili v Nuernbergu Berlin. — Zavezniški kontrol ni koncil je odločil, da bodo one nacije, ki bodo obsojeni na smrt čelo primanjkovati tudi koko-, .... , . .. , i j • gan zlomijo palec v nemi pros- 8i, ker so ljudje vsled pomanj-j .. "Mft " kanja drugega mesa začeli se- i11-11 za ' ' gati po perutnini. i .. —-o - V Fort Dodge, Iowa, je za- 1 Kusna zahteva zvezo prlo 70 restavracij kot v protest, ker je OP A ukazala iste cene kot so bile 30. junija. V Lake Success, N. Y. — Angli-mestu je ostala odprta samo' ja se je vedno trudila, da bi bil ena restavracija. V to je pri-i stalen sedež za zvezo združenih šlo vseh 70 lastnikov drugih, j narodov tam, kjer je bila Liga restavracij, si naročilo kavo in J narodov, v Genevi, Švica. Proti izjavilo, da ne bodo odšli iz temu je bila z vso silo Rusija, prostorov, dokler lastnik ne bo. Zdaj je pa Rusija napravila po-zaprl, kot so zaprli drugi. Zve- polen obrat in ona je tista, ki za lastnikov restavracij izjav- zahteva Genevo za stalni sedež Ija, da se bo borila proti odlo-' zvezi. Berlin. — Izid volitev v angleški, francoski in ruski zasedbeni zoni kaže, da so Nemci glasovali tako, da bi ustregli vojaškim oblastem v svoji zoni, ki jih prehranjujejo, Tako so doživeli protikomunisti v angleški zoni veliko zmago s svojimi social de-1ir"a pri mokrati. Komunisti so dobili Pri nas ima j lam samo 491 glasov. V francoski zoni je pa dobila večino krščanska demokratska zveza, druga je bila socialistična in daleč zadej komunistična. V ruski zoni je bilo pa seveda vse drugače. Tam so dobili 60% vseh glasov komunisti s svojo so- i cialistično unijo. ■o-- Sirica išče— Anton Širca bi rad zvedel za naslov svojega strica John Širca, ki je prebival nekoč v San Diego, Kalifornija. Piše naj na naslov: 851 Pf. Širca Anton, 54 Camp Staff, M.E.L.F. (To je njegov naslov v Egiptu.) Obiskal nas je— Včeraj nas je obiskal naš dolgoletni naročnik Andy Za-krajšek, farmar v Madison, O. Bil je na obisku pri sorodnikih tukaj. Kot vsi drugi tudi on toži nad veliko sušo. Grozdje nekaj kaže, samo drobno je, ker ni bilo dežja, pravi. nas— pismo Fannie Rotter, ki je stanovala nekoč na 59. cesti. Piše ji sestra Toni iz Radovljice. — Pri nas ima pismo tudi Josephine Slapnik, kateri piše Ivanka Vodopivec iz Zagreba. Kje se nahaja— Kje se nahaja Janez Zaletel, po domače Canglov, doma iz Vrha, fara Žužemberk. Ako bere te vrstice, ali če kdo čitate-ljev ve za njegov naslov, je p rosen, da pokliče DI 4923. -o- ku OPA za nižje cene. Po sest minut. Isto bo na Supe- Tr v .. Hn„ . , . , , . • Varšava. — Mihail Zimier-l*or Ave., kier bodo imeli zju- , . ...... , , in zvečer vsako minuto po sk'- mimster 'f na,rod" voz ulične; Ker ni dovolj voz 110 obrambo, pravi, da odpu-na razpolago, bo na St. Clair ščajo ruske častnike is poljske Ave. še Vedno isti vozni red zju- armade, kakor hitro jih more-traj in zvečer, kot je zdaj. M'0 nadomestiti s poljskimi. Od Potniki, ki se vozijo po Not- Junija 1945 do sept. 1946 je Ingham progi bodo imeli ugod- bilo odpuščenih že 14,000 ru-Miše. Ti se bodo namreč na skih oficirjev, med temi 40 ge-l29. cesti in St. Clair Ave. pre- neralov. sedli na buse do konca vožnje. Minister je rekel, da je v Ti busi bodo vozili vsakih 6 mi- poljski armadi, ki šteje 155,-nut, dočim vozi zdaj ulična samo 000 mož, še vedno nekaj več oaj Va«kih 12 do 15 minut. kot 4% Rusov. Rusi zanikajo, da so j postavili oborožene čete obesili ali obglavili kar v Nuern-'o|) grški meji bergu in sicer brez vsakih prič. j Moskva — Sovjetska časni-Ta odlok pa lahko še spremeni | karska agencija Tass izjavlja, ce da je popolnoma izmišljeno poročilo, da se nahajata v Albani. zavezniški vojaški tribunal, tako želi. Toda od eksekucij bodo vzeli slike, da bodo imeli na rokah dokaze, da je bila smrtna kazen res izvršena. Za one pa, ki bodo obsojeni samo v zapor, bodo zgradili novo jetnišnico v Berlinu. Obsodba nacijev bo izrečena na 30. sept. in ne na 23. sept. kot je bilo prvotno določeno. -o- J Vzroka temu nihče ne ve, naj-I brže bo pa ta, da hoče Sovjetska Unija premestiti sedež zveze kar najdlje mogoče od Zed. držav. Anglija bo nabrže zdaj opustila prejšnjo propagando za Genevo in bo zahtevala za stalni sedež zveze Zed. države Naglica ni prav nikjer dobra, pravijo Detroit. — Zlatar Barney Lachman je skočil ven pred tr- n i u* i. n govino, ko je zaslišal žvenketa- General Motors torp. je nje šipe pri izložbenem oknu.1! UStaVila gradnjO tukaj Zunaj sta stala dva moška, ki, o j j sta rekla zlatarju, da so jo ro-j General Motors Corp. name- par ji ubrali doli po cesti. Zlatar, rava zgraditi v Parmi pri Cle- pa ročno za njimi. Tedaj sta pa velandu veliko tovarno, ki bo možakarja segla v izložbeno veljala do $65,000,000. Tukaj okno, vzela 5 ur in več druge bo zaposlenih do 15,000 oseb, zlatnine ter" počasi odšla. kadar bo začela tovarna obratovati. Toda komaj so pričeli z gradnjo tovarne, je že prišlo da bo de- Ubite letalce bodo poko pal i 25. sept. Washington--Pet ameriških obvestilo iz Detroita Avstralija bo letalcev, ki so bili ubiti pri Ble- |0 ustavljeno za nedoločen čas obnovila boj, da se premesti se- du 19. avg. bodo pokopali 25. Glavni vzrok temu je pomanj-dež iz New Yorka v San Francis- sept. na Arlington pokopališču v kanje raznega materiala co. ______ prestolnici. gradnjo. brat. daj sestra. spomni SE beguncev s kakim dolarjem ji dva ruska polka ob grški meji in da je Albanija skrivoma izro- čila Rusiji v roke otok Sasseno LADJA se je pogreznila, prav kjer ob albanskem obrežju. Ta otok_____ , ____. » ^ ' _ , ____ da so Rusi baje spremenili v ve- Ji-i KILA 1 Urv* lliLrllv/\lNA. trK-ihU 4 L.ti. 1 1 liko letalsko bazo. Lewes, Del. — Sem so pripe- Tass trdi, da je izšlo to poro- ljali šest norveških mornarjev, čilo v newyorskem časopisju in ki so jih rešili po 59 urah na da je došlo poročilo iz Rima. Ru- morju s potopljenega norveške-si izjavljajo, da imajo taka po-' ga tankerja Marit II. V Nor-ročila namen zakriti izzivalno folk, Va. so pripeljali 18 rešenih akcijo grških rojalistov in faši- mornarjev, pogrešajo jih pa še ške podmornice. za Bolgarski kraljiček je šel v Egipt stov na albanski meji. Tanker Marit II. se je prelomil na dvoje v viharju ob novo-fundlanski obali in skoro prav na istem kraju, kjer je bil pred štirimi leti torpediran od nem-Takrat je 114. samo poškodovan. Sofija. — 9 let stari bolgarski kralj Simeon, ki je izgubil prestol s plebiscitom, je zapustil domovino in šel v izgnanstvo v Egipt. Z njim je šla 13 letna se. stra Louise in mati Joanna, ki je bil hči italijanske kraljeve dvojice, ki se že nahaja v Egiptu. a AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 18, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; ea Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $3.50; za Cleveland In Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolloo po raznaialcib: celo leto $7.00, pol leta $4 00. Sstrt leta $2.60. Posamezna številka »tane 6 centov._____ SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. C. S. $4.00 tor 0 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. V. S. $2.60 for 8 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7 XX) per year. $4.00 for 0 months, (2.50 for S months. Single copies 6 cent« each.___ Entered as second-class matter January 6th 1806, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _ Slabi strategi so Na republikanski državni konvenciji v Columbusu, O. so vneti govorniki naslikali guvernerja Lauscheta kot novo-dealerja. Republikanci sami dobro vedo, da je taka trditev otročja, ker vsak državljan ve, da Lausche ni noben kimavec kake politične organizacije, ali organizasije, niti državne, niti deželne ali vladne. Guverner Lausche je že nešte-okrat pokazal in dokazal, da si ne pusti diktirati od nobene politične stranke, ampak odločuje v raznih problemih taco kot mu narekuje njegova vest. Če je to prav in pametno, ali ni, ni vprašanje tukaj, ampak je samo dokaz, kako so Lauschetovi nasprotniki abotni, kot gredo in javno trdijo nekaj, kar ni res. Za to so številni dokazi in eden je ta, da Lausche do danes ni pognal iz državne službe skoro nobenega republikanca. Ali ga pa morda prav to napravlja za novo-dealerja? tuma danes in vam bomo o tem predavanju že pravočasno sporočile. Molly Zaucha. —-o- No. 183 ' Wed., Sept. 18, 1S46 Kongresni odsek o Jugoslaviji Mrs. Frances P. Bolton, kongresnica iz 22. ohijskega okraja jei bila s kongresniki: Thomas Gordonom, Joseph Ryterjem in Karl Mundtom — poslana od poslanske zbornice v Evropo, da tam pregledajo razmere ter o tem zbornici poročajo. To so ob vrnitvi tudi storili in v naslednjem prinašamo v prestavi njih poročilo glede Jugoslavije. II. Če je karakteristika Titove zveze z Rusijo pravilna, kakor nam jo je označil dotični Jugoslovan, naš odbor, seveda, ne more vedeti. Jasno pa je iz naših opazovanj in proučevanj v Jugoslaviji toliko, da če hočejo imeti Zed. države ka ko sliko o bodočih razmerah v Jugoslaviji, mora biti to ugotovljeno med Moskvo in Washingtonom, ker bi posvetovanja med Washingtonom in Belgradom ne prinesla absolutno nobenega uspeha. V spošnem so pa razmere v Jugoslaviji žetev apizarske politike, katero so Zed. države zasledovale z ozirom na Rusijo vse od konferenc na Jalti in najbrže ,še poprej. Kar je res glede Jugoslavije, to je enako glede Poljske, Češke, Ogrske, Romunije in Bolgarije, da ne vzamemo v poštev niti malih baltiških narodov in drugih dežel v tem delu sveta. V Belgradu smo našli urad Ameriške informacijske službe, ki si zastonj prizadeva psodreti zadej za "železni za-stor." Urad ima očividno zmožno osobje, toda ovire, proti katerim mora osobje delati, so nepremostljive. Jugoslavija je danes komunistična država. Tito je raz obesil nad Jugoslavijo znak kladiva in srpa in njegove ar made so oblečene po ruski modi, vsak vojak nosi kapo, deko-rirano z rdečo zvezdo s kladivom in srpom. Po našem mnenju se je naša vlada-prenaglila in imela premalo informacij, ko je uradno priznala režim maršala Tita. V očeh njenih sosedov in elementov v Jugoslaviji sami, ki so nasprotni Titovemu režimu, je bilo napačno pritisniti pečat potrdila na Titovo tehniko in taktiko. Naš komitej je dobil mnogo nasprotujoče se evidence v Jugoslaviji glede zaslug ali nezaslug generala Draže Mi-hajloviča. Ta nekdanji junak Jugoslavije, vodja toliko ope-vanih četnikov, je smatran kot izdajalec in sovražnik od strani Titovega režima, toda mnogo je ljudi v deželi, ki vidijo v njem osvoboditelja izpod tiranske Tito-šubašičeve vlade in ki še vedno zrejo nanj kot na enega največjih herojev Jugoslavije. Naš komitej ne izvaja nikakih sklepov, katera skupin? ima prav, toda priporoča pa, da naša vlada s polno energijo vztraja na tem. da dobi general Mihajlovič obravnavo prec Mednarodnim tribunalom za vojne zločine, da naj bo sojen od nepristranske porote, pred katero bi Titova vlada in Mi-hajlovičevi branilci dobili vso priliko prednesti vse fakte 1 obeh strani tega slučaja. (V koliko ameriška vlada ni upoštevala priporočila tega poslanskega komiteja, naši čitate-lji vedo; op. ured.) Končno naš komitej priporoča, da naj UNRRA v svoj odgovornosti za pomoč .potrebnim v Jugoslaviji zahteva svobodno inšpekcijo ter poročila v časopisju in radiju za ia formacijo vsemu svetu. Prilike za njeno zlorabo v Jugosla vi ji so številne. (Konec.) :)t j;-. :;< Ta komitej ameriške poslanske zbornice ni bil poslan v Jugoslavijo^ da bi napisal kako morebitno pristransko sodbo c nji. Poslan je bil v Evropo naj si razmere tam ogleda in potem poroča, kakor jih je falctično videl in našel. In tako nepristransko poročilo je komitej tudi predložil poslansk zbornici in ameriškemu narodu. Več stvari je, ki iz tega poročila silijo čitatelju v oči in sicer: 1. Ta se vzdržuje Tito v svoji poziciji samo s pomočjo armade. 2. Da ima Tito po mestih v Jugoslaviji, kjer je največ delavcev, kvečjem 15 do 19 odstotkov pristašev, po dežel pa samo 5% in manj. 3. Da je Jugoslavija danes absolutno komunistična dr žava. 4. Da UNRRA v Jugoslaviji ne vrši svojih poslov kot mednarodna dobrodelna organizacija, ampak da je v rokah komunistov. Za nas to poročilo ni nič novega, ker mi smo prav isto že neštetokrat trdili. Morda bo novo za one, ki niti danes še ne verjamejb. da je bil poslan Tito v Jugoslavijo, da jo po-komunisti, ne pa da jo osvobodi. Dozdaj nismo še nikjer brali, da bi bil kdo v Ameriki obsodil poročilo tega kongresnega odbora kot kak falzifikat, ali da bi skušal z dokazi ovreči to ali ono trditev v tem poročilu. Torej se tudi naš časopis lahko potrka na prsa in reče: mi nismo lagali ali na-tolcevali ali zavajali, ko smo pisali o Titu in njegovem režimu, kar smo pisali. Ali morejo reči isto onirki so na naše pisanje vpili, da ni res, da bi bil Tito komunist, ali da bi hotel Jugoslavijo sovjetizirati. HN i BESEDA IZ NARODA — Pesa je najstarejša zelenjava, ki jo ljudje vporabljajo za hrano, kajti poznana je bila že 200 let pred Kristusovim rojstvom. F.1)INA, SAMO MOŠKA. NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJJA Članom dr. Srca Jezusovega (Samostojno) Cleveland, O. — Ker vem, da mnogi člani in članice že nestrpno čakajo in ugibljejo, kaj neki je z denarjem našega društva in kdaj bomo kaj razdeli in katerega se bo največ "prijelo" itd. Zato sem se namenil, da naše članstvo o tem malo obvestim o likvidaciji društva. Zadnji teden se je sestal društveni odbor in pregledal vse knjige ter gotovino, ki jo imamo sedaj za delitev na rokah. Odbor se snide ponovno ta teden. Do sedaj smo spraviti v denar. Nihče naj ne mi-razven zamrznjene vloge na North American Mortgage Co. in če bo mogoče, bomo poskusili še to na kakšen način spraviti v denar. Nihče naj ne misli, da odbor nalašč zavlačuje izplačitev, ampak dokler denarja ni na rokah, se ga tudi razdeliti ne more. Bodite pa brez skrbi vsi, da delež, ki vam pripada, boste prav gotovo dobili. Vse'člane pa opozarjam, posebno tiste, ki ste s v tem času preselili, da sporočite tajniku svoj natančen naslov, da vas bom vedel kje iskat. Napišite na kartico svoj natančen naslov in pošljite na: Frank A. Turek, 985 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. — Prosim vas, storite to, da vas bom mogel s kartico obvestiti, ko bodo čeki pripravljeni. Tako boste obveščeni, kdaj in kje se bo dajalo čeke, potom časopisov in prejeli boste tudi pismeno obvestilo, kajti čekov ne bomo pošiljali po pošti, ampak se bo moral vsak osebno zglasiti določeni dan pri tajniku kot vam bo sporočeno pozneje. Frank A. Turek, tajnik. -o- Vabilo na sejo V soboto, 21. septembra ob 7:30 zvečer bo seja društva sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Seja bo v navadnih prostorih. Ker bo 23. novembra društvena veselica, je dolžnost vsakega člana in članice, da se te seje udeleži, da se pogovorimo, kako se bomo zavrteli. Po seji bo malo proste zabave. Frank Merhar, tajnik, 1021 E. 185 St. -o- Slaba vzgoja otrok > Prejel sem drugo pismo iz svobodne Slovenije. Moj najboljši prijatelj med drugim tudi tole poroča ... na splošno so pa otroci zelo slabi z učenjem, so preveč Razvajeni, eni so pa direktno hudobni. V naši cerkvi ... so v klopeh populili vse kline, ki so za obešanje klobukov. Jaz sem v naši klopi zabil žeblje, da mi ni treba klobuka v roki držat, pri deseti pijejo kot da je zastonj. Nekaj časa smo imeli tako zvane mitinge, tu so bili govori, harmonika in ples, sedaj so to opustili, so pa veselice. Na Binkoštno nedeljo so i-meli . . . gasilci veselico pri . . . kar dva dni. V ... je bila ravno ta dan mladinska veselica z plesom. V . . . pod . . . kozolcem prirejajo igre in petje. V ... je bilo tudi že več gasilskih veselic. Veseli Tonček je pa gOdec, jim igra in pije, žena ga povsod spremlja, doma se pa tepeta. V nedeljo je prišel pijan z veselice, doma je pobil vse sklede, kastrole, o-kna — ta stari svoji materi je pa stresel eno skledo smetane na glavo, potem je šel pit v go stilno k . . . (Imena krajev niso navedena. Zakaj ? Zato, ker je vzrok za to! Op. pisca.) Ob takem poročilu mora vsak pameten in razumen človek spoznati, da ne more dolgo tako naprej, pa naj, si bo še več svobode in naj bo na krmilu cesar in krauj ali samo kralj ali pa sam maršal. Poglavitno je vendar, kaj ne? — kakšni so ljudje, ki tvorijo narod: da so v korist človeštvu in ne mu v breme! Resnicoljub. -o- Škapulirski apostolat Cleveland, O. — Pri fari sv. Vida v Clevelandu je bil januarja meseca organiziran "Klub mater," katerega namen je delovati za korist naše šole in pomagati šolskim sestram učiteljicam. Na seji kluba julija meseca pa so članice sklenile, da bi bilo dobro, če bi tudi v duhovnem oziru kaj storile za faro. V ta namen so organizirale škapulirski apostolat. Matere članice tega kluba so prispevale v denarju, da se je kupilo potrebni material za škapulirje. Mnoge pa so se tudi priglasile za izdelavo istih. Sedaj imajo že lepo število škapulirjev na razpolago za vse tiste, ki jih do sedaj iz katerega koli vzroka niso nosili. Članice želijo, da bi vsaka fa-ranka in vsak faran nosil škapulir, kajti naša nebeška Mati je obljubila posebno pomoč vsem,' ki jo pa ta način časte. Prav nobenega izgovora ni, zakaj bi ga tudi ti in ti ne nosil ali nosila. Vsak škapulir je narejen tako, da ga lahko nosite pod vsako obleko. Kdor bi si želel nabaviti škapulir, naj se zglasi pri omenjenem klubu. Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida, nam je tudi z veseljem dal na razpolago cerkveno dvorano, ko bo imel tukaj predavanje Mr. J. M. Haf-fert, znani pisatelj in predavatelj, ki bo predaval o "The Scapular and the Apparition of Fatima." Mr. Haffert se je šele pred kratkem vrnil s Portugalskega, kjer je obiskal zadnjo pričo izmed treh otrok, ka- Slovenska moška Ustanovljena 1. Januarja, 1939. zveza v Ameriki Inkorporlrana 13. marca, 1939 v državi Ohio. Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave Pristop od 16. do 65. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do $100 /, pogrebnih stroškov. v Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije. GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: PRED UDOVICH. 183—22nd St.. Barberton, O. Predsednik: ANTON RUDMAN. 719 E. 157th St., Cleveland, O. Prvi podpredsednik: PRANK J. MACEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio. Drugi podpredsednik: JOSEPH LUKZ, RPD 1, Box 528, Niles. Ohio. Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave.. Akron 1, Ohio. Blagajnik: JOSEPH SHEGA, 207—23rd St. NW.. Barberton, Ohio. Zapisnikar: JOZE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 821 Alhambra Rd., Cleveland 10, Ohio. Drugi nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1155 E. 58 St., Cleveland 3, Ohio. Tretji nadzornik: ANDREW MAČEK, 15810 Trafalgar Ave., Cleveland 10, Ohio. v FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: MATT INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, Ohio. Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, Ohio. Tretji odbornik: PRANK BRANCEL, 1246 E. 59 St.. Cleveland 3, Ohio. Z ft pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1067 Sutherland Ave., Akron 1, Ohio. pri sv. Roku v Gorici 21. julija častni kanonik Franc Marinič, ki je bil do konca prve svetovne vojske dekan v Pliberku na Koroškem. Po vojni je bil za župnika v Kojskem. ZLATO MAŠO je obhajal Ivan Baloh iz ljubljanske škofije v zavodu usmiljenih bratov v mestu Brescia. Zlatomaš-nik se je svoječasno precej udejstvoval kot pesnik in pisatelj. Bil je svoječasno župnik v Zagorju na Krasu pri Št. Petru. DOLENJEC V CONI A. — Nekega Dolenjca je zaneslo preko meje v cono A. Primorec ga vpraša, kako je v Sloveniji, tam preko meje. Dolenjec previdno odgovori; "Bi že bilo, če bi bilo malo več UNRRA in malo manj OZNA." imiiiiimimiiii Ce Cenjeni sodelavci! maši "je pa eden že izpulil dva žeblja" — po maši sem mu po ' terim se je prikazala Brezma-licu eno pripeljal. Stariši se dežna v Fatimi, Lucio, najsta-premalo brigajo za otroke, sla- rejšo izmed treh otrok, ki so bo vzgojeni otroci so nesreča videli Marijo v Fatimi in ki je zase in za druge, kakoršne bo- od tedaj postala zelo pobožna, do vzgojili take bodo imeli. j Ker pa še ne vemo, kdaj bo mo-Gostilne pri nas so zopet v -gel Mr. Haffert priti k nam, obratu, pijače je dovolj, ljudje zato nam ni mogoče navesti da- Kakor smo že omenili v zadnjem dopisu, se je na seji glavnega odbora v mesecu juliju sklenilo, da skušamo pridobiti vsaj 155 novih članov pred koncem tega leta. Rad bi omenil, da so nekatere podružnice pridobile že lepo število novega članstva, ampak, če se ne bodo potrudile tudi vse ostale podružnice, potem nam bo nemogoče doseči cilj, katerega smo si določili. Meseca oktobra bomo poročali o stanju vseh podružnic v našem glasilu. Torej, če je vaša podružnica ena tistih, katere poročilo ni najboljše, to lahko še popravite v prihodnjih tednih. - Napredek naše organizacije je dolžnost vsakega posameznega člana, posebno pa uradnikov tako pri podružnici ali v glavnem uradu. Napredek v financi v zadnjih dveh mesecih je bil jako lep. Zato se pa potrudimo vsi skupaj, da bomo še v članstvu rastli in napredovali. Za večjo in močnejšo Slovensko moško zvezo, Vincent H. Lauter, gl. tajnik SMZ. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) prišla do zadnjega. Otipala sta neke vijake in zasumila, da gre za nekaj nevarnega. Natakarica je hitro odnesla nevarno najdbo v najoddaljenejši kot velikega dvorišča. Nato je prišla policija in ugotovila na uro navit peklenski stroj. Hotel so izpraznili. Po enajsti uri je peklenski stroj z velikim pokom eksplodiral in povzročil občutno škodo na poslopjih. Hotel "Pri univerzi" je splošno veljal in velja še danes v Gorici za lokal, v katerem se zbirajo protipartizani. Tudi begunci iz Slovenije in iz področja B se tam največkrat srečujejo. Titovci in agenti OZNA so pogosto zahajali tja izzivat in je prišlo radi tega večkrat do prepirov in manjših rabuk. Pri takih prilikah so partizanski izzivači ponovno grozili, da bo treba to "belogarditsično gnezdo" (kot se oni izražajo) pognati z bombo v zrak. Drugi dan po napadu s peklenskim strojem, je komunistični "Primorski dnevnik" z velikim ogor- vetnik dr. Komavli. Iz Jugoslavije sošolci niso mogli priti. Jugoslovanske oblasti jih niso pustile skozi "železni zastor." Sošolci so se spomnili kako je bilo pred desetimi leti ob 30 letnici mature. Tudi takrat niso mogli sošolci iz Ljubljane na praznovanje v Gorico. Toda takrat Jugoslovanov niso pustili v Italijo italijanski fašisti. Enkrat tedaj laški fašisti, enkrat slovenski komunisti. Ne eni ne clrugi ne trpe osebne svobode. Komunizem in fašizem sta rodna brata. Tako je ta sicer samo za stare gospode udeležence zanimiv sestanek spet jasna priča, kaka svoboda vlada v Jugoslaviji. KDO JE BIL PRVI KOMUNIST. — Iz "Slovenskega Primorca" naj vam izpišern to-le: Zgodovina pripoveduje, da je živel v starih časih v Atiki, današnji Grčiji, svojevrsten zagovornik enakosti med .ljudmi, lopov Prokrust. Lovil je ljudi ter jih skušal korenito izenačiti. Na svojem domu je imel namreč srednje veliko posteljo, čenjem očital Italijanom, da so i na katero je privezal svoje žr-oni hoteli razbiti ta hotel. Vsak j tve. Onim, ki so bili daljši kot človek v Gorici pa ve, kje so postelja, je noge enostavno s pravi zločinci. | sekiro toliko odsekal, kolikor 40-LETNICA MATURE.—V so bile daljše od postelje; one juliju 1906 je na goriški gim- pa, ki niso bili zadostno dolgi, naziji 30 osmošolcev izdelalo j.ie toliko časa natezaval z vr-zrelostni izpit ali maturo. Bili! vrni, da so dosgeli predpisano so takrat mešani na gimnaziji j dolžino. Tako je "gradil" ena-Slovenei in Italijani. Od 30 jih j kost med ljudmi. je v 40 letih umrlo 11. Ostali j so se domenili, da praznujejo 40 letnico 6. avgusta v Gorici. Toda prišlo jih je le devet. Od Taka je enotnost in enakost, ki jo gradijo vsepovsod komunisti. Ljudje pa so v komunističnih deželah pravtako sreč- Slovencev le sodni svetnik dr. ni, kakor so bile Prokrustpve Bogataj, profesor Pavšič, no- vinar Polde Kemperle in od- ' žrtve srečne v njegovi postelji. BISERNO MAŠO je obhajal verjamete al' pa ne mmmmimmi! Piskležev Lojze je bil vedno bolan. To se pravi, bolan ni bil, samo mislil je, da ga vedno zalezuje kaka nevarna bolezen, čie je le malo zakašljal, je že morala žena leteti po dohtarja, ker je vpil, da ima pljučnico in da bo v par urah po njem. Zdravnik mu je dal kako nedolžno sredstvo, ki mu ni moglo niti koristiti, niti škoditi in odleglo mu je. če je le enkrat* kihnil, je morala žena takoj zavreti čaja in mu ga dati s primernim odmerkom žgane vode, to se pravi: eno sko-delo žganega in par kapljic čaja. Da bi ga zares vrglo na posteljo, se pa ni primerilo, ker je bil v resnici zdrav kot riba, samo domišljijo je imel veliko, da je vedno v smrtni nevarnosti in strašno se je bal iti med angelce. Neko jutro pa, ko je žena pripravljala v kuhinji zajtrk, je pa zares nastopil za Lojzeta usode-poln trenutek ali finito, kot bi rekli na Taljanskem. Iz spalnice se je opotekal proti kuhinji, držeč se v dve gubi, obraz kar siv same groze, oči izbuljene, da bi jih lahko s palčko oklatil in na vse mile viže zdihujoč in tožeč: "Oh, Lenka, zdaj me je pa zares prijelo, zdaj.sem pa staknil, česar sem se vedno bal. » "Kaj potem ostane od vaše primere?" "Čakajte, povem še drugače, kislim na krilni oltar v cerk-Vl našega mesta. Dve sliki sta 11 a njem. Ena je praznična, |lrUga delavnika. Ena je svet-la> živa, slovesna, druga je preprostejša, tišja in skromnejša. Vsaka ima svojo lepoto. Ako °dpreš delavniško stran, se za-Vtiš svojih malih vsakdanjih dolžnosti. Veš, da bo treba ^nogo truda in še več neke Zvestobe. Za umazanost ni Pr°stora. Na sliki je vse čisto in urejeno." "Zdi se mi, da razumem." "Saj ni težko . . . Važno je, Kako se srečujemo z vsakdan-3°stjo. S kakim razpoložejem poslušaš razburjenega človeka v svojem uradu, kako govoriš s služkinjo; kakq sprejmeš j'est, da se je tam nekaj raz-filo, tu zopet nekaj pokvarilo ^ako govoriS o jedi, ki so ti jo ■ Prinesli na mizo; kako se znaš. Misliti v razpoloženje druge-fea:" "Rada bi vas videla pri delu lla sodišču. Vi bi seveda ne Sjneli vedeti, da vas opazujem." "Se ne bojite razočaranja?" "Saj ste rekli, da je treba Poguma." v "Mnogo poguma. Ne vem, Ce ste že tako dobro založeni z njim," Gospodična se smeje. Pogo-v°r prehaja v igro, ki še ni prav jasna. "Saj pogum ni vse. Najvažnejše.. sva pozabila." "In kaj je najvažnejše?" "Saj sami veste." "Srne upate povedati?" "Ne . . .Pa tudi treba ni." Nekaj časa Oba molčifta. V *iru prihajajočega večera je ^jun molk še globlji. . "Kaj mislite sedaj," vprašuje1 ^gospod sodnik." "Tudi tega si še ne upam po- vedati." "Ali je tako skrivnostno?" "Ne, le nekam smešno je . . Mislila sem, kdo neki vas bo prihodnje leto spremljal na tej poti?" "In če bi vas danes povabil, ali bi prišli?" "Bi . . Le da je vse to strašno daleč." ^ V Ljudje, ki so vedno zaposleni in se jim neprestano mudi, prihajajo tudi v planine ob nepravem času. V nedeljo zvečer je bolj obijačno slovo kakor pa prihod. Le kaki leto-viščarji bi utegnili ob tem času priti v sosedno kočo na kratek obisk. Sicer pa je v planinah mnogo svobode in ljudje so redkokaj začudeni. Mladi moški, ki je povsem sam naredil pot od postaje do koče na Pesku, ni posebno navdušen. Videti je utrujen in ne,-koliko razdražen. Neprestano si briše pot z obraza in vzbuja videz človeka, ki se mu planine ne bodo prav nič priljubile^ Nihče ga ne pričakuje, nihče mu ne prihaja naproti. Na verandi se ustavi in gleda naokrog. Nekaj ljudi sedi pred kočo, pa so vsi sami tujci. Potem povpraša po oskrbnici. "Ali bi mogel dobiti sobo za ?" "Mislim, da bo šlo, gospod. S čim še lahko postrežem?"' Brez posebne vneme pove svoje želje. Prav tako brez zanimanja je in pije, kadi svojo cigareto in opazuje ljudi in dom. "Imate mnogo gostov?" vprašuje oskrbnico, ki čaka na želje mladega gospoda. "Se kar gre. Včasih nam celo prostora zmanjka." "Pa jih ni videti." "Nekateri so odšli na sprehod." "A tako." Sedaj bi bilo treba vprašati, kako je z njegovim dekletom. Pa ne gre tako lahko. Oskrbnica je sicer zelo prijazna, a vendar nekam molčeča. Nič določnega ne bo zvedel od nje brez .jasnega vprašanja, za katero pa nima dovolj poguma. Ob robu verande sedi starejša gospa, ki se očividno dolgočasi. Gleda sicer v knjigo, pa prav gotovo ne bere. Zdi se, kakor da čaka na vprašanje, ki bo načelo razgovor. Ker vprašanja kljub pričakonva-nju ni, začne sama. "Oprostite, toda zdi se mi, kakor da koga iščete." "Hvala, gospa, prav ste uganili." "Neko gospodično?" "Da, mislil sem, da me pričakuje, pa je ni videti." Gospa se noče zmotiti. Zato razlaga, kdo vse je ta čas v oskrbi planinske koče. Pa je kar s pravo začela. "Se še ni vrnila. Na sprehod je odšla . . ." "Saipa?" "O, ne. Navadno -ni sama Vedno jez nekim gospodom, ki je prav simpatičen človek." "Ali ni z njim prišla?" "Da, isti dan sta prišla. Žele dobro se razumeta." "Ne veste, v katero smer sta se napotila?" "Tega pa res ne vem. Tedaj sem morala biti v svoji sobi. Pa ne da je to vaša sestra?" vprašuje radovedna gospa, ki v svoje vprašanje niti sama ne verjame. Vidi, kako se mladi gospod slabo obvladuje; vidi, kako se spreminja barva njegovega obraza; kako mu postajajo oči nemirne in roke nervozne. "Ne, ni sestra." "Oprostite, da sem tako radovedna. Nisem hotela biti in-diskretna." "Hvala, gospa, (Ja ste mi povedali, kar ste vedeli." (Dalje prihodnjič). Pogled v preteklost Piše Math Tekavec Euclid, O. — V primeri mislim, ko vidim pod sadnim drevjem na tleh sad, ki je pred časom dozoritve padel z drevesa. Vzrok mu je črv, ki je razjedal notranjost, ki ga je odtrgal od življenskih tokov (debla) in ga storil neužitnega, da strohni na tleh. ' Tudi v Slovenijo se je za-jedel tak črv, ki je povzročil, da je narod padel v komunizem. V razmišljanje naj nam bo, da bomo razumei, zakaj je prišlo tako, članek, ki nosi naslov: Komunizem na naših srednjih šolah (Natisnjen je bil v "Straža v viharju" 18. januarja 1940.) "Po številnih poročilih, ki jih je mogla zbrati v zadnjih letih Slovenska dijaška zveza na srednjih šolah, učiteljiščih in trgovskih šolah v Sloveniji, ugotovimo lahko sledeče stanje komunizma na teh šolah: 1.) Posamezni komunisti in levičarji se pojavjajo na vseh šo-ah in propagirajo komunizem. 2.) Na nekaterih šolskih zavodih je število komunistov večje in so komunisti v eni aH drugi bliki organizirani. 3.) Levičarji in marksisti se 'krivajo večinoma v Sokolu ali cakem drugem nacionalnem društvu, v Kranju na primer v društvu Jugoslovan. 4.) Komunisti se skušajo udej. tvovati v literarnih, kulturnih, telovadnih društvih, v Rdečem irižu, Aeroklubu, Jadranski straži itd. V tolikih organizacijah se skrivajo pod literarno nacionalno ali narodno-obrambno firmo in skušajo prireditve teh organizacij pobarvati po svoje. 5.) Komunisti se zbirajo na šolskih hodnikih po dva in dva," imajo svoja zbirališča na straniščih in sicer to na vseh zavodih ako, da je to njih živjenski prostor. 6.) Zelo pridno širijo predvsem list "Slovenska mladina," poleg tega še "Meja gori" in taco dalje. 7.) Sokol na srednjih šolah ne taže nobene odporne sile proti iomunizmu, nasprotno je hote i!i nehote za levičarje skrivališče, pribežališč ein izhodišče za njihove akcije, čeprav Sokol sam po sebi tega ne bi hotel. 8.) Obramba proti komunizmu je danes Slovenska dijaška zveza in verske organizacije, katolika akcija in kongregacije. 9.) Prave moči komunizem ni ma, ker ga katoliško dijaštvo sproti razkrinka in onemogoča (Po preteku pet let vidimo, da ko, da bi sistematično in zavest-'ja poveljnika komunistov. Pr-no komunizem pobijala. jvo njuno vprašanje je bilo: 11.) Komunizem je danes "Kje je župnik?" Župnika ni nalezljiva bolezen, ki se širi ka-'bilo nikjer. Ko sta videla, da kor kuga. Nezadovoljost, ner-'ga ni- sta planila v župmsce. gaštvo, bobneče fraze o svobodi I Tudi tam ga nista našla. Pri-narodov, o delavnem ljudstvu,IJ'eli' so župnikovega prijatelja nemogoči načrti zmešani sku-1 Jožefa Semiča, ga peljali pred paj z vseh vetrov, konfuzni pojmi o prevratih in boljših časih itd., so netivo, hrana in vsebina komunizma. * Naj nam bo v opomin, kam vodi propaganda, če je masa gluha za vsa svarila, za vse opomine, ko se širi kot nalezljiva bolezen od osebe do osebe. Danes lahko zapopademo, zakaj se je Slovenija sesula pod komunističnim navalom. Mislim, da če bi ne bilo ljudstvo pod vplivom marksističnih demagogov, bi narod našel izhod ter bi se ognil opustošenju in žrtvam, ki jih je komunistični moloh razmetal. Naj vam tu podam še opis dveh partizanskih žrtev, ki sta padli na Blokah pri Cerknici. Opis obeh žrtev je izšel med drugimi v posebni knjižici "Kri mučencev," ki je bila tiskana leta 1944 v Ljubljani. Hren Anton, župnik na Blokah Dne 12. septembra 1943 zvečer so bili v župnišču na Blokah zbrani župnik Anton Hren, oba kaplana in Jože Semič, "Dakijev" brat, župnikov prijatelj. Komunisti in badoljev-ei so se od dveh strani bližali Blokam. Točno ob devetih je potegnil Jože Semič iz žepa uro in rekel: "Gospod župnik, še t-no uro imate časa ,za odhod." Župnik Hren na te besede ni nič pripomnil. Razgovarjal se ie mirno dalje. Ob pol desetih je Semič svoj opomin ponovil. Prav tako tudi ob tričetrt na deset. Pet minut pred deseto pa je zadnjikrat rekel: "Gospod župnik, še pet minut imate časa za odhod. Cez pet minut nato pa je Jože 'Semič vstal in dejal: "Gospod župnik, prepozno je. Usoda je odločena." Župnik tudi na te besede ni odgovoril, ampak se je razgovarjal o drugih stvareh. Zunaj je divjal vedno hujši boj. Okoli 300 slabo oboroženih komunistov in 2000 badoljevcev pod vodstvom generala Ceruttija županov skedenj in zahtevali, da jim pokaže, kam se je župnik skril. Ta pa je rekel: "Šel je noter, če je notri, ne vem. Iščite!" Preiskali so ves skdenj, vse druge skenje in kozolce, toda župnika niso našli. Zaprli so blok okoli Nove* vasi; izmed prebivalcev ga ni smel nihče prekoračiti, komunisti pa le s posebnim dovoljenjem. Kmalu po eni uri je štab "Šercerjeve brigade" sedel k kosilu. Pri mizi so sedeli: general Cerutti, poleg njega Boris Kidrič, zraven njega tovariš Tomaž, nadzornik vojske v štabu, dalje še Edvard Kocbek in še dva neznanca. Predmet razgovorov je bil župnik in osvojitev potojank v Pudobu in v Begunjah. Ura je bila že" pozno popoldne, toda župnika ni bilo nikjer. Da bi naredili konec iskanju, so razglasili, da bodo ustrelili vsako uro tri zaprte fante, če ljudje ne izdajo župnika. Okoli šeste ure so se komunisti spet podali na županov skedenj, toda brez Jožeta Semiča. Neki komunist ga je namreč po nesreči nevarno ob-strelil; zato so ga odpeljali proti Kočevju v bolnišnico. Cez četrt ure že privlečejo iz župnika Hrena in ga takoj za-pro v klet. To dokazuje, da je župnika nekdo moral izdati, ker ga prej niso mogli najti. Do noči je manjši del. "šercerjeve brigade" poleg župnika in kaplana Tomazina ujel še 31 fantov. Vse so zaprli v konzumsko klet in jih močno zastražili. Jetniki so vso noč prebili zelo slabo. Molili so rožni venec. Ven niso nikogar pustili. Zjutraj so jim prinesli koruznega močnika, ki pa ni mogel nihče jesti. Dne 14. septembra 1943 ob pol desetih popoldne se od-pro vrata. Dva komunista na pragu pokličeta: "Anton Hren!" — "Ja," se oglasi župnik in gre ven. Mislil je, da je začelo napadati Novo vas gre k zaslišanju. Toda, komaj pri Blokah. Imeli so 20 topov, i je naredil pet korakov, sta po ki so jih nemerili na postojanke vaške straže. Toča topovskih krogel je bila vedno hujša. Razburjenje je rastlo, pogum upadal. Ob desetih dopoldne 13. septembra 1943 se je poveljstvo vaške straže odločilo, da je bila moč komunizma uspešna, [ zaradi nevarnosti za prebival- kelih bridkosti. Rojen je bil 20. januarja v Verdu pri Vrhniki. Že v dijaških letih, ki jih je preživel v zavodih sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, je v srcu nosil željo, da bi mogel svojemu narodu, ki ga je že v svoji mladosti iskreno ljubil, storiti čim več dobrega. Da bi mogel to svojo željo kar najlepše uresničiti, je vstopil v bogoslovje. Zavedal se je, da bo z vestnim izpolnjevanjem svetih duhovniških dolžnosti najlepše dokazal svojo ljubezen do slovenskega ljudstva. Odločitev za duhovniški poklic zanj ni bila lahka. V svojo službo ga je namreč klical Bog, ki mu je ponujal bogastvo križa, žrtev resnice, milosti in prave ljubezni; za seboj pa ga je vabil tudi svet, ki mu je obetal lepo bodočnost. Toda Anton je po maturi poslušal klic svojega Stvarnika in odklonil mikavno vabilo sveta. Z molitvijo in odpovedjo si je priboril duhovniški poklic. V mašnika je bil posvečen 29. junija 1927. Po končanem bogoslovju je bil nastavljen za kaplana v Stopičah pri Novem mestu, kjer je tri leta goreče doloval. Nato je prišel na Bloke, kjer je bil najprej kaplan, potem pa župnik. (Dalje prihodnjič.) -o- Kupujte Victory bonde! "mali oglasi" dasi so idejno katoliško orienti rani dijaki storili svojo dolžnost. A žal masa ni mogla ali hotela zapopasti propagande, ki je v mrežo ujela cel narod. Da prikličem v spomin dveh prvih komunističnih žrtev, dijaka Kik-lja in Zupca, ki sta bila umorjena od komunistov. Op.-pisca.) 10.) Pouk v šoli in šolska vod. stva bi morala biti usmerjena ta- stvo preneha z odporom. Izo besediti je dalo belo zastavo. Komunisti in savojci so vdrli v vas. Komunistke so pele brezbožne ' pesmi. Nekaj domačih komunistk je obsulo komuniste s cvetjem. Vmes je igrala harmonika. Komunisti so kar na cesti plesali. Malo po enajsti uri dopoldne prideta v Novo vas dva viš- čila dva strela iz samokresa. Zadela sta ga na levi strani v tilnik. Župnik je padel na ob-braz in si pri padcu tudi poškodoval nos. Takoj nato je izdihnil. Komunisti so njegovo truplo vrgli v jarek za konzu-mom, tako da se je telo ?vilo. Naslednjo soboto so ga vaščani odkopali. Ker ga pa komunistični duhovnik Metod Mikuž ni pustil položiti na mrtvaški oder, so ga takoj pokopali in zagrebli. To je komunistično poveljstvo storilo zato, ker se je balo obsodbe poštenih ljudi, ki bi prišli na pogreb svojega dušnega pastirja, ki je na praznik Povišanja sv. križa izpil Krasno zemljišče Naprodaj je krasno zemljišče 26 akrov v Lake okraju; ja-ko rodovitna zemlja; od tukaj se lahko vidi Erie jezero, 8 milj oddaljeno. Pravi kraj za takega, ki ima rad lepoto. 16 akrov je obdelane zemlje, 2 akra gozda in 6 akrov vinograda, ki ga je treba obdelati. Ob glavni cesti; nizki davki, dobra šola. Cena je samo $3400. Nahaja se južno od Turney Rd. na cesti 307, ki pelje iz cešte 84. Oglejte si to zemljišče, potem nas pa pokličite KE 0034. __(185) Naj bi vrnil Nekomu sem posodil lopato za kopanje jam (post digger), pa "ne vem komu. Ker bi ga zdaj sam rabil prosim, naj mi ga dotični vrne. Vincenc Hrovat » 5193 Maple Heights, O. BELO DOBIJO VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici /] —• 4 '" Morajo razumeti in govoriti angleško H Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na" teden , S Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company < soba 901 700 Prospect Ave. Za hišno delo Sprejme se ženska za hišno' delo, 2 dni v tednu, 75 centov na uro in voznina. Pokličite GL 7749. (183) Za prekladanje tovora Nickel plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 9314 c na uro Čas in pol za nad 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Trim Nickel Plate R. R. Co. Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premen jamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (x) Za 4 družine Na 71. cesti je naprodaj hiša za 4 družine, 3 sobe vsaka in vsako stanovanje s kopalnico dvojna garaža; lepi dohodki Vprašajte na 1126 E. 61 St. (183) POZOR! Ako bi radi stiskali grozdj doma, imate zdaj lepo priliko Prodajam skoro popolnoma novo prešo skupno z velikim jackom Lahko se stisne pol tone grozdja naenkrat. Baza stiskalnice je okovana z bakrenimi ploščami Cena je samo $25. Zglasite se pri John Benčiču, 1371 E. 41 St. . (183) george panchur in sinovi TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM Papiramo in dekoriramo 16603 Waterloo Rd. KE 2146 Gornja slika nam predstavlja velikanski hijdro-električni generator za veliki jez na Dniepru v Rusiji. Izdelan je bil v General Electric tovarni v Schenectady, N. Y. Je to največji generator, ki je bil kdaj izdelan; tehta nad 2,250,000 funtov in zavzema v višino približno kot trinadstropno poslopje. Slavni jez na Dniepru je bil delno uničen ali poškodovan v času zadnje svetovne vojne. , Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd, se lahko in zanesljivo obrnete 'na L Petrich - IV 1874 19001 KILDEER AVE. E. 9th & Broadway (185) ženske za čiščenje Podnevi ali ponoči Dobri delovni pogoji Plača Popust na nakupih Zglasite se v Employment Office The May Co. (184) Moški za čiščenje preprog ponoči Dobri delovni pogoji Plača Popust na nakupih Zglasite se v Employment Office The May Co. (184) Za hišna dela Ženska dobi delo za splošna hišna opravila; ob' četrtkih in nedeljah prosta. Lep nov dom na Heights. Samo 1 otrok v družini. $25 na teden. Pokličite YEllowstone 6786. (185) Za hišna dela Sprejme se žena ali dekle za splošna hišna dela; 2 otroka v družini; lahko stanuje tam. Plača je $15 na teden. Pokličite EN 6997. (186) mali oglasi > Popravljamo ure Postrežba v 7 dneh. Mi ne ugibljemo, mi popravimo, da boste zadovoljni. Frances Jewelry Store 15701 Waterloo Rd. Tel.: KE 7075 (x-Oct. 4) SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 : la in grešila. Vpričo mnogobrojnih dokazov družabnega ustroja, kakr-jšen je na vekomaj izginil s površja zemlje, je tujec s tistega daljnega barbarskega otflka, pri čigar imenu se je zgrozil rimski gospodar, bival na sladkih livadah mile Kampanije in je napisal to zgodbo.* Na ulicah občudujem umetna dela Fi-dijeva — Harmodij, Aristogi-ton — oni so povsod — razen v naših srcih — ah v mojem naj vsaj ne obledi njihov spomin! — Edino Jonina iskrena in osrečujoča ljubezen more povzročiti pozabi j en je, da sem Atenec in torej ne svoboden — ljubezen, ki je v naši novi veri še pridobila na krepkosti in iskrenosti, ljubezen, ki je dosegel v svojem opisovanju noben naš pesnik, pa naj je bil še tako izboren kajti združena z vero je postala sama del naše vere; ona je tako čista, da se nedejamo, gojiti jo tudi v večnosti, in ni nam treba zardeti, izpovedati jo tudi pred svojim Bogom. To je prava podoba naše bajke o grškem Erosu in Psihi — to je duh, kakor počiva v naročju ljubezeni. In ako me že ta ljubezen deloma tolaži v moji nevolji zaradi nedosta-janja svobode, pa me vera podpira še bolj; kajti ako bi zgrabil za meč in hitel na novi Maraton (toda Maraton brez zmage), tedaj me prešinja obup ob ponižujoči misli na obne-moglost moje domovine, na upogibajočo težo rimskega jarma, kar vsaj nekoliko blaži misel, da slava nekolikih let pač malo velja večnosti, da tu ni prave svobode, dokler duh ni rešen vseh vezi in verig prahu ter ne postane dedič brezkonč-nosti prostora in časa. — In vendar, Salust, se moja vera ne more otresti lahkega grškega pojmovanja. Ne morem odobravati gorečnosti tistih, ki vidijo hudodelstvo in večno pogubljenje v vsaki drugi veri. Ne drznem se preklinjati dru-govercev, pač pa prosim vsemogočnega Boga, naj bi jih spreobrnil. — Vsled te strpnosti mi mnogi krščanski bratje ne zaupajo prav; toda jaz jim to odpuščam. Ker na ta način nikdar ne žalim predsodkov množice, mi je dano dovolj prilik, da morem varovati sovernike pred strogostjo zakona, kakor tudi pred posledicami njihove gorečnosti. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Sedej ki je za vedno v Boru zaspal večno spanje 18. septembra 1944 Dve leti je že poteklo, kar si Ti zapustil nas. Oh, kako prazino je življenje, odkar med nami več Te ni. Predragi soprog in ljubljeni oče, na gomilo Tvojo spomini nam hite, počivaj mirno v hladnem grobu, in prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: ' SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O. 18. septembra 1946. Tako moje življenje, balust — taki so zdaj moji nazori. — Uče me srečno živeti in mirno gledati smrti v oči. — In ti, do-brovoljni in.prijazni Epikure-jev učenec, pridi sem k nam in prepričaj se, kakšni so naši užitki, kakšne naše nade, in ves sijaj cesarjevih svečanosti, vse divje vriskanje ljudsvta v cirkusu, niti živahni forum, ne prekrasni vrti in divna kopališča v Rimu ti ne bi več mogla nuditi bolj nemotnega življenja, polnega čistih in blaženih užitkov, kakršno je ono, ki ga brez vzroka pomiluješ kot živ-jenje Atenca Glavka!—Zdravstvu j !" i Minulo je sedemnajst stoletij, ko so mesto Pompeji zopet začeli izkopavati iz tihega groba; našli so stene še tako sveže poslikane kakor od včeraj — v bogatih mozaikih po tleh ni zbledela niti ena barva — na forumu še napol dovršeni stebri — pod drevesi na vrteh daritveni trinožnik — v vežah zabolji za dragocenosti — v kopališčih priprave za oti-ranje kože — v gledališčih vstopnice — v dvoranah pohištvo in svetil j ke — v trikliniju ostanki zadnjega obecla — v ku-bikulu prijetno dišeča mazila in lepotila poginule lepotice, in povsod kosti in okostnice tistih, ki so živeli sredi vsega tega razkošja. V obokanih kleteh pod Dijo-medovo vilo so našli blizu vrat dvajset okostnic (med temi eno otroško), pokrite z drobnim pepelom, ki je gotovo po malem vdiral tudi tja noter, dokler ni | napolnil vsega prostora. Našli so tudi dragotine in denar, svetilnik in vino, ki je bilo, ki je bilo strnjeno v neki amfori. Vlažni prah se je posušil in oih rJailn i 1 nam polne odtise trupel, in potnik more še danes občudovati odtis ženskega tilnika in prsi mladostnih in krasnih oblik — spomin na nesrečno Julijo! Zdi se, da se je zrak polnil z žveplenimi soparami; ljudje, ki so bili v kleti, sq hiteli k vratom, ki so bila zadelana od zunaj z žlindro in s kamenjem, in med naporom, da bi jih odprli, so se vsi zadušili. Na vrtu so našli okostnico s ključem v koščeni roki, poleg njega pa mošnjo z denarjem. Domnevajo, da je to okostnica hišnaga gospodarja, nesrečnega Dijomeda, ki je najbrže hotel pobegniti skozi vrt, kjer so ga bodisi zadušili plini ali ga je kaka skala podrla na tla. Hišo Salustovo in Panzovo, svetišče Izide s skrivališčem za duhovnika, ki je govoril araklje boginje, lahko še danes raziskuje človeška radovednost. V neki čumnati svetišča so našli okostnico in poleg nje sekiro; dve steni sta bili že prebiti, a nesrečnež ni mogel dalje. — Sredi mesta so našli drugo okostnico, poleg nje kup denarja in nekateri bajni okraski iz svetišča Izide. Smrt je prehitela skopuha, in Kalen je poginil z Burbonom vred! — Ko so odstranjevali delavci kup razvalin, so naleteli na okostje moža, ki je bilo dobesedno — preklano na dvoje. Lobanja je imela čisto svojevrstno obliko in je bila z ozi-rom na duševne kakor tudi z ozirom na slabše fizične organe zelo drzno razvita. Še sedaj, po osemnajstih stoletjih popotnik lahko opazuje ponosno dvorano, v katere umetno zavitih hodnikih in umno izdelanih prostorih je Arbaceva duša nekoč mislila, modrovala, sanja- Srnrt starejšega Plinija ob izbruhu Vezuva l. 79. ( PI in ius VI. 16.) C. Plinij svojemu Tacitu Pozdrav! ali izvršili dejanja, ki so vredna, da se zapišejo, ali pa spisal dela, ki so vredna, da se čitajo, za nejsrečnejše pa tiste, katerim se je oboje posrečilo. Številu teh se bo prišteval moj stric po svojih in tvojih spisih. Tem rajši se odzovem tvoji zahtevi,-da prosim te celo tega. Bival je v Mizemu, (pristanišče pri Neapolu) ker je osebno zapovedoval brodovju. 23. avgusta, približno ob eni popoldne mu je naznanila moja mati, da se ji je prikazal oblak j nenavadne velikosti in oblike, i Sprehajal se je bil on na soln-' Prošiš me, da ti naj pišem o cu, petem se je kopal v mrzli smrti svojega strica, da jo boš,vodi, nato pa je na blazini le-mogel potomcem kar najbolj 'žeč južinal in nekaj proučeval, resnično opisati. Zahvaljujem Zahteval je svoje opanke ter se ti; vem namreč, da bo z nje- stopil na griček, odkoder se je govo smrtjo, če jo boš ti opi- mogla čudna prikazen najbolje sal, nesmrtna slava združena, opazovati. Oblak se je vzdigo-Kajti dasi je prišel ob živle- val — s katere gore, se odda-nje pod razvalinami najlepših leč ni mogle dobro razločiti; da pokrajin, v času, ko so mesta je bil Vezuv, so šele pozneje (Herkulanum, Pompeji in Sta- spoznali; — po svoji obliki je in marogast, kakor je pač zemljo ali pepel s seboj vzdigoval. Tako znamenitemu prirodo-slovcu kot je bil on, se je zdela stvar važna in vredna, da si jo bliže ogleda. Dal je eno-jamborno brzojadrnico pripraviti; meni je dal na izvoljo, da ga spremljam, če bi me veseli- lo ; odgovoril sem, da bi se rajši učil in slučajno mi je bil sam naročil nekaj spisati. Pravkar je zapustil hišo, ko je dobil pismo. Taskova žena Rectina, vsled preteče nevarnosti pre-srašena — njegov dvorec je namreč stal na vznožju gore in rešitev je bila le po morju možna — ga je. prosila, da se naj iz preteče nevarnosti reši. Spremenil je torej svoj načrt in tega, kar je kot učenjak, se je lotil z junaškim pogumom. (Dalje prihodnjič) -o- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. bije) s prebivalci vred na spomina vreden način propadla in bi že zaradi tega moral večno v spominu ostati; dasi je sam spisal premnogo del trajne vrednosti, bo vendar k njegovemu ovekovečenju mnogo pripo- bli najbolj podoben piniji. Kajti vzdigoval se je kakor na zelo dolgem deblu ter se je nato razdelil na več vej. Široko obliko je privzel pač zato, ker ga je najprej sveži zračni val dvignil, potem pa, ko je ta os- mogla nesrmtnost tvojih spi-J label, je bil na cedilu puščen sov. Jaz namreč smatram za ali pa vsled lastne teže na dvi-srečne tiste, katerim je bilo po ganju oviran; včasih se je zdel milosti bogov dopuščeno, da so svetlobel, potem zopet umazan Levi nasliki je Andrei Gromyko, ruski delegat pri UN varnostem koncilu, v sredini je Bernard Baruch, najstarejši ameriški državnik in na desni pco je Mav?/ d'Ache As-sumpacao, članica brazilske delegacije. Slika je bila posneta v hotelu Waldorf-Astoria v New York, kjer je brazilski načelnik delegacije, kapt. Alvero Alberto priredil sprejemni večer za Gromylca. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, lastnik. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega angleško-slovenskega berila "ENGLISH-SLOVENK READ kateremu je znižana cena in stane samo: 9BB" §2.00 Naročila sprejema knjigarna joseph grdina 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. JVaznanilo in JZah^Oala Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da smo tako nanagloma že iz-gubili iz naše srede našega preljubi jenega in nikdar pozabljenega soproga in skrbnega očeta nadbatb ko je dne 17. avgusta 1946 tako nepričakovano prenehalo biti njegovo blago srce in se je nanagloma že ločil od nas in zaspal večno spanje v starosti 58 let. Doma je bil iz Ljubljane. Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga s težkim srcem spremili na Calvary pokopališče dne 21. avgusta 1946, kjer smo ga izročili v naročje matere zemlje k večnem počitku. Prisrčno zahvalo želiva izreči Rt. Rsv. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. V globoki hvaležnosti se želiva najlepše zahvaliti vsem sorodnikom in prijateljem za iskrene in tolažilne izraze sočutja ob času naše globoke žalosti, posebno pa še prisrčna zahvala Mr. in Mrs. Frank Ma-rrncek in družina, E. 74 St., Mrs. Zuzek, St. Clair Ave., Mrs. Anna Hace, E. 74 St., družina Gora, E. 74 St., in Mr< in Mrs. Albert Starr, E. 74 St., ki so bili v prvo pomoč in tolažbo in nam lajšali najbridkejše ure, enako tudi vsem drugim, ki so nam kaj dobrega storili v tem žalostnem času, kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, so z nami čuli ob krsti, se udeležili svete maše in ga spremili do groba. Globoko hvaležna izrekava najino prisrčno zahvalo vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci cvetja in sicer: Mrs. Marie Nadbath in sinova, Mr. in Mrs. Victor Rebersak in drfuži-na, John, Sylvia, Elaine, Frank, Frances, Al, Rudy, Ann in Mr. in Mrs. Frank Marincek, E. 74 St., Mrs. Zuzek in družina, Pintar Bros, in uslužbenci, Mrs. Anna Hace, E. 74 St., Mr. Joseph Globokar, E. 74 St., Mr. in Mrs. Anton Artel in družina, Mr. in Mrs. Dominic Lusin družina, Marian in Max Senkar, Mr. in Mrs. Louis A. Zele in družina, Mr. in Mrs. Jos. Zele in družina, Mr. in Mi's. Ray Narveleit, Mr. in Mrs-Frank Kosnik, Mr. in Mrs. Louis Kosnik in družina, Mr. in Mrs. Matt Petek, Mrs. Anna Berkopec, Vinko in Jennie Levstek, Mrs. Rose Kern, Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Mr. in Mrs. Julius Cerar družina, Miss Helen Bonac in Vince, Mr. in Mrs. James Fitztham, Mr. Raycraft and the Glenville Girls, podružnica št. 5 SMZ, 23rd Ward Republican Club, Greater Cleveland Lodge No. 18 Loyal Order of Moose. Najino prisrčno zahvalo naj tudi sprejmejo vsi, ki so njemu v zadnji pozdrav podarili za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše.! Obenem izrekava našo prisrčno zahvalo vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago ob priliki pogreba, namreč: Vinko Levstig, Albert Starr, Frank Oberstar, Rose Kern, Jack Pintar, Frank J. Kosnik, Tony Zuzek, Frank Berkopec, Julius Cerar, Mary Gumsek, Al Germ, Anton Antel, Jos. Globokar, Rudolph Belohlavek, Jos. Saurich, Jos. Zele. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo člani podružnice št. 5 SMZ, ki so se poslovili od njega ob krsti, posebno pa nosilci krste, ki so ga sprem-ljevali do groba in ga položili k večnemu počitku. Enako naj sprejme najino prisrčno zahvalo tudi pogrebni zavod Jos. Zele in Sinovi za vso prijazno vsestransko postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, ni Te več med nami in bolečina od žalosti stiska srca, ki so Te tako iskreno ljubila, ker tako prenaglo smo Te že izgubili in Te tako zelo pogrešamo. Odšel si iz naše srede tako nenadoma in prerano in ostali so nam samo Tvoji dragi spomini, ki bodo živeli med nami do konca naše poti življenja. Ti predragi pa spavaj mirno v preranem toda zasluženem počitku in uživaj večno srečo v večnosti. Žalujoči ostali: ANTONIA NADBATH, soproga RUDOLPH, sin V stari domovini zapušča žalujočega brata in sestro in številno sorodnikov tukaj in v stari domovini Cleveland, Ohio, 18. septembra 1946. AMERIŠKA DOMOVIN.«* SEPTEMBER 18, 1946