i. Nesreča
(ša železniška nesreča, kar se
wmmm'
Brez komentarja
Svečani otvoritvi sta prisostvovala tudi maroški kralj in sovjetski minister za električne centrale - SZ bo deloma finansirala prvo fazo del - Zgradili bodo tudi hidrocentralo, ki bo dajala 10 milijard kilovatnih ur električne energije na leto
KAIRO, 9. Predsednik Naser je položil danes temeljni kamen Asuanskega jezu, ki bo največji gospodarski objekt v zgodovini Egipta in eden naj večjih na svetu. Začetek del je oznanila eksplozija dinamita v granitni skali na kraju, kjer bodo zgradili jez. Ob 12.52 je predsednik Naser povzročil eksplozijo 10 ton dinamita.
Svečanosti je prisostvovalo okoli 2000 arabskih in tujih povabljencev.
Med njimi so bili maroški kralj Mohamed, «prvi a-rabski državljan* šukri Kuatli in sovjetski minister za električne centrale Novikov.
Takoj za predsednikom Naserjem sta položila simbolični temeljni kamen tudi kralj Mohamed in Kuatli.
Povabljenci pa so položili v lesen zabojček kovance iz svojih držav kot «simbol arabske solidarnosti in bratstva«. V zabojček so položili tudi en izvod korana in dokumente o jezu z grbom ZAR.
Po svečani otvoritvi je predsednik s svojimi povabljenci odšel v velik šotor, ki je bil pripravljen v bližini. Med svečanostjo je predsednik Naser imel govor, v katerem je poudaril, da bo Asuanski jez postal trajen simbol arabskega naroda in njegove volje, da nadaljuje svoje zmagovito poslanstvo.
«V imenu ljudstva in vlade ZAR, je pripomnil Naser, se želim zahvaliti sovjetskemu ljudstvu in sovjetski vladi za pomoč, ki sta nam
jo nudila in ki nam jo še dalje nudita pri graditvi jezu.« Pripomnil je, da Egipt ne goji nobenih sovražnih Čustev do tistih, ki so delovali proti načrtu Asuanskega jezu. Doda' je, da sta ZAR in arabski narod prispevala k sedanji popustitvi mednarodne napetosti, in je izrekel upanje, da se bo proces pomirjevanja nadaljeval.
Naser je dalje izjavil; «A-suanski jez je rezultat dolge in neizprosne borbe, ki jo je pogumno in odločno vodilo ljudstvo, ki je hotelo zmagati. To zmago smo dosegli s pomočjo vsega a-rabskega naroda. Zato je to zmaga tega ljudstva poleg naše zmage.«
Naser je nato pohvalil kralja Mohameda, »arabskega voditelja, ki je vodil svoje ljudstvo do neodvisnosti«.
«Ta jez, je izjavil predsednik, bo služil za zgled vsem narodom Afrike in A-zije, ki hočejo graditi svojo neodvisnost in svojo blaginjo.«
Na koncu je izrekel upanje, da bodo v okviru mednarodnega pomirjenja in miru razvite države nudile
večjo pomoč nezadostno razvitim deželam. »Človeštvo, je poudaril Naser, je nedeljiva enota.«
Govoril je tudi sovjetski minister za električne centrale Novikov, katerega je velika množica mnogokrat prekinila z navdušenimi vzkliki. Novikov je izjavil: «Ali ni naš ministrski predsednik rekel pred OZN, da, če bo svet napravil konec oboroževalni tekmi, bo končno mogoče zgraditi številne asuanske jezove komaj z deset odstotki zneskov, ki se bodo na ta način prihranili?«
Ponovni navdušeni aplavzi so sprejeli naslednje besede sovjetskega ministra; »Na svetu je prišlo do popustitve napetosti, odkar je Hru-ščev obiskal ZDA in je tam govoril o potrebi pomaganja nezadostno razvitim deželam. Naša država je pripravljena nuditi gospodarsko šibkim državam brezpogojno pomoč. Človeštvo sedaj lahko ukroti naravne sile v miroljubne namene. Tudi ljudstvo ZAR bo uspelo ukrotiti naravo v svoji državi. Nil odpira razdobje razcveta za dežele te zemlje.« Na koncu je sovjetski minister voščil, naj bi delo za graditev Asuanskega jezu bilo uspešno, in je poudaril, da je ta jez najvažnejši objekt v Afriki.
Začetek dela za graditev
Asuanskega jezu pada v razdobje največje politične in gospodarske ustaljenosti ZAR od revolucije dalje. Plodovi ogromnega dela so seveda še daleč. Morda bo komaj prihodnja generacija uživala te plodove. Toda velik je psihološki pomen in moralen odmev tega dela v arabskem in afriškem svetu. Kakor je znano, je Asuanski jez povezan z najbolj dramatičnimi trenutki egiptovske republike. Kakor je znano, je Naser nacionaliziral Sueški prekop in zadal s tem hud udarec fran-cosko-angleškim imperialističnim interesom na Srednjem vzhodu, ko je bivši ameriški državni tajnik Dul-les julija 1956 nenadoma odklonil obljubljeno finansiranje Asuanskega jezu. Znano je tudi, da sta tedaj Velika Britanija in Francija napadli Egipt. Mnogi opazovalci so danes mnenja, da je bila ameriška odklonitev finansiranja velika napaka, in pripominjajo, da je danes član sovjetske vlade z velikim zadovoljstvom prisostvoval svečanostim. Sovjetska zveza bo pomagala pri finansiranju del v prihodnjih petih letih. V ZAR pa dajejo razumeti, da bi sprejeli sodelovanje zahodnih držav pri drugi fazi dela.
Mesto Asuan bo postalo važen industrijski center.
Bližnja gora je ena največjih rudnikov na odprtem na svetu. Izkoriščajo jo šele tri leta. V puščavi končujejo 15 kilometrov od mesta veliko tovarno za dušične proizvode »Kima«. Poleg tovarne je nastalo mesto štirih blokov modernih stavb, kjer bodo stanovali tehniki tovarne. V teh poslopjih so sedaj nastanjeni številni gostje, ki so prisostvovali otvoritvenim svečanostim.
Leta 1958 je imel Asuan 35.000 prebivalcev, sedaj pa jih ima 100.000 Mesto je priredilo Naserju triumfalen sprejem. Novo mednarodno letališče, kamor sta Naser in maroški kralj prispela davi iz Kaira, je bilo zgrajeno v okviru pripravljalnih del za graditev jezu.
Kakor piše tednik «Ah-bar el Jom«. bo zahodnonem-ški minister za gospodarstvo Erhardt, ki bo prišel v Kairo 24. januarja, prinesel ponudbo nekaterih nemških družb za finansiranje drugega dela graditve Asuanskega jezu z zneskom 300 milijonov mark (25 milijonov egiptovskih lir). List dodaja, da je tudi Francija ponudila prispevek za graditev drugega dela jezu, in sicer z enakim zneskom kakor Zahodna Nemčija.
Asuanski kombinat bo o-mogočil obdelovanje novih milijonov fedanov zemlje, t. j. še za šestine toliko, ka-
kor je spdanjih obdelovalnih površin (fedan je 0,42008' ha). Hkrati se bo gospodarstvo vsega zgornjega Egipta povsem preobrazilo, ker bodo primitivni sistem namakanja zamenjali z modernim sistemom S tem bodo lahko povečali število žetev. Računajo, da se bo po dograditvi Asuanskega jezu povečal narodni dohodek Egipta za 225 milijonov funtov, t. j. za četrtino sedanjega.
Poleg jezu bodo zgradili tudi eno največjih hidrocen-tral na svetu, ki bo imela 16 turbin in bo proizvajala 10 milijard kilovatnih ur električne energije na leto. Za izvedbo celotnega načrta bo potrebno skupno 367 milijonov funtov.
Sovjetska zveza je ponudila posojilo 35 milijonov funtov. SZ se je obvezala tudi, da bo z dobavo nujno potrebne opreme in s strokovno pomočjo delno finansirala dela v prvi fazi graditve.
Pred začetkom del sta se ZAR in Sudan sporazumela o razdelitvi vode reke Nil in o odškodnini za področja Vadi Halfe, ki bo potopljej no. Asuanski jez bo prine* sel precej koristi tudi Sudanu, ker bo Sudan lahko izkoristil okrog 18 milijard kubičnih metro\ vode na« mesto dosedanje 4 milijardej
«« pos,a„ I ^ppo Cena 30 lir	TRST,	nedelja	10.	januarja	1960	  Leto	XVI	-	Sl.	9	(117:1)
Poštnina plačana v gotovini
ki bo trajen simbol zmage v borbi za neodvisnost
Morda povezuje skupna nit te nacistične in protižidovske izbruhe, ki se pojavljajo v vseh deželah Zahoda ali pa je začetku in prvemu pozivu vzrok določena politična špekulacija. Prav tako ne bi bilo čudno, da 'ie zadostovala lahkotnost sugestije oponašanja za obrazložitev, ki prevladuje. V teh razkrojenih časih, ki so tako bogati z izmečki, so vedno možni — lahko so celo lahki — javni pojavi zablod in neumnosti okrog že običajnih «teddy-boys».
Toda tudi če gre za nenaden izbruh šenastiv izpuščajev, imamo še vedno opravka s pojavom — kot da strašna tragedija vojne in Auschwitza nista bila dovolj — da bi opozorila to družbo, da korumpiranost človeškega duha ostaja brez meja in da se pri zapuščenih mladincih, prepuščenih samim sebi, lahko vsaka norost in sleherna bestialnost razmahne.
Hujše in bolj zaskrbljene besede pa moramo uporabiti za Nemčijo in Italijo, ki sta zibelki kljukastega križa in svežnja.
V Nemčiji so najnovej-še raziskave ugotovile, da učenci v šolah, v ogromni večini v srednjih in višjih šolah, sploh nič ne vedo o Hitlerju, o nacizmu, o odgovornosti za vojno, o pečeh in plinskih celicah. Fašističnih ostankov je več kot preveč, in njihovo precejšnje število — če ne že veliko — služi kot strokovnjaki pri upravi. Pogoji za nacionalizem so ponovno vzpostavljeni, čeprav v drugih formulah in v drugačnem jeziku. Pan-germanizem se vrača kot aktiven ferment. Innsbruck najde svojega vodjo v Muenchenu prej kot na Dunaju. In če bi iz Muen-chena prišel neki drug norec, veliki norec, ali bi manjkali pivci piva za krdelo, ki bi korakalo s hit-lerjanskim korakom za njegovo piščalko?
Verujem Adenauerjevemu zgražanju in iskrenosti njegovih namenov. Toda, ali je dovolj samo krotiti? Nacistični režim je zapustil nemški aružbi nevarne psihološke in moralne ter rakaste usedline, kot je «fall — out« atomskih eksplozij. Bilo je potrebno inteligentno in potrpežljivo poboljševalno delo, ki bi obrnilo glavo mladincem in ki bi prinesle trdno in gotovo luč v njihovo za-
vest. Izidi šolskih raziskav dokazujejo, da so bili mladinci prepuščeni svoji pri-rodni nagnjenosti. To je huda odgovornost zahodno-nemškega režima.
Ali lahko govorimo bolj tolažilno za Italijo?
če se hoče dati v šolah naloga učencem, naj pišejo o odporniškem gibanju, pridejo prvi v zadrego — kot se je že zgodilo — šolniki, ki po veliki večini o tem nič ne vedo. Koliko je učbenikov zgodovine za naše srednje šole raznih vrst in stopenj, ki obravnavajo zgodovino naše najnovejše zgodovine in ki hočejo, da bi nudili nekatera osnovna načela, ki so potrebna za oblikovanje državljanske zavesti? Dva od več deset učbenikov. Ravno nasprotno, pa je mnogo učbenikov, ki vsebujejo sestavke, ki, če ne molčijo o naših najnovejših dogajanjih, govorijo o njih sramotilno bedasto.
Naša srednja šola je zlasti v nižji stopnji zelo trpela zaradi povojnih razmer. V te šole so se nagnetle množice šolnikov, ki so bili v veliki večini po krivdi časa slabo pripravljeni — tudi vzgojno. Toda ne vem, če je pravično naprtiti krivdo časa za tisti ton — ki ie tudi moralno propadel — učenja v delu teh šol; to učenje je skrbno položeno v nredpeke! konformističnega in agnostičnega miru ali pa drobnega kva-lunkvizma: vzgojna učinkovitost je funkcija teh dejstev. Imenovanje verskih učiteljev ne kaže, da bi j rispevalo k izboljšanju splošne ravni, razen izjem. Sicer pa: kakšno sposobnost oblikovanja imajo naše univerze?
Vendar ne mislim, da je stvar izgubljena. To je siva masa, šiva šola zato, ker je nihče ne strese. Toda če	pride	svetla, iskre-
na, prepričevalna beseda, se ta siva masa zbudi, če poseže	vmes	neko vodilo,
usmeritev, jo šola čuti. To je prva reforma, ki jo italijanska šola potrebuje.
In izven šole? Kaj naj veruje	in	išče	izven
majhne luščine svojih interesov	in	potreb	toliko
mladincev, ko storijo prvi kerak v življenje? Sodeč samo približno pravzaprav leh junakov nočnega barvanja v vsej Italiji ni tako malo. Verjetno niso vsi sinovi bivših hierarhov, razen morda tistih od Mar-cantonia Colonna, ki je za-
Italija fašističnih dragotin
vod sijajnih fašističnih tradicij. Koliko izmed njih je kdaj koli slišalo neko drugo besedo? Ali so kdaj koli zvedeli nekaj resnega o fašizmu in o vojni?
če ta revolucionarna mladina ne zna delati nič boljšega kot obujati te prikazni in te evangelije, pomeni, da je zares zaostala, in tako uboga, da ji ne u-spe nič drugega, kot da povzroča nadlego in gnus. Mar je to tolažba? Gre za še en znak več pomanjkljive moralne vsebine te brezskrbne meščanske in pol-meščanske družbe, brez vzgojne sile, v kateri množice brez posluha, ki jim je geslo «dovolj je jesti«, ploskajo zgovorne pesmi o socialni pravičnosti.
Toda izven tega, v širšem krogu, vznemirja delovne ljudi neko drugo vprašanje. Gre za hrepenenje, ki giblje že vse dele sveta: razumna varnost dela za vsakega državljana, varnost dostojnega^ življenja za vsako družino. «Vamost»: to je zahteva časa in hočejo se nujni odgovori: vdano pričakovanje spada v pretekle čase.
Osvoboditev se Je ustavila na pragu in je dala navidezno demokracijo, ki je polna protislovij. V tej demokraciji še vedno zavirajo sile, ki se zoperstavljajo vzponu ljudstva in polni svobodi duha, sleherni resen in organski napor za uresničenje osvoboditve od pomanjkanja, zato da se predvsem v šolah odprejo okna višjim pogledom civilizacije.
Petnajst let po osvoboditvi se proces širi. Gre preko odgo zornosti posameznih vlad. Napada vodilni razred in pomeni obtožbo. Lahko je tudi izpraševanje vesti za vso državo.
Če socialisti niso na razpolago za kratke plovbe, temveč samo za dolge, naj se V celoti zavedajo velikih obveznosti, ki jih čakajo, in sicer dveh neločljivih nalog, socialne in moralne: prva je lice druge Obe pa predstavljata obvezna vrata demokraci-ie in socializma. To so težavne in velike obveznosti, teda v skladu z gibanjem, ki se zaveda svojega pohoda.
Samo socialni in moralni napredek lahko dokončno uduši to Italijo fašističnih dragotin, ki še živi v gubah povprečnih režimov s povprečnimi šolami.
FERRUCCTO PARRI
V torek zjutraj se je zgodila blizu Monze najhujša železniška nesreča, kar se jih je dogodilo po vojni v Italiji. Nesreča je terjala 15 smrtnih žrtev' in 120 ranjenih. Brzi vlak Sondrio - Milan se je iztiril na mostu nad neko cisto. Tu bi moral vlak zmahjšati hitrost na 10 kilometrov na uro, medtem ko je pridrvel na most s hitrostjo 90 km na uro. Vzroki za to niso znani. Verjetno pa ni strojevodja zaradi megle videl signalov in ni opazil, da je blizu mosta
			
Naser položil temeljni kamen za Asuanski jez
Primorslcrdnevnik
— 2 —
10. januarja 1960
Sedem dni v svetu
Uporen mislec svojega časa
ALBERT
(Slinilo	sii
Nedelji«, 20. jiimiurju litfiO
Radio Trst A
8.00 ju-rs-j«	9.00
Kme.jska oddaja; 9.30 Slovenski motivi; 12.15 Za vsakogar neka.:; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj .; 13.30 Glasba po željah; 15,00 Mojslri jazza; 15.20 Slovenski olisti; 15.40 Haimonikar Lar carge z orkestrom Musette: 16.00 Casbenl popoldan; 16 40 Plesna čajanka; 17.00 Zadeva Pinedus, igra v dveh dejanjih Paola Levija; 19.15 Pestra glas ba; 20.00 Šport; 20.30 Orkester Les Baxter; 21.00 Pesniki: Josip Murn; 21.25 Slov. zborov ska glasba; 22.00 Nedelja v Športu; 22.40 Pianistka Caval-laro; 23.00 Klarinetist Goodman; 23.30 Nočni ples.
Trst
9.30 #Dane, na igriščih«: Športni dogodki, izjave in prognoze; 14 30 eKi Campanoim.
Poročila v nanlaničloi: 7 3», 12.30, 19.13, 22.30.
Poročila v slovenščini: 13 30 13.00.
6.00—7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba, 8.00 Domače r.ovi-ce; 8.05 kmetijska odida-ja; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Reportaža: «Portorož v zimskem son-ou»; 19.15 Zabavni zvoki; 10.00 do 10.30 Prenos HL; 10.30 Operni spevi; 11.00 Po sledeh; 11.15 Nedeljski koncert:	Brahms,
Dvorak, Malat, Debussy; 12.10 Glasba po žel0ah; 12.40 Tedenski politični pregled; 13.30 itSosedni kraji in ljudje«, na-io glasba po željah; 15.10 Za vas smo Izbrali:	16.00—19.00
Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbeni intermez-zo, 19.30—22.15 Prenos RL; 22.13 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.30 OiKtaiidiu« uik_oa; 11.15 do 11.30 Raifaele Cantom: «10 Teveth»; 12.10 Znane po pevke, pijejo Con.solini, Fier-ro, Torielli; 14 30 Operna glasba; 15.15 Ves nogomet; Športne kronike o tekmah serie A; 17.15 SreCanJe s Pearl Bučko-vo; 17,45 Simionični koncert; Beethoven; 19.30 Športni dan;
20.00 Spomini iz New Yorka;
21.00 «Živel sr.eg», režija Pino
Giglioli; 21.55 Berila tz «Ne-bes», II spev, 22.15 Teden aktualnosti; 22 ^5 Koncert pianista	;i
II. program
8.00 i	l ves.ml izvo-
ljenci, 9.00 Jutranje vesti in ženski kotiček; 9.30 Jutranji koncert; 10.00 Predvajali smo;
11.00 Glasba za praznični dan;
13.00 Astrorascel Z2, mala kozmično - sentimentalna revija; 14.05—14 30 Paramor in njegov orkester; 15.35 »Tranzistor«, revija Carla Manzonua, režija Pederira Sanguiginj-a;
17.00 Glasba in Spori; 18.30 PleSile z uanu; 19 25 Glasbeni vrtiljak^ 20.30 ((Ocenjujte jih vi», sedem novih giasov, vodita Agus in Campagnoli; 21.45 Ni-'"«']« - Športu.
///. program
16,13 .u. .c v,na ,-.x)DOS In Frank Martin, simfonični orkester pod vodstvom VVerne-ra Janssena; 16 5o «ilijada v copatah«, program pripravila Zilli in Piacido «Ob!omovšči-na» v luči moderne psihologije, rezlja Pietro Masserano Taricco; 18.30 »Pregled«; stara zgodovina, pr.pravil Fort);
19.00 Bach, igra instrumentalni orkester #Aima Musiča; 19.15 Literarni spomini Ivana Turgenjeva; 20.00 Vsakovečer-ru koncert- 21.30 »Mozes in Aron» — Opera v 3 dejanjih Schoenberga
Slovenija
6.00—6.Ju Ut.mace za nedeljsko jutro...; 6.30 Z glasbo v dobro voljo; 7.35 Pihalne god be v zabavnem tonu; 8.00 Mladinska radijska igra:	Ri-
ževo drevo; 8.35 M. Vodopivec: 7 miniatur za klavir; 8 45 Nedeljska panorama; 9 40 Carl Ditters Dlttersdorf: Koncert za čembalo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 NaSe pesmi 11.00 V ritmu današnjih dni;
11.30 Zdravko Stefančič Stara zamisel postaja resničnost;
13.30 Za naSo vas; 13.50 Lahek spored za podeželje; 15 30 Za ljubitelje zabavne glasbe; 16 00 Humoreska tega tedna, Eliot VVhite:	Ura počitka; 16.20
Genshvvin:	«Porgy in Bess»;
17.05 Plesna čajanka; 17.30 Radijska igra, Jan Solovič: Cez pet minut bo polnoč; 18,20
Malipiero:	La Cimarosiana
18.35 Zadovoljni Kranjci; 20.05 Izberite melodijo tedna; 20 55 Crno in belo; 2i.00 Obiski pr, skladateljih; Kozina; 22.15 Za pieši-e z nami; 23.10 Skrinjt ca s popevkami; 23.30 J Brahms
Ital. televizija
10.15 i V /.a niucte; 12.15 d< 13.15 Trideseto smučarsko prvenstvo v Laiiterthorn-u; 15.30 do 16.30 Športno popoldne. 17.30 TV za mladino: Praznlč n; dan, ot.dajo pripravil W Mar iheselli; 16.30 TV dnevnik, 18.40 Kronika Športnega do gctlka; 19.30 «lzdaja!cc», tele vizijska zgodba v režiji Geoi ga Archalnbauda; 19.55 Ritmi. 20.10 Selekcija filmov po «|ri com» in «SFD1»; 21.00 «Sera ta di gala«. 2a 10 «VzduS.le 20. stoletja#:	c-lj-vsemirje; 22.40
Športna nedelja
PONEDELJEK:
13.30—16.05 TV Sola; 17.0Č. do 1800 TV za mladino: pri gode v knjižnici. Klub Topo lino: 18.30 Dnevnik; 18.45 »Prijeten dom#, kako opremimo dom; 19 05 Pf.m,1 19 35 Odda ja za delavce, 20.05 Spo-rl 20 30 Dnevnik; 21.00 «1 dur sergenti al r.ordone sanitaric di Port Vandre«, igra v treh dejanjih, pripravil D.ego Fab bri, režija S Iverio Biasich.
Jug. televizija
Ljubljana ii.ou Kmetijska <>doa,;a; Gozdarstvo; popoldne prenosi Športnih dogodkov Beograd 20.00 TV Dnevnik; 20 20 Kulturna panorama; 20 30 Jubilej prvega delavskega sveta; 20,50 »Dvanajst mesecev sanj#; 21.25 Nekoliko trenut hov z Nat King Cole In rije govim ansamblom; 21,50 Za nimivi dogodki doma in po svetu.
PONEDELJEK:
18.00 Družina in dom: Kako naj se otrok uči, Zdravnik svetuje; 18.30 Spornim s potovanja po Indiji in Nepalu, Marija Vilfanova; Beograd 20 00 TV Dnevnik, 20.20 Tedenski Športni pregled; Zagreb 20.30 Varaždinska komuna; 20,50 TV reklame; 21,00 ((Beležnica majorja Tompsona« — angleški film.
Aktualni
portreti
EDUARDO DE FILIPPO znani umetnik italijanskega gledališča in filma Je doživel velik udarec. Med predstavo so mu sporočili, da Je njegova desetletna hčerka Luiseila umrla. Skušal Je predstavo nadaljevati, pa Je ob koncu prvega dejanja popustil.
BRIGITTE BARDOT o kateri se toliko govori in Je postala že nekak pojem, Je pred dnevi po. vila sina. Njen mož, ki Je bil pred meseci poklican pod orožje, Je bil pred kratkim oproščen vojaške službe, zaradi česar se je v Franciji veliko govorilo
GAETANO BALDACCI Je bil do pred tednom dni direktor italijanskega dnevnika «11 Giornon. Nenadoma pa so ga določeni krogi spodnesli in na njegovo mesto je bil imenovan bivši socialdemokrat Italo Pietra. Bal-dacci je bil verjetno, v okviru demokristjanov seveda, preveč pogumen
NISAKO NAGATA Je ob eksploziji atomske bombe v Nagasakiju bila še malo več kot otrok. Atomsko izžarevanje Ji je povsem izpodkopalo zdravje. V Moskvi pa so jo zdravniki 14 let zdravili in Jo ozdravili. Pred kratkim Je zapustila moskovsko kliniko
GOSPA LEE žena Osvalda Leea iz an_ gleškega mesta Birmingham se upravičeno smeje. Njen mož, po poklicu mesar, je na nedeljskih nogometnih stavah dobil 440 milijonov lir. Ves teden je v svoji mesnici sekal meso brezplačno
ALI VES...
— da so ob zaključku ankete, ki jo je organiziral največji panamski list «La Hora», podelili časten naslov «ženske leta« angleški baletki Margot Fonteyn. Simpatije prebivalstva Paname si je pridobila s svojim zadržanjem, ko so jo panamske oblasti aretirale pod obtožbo, da je pomagala svojemu možu Robertu Ariasu, da bi strmoglavil vlado.
• * •
— da je čevljar Leon Misson iz Limoge, znan kot najstarejši delavec v Franciji, 28. preteklega meseca odložil svoje čevljarsko orodje in v krogu svoje družine proslavil svoj stoti rojstni dan. V letih, ki jih redko-kdo doživi in ko se drugi že davno nahajajo v pokoju, Missou dela vsak dan osem ur v čevljarski delavnici svojega 72-letnega sina in sploh ne misli na pokoj. Začel je delati s 16. letom, kar pomeni, da dela nepretrgoma že polnih 84 let.
— da po podatkih tokijske policije dobiva porast kriminalitete med japonsko mladino zaskrbljujoč obseg. V preteklem letu so zaradi raznih kaznivih dejanj aretirali 453.423 japonskih mladincev, kar predstavlja v primeri s številom iz leta 1958 12-od-stotno povečanje. Kar je najhuje, odpade okrog 25 odst. tega dejansko velikega števila na mladoletnike med 14. in 16. letom.
— da so pred nekaj tedni v Debrecenu svečano proslavili 250-letnico hotela «Prt zlatem biku«, enega od najstarejših na Madžarskem. V času borb za neodvisnost Madžarske v letih 1848-49 je bil v tej zgradbi štab slavnega uporniškega generala Berna. V tem hotelu je tudi veliki madžarski književnik Sidmon Moris napisal svoj roman «bodt dober do smrti» o življenju debrecinskih študentov. V decembru leta 1944 So se v tem hotelu zbrali prvič predstavniki začasne ljudske skupščine Iz do tedaj osvobojenih krajev dežele.
» * m
— da so v nekem nizozemskem mestecu nedavno odprli botanični vrt. za slepe. Vse tablice z imeni posameznih rastlin, so izpisane v Braillovi pisavi. Vse rastline se nahajajo poldrugi meter od tal. da bi se jih obiskovalci mogli dotakniti, izbrali pa so predvsem dišeče rastline.
— da sta sovjetska strokovnjaka Vladimir Demm in Eugenij Aksan, sodelavca a-stronomskega inštituta sStern. berg» v Moskvi, zgradila stroj, s katerim je moč hitre je kot z elektronskimi računskimi stroji določati krožni poti umetnih zemeljskih in Luninih satelitov
tistih sil in krogov, ki jih o-vira politika mednarodnega pomirjevanja in miroljubnega sožitja, katero bi hoteli onemogočiti. Spričo tega je potrebna odločna borba vseh naprednih in miroljubnih sil ne samo proti poedincem, ki v tej akciji sodelujejo, pač pa proti vsem tistim činite-Ijem, ki nasprotujejo miroljubnemu mednarodnemu sodelovanju in pomirjenju, ter proti vsem koreninam tega zla. Brez take akcije bodo vsi policijski ukrepi in straže o-koli sinagog neučinkoviti.
Adenauer pa s svojimi ministri ne kaže preveč volje, da bi se resno lotil tega vprašanja. Saj tudi njemu ni na tem, da bi prišlo do pravega pomirjenja na svetu. V zahodnonemškem parlamentu niso slišali do sedaj niti enega protesta proti oživljanju nacizma. Večina političnih strank je mnenja, da ni potrebno, da se parlament u-kvarja s tem vprašanjem. Tudi predlog, naj bi se ustanovil odbor parlamenta za pobijanje neonacizma, je o-stal brez odmeva. Bonnska vlada, ki je pretresala to vprašanje, je predlagala parlamentu, naj čimprej odobri predlog zakona proti rasističnemu in nacističnemu hujskanju. ki čaka na odobritev od marca lanskega leta, Vlada v vseh svojih izjavah obsoja nacistične in protižidov-ske izbruhe, toda do sedaj ni nič storila, da bi to preprečila. Ravno nasprotno, sama je s svojo politiko ustvarila sedanje stanje. Socialdemokratska stranka trdi, da sploh niso potrebni novi zakoni, pač pa bi bilo dovolj, da se dosledno in odločno izvajajo dosedanji predpisi. In res bi moral Adenauer predi sem začeti čistko v najvišjih krogih in v vladi sami. Take zahteve prihajajo z vseh strani in predvsem iz tujine. V tem smislu je postavi! zahteve tudi v svoji spomenici ravnatelj svetovnega židovskega kongresa Easter-man. Spomenico je izročil v četrtek zunanjemu ministru von Brentanu, ker ga Adenauer m hotel sprejeti. Očitki zaradi nacistične preteklosti padajo predvsem na A-čenauerjevega notranjega ministra Schroederja in ministra za nemške begunce O-berlaenderja ter na državnega tajnika Globkeia.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Korenine zla
Dr. Ravnikar: «Center za kemoterapijo v ZDA
zanika jjovorice o zdravilnosti petroleja»
Za sedaj je še najboljše: pravočasno odkrivanje in ustrezno zdravljenje bolezni - Za 43 odst. raka na pljučih krivi dimniki in izpuhi
Ponovno se vračamo k temi «petrolej-rak». K temu nas sili dolžnost, da zabeležimo vsako vest o tem problemu, da bi tako slika bila popolnejša. V naših dosedanjih člankih o tem smo najprej navedli nekaj primerov ozdravitve ali izboljšanja zdravstvenega stanja pri ljudeh, ki so pili petrolej. Ob tem smo od vsega začetka trdili, da petrolej še ni zdravilo in da se bo o tem morala izreči znanost. V članku, ki smo ga na tem mestu objavili pred tednom dni, pa smo tudi prikazali, kako je vsa zadeva «petrolej-rak» prešla pod strogo znanstveno kontrolo. Kot smo se doslej omejevali le na beleženje dogodkov in mnenj strokovnjakov, bomo tudi v današnjem članku zabeležili, kaj meni o tem eden najvidnejših slo-venskih strokovnjakov za raka, docentka dr. Božena Ravnikar z Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki je uredniku ljubljanskega časopisa «Delo» dejala:
«Ne gre, da bi zanietavali kakršna koli nova opažahja, ki bi lahko dala pobudo za znanstveno raziskovanje pri obrambi proti bolezni, zlasti še pri tako nevarni kot je rak. Toda preden o stvari obširneje govorimo, bi hotela poudariti temeljno pravilo: ne gre, da bi uporabljali kakršno koli sredstvo, dokler ni z znanstveno metodo preizkušeno in raziskano. Ne dvomim, da lahko prinese neko določeno sredstvo, ki mu bolnik zaupa, trenuten občutek izboljšanja, če ne zaradi drugega, pa zaradi močne av-tosugestije. Se prej se to zgodi, če ima tako sredstvo delno narkotičen učinek, kot je to za petrolej navedel v svoji izjavi za list «TT» predstavnik Farmakološkega inštituta doc. dr. Lenče. Toda menim, da je široko publiciranje in propaganda neke zadeve na področju zdravstva, ki ni niti najmanj raziskana, skrajno neodgovorno dejanje. To tem bolj, ker ima tako pisanje glede na psihologijo bralca neverjetno širši odmev v javnosti kot pa na pr. vsi tehtni članki o napredovanju znanosti in o dosežkih moderne medicine tudi na področju zdravljenja raka — o uspešnih operacijah in obsevanjih z jonizirajočimi žarki, ki so rešila življenje in ozdravila veliko ljudi, zlasti še, če so prišli na zdravljenje pravočasno. Menim, da bi bilo ob pojavu, kakršen je to pot «psihoza petroleja#, edino pravilno, da bi uredništva, na katera so se obrnili ljudje, sporočila njihove izjave zdravstvenim institucijam, z objavljanjem pa počakala, vse dokler ne bi bila stvar strokovno obravnavana.«
Nato je na vprašanje če nameravajo raziskati avoj-
stva petroleja in njegov morebitni učinek na zdravljenje, dr. Ravnikarjeva pojasnila;
«2e dolgo vrsto let si znanstvene institucije prizadevajo odkriti nova sredstva, zdravila in načine zdravljenja raka. V ZDA i-majo na pr. Nacionalni center za kemoterapijo raka, kjer letno preizkusijo do 40 tisoč raznih sredstev, če je katero od njih učinkovito. Prav iz te ustanove je prejel ljubljanski Onkološki inštitut zadnje dni decembra odgovor, ki zelo prepričljivo zavrača govorice o zdravilnosti petroleja. Takole med drugim sporoča Nacionalni inštitut iz ZDA: ((Videti je, da v Jugoslaviji ni drugače kot v ZDA in drugih državah. Povsod je najti dovolj neodgovornih elementov, ki publicirajo zgodbe o izmišljenih zdravilih zoper raka. To je posledica naivnega tolmačenja različnih podatkov. Dosti zdravnikov tudi nima prave predstave o nujni potrebi kontroliranih eksperimentov, zlasti na področju raka. Nismo ugotovili, da bi imel petrolej kakršen koli zdravilni učinek pri zdravljenju raka.#
«Pri nas — nadaljuje dr. Ravnikarjeva — bodo, kot slišimo, raziskovali ali v Beogradu ali v Zagrebu, kjer imajo morda možnosti za širšo eksperimentalno de-javnost. Naš inštitut tega ne zmore, ker nima pogojev za preizkuse, ki bi terjali celo ekipo strokovnjakov, moderne laboratorijske naprave in gojišča preizkusnih živali. Niti na misel pa nam ne pride, da bi kar koli znanstveno nepreizkušenega poizkušali na ljudeh.#
Na vprašanje, kakšna in kako je časovno opredeljena reakcija na obsevanje in na druge načine zdravljenja, je dr. Ravnikarjeva odgovorila:
«Običajno se pokaže uspeh zdravljenja nekako šest tednov potem ko smo prekinili obsevanje. Na osnovi dolgoletnih izkušenj pa moram poudariti, da opažamo pri raku, tako pri onih bolnikih, ki so bili zdravljeni, kot pri onih, ki so bolezen zanemarjali, v določenih fazah obolenja močne nihaje. Tako se večkrat pojavi občutno izboljšanje in vmes močno poslabšanje bolezni Zlasti pogosti so taki pojavi pri karcinomu na jajčnikih. Povedati moramo tudi, da ne reagirajo vsi bolniki na zdravljenje enako, da je pri nekaterih zdravlienie bolj učinkovito, pri drugih manj, da pri marsikomu bolezen še dolgo stagnira, ko bi človek že pričakoval poslabšanje. To je posledica še neraziskanih bioloških faktorjev, ki tvorijo protibo-
lezenske obrambne sile v telesu. Dejstvo pa je, da dosegamo lepe uspehe pri zdravljenju bolnikov, pri katerih je bolezen pravočasno odkrita, v prvi fazi, ko je še možno popolno ozdravljenje. Nič čudnega ni, da ljudje o ten uspehih manj vedo, saj marsikateremu bolniku ni na tem, da bi obširno razlagal, kako je o-bolel za rakom, pa so ga potem lepo pozdravili.*
«Kot v vsej medicinski dejavnosti je tudi pri zdravljenju rakastih obolenj tako, da je mnogo več slišati o neuspehih kot pa o uspehih, Menim pa, da so uspehi na vseh področjih medicine dandanes vendar tolikšni in zavzetost naše družbe, da modernizira, razširi in približa ljudem zdravstveno službo, tako očitna, da dejansko ni vzroka, da bi tej službi oporekali zaupanje. Naši javnosti je tudi znano, da smo bili v naši državi doslej, in bomo tudi v bodoče, vedno med tistimi, ki sproti sledimo medicinskemu napredku v svetu ter uvajamo vse moderne zdravstvene metode, ne glede na to, če so plod domačih ali tujih znanstvenih dognanj.#
Toliko o tem problemu kancerolog dr. Božena Ravnikar. Ob tem pa dodaja-mo, da je bila v Zagrebu že osnovana strokovna komisija, ki jo sestavljajo znani zagrebški otorinolanngo-logi, kirurgi, ftiziologi, lent-genologi, internisti, ginekologi, patologi in psihiatri, torej vsi tisti strokovnjaki, ki bi po ustreznih raziskovalnih delih mogli izreči zadnjo besedo, ali petrolej vsebuje zdravilni element proti raku ali ne. Ista komisija poziva vse tiste, ki so med jemanjem petroleja zabeležili kako izboljšanje, naj se javijo, da bi jih vzeli na preglede in zdravljenje v svojo ustanovo. Hkrati je komisija poslala v Kragujevac, v Osipaonico in Sikole dva zdravnika, ki nista zbrala le podatkov od samih prizadetih pacientk, pač pa tudi ves klinični material v bolnišnicah, kjer so se tri pacientke zdravile in tudi klinični material na beograjski kliniki, kjer so bile pred dvema letoma podvržene najsodobnejšim načinom zdravljenja raka. Slednjo vest ponovno povzemamo po zadnji številki »Globusa#.
V smislu že prej omenjene dolžnosti beleženja vsega, kar se v svetu z rakom in z borbo proti raku dogaja, bomo zabeležili, da skupina sovjetskih kemikov, ki jih vodi prof Menšjokov, že dolgo proučuje lastnosti skorje nekega drevesca, ki raste v peščenih zemljah F.vrope in Vzhodne Azije Iz te skorje črpajo nekak*, no kristalasto snov, za ka-
tero prof. Menšjokov pravi, da ima «možnosti» zdravljenja določenih vrst rakastih obolenj. Na tiskovni konferenci pa, ki jo je imel predvčerajšnjim sovjetski kancerolog prof. Sjaboda, je rekel, da sicer ne veruje v neko čudežno odkritje, vendar pa da ima kristalasta snov, ki smo jo pravkar o-menili, «visoke antikance-rozne lastnosti#. Kristalasto sr.ov so že preizkusili na živalih, sedaj jo bodo preizkusili še na človeku. Prof. Sjaboda pa tudi zatrjuje, da dve kemični snovi, ki so ju nazvali «dopan» in «sar-kolizin#, dajeta dobre rezul-
tate pri kliničnih zdravljenjih raka
Do povsem drugačnih torej negativnih zaključkov glede raka so prišli v ZDA Po njihovem mnenju odpade 53 odst rakastih obolenj na pljučih no račun tobaka. Od ostalih 47 odst. odpadejo 4 odst. na ((neugotovljene povzročitelje« raka, kar 43 odst. rakastih obolenj na pljučih pa je oosledica dima iz tovarniških dimnikov in pa ne povsem izgoielih substanc goriv, ki izhajajo iz izpuhov motornih vozil. O tem bi sicer morar še veliko pisati, toda pr istor nam danes ne dopušča
2e od zadnjih dni preteklega leta mora svetovni tisk na žalost poročati o široko razpredeni akciji bivših in novih nacistov, ki so iz Nemči je organizirali po vsem svetu protižidovsko kampanjo, s tem da so popisali zidove s protižidovskimi napisi, jih poslikali s kljukastimi križi in začeli pošiljati grozilna pisma židovskim osebnostim. Vse se je začelo v Koelnu v Zahodni Nemčiji. Tu so nacisti popisali zidove sinagoge s protižidovskimi gesli in s kljukastimi križi. Od tu se je akcija razširila po vsej Zahodni Nemčiji in nato skoraj po vsem zahodnem svetu in močno tudi po Italiji. U-vodnik Parrija na prvi strani analizira pojav s posebnim ozirom na Italijo, zato obravnavamo tu zadevo s splošnega stališča in s posebnim ozirom na Nemčijo.
Svetovni tisk se sprašuje, ali ne gre za ponovno oživitev nacizma v Zahodni Nemčiji. Dogodki v Zahodni Nemčiji opominjajo, da je antisemitizem v Nemčiji pred 30 leti služil kot prva stopnja nastajanja fašistične ideologije in ustvarjanja Hitlerjeve nacistične države. Zadnji dogodki so tudi pokazali, da današnja mlada generacija ni zavarovana pred nevarno klico nacizma in fašizma.
V nekaterih krogih bi hoteli prikazati, da gre samo za manjše število ljudi, ki po njihovem mnenju ne predstavljajo prave nevarnosti. V Zahodni Nemčiji je glavni nosilec nacističnih idej «nem-ška stranka rajhas, ki šteje okoli 60.000 članov. Na podlagi tega hočejo v nemških odgovornih krogih prikazati, da resne nevarnosti pravzaprav ni. Toda če ne bi bilo Zidov, bi reakcionarne sile našle drug način akcije. Ne gre namreč samo za protiži-dovske izlive, pač pa gre za akcijo proti mednarodnemu pomirjenju in proti prenehanju hladne vojne. Skrbno izvedena organizacija protiži-dovskih izbruhov v Zahodni Evropi in drugih državah daje misliti, da so pri njej sodelovali že izkušeni nacisti, ki so razpršeni po vsem svetu. Toda kar se dogaja izven Zahodne Nemčije, je delno odmev tega, kar je dejansko v Nemčiji sami. Moskovski radio je ugotovil, da pojavi v Veliki Britaniji in v Ameriki niso bolj nevarni od rahlega prehlada za zdravega človeka. Toda to, kar je rahel prehlad za Anglijo in Ameriko, je lahko hud primer raka za Zahodno Nemčijo. Adenauerjeva vlada se je zaradi tako skrbno organizirane nacistične akcije znašla v precej neprijetnem položaju Zaman skušajo nemški vladni kregi prikazati zadevo v povsem napačni luči. Razširili so namreč tezo, da so vso akcijo organizirali ko-munisti, zato da bi diskredi-tirali zahodnonemško vlado. Toda ves svetovni tisk pravilno poudarja, da je za ta pojav kritia politika same zahodnonemške vlade, ki je bila preveč popustljiva do nacistov. Dolgoletno zaostrovanje odnosov med Vzhodom in Zahodom s hladno vojno je bilo v prid zakrinkanim nacističnim elementom.
Hladna vojna je omogočila oživljanje revanšističnih idej v Zahodni Nemčiji, ki jih je vedno podpiral tudi sam kancler Adenauer. S tem so nastala ugodna tla za strupeno propagando rasističnih i-deologij. Ekstremistična in protikomunistična propaganda ter prepoved komunistične stranke v Zahodni Nemčiji so omogočile okrepitev tistih sil, ki so bile poražene v drugi svetovni tiojni. Zaradi tega niso novonacistični izbruhi nevarni samo zaradi gesel, ki jih pišejo in zaradi nacističnih znakov. Fašizem in nacizem, ki sta pahnila svet v prvo svetovno vojno, se ne moreta več vrniti v nekdanji obliki. Nova akcija kaže predvsem na nevarnost organiziranega delovanja vseh
V ponedeljek so v Castellani blizu Vltssandrie pokopali dirkača Fausta Coppija, ki je tako naglo podlegel neki zagonetni virusni influenci. Baje bi ga bili zdravniki mogli rešiti, če bi ne bili zgrešili diagnoze
Sovjetski strokovnjaki vendarle ^previdni optimisti»
Pretekli ponedeljek se je pri neki avtomobilski nesreči blizu Pariza smrtno ponesrečil francoski književnik Albert Camus, Nobelov nagrajenec za leto 1957. Rodil se je 7. novembra 1913 v Mondovi, v Alžiriji, kjer divjajo pogosto boji med Francozi in alžirskimi vstajniki. V času okupacije je sodeloval v odporniškem gibanju, po vojni pa je sodeloval pri listu «Combat», ki je odigral pomembno vlogo med francoskimi intelektualci. Leta 1947 je izšel njegov roman «Kuga», ki jo mnogi štejejo za eno največjih povojnih francoskih del. Napisal je še nenavadno novelo «Tujec», filozofsko delo ((Sizifov mit», drami «Nesporazum» in «Kaligulo», «Pisma nemškemu prijateljuj, drami «Obsedno stanj e# in «Pravičniki», vUporni človeku, vVsakdanjosti», roman «Padec», «Izgnanstvo in kraljestvo» in druga dela.
V zvezi z valom antisemitizma so antinacisti zahodnega Berlina priredili predvčerajšnjim demonstracije proti starim in novim nacistom. Množica kakih deset tisoč oseb se je s primernimi napisi in transparenti napotila pred spomenik žrtvam nacizma
Albert Camus je umrl prezgodaj, da bi do konca zaključil svoje delo. A čeprav nepopolno, ostaja njegovo ime eno med velikimi imeni svetovne književnosti našega časa. Čeprav ni prišel, ker ni mogel, do popolne resnice, je vendar več kot gotovo, da je svojemu življenju lahko dal polno odvezo v smislu svojih besed:	«U-
metnik lahko v svojem delu uspe ali propade, Njegovo življenje je lahko sijajno ali klavrno. A če si lahko prizna, da je na koncu svojega dolgotrajnega truda o-lajšal ali pa zmanjšal suženjske vezi, ki uklepajo ljudi, je svojo umetnost in svoje življenje opravičil.s
Albert Camus je bil neuklonljiv in u-poren mislec svojega časa. Ves njegov o-pus je odraz sredine, v kateri je rastel in živel. V marsičem nosi zato tudi pečat neke idealistične dezorientacije zahodnega sveta. Vendar hkrati s svojim geslom, češ da je bistvo bivanja v uporu, kljub svoji brezizhodni perspektivi, z vsem svojim bistvom veruje v človeka. In njegov končni
odgovor v «Kufli» je ta, da je treba delati tisto, iz česar se ne more roditi nikakršno zlo, razumevati sočloveka in mu pomagati,
PrTmorslej^tevnik
10. januarja 1960
Trije stari možje so sedeli na valobranu pristanišča Kilmillick, kazali niorju hrbet, vasi in soncu pa svoje obraze. Z morja je pihljal lahen vetrc in prinašal sladkoben solnat vonj po morski travi, ki jo je poljubilo sonce. Vas pred njimi je bila vsa mirna. Nič se ni premaknilo, le lenoben modrikast dim se je vrtinčil pošev iz dimnikov nad kočami. Bila je nedelja, zgodaj popoldne in vsi mladi možje pa žene so bili na nogometni tekmi v Kilmurragu. Trije starci so pripovedovali zgodbe o velikih ribah, ki so jih ujeli v svoji mladosti .
Nenadoma so zašuštela jadra in majhna, bela jahta je zavila krog roba va-lobrana ter se postrani približala. Trije starci so na-baglo vstali in stopili po šotovinastem prahu prav do roba valobrana ter se zazrli v jahto. Patsy Con-roy, najčvrstejši med njimi. je ujel vrv in privezal jahto. Zatem se je vrnil in spet pridružil ostalima dvema, ki sta opazovala one z ladje, kako se pripravljajo, da bi stopili na kopno. «Lepa stvarca, takšna jahta,* je dejal Brian Ma-nion, postaran dečko s krivo nogo in bule za desnim ušesom. «Hoj,» je dejal, ^vzdrževanje takšnele ladje velja bržkone lep kup denarja! Kar poglejte si blestečo medenino in skozi lino vidi mcelo preprogo na podu v kabini! Ej, fantje!»
«Tole bi si želel teden dni za ribarjenje,» je dejal Mick Feeney in glasno puhnil skozi svoj dolgi, rdeči nps. Videti je bilo, da mu bosta veliki, rdeče obrobljeni. sinji očesi zdrseli iz jamic, tako ju je izbuljil. Z cbema rokama je objel držaj svoje palice, se razkoračil in strmel v jahto.
Patsy Conroy je molčal. Stal je malce odmaknjen m zataknil roke za pas. čeprav jih je imel dvainsedemdeset, je stal ravno in kil ročen ter živahen, toda njegov obraz je bil rumen in razbrazdan kakor star pergament in starčevski smeh je razkrival brezzobe, rdeče čeljusti. Mali o-česci pod košatimi, belimi obrvmi sta premlteno no-pltsovali po’ jahti, kakor da nameravata kaj smukniti. Nosil je rumen šal, ki si ga je kljub vročini vtdno znova zavezoval Irog vratu.
srcem in vročičnimi možgani strmeli v stvari, ki so ležale v neposredni bližini šilinga. Bolščali ,so, oviti v mučen molk, ki se jim je zdel glasen in hrupen ka kor razvnet in sovražen pogovor. Hrušč, ki ga je povzročal Mick Feeney, kadar je prhnil skozi nos, je o-stalima dvema prav razločno razodeval, kaj ima v mislih, prav tako kot če bi jima vse pojasnil počasi in razločno. Brian Ma-nion je ves čas krilil z rokama krog sebe in tri dlan ob dlan, ostala dva pa sta vse to slišala in preklinjala njegovo pogoltnost. Le Patsy Conroy je bil tiho in prav ta molk se je zdel ostalima dvema glasen in umazan, ker nista mogla razbrati,, kakšni načrti se pode po njegovi prebrisani glavi.
Sonce pa je grelo. In slani, zdravi morski zrak je žejal. Io pri Kellyju po i-meli imeniten, hladenj peneč se porter. In vse to je bilo tako močno, da nihče izmed starcev še pomislil ni, da. bi utegnil šiling pripasti drugemu. Da, bilo je tako močno, da so se zmrdovali drug nad drugim zaradi skoposti. V njihovih srcih se je porodilo skoroda nekaj morilskega. Tako so pretekle tri minute. Obeh ladijskih lastnikov m bilo več videti. Brian Manion in Mick Feeney sta drgetala in iz ust. jima je pricurljala slina.
Tedaj pa se je Patsy Con-roy sklonil in pobral z valobrana kos kremenca. Vrgel ga je na palubo. Ostala dva starca sta neodločno zamahnila z rokami, kakor da hočeta odriniti kre-menec s svojima palicama — kretnja je bila neumna in nehotna. Zatem sta zlezla vase in podbradka sta se jima povesila
Patsy Conroy je spregovoril: «Ohej!» je zavpil skozi trobljo med dlanmi.
Bledoličen, čemeren moški z brisačo ob boku je stopil na drugo stopnico v odprtini. «Kaj je?» je vprašal.
«Oprostite mi, prosim, gospod,* je dejal Patsy Con-roy, «mar bi mi pobrali šiling, ki mi je pravkar padel iz roke?*
«SILNI BIČ» DANES V AVDITORIJU
Za kij uček tetralogije
«Somrak bogov> v gledališču «Verdi»
1 rizor iz mladinske igre Danila Gorinška aSilni bič», ki je danes dvakrat
na sporedu v Avditoriju
ob 15.30 in ob 19- uri
V sredo bo v gledališču «Verdi» premiera Wagner-jeve opere «Somrak bogov#, ki je zadnja v tetralogiji «Ring des Nibelungen# (Prstan Nibelunga). Lansko sezono sta bili na sporedu prvi dve operi, peti prav tako v nemščini kot letos «Siegfried» in sedaj še ((Somrak#.
To opero je Wagner pričel komponirati oktobra 1. 1869 in jo popolnoma dokončal 1. 1874. Prvič je bila uprizorjena v Bayreuthu 17. avgusta 1876.
Opera je nadaljevanje «Siegfrieda», ki v tej operi z Brunhildo vred umre. Prava tragična oseba je pravzaprav Brunhilda. Siegfried gre v smrt, ne da bi za to vedel m brez kake velike krivde. Avtor prenese v tej operi vse dejanje zopet med ljudi in zato se tu-
di glasba spremeni in se nekoliko približa tradicionalni operni strukturi. V njej je več duetov in celo zbor nastopi v drugem dejanju, e-dinkrat v vsej tetralogiji. Novih tem že skoraj ni več. Mrki glasbi prologa sledi radostna glasba pozdrava med Siegfriedom in Brunhildo. Skozi vse drugo dejanje prevladuje kljub navidezni veselosti ob pripravljanju svatbe atmosfera globoke žalosti. Tu je viden vpliv Schopenhauerjevega pesimizma. Smrt in konec vseh stvari je v «Somraku» občutena boleče kot uničenje lepote in sreče, ki ju ni mogoče ohraniti In kot bi hotel še poudariti bridkost ločitve, Wagner v zadnjem dejanju še enkrat prikliče glasove, ki spominjajo na nekdanjo Siegfriedovo srečo.
V operi (»Somrak bogov#
bodo nastopili deloma isti pevci kot v ((Siegfriedu#. Predvsem bo ostal isti Siegfried — Wolfgang Windgas-sen, namesto Lyane Synek pa bo Brunhilda Astrid Var-nay. Ponovno bo kar v treh vlogah nastopila Nada Put-tar. Glasbeno in režijsko vodstvo je isto kot pri ((Siegfriedu#.
Naslednje predstave te o-pere bodo še 15., 17. in 19. t. m., nakar bo v soboto 23. januarja premiera Bizetove «Carmen».	\
"iiiiniiiiinniniinniiiiniiiiiiiniiinniiiiniiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniinnin
'(''(('((■(IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllimilillllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUMlIflltItlllimiimilIHMIIIIIIIIIIIIimilllltllllllllltItItIHMIItllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllin
JUKIO MISIMA. PREDSTAVNIK POVOJNE KNJIŽEVNOSTI M JAPONSKEM
Nosilec	optimizma
v moderno japonsko literaturo
‘Kje je najbližja krčma?* je zanosljal rdečeličen moški v beli platneni srajci in hlačah, ki je stal na krovu jahte.
Starci so mu poveda.i — vsi trije istočasno .
«Pridi, Totty da napravimo požirek,* je deja1 rde-čehčnež.
«Prav,» je dejal drugi.
Ko je rdečenčnež plezal po železni lestvi na pomol mu je -.z žepa padel šiling. Neslišno je pi.del na maj-l:en zvitek vrvi, ki je ležal ob spodnjem delu lestve na krovu RdečTičijež n. ničesar opazil in odšel s svojim prijateljem po pomolu. Trije starci, pa so vse videli, vendar rdečelič-ntža niso opozorili. Tudi med seboj niso spregovorili. Brž ko je šiling pristal ra majhnem zvitku in svetlikajoč sc obležal, jim ,e postalo tako mučno, da so onemeli in niso mogli več zbrati misli. Vsi so bežno pogledali siiing s hlastnim, skrivnim pogledom in se potem zazrli drugam, tako kakor pes, ki vidi v grmu zajca, obstoji in onemi z dvignjeno taco ter opazuje zajca, čeprav zre na videz drugam.
Vsi trije starci so vedeli, da sta ostala dva videla šiling, vendar pa je vsak zase molčal v tihem upanju, da bo odkritje ostalo njegova skrivnost. Vsak izmed njih je vedel, da ni mogoče splezati po železni lestvi na krov, pobrati šiling in se vrniti na valobran, ne da bi ga pri tem odkrili. Kajti v kajuti je bil moški z okroglo belo čepico, ki je nekaj delal. V presledkih nekaj minut se je pri okencu prikazovala njegova bela čepica in slišati je bilo šumenje kakor pri pomivanju ali podobnem o-pravilu. šiling pa je ležal le dva čevlja od okenca. In starci — izvzemimo morda Patsyja Conroya — so bili prestari, da bi splezali navzdol in navzgor po lestvi. sicer pa je vsakdo vedel, da bi tudi v primeru, če nikogar ne bi bilo v kajuti in bi lahko zlezli ro lestvi, ostala dva preprečila tretjemu, da bi pobral šiling, saj je vsak zase sklenil, da ga drug ne sme dobiti, če ga že on sim ne more. In vendar je bila mikavnost blestečega šilinga tako velika, da so vsi trije z divje utripajočim
Moški je prikimal, pobral šiling, zamrmral «Ujemite ga!» in ga vrgel na valobran. Patsy je hvaležno prijel za rob čepice in se skloni, da bi pobral šiling. O ba starca sta bila tako za prepaščena, da ga spioh nista skušala prehiteti. Gledala sta, kako je Patsy pljunil nanj in ga vtaknil v žep. Gledala sta, kako je odšel po pomolu ter se glasno useknil, in zrla v njegovo suhljato, sivo postavo s sivim hrbtom in rumenim volnenim šalom, ki se je premikala ravno kakor sveča in slovesno kot policist.
Potem sta se spogledala; obraza sta se jima skremžila od jeze. In zatem sta nahrulila drug drugega:
«čemu ga nisi pograbil, ti bedak?*
LIAM G’FLAHARTY
Jukio Mišima ima komaj 35 let, a je že postal eden izmed najbolj poznanih japonskih pisateljev. Za njegova dela kažejo v zadnjem času mnogo zanimanja v Ameriki, pa tudi v drugih državah. On je eden od mladih pisateljev, ki je po vojni prinesel v sodobno japonsko književnost «ljubezen in optimizem, duha, vedrost, in bolj zdravo literarno podjetnost*.
Dejstvo je, da je bila književnost Japonske po porazu v drugi svetovni vojni pod vplivom komaj prestanega zloma mračna in nanašala se je večinoma na vojaško življenje in vojne dogodivščine.
Mladi japonski književnik Mišima je doslej napisal osem romanov, blizu sedemdeset pripovedi, večje število esejev, nad dvajset dram. Vsega skupaj je objavil sedemnajst knjig, toda če bi izdali vsa njegova dela z vsem, kar je sploh napisal po revijah in listih in kar je posebej objavil bi Mišima iahko imel v svoji biblioteki nad 50 zvezkov lastnih de!.
Mišima pravi, da so ga navdušili grški klasiki in nemški pesnik Goethe. Prej so ga na Japonskem imeli za «n:hilističnega pisatelja*. Toda pred nekaj leti je začel Mišima sam razmišljati c nečem «na-sprotnem njemu samemu* in tako se je ustavil ob ideji o romanu, ki bi ga zgradil «samo v sijajni svetlobi*. Tako je nastal roman «šumenje valov*, ki ga je mlada japonska
(Z uporabo pisma J. Mišime Žiki Todoroviču)
generacija pozitivno sprejela.
Navdahnjen po lepoti marmornih spomenikov
nntične Grčije ki jo je
Mišima obiskal, je v svojem romanu, kot sam trdi, poskušal, da poudari vero v človeško bitje tako, kot se nam to pojavlja. Sodob-
M. Djokovič-Tikalo
Blazni čardak
ni pisatelj Mišima si prizadeva, da najde ravnotežje med poskusi, da predstavi ljudi take, kakršni so, da veruje vanje in da istočasno odkrije nekaj, kar se globoko v njih skriva.
Jukio Misima je uvedel precej novega tudi v samo sodobno japonsko dramsko književnost. Znano je, da daje japonska drama prvenstvo igralcu in pozornici ter se po tem bistveno razlikuje od o-stale dramske umetnosti v svetu. Na Japonskem poteka drama od «Noha» v XV. stoletju ter od «Ka-bukija* v XVII. stoletju. Neki sodobni ameriški kritik trdi, da je popularnost japonskih Noh-dram, čeprav so imele svojo zlato dobo pred petsto leti in prej, danes večja kot kdaj koli prej. K uspehu te njihove vitalnosti je prispeval tudi Jukio Mišima, ki se vrača k Noh-tradiciji
Pet Mišimovih dram, prevedenih v angleščino, predstavlja »pet modernih Noh-dram*. Igrajo jih v Ameriki in še na nekaterih svetovnih odrih. Ko pojasnjujejo, zakaj Mišima uporablja tradicionalno Noh-obdelavo, vzporejajo kritiki njegovo pristopanje k preteklosti z metodo Berta Brechta, Cocteauja in 0’Neila. Noh-drame so prežete z budistično filozofijo srednjega veka in Mišima je začutil, da so mnogo bližje
današnjemu človeku kot
japonskemu pa Kabuki-
drame, v katerih prevladuje morala starih samurajev. Književnik je uspešno izkoristil stare naslove ter nekatere zaplete ter prilagodil Noh sodobnemu življenju. Pravi, da je pri tem svojem delu odkril trajnejše kvalitete Noha.
Jukio Mišima je pisal iz Tokia:
— V začetku se mi je zdelo, da mi je bilo pisanje romanov zelo naravno, toda postopno sem spoznaval, da na ta način ne morem zaaovoljiti svojega apetita romanopisca in začel sem se zanimati za dramo.
Od tujih romanopiscev me je najbolj impresioni-ral Thomas Mann, v japonski književnosti pa je bil name najmočnejši vpliv Ogaja Morija.
Sicer pa so po mišljenju Jukia Mašime na povojne japonske pisatelje najbolj vplivali klasični in moderni pisatelji same Japonske, nato Thomas Mann, James Joyce in O scar Wilde.
Mišima piše nadalje:
— Sodobna japonska literatura se dobro razvija. Vsi mladi pisatelji Japonske poskušajo, da se lotijo stvarnosti ljudskega življenja. Po drugi strani pa ni mogoče oporekati, da odpada resnost težave, v katero smo zabredli zaradi razlike v dialektih japonskega jezika.
Svetovna književnost začenja po mojem mišljenju stopati na skupne o-snove, vendar si usojam reči, da je neka vrsta pro-vincializma oziroma loka-lizma ali še bolj široko: nacionalne specifičnosti v literaturi potrebna.
če bi smel odgovoriti na vprašanje, kaj bi od svojih del priporočil za svetovno antologijo, bi se odločil za svoje delo *Zla-ta hiša*.
Ta Mišimov roman in njegov drugi roman »Izpoved neke maske* sta izšla ne prav dolgo tega v New Yorku ter v nekaterih velikih svetovnih centrih.
NADA PUTTAR bivša članica zagrebškega opernega gledališča (nastopila je že tudi v Trstu na koncertu Glasbene Matice) poje v obeh Wagner-jevih operah, ki sta sedaj na sporedu v gledališču .(Verdin
Slavnostno gledališče v Rayreuthu, ki ga je da! zgraditi Richard Wagner za uprizarjanje svojih de! in del največjih nemških skladateljev
1111..........................  Hill................Minimumu.MII................IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII lllllllllllllll  .........IIIIIMIIIIIMIIII..........MIHI	III	milili	MHI	milim.......IIIMIMIMM...........I.......Milim I
/>'.v,7,	Grgbnjan,KQk0	je nastajala naša sodobna hiša
tedomki čardak (soba) v treh nivojih. Debar- (Iz knjige «Kako je nastajala nanša sodobna hiša»)
V zadnjem času se je na slovenskem knjižnem trgu pojavilo več knjig s področja arhitekture. Take in tolikšne založniške dejavnosti te vrste si včasih na Slovenskem skoraj ne bi mogli zamišljati.
V našem listu smo že pred časom opozorili na monumentalno knjigo ((Arhitektura Bosne i put u su-vremeno# (napisana v srbohrvaščini in angleščini, a izšla je v Ljubljani pri Državni založbi), katere avtorja sta Dušan Grabrijan in Juraj Neidhardt Ze ta knjiga je izšla (1. 1957) precej po Grabrijanovi smrti, ki je umrl že leta 1952. Ze leta 1955 je Državna založba v Ljubljani izdala tudi knjigo ((Makedonska kuča i-li prelaz stare orijentalne u savremenu evropsku ku-ču» ter makedonski prevod te knjige. Očitno pa je v avtorjevi zapuščini ostalo še precej materiala, da je bilo mogoče sedaj (sicer že 1. 1959) izdati novo knjigo, «Kako je nastajala naša sodobna hiša#. Dušan Grabrijan je pač moral imeti knjigo že skoraj pripravljeno, ako je že 1, 1951 napisal u-vod, računajoč prav na založbo ((Mladinska knjiga#, ki jo je sedaj res izdala. Dobršen delež pri pripravi knjige pa ima akademski slikar prof. Zoran Didek
Dušan Grabrijan je v svojem uvodu h knjigi pove-
(Izdala «Mladinska knjiga», Ljubljana 1959)
dal nekaj misli, ki jih je vredno ponoviti. V hiši preživi človek vsaj polovico svojega življenja in ima zato najožji odnos do nje. V hiši pa so tudi zarodki elementov vse ostale arhitekture. Potem ko poudarja važnost razvoja izkušnje, pravi, da je treba vzporejati lastno in tujo izkušnjo. Pogoji, iz katerih izhaja hiša, pa so rezultat borbe z okolico, klimo, materialom, odraž raznih ljudskih navad, razvoja tehnike in družbene strukture. Upoštevajoč nove pridobitve v širokem svetu, je treba vendar ostati v soglasju z obstoječimi pogoji, ostati zakoreninjen v lastni grudi. Odpraviti, kar je nazadnjaškega, ohraniti pozitivne prejšnje vrednosti in okoristiti se z novimi.
«Gotouo bo nekoč tehnika, pravi Grabrijan, premagala razlike, ki danes še obstajajo med kontinenti, in gotovo bo takrat arhitektura bolj enotna, ali pot do tja je še dolga, Nova tehnika bo obsegala izkušnje mnogih parcialnih kultov, na nas pa je, da prispevamo svoj delež, saj imamo vendar kaj pokazati.
Funkcionalni odnosi? Ne moremo delati silo materialu, konstrukciji, človeku in naravi. Ne moremo zaradi
((prostora# strpati shrambo v omaro.
Ne moremo zaradi ljude simetrije trgati prostorov, ki so med seboj v funkcionalni odvisnosti, samo zato, da jih lahko razporedimo okrog osi.
To so formalizmi, značilni za arhitekturo iz dobe propadanja. V zdravi dobi je bila arhitektura vedno funkcionalna, to velja še prav posebno za primere iz nae dediščine.»
Avtor pravi sam v uvodu, da lahko knjiga koristi »mladini srednje in višje stopnje — dijakom srednje in slušateljem prvih semestrov visoke tehnične šole, abiturientom na razpotju v orientacijo in morda amaterjem, ki se želijo poučiti v vprašanjih sodobne hiše#.
Prav poudarja Grabrijan, da «živimo na čudoviti zemlji, na uporabo nam je bogata dediščina. Imamo fevdalne dvorce in gradove in meščanske domove, ki danes, žal, še niso raziskani; preneseni so k nam od vseh vetrov in doma predelani. Imamo toliko regionalne arhitekture kakor malokatera druga, tudi večja dežela, in sicer alpsko, mediteransko, panonsko hišo v ožji domovini; dinarsko, bizantinsko in orientalsko na našem jugu».
«V središču naše arhitekture ni več hiše za plemiča, bogataša ali arhitekta, temveč hiša za vsakogar. Dobršen del sreče človeka je v tej hiši. Najti stanovanjsko celico človeku je danes ideal mnogih arhitektov in šol. In u tej težnji tiči globoka humana nota naše dobe,
Ce gledamo v preteklost, vidimo, da se tej težnji zaradi posebnih pogojev približujeta najbolj orientalska in bizantinska arhitektura. In zato se ne smemo čuditi, če opažamo povsod vplive teh dveh na sodobno arhitekturo. Francozom >n A-meričanom morata biti e-ksotikum, iz njih črpajo nove pobude. Ne vem, zakaj naj bi vedno sprejemali vzore iz druge roke, ko smo sami na izviru? Naša orientalska in makedonska hiša sta zlati jami sodobnosti in ti dve arhitekturi nista za nas niti perzijska niti mezopotamska niti eksotikum, to je naša zelo dosegljiva in prijemljiva stvarnost — naša dediščina.#
Vsakdo, ki ga obdelavana stroka vsaj kolikor toliko zanima, bo rad večkrat vzel to knjigo v roke. In prav ob njej bo postal pozoren kolikor mu te stvari niso bile že znane — na čudovito bogastvo elementov
lepe in ponosne arhitekture, s katero se lahko ponaša na prvi videz skromna hiša kje v Bosni ali Makedoniji.
Prav je, da je to Grabri-janovo delo izšlo, pa čeprav šele sedem let po njegovi smrti. «Mladinska knjiga# zasluži pohvalo, da omogoča izdajo tudi trkih knjig. Na koncu knjige, kjet je spisek vseh del Dušana Grabrijana, beremo, da sta še dve Grabrijanovi knjigi v rokopisu; od teh je eden že pripravljen za tisk
 «»------
PAVLE MERKU
uvertura
za dvojni
v
orkester, klavir in tolkala
Pred kratkim je Društvo slovenskih skladateljev kot svojo 48. edicijo izdalo Baročno uverturo za dvojni godalni orkester, klavir in tolkala našega tržaškega komponista prof. Pavla Merkuja. K novemu delu skladatelja se bomo še povrnili, prav tako bomo naše či-tatelje opozorili, ko bo skladba na sporedu Radia Koper.
(Posiliti is Sole
Bubnič
Ros in taščica
Leta 1935 sem dobil v roke roman italijanskega pisatelja, v katerem je o-pisal osebne doživljaje na Soški fronti leta 1916. Roman sem z zanimanjem bral, čeprav takrat še nisem aobro razumel italijanskega jezika. Zanimal me je predvsem zaradi tega, ker je pisatelj opisoval dogodke nedaleč od mojega rojstnega kraja. Te vojne dogodke sem deloma tudi sam doživljal kot devetletni otrok. Pri opisova nju bojev in ofenziv je avtor napisal tudi stavek, ki mi je zelo ugajal. Med trenutnim prenehanjem treskanja) granat in šrapnelov je pisatelj iz bližnjega grma zaslišal — veselo žvižganje kosa...
V tišini vojnih grozot, u-ničevanja človeških življenj m stanovanj je kos pel pesem o življenju... Ob ponovnem tresku granate je ostro žažvižgal: «.Bič, bič, bič,* zletel v kritje na vzhodno stran Sabotina in se skril v gost drenov grm.
Ta bežen spomin na dogodek iz prve svetovne vojne mi je priklical v spomin srečanje s taščico v jeseni pred tridesetimi leti.
m w m
Kako lepa je jesen v gorah! Bujno zelenje gozdov
(Spomini)
se počasi spreminja. Paleta nevidnega umetnika — narave — iz dneva v dan nanaša novih barv na gozdove, travnike in pašnike Samo njive detelje in ozi-mine še ohranijo svojo zeleno barvo. Zeleni bukovi gozdovi pa iz dneva v dan močneje rdijo. Bele breze se oblačijo v prosojno rumene pajčolane.
* * *
Doma smo imeli parcelo, travnik z imenom «Na po-čivaucu». Del te parcele je bil namenjen za steljnik in je na njem rasla praprot Tisti del smo imenovali «Prapetnica*. Zadnji teden oktobra smo vsako leto preživeli tri prijetne — čeprav naporne dni v zPrapetni-ci.» Prijetne spomine hranim na tista leta. Na visoki planoti, kjer stoji rojstna vas, skoro vsako leto konec oktobra že pobeli slana in požge zadnje zelenje. F «Prapetnicn pa je se pozimi gorko, ker je kot podolgovata polica obrnjena proti jugu. Sonce se u-pira vanjo z vso močjo.
Čeprav je bila košnja praproti težko delo in je zahtevala močnih koscev, smo se je vendarle veselili. Poslednjič vsako leto smo se pri tej košnji in spravljanju ogreli in prepotili na
Ohraniti večno mladost - človekov davni sen
Petelinjo
francoski
žlezo	je	pres
učenjak Broivn - Sequard
Cela vrsta različnih učenjakov, raziskovalcev, biologov in zdravnikov, resnih in tudi manj resnih, celo sleparjev, se je že ukvarjalo s tem vprašanjem.
Največja želja človekova je bila že od pradavnih časov: najti lek, ki bi mu ohranil mladostno moč čim dalj in mu podaljšal življenje kolikor mogoče dol-eo. Podaljšati življenjsko moč, da bi zmogel vsako delo, vsak napor, vsako nalogo, da bi ves njegov organizem bil vedno mlad.
V tej vrsti je zdaj romunska zdravnica Ana Aslan. Morda je njej uspelo tisto, česar niso zmogli vsi, ki so pred njo delali razne poskuse.
Znameniti francoski biolog Jean Rostand je prepričan, da se bo sčasoma le posrečilo nekomu najti »čudežni lek življenja*.
A do sedaj še nismo tako daleč, čeprav dajajo u-spehi romunske znanstvenice mnogo upanja.
Koliko truda, koliko po-
li
L
SEQUARD
skusov in domislic so v tem imeli doslej! Včasih je ze. dobro kazalo, da smo staranje dokončno premagali, da bomo že z nekaj tabletami ali injekcijami obudili v starajočem se telesu mladost in da se bo — življenje, mladostni elan in vsa mladeniška moč začela znova.
A razočaranje je bilo vsakokrat zaključek takih obe-
M ES M KOV
tov, sanj in upanja.
Najbolj zanimiv, a resen je bil francoski učenjak in profesor na pariški Sor-boni, Edvard Brown - S6-quard. Rojen je bi! leta 1817 na otoku Mauriciusu. Mati njegova je bila Stran-cozinja, oče pa Američan. Svoja mlada leta je preživel povečini na morju. Kot mlad zdravnik je o-pravljal svoj poklic na raz-
h::-'-—"
■ «9 ■ M
Kop
V EU A V EN OD 11. DO 17. JANUARJA
V*.
Oven (od	21. 3.
do 20 4.) Vsako sumničenje je odveč in neutemeljeno. Oseba, ki vas ljubi,	je i-
skreno navezana na	vas.	V poslovnih	zadevah	bodite previdni;	z de-
lovnimi tovariši bolj vljudni.
Bik (od 21 4. do
20, 5 ) Sprejmite dogodke, kakor pridejo, tudi če vam ne ugajajo. Ne bo vam šlo od rek poklicno delo. Nekaj boste morali u-krenrti. da ne bo prišlo do neprijetnih sporov.
Dvojčka (od 21. 3. do 22, 6.) Neki ljubezenski se-s.onek bo verjetno šel po vodi in boste zamen čakali. Čaka vas važno delo, ki vam bo prineslo zaslužek in zadoščenje Vese'e novice.
Rak (od 23. 6. do- 72. 7.) Vaše razpoloženje se I bo hitro spremljalo spričo različnih dogodkov. Poslovno delo bo dobro napredovalo in boste lahko premagali morebitne ovire. Zanimivi razgovor’.
Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Presenečenja. Odpirajo se nova obzorja za staro ljubezen, ki bi kmalu umrla. Imeli boste važne pogovore in lahko sklenili ugodne dogovore, saj ste potrpežljivi in prepričljivi.
Devica (od 23.
8. do 22. 9.) Sentimentalno življenje se razvija pod ugodnimi vplivi. Oseba, ki vas ljubi, bo ustregla
vašim željam. Trdo se boste morali boriti, da boste premagali nasprotstva.
Tehtnica (od 23.
9. do 23. 10 ) Zvezde so vam naklonjene. Lahko boste uresničili načrt, ki vam Je zelo pri srcu.
Novice. Napredovanje v službi. Primerrii dnevi za ureditev zasebnih zadev.
Škorpijon (od 24 10 do 22. II.) V srčnih zadevah ne bo šlo vse gladko. Spremeniti boste morali nekatere načrte. V poslovnih / 'devah bodite previdni. Zaskrbljenost zaradi -neke vepti, ki pa se vas ne tiče.
.tA:
te
Strelec (od 23
11. do 20. 12.)
• Pregnati morate
temne misli. Vse se brr lepo uredilo. Uresničili boste nekatere; svoje pobude. Lepa priložnost* za zaslužek. Obisk prijateljev in darilo.
Kozorog (od 21.
12. do 20. 1.) Zaradi malenkostnih sporov boste slabe volje. Preobremenjeni boste s svojim poklicnim delom in ne boste imeli časa za osebne zadeve. Neprijetna sprememba.
Vodnar (od 21. 1
®do 19. 2.) Prijetno srečanje in ra^vefirilo. Dogovori za prihodnost iri lepa perspektiva za zaslužek. Bodite še previdni in naj vas ne zapelje želja po špekulacijah in hazardu.
Ribi (od 20. 2 do
20. 3.) Možnost spora z drago o-sebo, če boste le preveč trmasti in nepopustljivi. V poklicnem delu boste naleteli na nekatere ovire, a jih boste premagali. Nove izkušnje.
URE
NA DEBELO
ZLA IN m E
MAGNAGHI
Ul. S. Lazzaro 8 - TRST - Te/. 35733 36308
tekoči račun 51
OMlKRON'
TECHNOS-
DOXA:
VORONOV
nih angleških ladjah, šele pozneje se je nekako umiril, ko je dobil mesto profesorja na Harvardski univerzi. Vsekakor je bil znan in priznan učenjak, čs so mu zaupali mesto na tej univerzi, ki je ena najuglednejših v Ameriki.
Toda ni dolgo ostal na tistem mestu. Leta 1866 so mu ponudili mesto rednega profesorja na pariški Sorboni. Nič ni pomišljal, kar brž se je odločil in sprejel. Zasedel je mesto slovitega francoskega učenjaka Clauda Bernarda in na to je bil zelo ponosen.
Že prej se je ukvarjal z raznimi raziskovanji, a posebej še z iskanjem «leka večne mladosti*.
O njegovih poskusih, ki jih je delal na raznih živalih, so mnogo govorili. Najbolj nenavadne stvari so si pripovedovali o njem in o teh poskusih. Natančnega se seveda ni nič vedelo. In prav zato je imelo to še večji mik; ko je bilo vse tako skrivnostno!
A takrat je pa bila prava senzacija!
«Kaj niste slišali, gospod? Stari profesor Broivn se bo poročil!»
«£, se šalite, gospa! Saj to vendar ni mogoče! Kaj ne veste, da ima že 72 let?* «No, ih kaj zato? A vi, j gospod, ne veste, da je odkril lek, ki mu je vrnil VSE, razumete, gospod, VSE moči, ki jih je imel pred 50 leti?*
«Toda, gospa! Saj to vendar ni mogoče! Kako je to mogel!*
An veste katero nevesto si je izbral? Mlado Roberto. Dvajset let! 20 : 72!* «Kako pa je našel tisti čudežni lek? Mar veste tu di to, gospa?* iSeveda, gospod! Vse vem! Iz prve roke: povedala mi je njegova gospodinja. Se sedaj je vsa preplašena.*
«Torej, gospa, pripove-dujte!*
«E, ni mnogo povedati! Gni dan je sedel tam na icrandi in ves zamišljen ni spregovoril ves dan niti besedice. Tako je pripovedovala Betina. Tudi na večer je ostal kar tam. Toda drugi dan je našla na kuhinjski mizi ubogega ko-kota mrtvega, z razparanim trebuhom. Le čemu je bilo treba staremu ubiti žival! Tako prijazna je l tla. Vsako jutro je zbu-
BOGOMOLEC
dil vse v hiši s svojim petjem. Ko ga vsaj ni preveč mučili A ni mogla prav nič več zvedeti o tem od njega. Še dalje je bil zamišljen in venomer je nekaj pisal in računal.
A cez nekaj dni, morda kakih deset, se je jel stari teko čudno obnašati. Nič več ni sedel nepremično niti ni hotel biti več sam. Kar naprej je hodil k oknu in zrl tja dol po uli ci. Pa tako čuden pogled je imel! In glas! Kot kak častnik, zvonko je zaklical. Nič več ni bil tak kot prej. Zdelo se ji je, da postaja vsak dan bolj živahen, bolj mlad. In nekega dne ga je kar naravnost poprašala. Tako je zvedela vse. Ves čudež njegove spremembe ji je postal na mah jasen. Tisto noč, ko je ubil petelina, je petelinu izrezal neko žlezo, (saj menda veste katero, kaj ne, gospod) in si jo presadil na svojo nogo. Pod kožo na stegnu si jo je vcepil. In čudež se je zgodil: žleza se je prirasla na njegovo nogo. Potem pa je začela opravljati svojo funkcijo In gospod Broivn je začel postajati mladenič. Sicer pa bo jutri o tem sam predaval na univerzi. Ako hočete kaj več zvedeti, pojdite ga poslušat!*
Res je predaval stari Brown. Dolgi sivi lasje so mu med govorom kar frfotali, a brada je dobila lepši lesk, čeprav je bila še vedno siva.
Govoril je o svojih dolgoletnih poskusih, ki jih je aelal po zapiskih svojega slavnega prednika Bernarda Ta je namreč dognal, da so v človeškem telesu neke žleze, ki izločajo naravnost v kri torej žleze z notranjim izločanjem. To Bernardovo proučevanje je Brovm nadaljeval in še izpopolnil izsledke. To ga ,ie privedlo do onega znamenitega poskusa s petelinom. In natanko je pripovedoval, kako je presadil na svoje stegno petelinjo žlezo. Vsi poslušalci, ki jih je bilo nenavadno mnogo, so bili po njegovih besedah navdušeni. Zlasti ko so u-speh videli na njem samem.
Še dalje je delal posku se, vendar ni mogel pregovoriti nobenega svojih vrstnikov —• starcev, da bi hote! poskusiti na lastni koži...
Tako je ostal le pri ži valih.
ASLAN
Toda medtem se je poročil z ono mlado Bernardo 50 let mlajšo! Nekaj časa so celo govorili, da je noseča.
Dr. Edvard Brown-Sč-ciuard je umrl zadet od kapi. Ni našel čudežnega zdravila zoper starost. Izkazalo se je, da je bil njegov uspeh le zelo zelo redka izjema.
Pozneje so nastopili še drugi za njim.
Mešnikov, Rus. Tudi on ni rešil te zagonetke. Od kril je le bacile, ki povzročajo kisanje mleka, oz. ki pretvorijo mleko v jogurt.
Sergej Voronov, Rus. Eivši osebni zdravnik egiptovskega kralja. On je delal poskuse s presajanjem opičjih žlez na človeka. Brez uspeha. Preveč je govoril in mnogo denarja je potreboval.
Dr. Aleksander Bogomolec. Tudi Rus. Ni verjel v to, da so žleze tiste, ki odločajo o dolgem življenju in o energiji. Zanj je bilo vezivno tkivo tisto, ki je bistvo mladosti in moči. A preden je razrešil skrivnost, je umrl.
Sedaj je dr. Ana Aslan. Romunka. O njej govori svet. Ona bo morda vrnila starcem mladost? Večno življenje? Kdo ve?
S. A.
soncu. Tako radi smo opoldne odložili kose in posedli okrog velikega jerga-sa pod brezo k obilni ju-žini. Mati se je rada «postavila* z izbranimi kmečkimi rrihtami»	—	jedili.
Za kosce praproti so morali biti na jedilnem listu: veliki štruklji, mlinci, glavnato zelje in novi mošt, tepkovec. Zadnji le, če je bila dobra sadna letina. Po kosilu smo se zleknili na pokošeno praprot in o-brnili site trebuhe proti soncu. Starejši kosci: mutasti Janez Kažuščev, Jože Groslnav in Klapčar so kmalu zadremali v kratek prebavljalni spanec, mlajši pa smo pomežikovali grabljicam.
Naenkrat je iz grmovja ob «Prapetnici* prifrlela drobna, ljubka ptička z rdečkastim trebuščkom — taščica. Obsedela je na vejici belega gabra dober meter od naših glav. Obstala je in nas prijazno motrila z drobnimi črnimi očki. Bilo je, kot da nas nečesa prosi. Hitro smo se sporazumeli z očmi, da se ne bomo zganili. Segel sem počasi z roko v jerbas in odlomil košček sredice od kruha. Sredico sem zdrobil med prsti in vrgel drobti-tinice pod vejo. Taščica se je giba roke prestrašila in prhnila nekaj metrov stran. Ostali smo mirni in jo opazovali. Kmalu je znova prifrlela na prejšnje mesto. Od tam je čez trenutek prhnila na tla in začela pobirati ponudene krušne drobtinice.
Molče smo se spogledali. Taščica nas je verjetno o-pazovala iz grmovja, ko smo se malo prej gostili s štruklji in mlinci. Bila je lačna. Kasno v jeseni že primanjkuje v naravi hrane za njen sicer majhen kljunček, toda vedno prazen želodček. Približala se je ljudem z upanjem, da bo kaj ostalo tudi zanjo...
Prav tako se je taščica «povabila* h kosilu tudi drugi in tretji dan. Tiho nas je pozdravila z značilnim: sčižrik, či-žrik, či-irik.* To smo razumeli za človeški:	Prosim. Znova
smo ji natresli drobtinic. Ni se več prestrašila. Takoj je sfrčala na tla in začela pobirati drobtinice.
Vse tri dni je bila drobcena ptičica naš gost. Ko smo tretji dan naložili zadnji voz praproti, sem še enkrat pohitel po stezi do grma pod brezo. Natresel sem še več krušnih drobtinic kot prejšnje dni. Le nekaj hipov sem čakal, pa se je ljubka ptičica že oglasila z značilnim: «či
žrik, či-žrik. či-žrik.*
* • *
Tri desetletja so pretekla od tistih lepih, vsako leto ponavljajočih jesenskih dni. «Prapetnlce*, pravilneje povedano, praproti danes ni več. Ostalo je samo še ime. Nekdanji steljnik je zaraslo gosto grmovje. Na vsej površini stelj-nika nastaja lep gozd, ki bo mlademu gospodarju pomagal živeti.
Tudi nekdanjih starih koscev ni več. Mutasti Kažuščev Janez je umrl nekaj let pred narodnoosvobodil no borbo. Prav tako Strehar Klapčar. Jožefa Gro-seljevega so esesovci živega sežgali; zgorel je v plamenih lastne hiše, zgraie-ne s trdo prjsluženim denarjem kmečkega dninarja... Človek, dober kot kruh so o njem govorili ljudje
Takratni mladi kosci — danes zreli možje z družinami — se v spominu radi vračamo v «Prapetnico*. Lepi so spomini na tiste preživele zadnje oktobrske sončne dneve. Ko se utrnejo v našem spominu, je zraven tudi — naša ljubka taščica.
P. A. OGAREV
Iz življenja svetoivanskih strin
Mandrjerke se pričkajuo
Mačka od «strine» Vanče je ukradla klobaso na domu «strine» Urše.
Urša:
čujte! čujte! Strina Vanča!
Pavejte, če je tu krjanca
z mačkuo vašuo,
ke huode zmire u šišuo našuo!
Anbat je ukrala phšče, zdej skučila na ugnjišče, ukrala Mičete klabasuo jen sfrlela če u jasuo!
Tela je še zm’kent tiča!
Treba buo ub’t hudiča!
Vsko je deši mesil!
Ja, Miče juo be deu čjez pil!
Vanča:
Kašne Štorje za anuo klabasuo!
Sej znan! Pr stričeveh juo je Miče fasuo. Poslale ste če bubca, kar suo ubile kukca.
Muaja buoga žvau je sita ribjeh glau!
Jeh ta stare z betole pr’naša!
Nej lačna, mačka naša!
Vi druge stiskaste se pas, vi druge lačne l’skeh ste kiabas!
Urša:
O, ti frdaman babje rjep!
Kej spraula zdej je učjep!
Tista tuaja mačka siva, ugulena sta griva, l’hko zakrčin na glas, potrebna l’skeh je kiabas!
Je pfnas u siše usej an t’č, dama pr tebe pej ni n’č!
Vanča:
O, pačake b’ble Ti!
Trko te bondance ni!
Vidla s’n sez strinuo Pepuo, de Japate se krala repuo!
Ti buoš lačna tude mest. še mačka te be duabra bla!
Dreve buo paveu n’š Dreja, če je naša mačka breja, če mlade buo skotila, še večirjuo buoš nardila! če te huode pa uoglodane šiše, sej paluove te use mišel
Urša:
De jest s’n krala repuo?
Hudič te uz’me s Pepuo!
Jest vidla tebe s’n tri buote, ke se pobirala vrzuote ku štrige u paunači!
Pa nuače plješeš ti jen mačka s tabuo, ke ni v’č n’č za rabuo.
Tatinske ste ubej!
J’maš reč še kej?
Vanča:
A, če znan še kej?
Samo moučme, dej!
U nedeluo Dreja te zamirko prej ku šla se u cirko, se pršla z uoštarije, za puajat lepše litanije?
Te zmire ustane za kuartine.
Damd pej muočnek uon s terinr Taku! Taku je ta! Ha, ha, ha!
Urša:
O, Vancuona lebezniva, kej se pej pr tebe skriva?
Sej duabro zna vre Drejče, de kamin te v’č ne ulejčel Je papječek na ugnjišče, suo za večirjuo —- fišče!
Vide ben n’š Miče, de s kamina d’m ne fiče!
Vanča:
Dej Urša, kej mud trko se lovih. Zaduaste vit madande na sešile.
Ku u njeh be gnjezdle mišel Ja, revež Dreja je pr šiše!
Trkaj na njeh je bleko. ku j&ma šulen cveko!
U laufanje se me ne zad’še. jen guobec ambat se zam’še!
Urša:
Ja, ja, zatu ježek me bali, ke pausuod me sj’rješ ti!
Če nemaš prau kej delat, ku z jezikan strelat, ubire mačke bouhe, sej u šiše ste tri mouhe!
Jen, pr pasje v j er e, p’ste ambat me na mire!
V tem priteče mala deklica in pravi: O, mate, mate vi, u čuhnje use smrdi!
Je na trpele luanc zak’do, se f’žo je prsm’do!
Kej buomuo jele mi?
Vanča1
Pej ščuhale mud muočnek!
Deklica •
Kadar uače muočnek vi de. uz’me žlicuo jen rajha zid.e!
O, kašna naša bud večirja?
Vanča:
Mouče! Mud spekle črnega hudirja!
MARIJA MIJOT
GRAFOLOG
s
KO TAVAM PO DEŽJU — Pri vas se kažejo osnove odločnosti, poguma in vztrajnosti vendar so te lastnosti za vaša leta premalo razvite. Namesto da razvijate samovolinost. katera bo pripeljala do pretirava-
nja, se raje lotite pravkar naštetih lastnosti, na ta način boste postali zadovoljnejši s samim seboj. Za izvedbo kakega načrta znate navdušiti tudi druge in si tako pridobite zadostno število sodelavcev.
KARITAS — Mali dogodki vas prehitro spravijo s
tira. Drugače ste širokogrudni in sovražite ljudi, ki
hočejo skrbeti samo zase, bližnja okolica pa jih ne zanima. Znate si pridobiti in obdržati avtoriteto. Radi imate vodilno vlogo v svojem okolju; pa tudi se podredite interesom, če so v vašo korist. Sklepajte posle
ob pravem času.
BARVA JE SVETLOMODRA — Ste občutljivi, ven-
dar zavzamete pot v življenju po razumni presoji. Z optimizmom gledate v življenje, se znate temu prilagoditi; svoj nemir pn skušajte odstraniti s svojim na-
daljnjim intelektualnim razvojem. Bogastvo idej in zamisli omogoča ustvarjalno dejavnost, zaradi vsestranskega interesa pada koncentracija.
SNEŽANA: — Določene stvari, ki jih ne morete takoj dobiti, skušate doseči s silo, ki meji skoraj na agresijo. V zelo kratkem času si nameravate izboljšati svoje gmotno stanje: pazite se pri tem delu in-diskretnosti. Opreznost pri trgovanju je zelo umestna. Boljši je dan premisleka, kakor tri dni hoda. Ne bodite preveč zaverovani sami v sebe.
KANADA 28 — Ste oseba, ki hrtmeni za naglim materialnim dvigom, kateri pa primanjkuje vztrajnosti in močne volje, da bi v primeru ovir na postavljeni poti k cilju vztrajala do kraja. Zelo skrbno se morate odločiti pri izbiri svojega cilja, kajti v primeru negativnih vplivov iz tega področja kaj lahko zapadete v močne psihične depresije, ki morejo imeti zelo težke posledice.
n—mn ■■■ in—.
Prlmorsla onevmlf
OSTANITE V ZAVETJU ! Kil C. HAM NE ICO-
šm&m
oj i smrdi *■ Po Zažganem
brez škrbTT "\pAJMO IJ
•EDA V I SLAN y
KRIŽANKA
Na kratkem obisku v Dolini
Dolinska oljarna je po 4 letih spet predelala 35 stotov oljk
Kamen, ki melje oljke, je bil postavljen leta 1883 in od takrat se predelava oljk sploh ni mehanizirala - Predvidevanja za tekoče leto
Po štirih letih prisilnega premora je ob koncu lan skega leta spet začela obratovati dolinska oljarna, ki Je last dolinske srenje. Slana in zmrzal v letu 1955 sta dodobra osmodili veje oljčnih dreves, tako da sc se šele lani spet nekoliko popravile in obrodile prvi sad. Tega je bilo sicer malo, a vendar toliko, da je oljarna za teden dni zaživela.
Dolinska oljarna je zelo stara. Kamen, ki melje oljko, je iz leta 1883, prejšnji Pa- je star že vsaj dvesto let in ga sedaj uporabljajo mntje za podstavek mlaju, '■sto je tudi ves postopek pridobivanja olja temu primerno star, v ničemer mehaniziran in odvisen samo od spretnosti ljudi, ki'so zaposleni v oljarni.
Kot smo ze omenili, je oljarna začela delati v lanskem decembru, in sicer sredi meseca. V njej so bili zaposleni štirje vaščani, in sicer Ivan ištrajn, ki je vodil knjige, Ivan Sancin, ki je bil kurjač in pobiralec olja, Josip Foraus, ki je Oljke tehtal in Anton štrajn, ki je poprijel za delo tam, kjer je bilo potrebno. Od 16. decembra do 23. decembra so dnevno predelali po »00 £g oljk. kar pomeni 35 stotov v enem tednu-
Postopek pridelovanja olja sta nam obrazložila Ivan Sancin in Anton štraji, ki je nadzoroval delo v oljarni. Oljke gredo najprej pod veliko kamnito kolo, kjer se zmeljejo, zmes pa se še «podmelje». Potem dajo tar ko zmlete oljke v «športe», ki jih vsako posebej prenesejo do stiskalnice. Tu v «sporto» nalijejo kakih 15 litrov vrele vode in potem gre vse skupaj pod stiskalnico. Ta postopek se ponovi se dvakrat, in sicer tako, da je «špo?ta» prvič pod stiskalnico kake tričetrt ure Potem se oljčna zmes pretrese in polije s kropom, «športa» gre spet pod stiskalnico in tako še tretjič, ko se doda največ kropa in se vijak stiskalnice najbolj privije.
Olje, ki je pomešano z vodo, gre iz stiskalnice v sod, kjer ostane olje seveda na vrhu. Ko se olje v sodu o-hladi, ga s pobiralnikom poberejo in dajo v poseben kotel, katerega dajo na o-genj. Tu pustijo, da olje za trenutek zavre, po približno eni uri, ko se shladi, pa ga precedijo, stehtajo in končno razdelijo. V enem dnevu opravijo po pet takih del.
Kot vidimo, je postopek zelo zapleten in zahteva precejšnjega dela. Lani so oljke bolj slabo obrodile in tako so ljudje prinašali v oljarno tudi samo po 5 kg oljk, največ pa 200 kg. Oljke so pripeljali kmetje iz Kolonkovca, Milj, Sv. Barbare, Oreha, Mačkovelj, Pre-benega, Krogelj, Boljunca, Zabrežca, Boršta, Ricmsnj, Loga Dom j a in seveda iz Doline, čeprav je bil oljčni pridelek slab, pa se vsi tolažijo z mislijo da bo letos mnogo bolje... seveda če ne bo spet kakšna zmrzali.
še to naj povemo. Iz 100 k8 oljk se običajno pridela cd 17 do 20 kg olja, v izcednih primerih tudi 22 kg. 1'° je pač odvisno od vrste
oljke.
V dolinski srenji so mnenja, da bo treba oljarno vsaj deloma modernizirati, zjasti še, če se bo pridelek 9‘jk povečal. Njihova želja -’*• da bi predvsem dosegli mehanizirano mletje oljk, *&r pomeni, da bi se ka-men sam vrtel, po drugi T„anl Pa da bi nabavili nov 'n sodoben filter za čišče-1116 olja.
.kmetovalci z zaupanjem P^ akujejo prihodnji no-l. mber, ko bodo spet obira-" oljke. V Bregu in v Milj-•'b hribih predstavljajo t Ike, če normalno obrodijo, j, memben vir posrednih do-■ saJ 5,0 nJih lastniki borna družine potem sko-vse leto ireskrbljeni z o-
Ijem in včasih ga ostane tudi kaj za prodajo.
Upajmo torej, da ne bo prehude zime, ki bi utegnila vse upe in načrte kmetovalcev prekrižali.
SAMOTORICA
Lani so delavci ustanove SELAD začeli poprabljati pot, ki vodi na hrib Sv. Lenarta. Pri delih je zaposlenih kakih 12 delavcev in če bo šlo vse po sreči, bo pot dokončana v kakih 14 dneh. Prej je na vrh Sv. Lenarta vodila le peš pot, sedaj pa bo nanj možen dostop tudi z avtomobili. Čeprav pot ni kdo ve kakšna avtomobilska cesta, pa je le tako urejena, da bodo po njej lahko vozili tudi večji avtomobili. Na ovinkih, zlasti strmih. in na mestih kjer se preko poti odteka voda, so cestišče tudi tlakovali z granitnimi kockami.
Nova pot bo nedvomno vplivala na razvoj turizma. Toda v tej zvezi moramo omeniti, da je ostala neasfaltirana cesta. ki vodi od Kresije do naše vasi. Slišali smo, da namerava občinska uprava v letošnjem poletju asfaltirati poti skozi vas. Prav bi bilo, ko bi ob tej priložnosti asfaltirali tudi cesto do Kresije, od koder se nadaljuje asfaltirana cesta preko Briščev na avtomobilsko cesto. Le v tem primeru lahko upamo na večji dotok turistov in valorizacijo hriba Sv. Lenarta.
V tej zvezi naj še izrazimo mnenje, da bi v poletnih mesecih postavili pod vrhom Sv. Lenarta kakšen bife. ki bi bil izletnikom zelo dobrodošel. Vas ima samo eno gostilno in še ta je na Kresiji, namesto da bi bila v središču vasi. Tako izletnikom ni
do sedaj vse zaman. Kar naprej jo posipajo z drobnim gramozom, tako da je za promet, zlasti pa še za motorje zelo nevarna. Vse, tudi dosti manj prometne poti v tržaški okolici so že asfaltirane, le mi ne pridemo nikoli na vrsto. Zato še enkrat zahtevamo, da se tudi ta cesta asfaltira.
Tudi po vasi so poti slabo vzdrževane, kar velja še posebno za pot do bloka. Potem je treba povedati, da je vprašanje zase čistoča na ulicah, ki jih pometejo morda enkrat ali največ dvakrat na leto. Kanalizacije v vasi ni in zato pride včasih do hudih nevšečnosti, saj se voda in z njo umazanija, razliva s poti na vaška dvorišča. Zato bi bilo treba pomisliti tudi na rešitev vprašanja kanalizacije, saj predstavlja kanalizacija v današnjih modernih časih osnoven pogoj čistoče in higiene.
Končno naj še omenimo vprašanje telefona. Vas ima 109 hišnih številk, v njej prebiva nad 400 ljudi in če je potreba, morajo oditi na telefon v Padriče. Le v najnujnejših primerih se lahko poslužijo telefona, ki ga imajo karabinjerji na bloku. Zato bi bilo nujno potrebno, ko bj tudi. naša vas dobila svoj telefon, ki bi ga lahko postavili v eno od vaških gostiln.
njam. Za nas ni ne tega ne onega in moramo prosjačiti za vsako »karjolo# gramoza — kot da bi ne bili sestavni del občine. Je res, da občina ne more vsemu kaj, a če so vse ostale vasi dobile nekaj izboljšanih poti, zakaj so te pri nas tako zanemarjene? Sredstev ni in ne bo vse dotlej, dokler ne bo poprava naših poti (Cerovlje-Mavhinje in Cerovlje-odcepek od sesljan-sko-mavhinjske poti) med u-streznimi proračunskimi postavkami.
Radi bi tudi opozorili na smrtno nesrečo, ki se je letos pripetila pod železniškim mostom. Takšne nesreče grozijo in bodo pri naraščajočem prometu še bolj grozile tudi v bodoče, če se nevarni ovinek pred mostom ne odpravi!
Kraški motiv
(Foto Magajna
TREBČE
czRcrui
moč z ničemer postreči in bi bil prav zaradi tega bife nad vse umesten.
CROPADA
Malokdaj se oglašamo in še takrat samo s pritožbami.
Glavno vprašanje je bilo in je še vedno vprašanje ceste, ki veže našo vas s Padričami. Toliko prošenj smo že napravili, da bi cesto asfaltirali, a
Vsako toliko se tudi pri nas j nabere kaj gradiva, vrednega objave. Tako se na pr. spet nekaj plete okrog naše nove šole, ki se je drži smola že od začetka dalje, namreč tista smola, ki se rada prime naših starih in novih šol. Kar se tiče zidarskih del, je že vse dovršeno, drugače pa je glede opreme. Zapletlo se je pri pomanjkanju sredstev. Čudno! Kaj bomo zaradi te čudo-smole spet čakali nekaj mesecev?
Tudi poti nam delajo preglavice. Referent za javna dela naše občine se je po tolikem času vendarle nedavno prikazal v vasi in se je lahko prepričal, v kakšnem stanju so vaške poti. Ne vemo, če si je ogledal pot proti Mavhi-
100 let Marije Jakopin
k ■ ■	       I	UMI	II	IN	-JUHI—
Prejšnji teden, in sicer 5. januarja^ je praznovala 100-Ietnico svojega rojstva Marija Jakop n iz Rojana. Kot smo že obširno poročali, Je slavljenka doma iz okolice Razdrtega, a Je prišla pred začetkom druge sV*‘°vn* v°Jne J' Trst, kjer se Je nase lila pri svoji hčerki. Kljub izredno visoki starosti Je še vedno čila in zdrava, tako da Ji prav gotovo ne bi nihče prisodil 100 let Se enkrat Ji	*>■	v	zdravju in zadovolj-
stvu preživela še mnogo let življenja! Na sliki vidimo Marijo Jakopin pred vrati stanovanja na Scali Santi 2*. s šopkom vijolic ki Jih Je poleg drugih roz in daril prejela ob kom vijolic, ki	stotem	rojstnem dnevu
Lani poleti so delavci tržaške občine skoraj dokončali dela na poti, ki vodi iz vasi na avto cesto. Nekdanji klanec so dodobra razširili in ga asfaltirali, tako da je sedaj nova pot tako široka, da lahko po njej brez skrbd vozijo tudi avtobusi in kamioni. Toda ko je manjkalo do zaključka del le še največ 10 metrov, so delo nenadoma o-pustili.
Tako imamo sedaj novo ce sto, ki pa je ne sme nihče uporabljati, kajti z obeh strani je zaprta z ustreznimi prometnimi znaki. Marsikdo, ki je po njej vseeno vozil, pa je že dobil globo.
Ne moremo razumeti, da je kaj takega sploh mogoče. Kaj res ni moč dokončati še 10 metrov ceste in jo odpreti za promet? 2eleli bi, ko bi se naši občinski svetovalci za stvar zavzeli ter od občine dosegli, da se cesta čimprej dokonča in odpre za promet.
Potem bi radi omenili vprašanje dvorišča okoli otroškega vrtca. Ze večkrat smo izrazili željo, da bi dvorišče nekoliko uredili in usposobili tudi gugalnico ter druge rekvizite, ki služijo otrokom za i-granje. Sedaj je čas za to. Z dvorišča bi bilo treba odstraniti kamenje in robido ter posejati travo, gugalnico, ki sedaj rjavi, pa prebarvati in urediti.
Končno pa še eno vprašanje. Ze toliko let vozijo v jame za vasjo smeti, iz katerih se zlasti poleti širi neznosen smrad. Kljub temu pa občini ni nikoli prišlo na misel, da bi vzela v službo kakega domačina ter se na ta način vsaj deloma oddolžila vasi in vaščanom za vse tegobe, ki jih povzroča odlaganje smeti. Mislimo, da bi bilo prav, ko bi občina vsaj sedaj najela nekaj domačinov, ko je v vasi precejšnja brezposelnost.
DOLINA
Danes naj izrazimo nekaj želja v zvezi z našim izživljanjem na kulturno . prosvetnem področju. Vse je znano, da imamo v naši vasi zelo dober pevski zbor, potem tam-buraški zbor, pa še znani trio in še marsikaj bi lahko imeli. če bi imeli za delovanje na kulturno - prosvetnem področju primerno dvorano. Kaj res ni mogoče ničesar storiti, da bi dobili primerno dvorano, v kateri bi prirejali kulturne prireditve, družabne večere itd.? Mislimo, da bi se o tej zadevi lahko pomenili naši občinski možje v sodelovanju s kulturno - prosvetnimi organizacijami in drugimi podobnimi ustanovami.
Potem še besedo o občinski knjižnici, v poslopju starega županstva so na razpolago prostori in tudi nekaj -knjig je že. Vemo, da je občinska uprava vsako leto dala v svoj proračun določeno vsoto denarja za poslovanje knjižnice, vendar so višje oblasti to postavko vedno črtate. Mi mislimo, da je tako ravnanje o-blasti vse obsodbe vredno, kajti prepričani smo, da če
bi bili v vasi tudi občani italijanske narodnosti in bi ti zahtevali svojo knjižnico, bi jo že zdavnaj imeli.
Sicer pa; če so ljudske knjižnice v mestu, zakaj jih ne bi smeli imeti tudi mi vaščani? Ali smo morda manj vredni od meščanov? Ali pa je vzrok ta, da nam knjižnice ne odprejo azto, ker smo Slovenci in bi bilo treba odšteti nekaj tisoč lir za slovenske knjige?
DEVIN
Dočim je bilo za božič tudi pri nas bolj skromno, je pa bilo silvestrovanje toliko bolj ži. vo. Mnogo izletnikov — Tržačanov in tudi nekaj inozemcev je silvestrovalo v naših gostinskih obratih. Tuidi nas Devin-čanov se je polastila dobra volja bodisi v krogu družine ali pa v gostilniški družbi. Značil. no je, da -smo kot še nikoli doslej pri posameznikih in v družbah opazili neko razpoloženje z velikim upanjem in celo prepričanjem na pomirjenje v svetu in končno na mir. ki si ga vsi zemljani dobre volje — in to je vse delovno ljudstvo — tako želijo in tudi zahtevajo. Zato smo slišali v medsebojnih
voščilih ave najbolj pomembni besedi: mir in zdravje. (Nekje je šaljivec pri tem pristavil .. . in pošteno vino, olje, mast in maslo).
ROLJUNEC
Iz naše vasi ni posebnih novic. Prazniki so za nami in spet je začelo vsakodnevno delo. Omenimo naj, da so v teku dela za kanalizacijo od Velike ulice do Potoka. Prej je bil tu odprt jarek, v katerega sedaj nameščajo cevi za kanalizacijo in potem bodo jarek zaprli. Zdi se, da bodo dela kmalu končana.
Novo leto je prineslo precej sreče naši vaščanki Nives Ota, hčerki vaškega brivca V decembru je naročila v nekem baru na Trgu stare mitnice kavo, ki so ji jo prinesli v frizerski salon, kjer je zaposlena. Poleg kave je dobila tudi listek za nagradno žrebanje, ki je bilo zadnji dan decembra. Sreča je hotela, da je prav njen listek zadel prvo nagrado, ki je obstajala v televizijskem sprejemniku. Tako imajo sedaj doma lep televizor znamke «Ad-mirabi, ki je vsej družini v veselje in zabavo.
jiiiiiitiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiititiiiiiimniiiMitiintiiiiiiiiiiMimiiiiMiiiliiiiiiiiiiiiiifiii
Vprašanje vode
Vedno je bila voda med prvimi življenjskimi pogoji. Toliko bolj pa jo cenimo v sedanji večji civilizaciji. Na Krasu pa še posebno. Vsaka hiša si jo skuša preskrbeti čim bliže in če le mogoče, naravnost v kuhinjo, v hlev in drugam. Ze nekaj let vrši nalogo naših vodnjakov, vaških in domačih, kraški vodovod, naprava, ki je nekaj let povzročala slabo kri in požrla za poprave ogromno sredstev (kot mnogi drugi brezvestno in nekontrolirano zgrajeni javni- objekti). Občino so javne pipe mnogo stale, zlasti še, ker st nekateri potrošniki vode mislijo, da lahko z njo poljubno razpolagajo in voda lahko — teče. To je občino prisililo, da je nekatere javne pipe odpravila. Ta ukrep je prisilil mnoge hišne gospodarje, ki niso napravili vodovoda v hišo že prej, da so to storili sedaj. Se marsikdo bi si ga bil in bi si ga še napravil, a odlaša, češ da je napeljava predraga. Tako pravijo tudi delavci iz te stroke. Material in delovna sila nista tako draga, da mora stranka za napeljavo plačati okrog 35 tisoč lir. Sicer pa so v tem večkrat razlike, zakaj, nam ni znano. Vemo le, da so v tem pritožbe.
Borba za kruh pomeni tudi borba za vodo. Današnja stvarnost pam nalaga, da se z njo čimbolj preskrbimo in tako skrbimo za higieno, zdravje dobro pretresel, in gospodarjenje. To našo nalogo pa morajo ustrezni organi pospeševati, oziroma nas v tem z možnimi olajšavami i
podpirati. Ta vodna zadeva spada v pristojnost vodovodnega konzorcija. Bilo bi nujno potrebno, da bi to zadevo
JEZERO
Dela na novi cesti proti Draški cesti dobro napredujejo. Tod apo drugi strani so poti bodisi v naselju bodisi v okolici izredno slabe, tako da po njih skoraj nd moč voziti. To velja zlasti še za pot v Bazovico. Kaj naj storimo, da nam bodo poti vendar enkrat popravili? Res je, da smo stran od glavnih cest, toda v vas prihajajo izletniki in še več bi jih bilo, če se ne bi bali obupnih poti. Zato še enkrat prosimo pristojne oblasti, da to vprašanje čimprej rešijo!
RRISCE
Od lastnikov motornih vozil, ki stojijo pred zapornicami ob železniškem prehodu je slišati vedno dosti pritožb na račun predolgega čakanja. Motoristi si še nekako pomagajo, saj gredo kar pod zapornicami preko železniške proge, medtem ko morajo avtomobilisti hočeš nočeš potrpežljivo čakati, včasih tudi po pol ure. Nekateri se seveda naveličajo in začnejo trobiti, tako da ponoči zbudijo vse vaščane. Čuvajnica je od železniškega prehoda oddaljena kakih 150 m. Mar se ne bi dalo na kak način napraviti, da bi predol go čakanje odpadlo?
BESEDE POMENIJO
VODORAVNO; 1. samec domače živali, 6. sladkosnede ženske, 17 posebno za živino nadležne žuželke, 18. ljudje z velikimi očmi, 19. puščav-nik, 20. propagandna tiskovina, 21. ošiljeni vrh, ost, 23. sladkovodne ribe, 24. število, 25. v kratkem, 27. vrsta zemlje, 29. prav tak. 30. brez glasu, brez daru govora, 31. poganjati, cimiti se, 32. spoji, zveze, 33. vrsta papige, 34. reka v Sovjetski zvezi, 35. močan, vendar kratkotrajen dež, 36. preprost hlev, 38. na lep način, 39. junakinja znanega romana Andersena-Noxeja, 40. okrajšava za kvadratni, 41. športniki, 42. vdan, veren, 43. praznik, 46. osebni zaimek, 47. moško ime, 48. malone, kmalu, 49. preprosta naprava za streljanje s kamenjem, 50. izdelani iz dragocene kovine, 51. kratica za časovno označbo. 52. glasbeni izraz, 55. nevedna, 56. hrib pri Beogradu, 57. hudobne, 58. država v A-ziji, 60. trdna opora pod nogami (edninska oblika). 61. velik gorski vrh, 62. plemiški dvorec, 63. majhen polotok nedaleč od Dubrovnika, 65. ime skladatelja Mozarta, 67. potegovati, s silo premikati, 68. surovina za izdelavo barv, 70. italijansko žensko ime, 71. jugoslovanski nedavno umrli
(Nadaljevanje sledtj
delavski voditelj, 72. nesome-ren. 73. pristanišče v Turčiji.
NAVPIČNO; 1. politično podrejeno ozemlje, 2, dodatek k verižici, 3. nato, 4. mesto na Nizozemskem, 5. podoba, oblika, 6. zavaljena, okrogla, ne pa velika, 7. približno, 8. vrsta čolna, 9. osebni zaimek, 10. dražitelj, 11. francoski spol-nik, 12. francoska narodna junakinja (fon.), 13. posrednik, 14. nazivi, 15. delavec, ki ima opravka s kositrom, 16. nra voslovje, 22. muslimansko moško ime, 25. dei šolske opreme, 26. moško ime, 28. pritok Volge, 31. shrambeni, skladiščni prostori, 32. kompresija. pritisk, 35. krvno povezana človeška skupina, 36.. zidna p'oskev, 37. divje, krvoločne živali, 38. okrajšava za zlato, 39. čedalje manj uporabljano svetilno sredstvo, 40. določeni del, delež, 42. aparat za merjenje zraka, 43. velik kamen, čer, 44. kazalni zaimek, 45. šaloigra, 47. piščalka, 48. začinjen, 49. število, 50. upogi-ben, namotavan, 51. graščaku podložni kmet, 52. mesto v Italiji, 53. obdelane s plugom, 54. v zdravilstvu uporabljani kamen, 56. glavno mesto ene izmed evropskih držav, 57. godna, pripravljena za življenje, 59. cime, poganjki, 61. neke barve, 62. lakota, 64. ni ga brez ognja, 66. vez-
nik, 67. cela, celotna, 69. nikalnica.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. Metohija, 9. Himalaja, 17. onoliti, IS. Krk, 20. rakaten, 21. Nikita, 22. zrklo, 24. kupola, 25. epike, 26. sli, 27. aga, 28. temen, 29. TT, 30. Atanazija, 33. Inn, 34. Na, 36. ime, 37. Alabama, 40. ere, 42. eta, 44. Ike, 45. I-ra, 47. Kropar, 48. Borut, 49. novela, 50. oni, 51. Ide, 53. I-vo, 55. oče, 57. akacija, 60. Ema, 62. po, 65. sla, 66. ema-nirati, 69. tr„ 70. Osaka, 72. ode, 73. Oka, 74. Adela. 76. razidi, 78. etuda, 80. umazek,
81. emirati, 83. Ida, 84. gra-hast, 85. kalorija, 86. brinovka.
NAVPIČNO: 1. moneta, E-gipt, 3. toki, 4. olika, 5. hiteti, 6. Ha, 7. ji, 8. Grk, 10. Ir, 11. maka,	12. akutna, 13	le-
pem, 14. atom, 15. jelen, 16. ananas, 18. kriza, 19. klaja, 22. zla, 23. ogabiti, 26. snet, 31. Amerika, 32. Ilirija, 33. imenoma, 35.	krona,	38.	ak	39.
preča, 40. Ero, 41. epi, 43. a-becede, 45. Ivo, 46. ale, 52. da, 54, vera, 56. oporek, 57, Aladar, 58. imeti, 59. anoda, 61. ataman, 62. trakta, 64. o-sama, 65.	skiro,	67.	Iku,	68.
ldaho, 69.	tlesk,	71.	azil,	75.
Ezav, 77. iti, 79. udi, 80. Uri,
82. ij, 84. GR.
Temperatura včeraj: Najvišja
temperatura 8 stopinj ob 14 30 najnižja 2,8 stopinje ob 6.30 Vlaga 99 odstotkov. Včeraj je padlo
7,8 mm dežja.
Goriško-heneški dnevnik
Danes, NEDELJA, 10. januarja
Gregor
Sonce vzide ob 7,45 in zatone ob 16.40. Dolžina dneva 8.55. Luna vzide ob 14.17 in zatone ob 4.25. Jutri, PONEDELJEK, 11. januarja
Pavlin
Pred 50 leti je bila v Gorici prva letalska prireditev
Takrat seje pojavilo v letalstvu
novo ime našega rojaka Edvarda Rusjana
Rodil se je v Trstu, toda svojo mladost je prežive1 v Gorici - Prvi poskusi po znanih poletih bratov V/right in drugih
Letos spomladi bo 50 let odkar se je vršila v Gorici letalska prireditev. Istočasno pa bomo praznovali 49-letnicc smrti prvega slovenskega letalskega pionirja Edvarda Rusjana, ki se je smrtno ponesrečil v Beogradu 11. janurja 1911. leta. Z ozirom na to, da obstaja med obema zgodovinskima datuma samo presledek dobrih treh mesecev in zato, ker Rusjan ni bil samo prvi slovenski letalec, ampak eden od prvih letalcev na svetu sploh, je prav, da se nekoliko bolj natančno spomnimo dogodkov, ki so spremljali te prve letalske poiskuse.
Edvard Rusjan se je rodil v Trstu 6. junija 1868. Ze v rani mladosti pa se je z družino preselil v Gorico. Ker je bil oče po poklicu sodar, se je tudi Edvard kaj kmalu izučil v tem poklicu. Seveda pa se fant ni zadovoljil samo z delom v domači delavnici. Ze v zgodnji mladosti se je pričel zanimati za kolesarstvo in avtomobile, ki so bili takrat prava redkost. Kot mlad fant se je vpisal v kolesarsko društvo «Gorica» in pod okriljem tega društva se je 18-letni mladenič z uspehom udeležil marsikakšne kolesarske tekme.
Na teh tekmah je spoznal tudi precej tekmovalcev drugih narodnosti, posebno še Hrvate, Italijane in Nemce. Tako je prišel v stik z ljudmi, ki so imeli drugačne nazore in izkušnje in njegovo obzorje se je vedno bolj širilo. Prav od teh športnih kolegov je tudi izvedel za razvoj nove tehnike: letalstva.
Ta pripovedovanja so njegovo že itak bujno domišljijo še spodbudila, in sklenil je, da bo tudi sam postal letalec. Uresničiti ta sklep pa ni bilo tako lahko. Kot že omenjeno Rusjan ni imel nobene posebne tehnične izobrazbe. Poleg tega pa je v tistih časih obstajala še neka druga težava; strokovnih knjig in revij je bilo malo; ali bolje rečeno, tiste redke knjjge, ki so obstajale, so bile pisane v tujih jezikih in z njimi si mladi Edvard ne bi mogel veliko pomagati. Vse te na prvi pogled skoraj nepremagljive težave je Rusjan premagal, kot bomo videli kasneje, s svojo trdno voljo in z neizmernim zaupanjem v samega sebe.
V začetku 20. stoletja sta brata Wright zgradila svoje prvo letalo ,s katerim sta 1903 uspela v prvem motornem poletu. Njima so sledili še drugi neustrašni pionirji. Omenimo naj samo Brazilijanca Santosa Dumonta, ki je 1906. leta navdušil celo Francijo s svojimi poleti. Le*a 1909 so ti prvi letalci dos-gli že lepe uspehe. Farman je dosegel daljavo 113 milj, Dumont je letel z naravnost blazno hitrostjo za tiste čase 90 km na uro. In VVilbur Wright je dosegel višino 500 m. Se posebno pa je treba omeniti Fleriotov polet čez Rokavski preliv 26. julija 1909.
Naš Rusjan je zvedel za vse podatke malo iz pripovedovanj, nekaj pa iz dnevnikov, ki so tiste čase objavljali slike letalcev in njihovih letal. Prav ti članki in slike so Rusjana napotili, da se je pričel ukvarjti z modelarstvom. Zgradil si je iz bambusa in papirja dva modela; enega po vzorcu Wrightovega dvokrilca, enega pa po vzorcu Dumontovega enokrilca. Ti modeli so odkri-
PIUMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-IT. TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT,	DZS, Ljubljana, Stri-
tarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v	Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
^  *
li Rusjanu prve skrivnosti letalske tehnike. Seveda pa ti teoretični študiji, ki so trajali približno eno leto, niso zadoščali. Čeprav je spoznal in razrešil celo vrsto problemov, ki so v zvezi z letanjem, mu je marsikaj ostalo še nejasno. Najtežje vprašanje, ki se je takrat postavljalo pred vse letalske konstruktorje je bil problem aerodinamike, o tej zadevi niti veliki in priznani znanstveniki niso imeli posebno jasnih pojmov. In to ni nič čudnega, saj je vse, kar je bilo v zvezi z letalstvom v takratnih časih, bilo nekaj novega in modernega. Iz vseh teh razlogov je Rusjan sklenil, da si sam zgradi model letala v naravni velikosti. S pomočjo brata Jožefa si je res zgradil iz palic in lepenke e-nokrilno letalo. Pri nekem mehaniku je našel celo majhen motor, ki ga je potem vgradil na svoj model. Z bratom sta modela zapeljala spomladi 1909 v Miren, kjer sta pričela delati resnejše poskuse. Ljudje trdijo, da je Rusjan delal že s tem modelom, ki ni bil zgrajen za letanje, skoke dolge približno 10 m. Čeprav so bili ti uspehi pozitivni in čeprav se je Rusjanovo znanje večalo, mladi pilot ni bil zadovoljen.
Predvsem je ugotovil, da mora na kakšen način dobiti dober letalski motor. Razumel je, da se bo moral še marsičesa naučiti, predno se bo lahko na krilih kot ptica, dvignil pod sinje nebo. Doma in čisto sam pa ne bi mogel nikdar spoznati, oziroma zgraditi vsega, kar je bilo potrebno, da bi njegove želje po letanju, postalo stvarnost.
Rusjan je odšel v Brescio, kjer je bil letalski miting. Kaj je dosegel tam in kako je potem v Gorici zgradil svoje prvo resnično letalo, pa bomo pisali v nadaljevanju.
40-Ietnica nastavitve ravnatelja R. Orla v Standrežu
Domači pevci so mu zapeli nekaj pesmi
V sredo zvečer so v po stilni pri Turiju v Standrežu proslavljali 40-letnico, odkar je ravnatelj Rihard Orel nastopil svoje službeno mesto na tamkajšnji slovenski osnovni šoli. Od tistega časa je steklo po Soči že precej vode, toda domačini se ga še vedno spominjajo, kot dobrega učitelja, ki se je zelo trudil, da bi se njegovi učenci čimveč naučili za življenje.
Okoli dolge mize, ki je bila za to priložnost dobro obložena, se je zbralo veliko jubilantovih učencev, ki so mu tudi zapeli *Bog te živi«, pesem, ki je slavljenca zelo ganila. Ko mu je pevec, ki je bil njegov bivši učenec, čestital v imenu vseh k tako pomembnemu dogodku, se je ravnatelj zahvalil rekoč, da je vedno skrbel, da je bila vzgoja v narodnem duhu in da mu je bila usoda njegovih učencev vedno zelo pri srcu. Na Standrež se je takrat tako silno navezal, da te vezi vse do danes niso popustile. Nasprotno, prisotnim je obljubil, da bo še pogosteje zahajal v vas in obiskoval svoje bivše učence.
Ravnatelju in skladatelju Rihardu Orlu, ki je kljub omenjenim štiridesetim letom in kljub večletnemu zasluženemu pokoju, še pravi mladenič, čestita tudi naše uredništvo, saj je naš dolgoletni sotrudnik in odličen poznavalec zlasti naše
livcev in 295 volivk. Skupno 645 volilnih upravičencev.
Umrla je najstarejša Štandreščanka
Te dni so v Standrižu pokopali Josipino Humar, poročeno Petrovčič, ki je bila najstarejša Štandreščanka, morda pa tudi najstarejša Goričan-; ka: učakala je zelo visoko starost 98 let.
Pokojnica se ni rodila v Standrežu, ampak se je tjakaj priselila, ko je bila še zelo mlada. Z leti so ji pomrli vsi svojci in ženski ni preostalo drugega, kot da se je zatekla pod varstvo občinske podporne ustanove ECA, ki je skrbela zanjo v poslednjih letih. Na koncu se ji je pridružila bolezen, tako da je svoje zadnje dneve preživela v bolnišnici Fatebenefratelli.
Na njeno izrecno željo so jo pokopali na štandreškem pokopališču.
 «»------
n*J , smrti in poroke
V goriški občini se je od 3. do 9. januarja 1960. leta rodilo 13 otrok, umrlo je 15 oseb, oklicev je bilo 5, poroke pa 3.
RODILI SO SE; Marco Bregant, Paolo Brescia, Luigi Bru-mat, Alfio Fresta, Fabio Orlando, Claudia Perco, Maura Romano, Fabio Lorenzut, Maria Beritognolo, Corrado Gui-dolin, Barbara Quargnal Lu-cia Tomba, Arianna Cidin.
UMRLI SO: 89-letna upokojenka Amalia Primosig vdova Krapež, 74-letna Alojzija Gru-sovin vd. Tauzani, 64-letna Marija Štrukelj, 82-letna Antonia Blason vd. Gregorutfi, 93-letna Maria Di Chiaro vd. Gi-glio, 74-letna Domenica Torti vd. Rakotič, 81-letni upokojeni sodni pisar Matija Dachs-
kobler, 19 ur stara Maria Beritognolo, 74-letni upokojenec Umberto Riedmiller, 98-letna Josipina Humar vd. Petrovčič, 2 uri star Luigi Jacumin, 69-letna kmetica Maria Loren-zutti, 83-letna Maria Nardin, 81-letna Luigia Špacapan vd. Cuttin, 76-letni posestnik Mar-cello Moro.
OKLICI; kmetovalec Lucia-uo Glessi in Maria Trusgnach, poštni uradnik Domenico Ci-rillo in Emilia Palladino, o-rožnik Andrea Campagnolo in tkalka Lucia Fantini, odvetnik dr. Dario Culot in prof. Ava Martina, zidar Giovanni Trobiz in delavka Albina Leban.
POROČILI SO SE: mehanik
Luigi Busatta in uradnica Ida Fammini, hotelirski vratar Luigi Peraro in tkalka Luigia j Menon, mizar Vladimir Fur-,
lan in Lilia Paulin.
Prvi slovenski letalec Edvard Rusjan
HiiiMiiiiaiiiiiiiipimiiiiiimiiitiiiiiiiiimmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiinmiiiimiiiii, uuniimii, n mm umu ihi mm mm, in, minuli t mm, minimumi
Odgovor župana svetovalcu R. Bratušu
Predčasno ugaševanje žarnic bi prineslo skromne prihranke
Prvenstvo diletantov druge kategorije
Beli-modri
imajo v gosteh S. Lorenzo
Po nedeljskem porazu bodo eimbolje zaigrali, da nadoknadijo izgubljeno
Peric ne bo igral
IZIDI TEKEM. 3.1.1960
Farra-Sagrado					5-0
Caprivese-Sovodnje					4-2
Ločnik-*S.	M arco				2-0
Panzano-*Villesse					3-1
S. Canciano-Podgora					3-2
Hausbrandt-Moraro					3-1
Romana-*S.	Lorenzo				2-0
ZAOSTALE TEKME					
Podgora-Villesse					6-0
Romana-Caprivese					2-1
Panzano-S.	Marco				2-1
LESTVICA					
S. Canciano	9	7 2 0	29	6	16
Romana	9	6 3 0	21	8	15
Sovodnje	9	5 1 3	20	14	11
Podgora	9	3 4 2	22	14	10
Ločnik	9	4 1 4	15	18	9
Panzano	8	4 0 4	13	12	8
Moraro	9	3 2 4	19	25	8
S. Marco	9	3 2 4	13	14	3
Caprivese	7	3 1 3	15	15	7
Hausbrandt	8	2 3 3	13	15	7
.Farra	9	2 3 4	15	16	7
S. Lorenzo	9	2 2	10	19	6
Sagrado	9	1 4 4	9	19	6
Villesse	9	1 2 6	7	26	4
Svetovalec je predlagal, naj bi nekaj žarnic ugašali se ob 23. uri - Bolje je pustiti pri miru aparate, ki ugašajo žarnice, kadar pravilno delujejo
Med zadnjo razpravo o proračunu goriške občine za le-j to 1960 je svetovalec Rudi Bratuš predlagal odbornikom, naj bi po 23. uri ugasili dolo-ičeno število žarnic, kar bi prihranilo občini nekaj izdatkov, ker po ?3. uri po mestu skoraj ni več žive duše.
Včeraj je župan poslal svetovalcu pismeni odgovor, v katerem pravi, da so se pri .mestni elektrarni pozanimali za njegov predlog in izvedeli
naslednje:	.	ker bi morala plačati specia-
Ce bi njegov predlog veljal I lizirane delavce, da bi spre-
za vseh 12 mesecev, tedaj bi občinska uprava prihranila 200.000 lir.
Ce pa bi žarnice predčasno ugasovali samo v zimskih mesecih (november, december, januar in februar), bi morali spreminjati delovanje števcev dvakrat na leto, kar bi spremenilo tudi zgornji prihranek. V takem primeru bi občina ne prihranila niti 70.000 lir,
menili števce, ki avtomatično ugašajo in prižigajo žarnice na javnih krajih Poleg tega so te ure zelo občutljive naprave, ki jih je bolje pustiti pri miru, kadar so naravnane in delujejo pravilno Občinska podjetja so mne-nja, da bi pri novih napeljavah skrčili število žarnic, ki gorijo vso noč. Te žarnice bi ugašali opolnoči.
TEKME 10.1.1960 Sovodnje-S. Lorenzo Romana-Moraro Ločnik-Villesse Podgora-Hausbrandt Farra-S. Marco Sagrado-Caprivese Panzano-S. Canciano Po zadnjih srečanjih, ki so se vršila v sredo na praznik Treh kraljev, se je Romana zopet približala enajstorici S. Canciano, ki je še vedno na prvem mesta v lestvici. Razlika med prvim in drugim mestom pa znaša eno samo točko. Za to stanje ima veliko zaslugo Podgora, ki .je v nedeljo nepričakovano, toda zasluženo, izenačila s S. Cancianom. Ta remis je toliko bolj zaslužen, ker ga je Podgora dosegla na igrišču S. Canziana, igrišču, ki je o-stalo tako še vedno neporaženo. Remi bi se lahko spremenil v zmago, če bi fantje iz Rodgore obdržali začetni naskok, saj so vodili z 2:0. Podgorčani so v sredo zmagali v tekmi z Villesse in s tem so seveda še izboljšali svoj
IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA
Svečana otvoritev novega sodnega leta
Dr. Grieb o pomanjkljivosti šolske vzgoje
Toda krivdo za slabo vzgojo mladine nosijo tudi družba, država in starši - Vedno več kriminalnih dejanj ■ Zelo malo umorov
Svečano razpoloženje včeraj je, da se je ta bolezen razši-v sodni palači za otvoritev j rila tudi na mladino male in sodnega leta. Na svečnosti so srednje buržoazije, ki je bila
bili poleg drugih tudi dr. Pa-lamara, župan dr. Franzil, predsednik pokrajine dr. Gre-goretti, tržaški poslanci, konzularni predstavniki, med katerimi je bil tudi jugoslovanski konzul dr. Žiga Vodušek.
Po svečanem sprevodu, pred katerim so nosili znake pravice, je načelnik kanclistov dr. Acconcia prečital nov razpored odsekov na sodišču. Nato je prvi predsednik dr. Casoli predal besedo glavnemu državnemu pravdniku dr. Tommasu Griebu. V govoru je dr. Grieb dejal, da je njegova dolžnost nadzorovati, da se v tržaškem
po njegovem mnenju najbolj zdravi del države. To je dokaz, da nekaj ni v redu v socialni politiki v povojni dobi.
Za mladinsko kriminalnost pa je značilno, da se je zvišalo število prestopkov seksualnega značaja. To je pač ena od predvidevanih posledic zakona Merlin. Pri tem je havedel, da ni drugega izhoda kot vzgoja. Napadel je tudi šolski sistem, ki je pomanjkljiv. V , njegovi osnovnošolski dobi, so se učenci učili na pamet vsebino Mazzinijeve knjižice .Pravice in dolžnosti«. Danes, v času republike, mar.
vaja zakon.
Sodniki včasih milo ravnajo, ker vidijo v obtožencu bolnega človeka, ki je bolj potreben nege kot kazni. Prevelika popustljivost je posebno graje vredna pri prizivnih razpravah, ker sili obsojenca, da vloži včasih neosnovano pritožbo, s čimer prisili sodnike k večjemu delu in k izgubi časa. Marsikomu se je zdel smešen primer, ki ga je objavil tudi tisk, da so prizivni sodniki znižali nekemu obtožencu kazen le za 1 dan, kar bi se . smatralo, da je to nekako i a-P.eneške Slovenije. Želimo mu ščevanje sodnika, katerega je
sodnem distriktu pravično ir-, si k at eri srednješolski dijak ne
ve točno kdo je bil Mazzini. Zato bi morali starši posvetiti več pozornosti otrokom.
še mnogo uspehov pri njegovem neutrudljivem delu!
 «»------
Seznam volilnih • upravičencev v slovenskih občinah
Po občinah so na vpogled volilni seznami. Kdor v seznamu ni vpisan, ta lahko napravi priziv na okrožno volilno komisijo do 15. januarja.
Pozanimali smo se po okoliških občinskih upravah za število volilnih upravičencev in dobili naslednje Dodatke: OBČINA DOBERDOB: volišče št. 1 v Doberdobu — 273 volivcev in 260 volivk; volišče št. 2 v Jamljah — 231 moških in 193 žensk. Skupno 957 volilnih upravičencev.
OBČINA SOVODNJE: volišče št. 1 v Sovodnjah — 313 volivcev in 334 volivk; volišče št. 2 v Gabrjah — 328 volivcev in 337 volivk. Skupno 1312 volilnih upravičencev.
OBČINA STEVERJAN; volišče v Steverjanu — 350 vo-
obtoženec motil s pritožbo. Zaradi tega trpi tudi ugled sodnikov in prepričuje obsojene, da imajo pravico do delne spremembe prve obsodbe. Zato ni nič čudnega, če je krožil po sodni dvorani nekdo, ki je iskal urad, kjer znižajo kazni.
Državni pravdnik je poudaril, da je prevelika nepopustljivost eden glavnih razlogov za povečanje kriminalnih dejanj. V tem sodnem distriktu je bilo lani 16.750 prekrškov proti 15.921 iz leta 1958. Na samem tržaškem področju je kriminaliteta narasla od 1956. do 1957. leta od 3282 na 6265 primerov.
Poslabšanje je bilo zabeleženo tudi med mladino, pa čeprav pri nas ne predstavlja tako nevarnost kot drugje. To je vzbudilo alarm v državi in prisililo pristojne organe, da so začeli proučevti ta pojav. V ta namen so sklicali konference in navajali med vzroki kulturne in ekonomske | tom. Pri tem je državni pravd spremembe, razlike med pre- ; nik pripomnil, da je nesmisel možnejšimi in revnejšimi sloji, j no vztrajati pri sedanjem po kino in televizijo. Po niego- stbpku, po katerem se sodno vem mnenju pa bi morali še postopa samo uradno. Verjet-dodati strast do nasilnih iger, no bo ta nedostatek v krat-zabave, slaba družinska disci- kom odpadel. 1'r je bil že
Število vseh kriminalnih dejanj se je tudi povečalo. Govorilo se je, da bo r. vstopom v veljavo novega prometnega zakona mari nesreč. V tem zakonu je 754 členov, kar je preveč za ogromno število šo-ferjov s pomanjkljivo kulturo in še posebno, ker se novi členi včasih izgubljajo v natančno in dolgočasno obrazložitev pravil, ki so brez pomena. Po vsedržavnih statistikah se je število nesreč med januarjem in oktobrom 1959. leta povečalo od 167.307 na 184.402, kar je prineslo tudi zvišanje smrtnih žrtev, ki jih je bilo 5067, to je 0.7 odst. več. Da ta zakon ni dosegel smotra, so dokaz okrožnice glavnega inšpektorata za motorizacijo in ministra Tognija, ki opozar- tudi pripornike, ki so se razen
bi moral za tovrstne prekrške uvesti potrebo ovadbe.
Tihotapstvo je precej razširjeno na našem področju, je nadaljeval državni pravdnik, kar je zaradi bližine meje razumljivo. V glavnem gre za nekaj cigaret, kako steklenico likerja in malenkostne količi, ne bencina. Je »tihotapstvo na drobno«, ki sicer ni nevarno. Obstaja pa tudi tihotapstvo na debelo, katero je težko odkriti ker ima za seboj pomoč iz tujine in močno finančno oporo. Prav pred kratkim so pri nas odkrili tako tihotapstvo sladkorja in drugega bla. ga, zaradi katerega je bilo prijavljenih sodišču 54 oseb. Zakon strogq kaznuje tihotapstvo. Ima pa ta nedostatek, da najstrože kaznuje majhno tihotapsko delovanje.
Zadovoljivo pa je dejstvo, da je pri nas malo umorov: vsega skupaj jih je bilo 6, 3 v Trstu in okolici, 2 v Vidmu in 1 v Gorici. To dokazuje, da je tukajšnje prebivalstvo mirnega značaja. Zaskrbljenost pa vzbuja število ropov, (32) (10 v Trstu in isto število v Vidmu). Na srečo so vse roparje zajeli, vendar je_ kazen za te prestopke preveč mila.
Tudi na trgovskem področju se je stanje normaliziralo. Vsega skupaj je bilo le 9 pri. merov namernega bankrota. Od teh 7 v našem mestu, 2 v Vidmu. Pravdnik je nadalje izrekel zaskrbljenost zaradi prevelikega števila tatvin ,n prevelikega števila še ne identificiranih krivcev. Pohvalil je
položaj vseh bi bilo treba o-mejiti, kolikor je pač mogoče kanonsko pravo. Cerkev bi se tega ne smela bati, ker bi to zakonsko pravilo postalo splošno in ne bi bilo več, kot je sedaj, samo delno Po počastitvi umrlih sodnih funkcionarjev in pozdravu tistih, ki so zaradi starosti zapustili svoja mesta, je prvi predsednik prizivnega sodišča odv. Casoli v imenu italijanskega naroda otvoril novo sodno leto.
Tečaja Centra za gospodarski razvoj
jajo pristojne organe, naj ne bč«ao preveč natančni pri malih prekrških in naj ‘gledajo več na nedovoljeno in nevarno prehitevanje, na nevarno hitrost in podobno. Za zmanjšanje prometnih nesreč je po njegovem mnenju samo em možnost: odvzeti krivcu smrtne nesreče šofersko dovoljenje.
V nadaljevanju svojega enoletnega obračuna navaja tožilec več številk o ostalih prekrških. Precej visoko je števila prekrškov proti družini, to je odrekanja pomoči družinskim članom in povzročitve telesnih poškodb zakoncu roditelju, sinovom, sestram in bra-
plina. brezposelnost in tudi u- \ pčedln/pn v pr
izjeme dobro obnašali. Zato je omenil, da je bivša ZVU najbolj vzornim pripornikom priznavala razne nagrade, kot n. pr. pet dni manj kazni za vsak mesec zaporne kazni. To bi bilo pametno, da bi upošte. vali tudi sedaj.
Poseben odstavek je državni pravdnik posvetil vprašanju svobode kronistov pri obvešče-vanju javnosti. Včasih lahko delo kronista tudi pomaga sodniku.
V nadaljevanju svojega govora je pravdnik omenil tudi razporoke in se precej ustavil pri tem perečem problemu. Ce bi v Italiji bolje poznali primere ločitve verskega zakona, verjetno se ne bi več razpravljajo o tem Ali bolje, bi se na to sklicevali samo nekatoličani, ki so brez dvoma na slabšem zaradi ostrosti civilnega zakonika. Zaradi teg i so njihove pritožbe upravi11"
Center za gospodarski razvoj Trsta sporoča, da so v raznih italijanskih mest’h u-ztanovili kratke tečaje za kvalifikacijo v trgovini z inozemstvom za gospodarske operaterje ter da so ti tečaji imeli zelo lep uspeh. Zato je tudi Center za gospodarski razvoj sklenil, da v sodelovanju z Zvezo trgovcev in Združenjem in-dustrijcev priredi tak tečaj od 18. do 23. Januarja 1960. Tečaj bo trajal skupno 24 ur 'n bo na njem predaval univerzitetni prof. Giuseppe Tuc-ci. Vseboval pa bo tudi diskusijo. Predavanja bodo v dvorani trgovinske zbornice v Ulici S. Nicolo 5. Vpisnina znaša 5.000 lir; vpisovanje pa bo na sgdežu Centra na Borznem trgu 14. tel 28-255/50 Isti center sporoča, da bo v prostorih trgovinske zbornice »2. in 13. t. m. tudi tečaj «fi-nančnega upravljanja srednjih in malih podjetjih«. Podjetja ..aj sporočijo ime osebe, Ki bo obiskovala tečaj, ker se lahko priglasi samo 20 tečajnikov,
! 1— «« '
V ponedeljek seja pokrajinskega sveta
Jutri ob 18. uri bo seja tržaškega pokrajinskega sveta. Med drugim je na dnevnem redu razpravljanje o proračunu za leto 1960. Novi točki pa sta zatiranje ponarejenih kmetijskih proizvodov in vzdrževanje otrok iz južnih pokrajin, ki so bile poplavljene, za leto dni.
 #»-------
ENALOTTO
X 2 2 X IX 21 22 2 X Dvanajstlca je samo ena In doni 15,008 504 lire; enajstlce dobijo
Sestanek komisije za deželno avtonomijo
V sredo 20. januarja se po v Rimu zopet sestala parlamentarna komisija za ustavne zadeve, ki bo nadaljevala razpravo o štirih zakonskih načrtih za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. Gre za dva načrta tržaških in videmskih demokristjanov ter za načrta komunistov in socialistov. Vsi načrti razen načrta videmskih demokristjanov predvidevajo Trst kot glavno mesto dežele.
jugoslovanskega blaga
Podjetje «Brodkomers» z Keke je sklenilo s podjetjem za adijske dobave «Adriatio» :z Trsta pogodbo, na podlagi katere _ oo v prostem področju tržaškega pristagiišča odprlo skiadišce, v katerem bo lahko do 100 milijonov lir vrednosti jugoslovanskega olaga. Blago bodo prodajali italijanskim in tujini ladjam, ki plujejo skozi tržaško pristanišče. Iz istega skladišča bodo dobavljali blago tudi drugim i-tali.ianakim pristaniščem.
Enako skladišče je odprto na Reki tržaško podjetje »Adriatic«. Vrednost blaga, ki je sedaj v omenjenem skladišču v Trstu, ne presega vsote 10 milijonov lir. Sporazum med podjetjema je začel veljati s prvim januarjem 1960.
S — «» —
Izložbeni natečaj pijač
Trgovinska zbornica priredi od 25. januarja do 7. februarja izložbeni natečaj, namenjen alkoholnim pijačam krajevne proizvodnje. Namen natečaja je, bolje seznaniti kupce z domačimi proizvodi ter povečati njihovo potrošnjo. Izložbe lahko priredijo trgovine in javni lokali tržaškega področja in te dni pošiljajo pravilnik in pristopnico vsem zainteresiranim. Prošnje se lahko pošiljajo »tajništvu za izložbeni natečaj« trgvnske zbrnice do 18. januarja. Trgovinska zbornica upa, da se bodo trgovci na drobno in gostinci udeležili natečaja v velikem številu Za nagrade je določenih 200.000 lir in prva nagrada znaša 80.000 lir, to je 30.00* lir več kot lani. Srebrne kolajne pa bodo izročili prvim 10 zmagovalcem.
lev par’*-, ne, ker ustava zagotavlja vsem po 274 545 lir, desetice pa po 16
kinitev javnih hiš. Zanimivo i menla zakonski osnutek, ki enakopravnost. Da bi izenačili tisoč 800 lir.
		«»				
	LOTERIJA				
BAHI	52	10	53	7	62
CAGLIARI	61	64	19	2	29
FLORENCA	85	44	U	58	19
GENOVA	54	48	13	42	31
MILAN	7	50	84	33	55
NEAPELJ	31	89	46	23	81
T ALERMO	73	17	66	56	31
KIM	27	33	42	44	62
TURIN	84	76	34	88	60
BENETKE	74	24	61	87	25
položaj v lestvici. Trenutno so na 4. mestu. Hud pa je poraz, ki so ga doživeli belo modri Sovodenjci na igrišču Kaprive; poraz je še hujši, ker Sovodenjci niso izkoristili smole, ki jo je imel S. Canciano. Razlika med Sovodnja-mi in med obema vodilnima enajstoricama se je tako še samo povečala. Moraro, ki ni izgubljal ž« štiri tedne, je popolnoma podlegel na igrišču Hausbrandta. Ločnik igra izmenoma slabo na domačem i-grišču in zelo aobro v zunanjih tekmah. Zato je tudi to pot zmagal na igrišču S. Manca. Nekaj podobnega bi se lahko reklo o Romani, ki je zmagala s S Lorenzom in je tako že šestič zaporedoma zmagala na nasprotnikovem igrišču. Enajstorici iz Fare in Panzana sta zmagali ,kot se je predvidevalo na domačem igrišču Farra je dobila tekmo s Zagrajem 5-0, Panzano pa z Villesom 3-1.
Najvažnejši tekmi današnjega programa sta brez dvoma dvoboja med S. Cancianom in Panzanom ter Romana-Moraro. Enajstorica, ki vodi na lestvici, bo imele teško delo, saj so nogometaši iz Panzana trenutno v polnem poleta. Direktni antagonist prvo plasiranega moštva to se pravi enajstorica Romana, pa bo t-grala na domačem igrišču proti belo črnim iz Morara. Predvideva se, da ta tekma ne bo posebno huda; ne sme se pa pozabiti, da so fantje iz Morara sposobni preskrbeti še kakšno presenečenje, pa čeprav v zadnjem trenutku. Sovodenjci bodo seveda skušali zabrisati z zmago nad enaj storico iz S. Lorenza slab vtis, ki so ga naredili s Tekmo v Kaprivi. Upanje na zmago je veliko, toliko bolje ker rume-nomrdeča enajstorica ne bi smela predstavljati nepremagljive ovire. Zanimiva in napeta bi morala biti tekma med Podgoro in Hausbrand-tom. Prav iz tega razloga gostje lahko upajo, da’ se bodo vrnili domov s kakšno dragoceno točko v žepu. Isto velja za Kaprivo, ki bo šla igrat v Zagraj. Ločnik in Farra bi morala zmagati v tekmah proti Villesse, oziroma S. Marco.
SOVODNJE-S. LORENZO
Danes popoldne bodo So-vodnje igrale na domačem l-grišču z mlado enajstorico S. Lorenzo iz Moše To bo 10. tekma v prvem kolu diletantskega prvenstva Belo modra domača enajstorica bo na vsak način skusaia zmagati, zlasti še, če se upošteva, da je v nedeljo nepričakovano izgubila v Kaprivi. Popolnoma jasno je, da Sovodenjci niso več pripravljeni darovati drugim dragocene točke, in bodo torej skusali «prodati svojo kožo« čim dražje. Težko je izreči kakršnokoli predvidevanje, posebno še, če se upošteva, da so gostje iz Mošt- zelo neenakomerni v svojem igranju. Čeprav so kot moštvo precej dobro vigrani, jim je vseeno težko popolnoma zaupati.
Domači navijači pričakujejo z velikim zanimanjem današnjo tekmo Samo na a način se bo lahko objektivno presodile realne zmožnosti uomače enajstonce, za katero se je nekolJto v skrbeh zlasti še po zadnjem razočaranju. Na žalost je treba zabeležiti v moštvu nekatere spremembe, ki bodo potrebne zaradi izključitve krilca Fer-folje. 1 erfolja je bil izključen samo zato, ker si je dovolil opozorili sodnika Pinzi-na iz Gorice na nekatere napake, ki se tičejo sodenja tekme. Te opazke je naredil po že končani tekmi s Kaprivo. Resnica je da je go- I
spod Pinzin sodil tekmo na zelo nevšečen in klavrn način.
Dejstvo, da bo manjkal e-najstorici tako dober in resen igralec kot je Ferfolja, bo brez dvoma vplivalo na zmogljivost moštva. Trener Donda bo moral zato zamašiti vrzel in bo uporabil mladega Perica. Le na ta način bo preprečil izmenjavo vlog med o-stalimi igralci.
Igralci, ki so sklicani v slačilnico točno ob 14. uri, so naslednji:	Šuligoj, Hmeljak,
Devetak, Podgornik, Vižintin I., Peric, Plesničar, Oblak, Vižintin III., Vižintin II., Pete-jan I., in Anselmi  «» - —
Najdeni predmeti
Poveljstvu mestnih stražnikov so pošteni najditelji izročili v varstvo naslednje najdene predmete: dva para temnih naočnikov, par naočnikov, čelado za motocikliste, meškj volnen plašč, tri kolesa (dve moški in eno žensko), zlato zaponko, žensko uro, ogrlico iz umetnih biserov, par moških rokavic, denarnico z vsoto denarja ter žensko denarnico.
Kdor dokaže, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov •’ Ul. Mazzini št. 7 _—«»-----------------
Kino v Gorici
CORSO. 14.00 «Trnuljčica».
barvna slikanica.
VERDI. 14.30: »Kleopatrine le. gije», L. Cristal, G. Marchal, v barvah.
VITTORIA. 14.30: «Indijanski vodnik«, C. Walker, J. Rus-sell, v barvah.
CENTRALE. 15.00: »Zavojevalec Mongolov«, B; Andrejev, Miškova, cinemascope v bar. vah.
MODERNO. 14.30: »Romelov zaklad«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
bo gostovalo v Gorici. v nedeljo 17. t. m. s komedijo v treh dejanjih
Him - ZLATI DEČEK
Spisal Josip Tavčar Predstavi ob 16.30 in 20.
( MALI OGLASI )
1SCEMO VAJENKO (banconiera) za bar v Gemom — Furlanija. Informacije v restavraciji »Zvezda« na Trgu Sv. Antona v Gorici.
Opozorilo naročnikom v Jugoslaviji
Naročnike za NEDELJSKO izdajo našega lista v JUGOSLAVIJI naprošamo, da bi do 31. januarja 1960 nakazali naročnino za I. polietje v znesku din 720.— ali četrtletno v znesku čin 360.—. Naročnina mora biti plačana vedno vsaj četrtletno naprej. - LIST BOMO POŠILJALI SAMO REDNIM PLAČNIKOM. — Naročnike, ki ne bi hoteli podaljšati naročnine prosimo, da nas o tem obvestijo takoj.
Vplačajte po položnici na «ADIT» Drž. zal. Slovenije — Ljubljana — tek. rač. pri Komunalni banki štev. 600-70/3-375.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVDZNIŠKO PODJETJE
7-
LA GORIZIANA
GORICA - Ul. Duca d’Aosta 68 . Tel. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA HI.AGA
ČITA	TE	LJl,
r
PRIMORSKI DNEVNIK
naročite
Telefonirajte na št. 37 338
za leto 196 U. — Tako boste prejemali list cenejše in poleg tega prejmete kot nagrado še lepo slovensko knjigo.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Včeraj na smučiščih v Wengenu, Le Brassusu in Grindeivaldu.
Milianti tretji na Lauberhornu
Za Šveda Erikssona kombinacija
Nemec Bogner zmagovalec v smuku v Wengenu. Eriksson prvi v skokih za kombinacijo, Finec Maenlvranfa prvi v teku na 15 km Jugoslovanska ženska štafeta 5. v Grindeivaldu
Veliko predolimpijsko mednarodno smučarsko tekmovanje v alpskih disciplinah v Wengenu ter v nordijskih disciplinah v Le Brassusu in za ženske v Grin-dewaldu, je včeraj priklenilo nase pozornost vsega smučarskega sveta, saj so kili z redkimi izjemami na startu vsi najboljši specialisti na svetu od Avstrijcev, Italijanov, Nemcev in Švicarjev pa do severnjakov, Poljakov in drugih
Presenečenje
v smuku
v Wengenu
WENGEN, 9.	—	Ze	prva
disciplina na programu v Wen-genu je prinesla presenečenje, saj je danes popoldne v smuku z Lauberhorna zmagal mladi komaj 17-letni Nemec Wil-ly Bogner, medtem ko na prvih mestih ni razen Miliantija niti enega cd glavnih favoritov, ki so bili tudi letos razni Schranzi, Staubi, Moltererji, Gramshammerji in še nekateri drugi.
Tekmovanje je potekalo v zelo težkih če ne celo nemogočih vremenskih pogojih, saj ves čas je divjal nad progo pravi snežni metež zaradi katerega je bil začetek na zahtevo jugoslovanskega in italijanskega člana razsodišča odložen za eno uro. start pa znižan za 1000 m tako, da je bila proga dolga praktično samo 2800 metrov, višinska razlika pa zmanjšana od 1014 m na 750 m. Na starta se je zbralo 119 smučarjev iz 18 držav in mri njimi tudi štirje Jugoslovani.
Kljub omenjenim spremembam, pa je prvih 20 tekmovalcev bilo vseeno oškodovanih zaradi slabe vidljivosti in pa zato, ker so gledalci, ki še niso bili o spremembah obveščeni, na nekaterih mestih zasedli progo. Tako je na primer prvi tekmovalec Avstrijec Egon Zimmermann I. zavozil med gledalce in odstopil. Med oškodovanimi so bili še Francoz Vuarnet, Avstrijci Gramm-shammer, Schranz, Molterer, Švicar Staub, Francoz Bozon in drugi. Šele potem, ko je 20 tekmovalcev že zdrselo po progi, se je megla nekoliko razpršila ,n najboljši čas je dosegel Nemec Lanig. potem Rie-del, Perillat in končno Bogner. V nadaljnjih spustih so simo Avstrijec Peppi Stiegler, Italijan Paride Milianti in Egon Zimmermann II. prehiteli Pe-rillata.
Od Jugoslovanov. je bil najboljši Klinar s časom 2’45"3 in Lakota s 3’14”3.
VRSTNI RED: 1. Willy Bo-iner (Nem.) 2’24”0. 2. Peppi Stiegler (Avst.) 2’27”0, 3. Paride Milianti (It.)	2’27"3,	4.
Egon Zimmermann (Avst.) 2’ in 27”4, 5. Guv Perillat (Fr.) 2’27”6, Eberhard Riedl (Vzh. Nem.) 2’28”1, 7. Hanspeter Lanig (Zah. Nem.) 2’28”5, 8. Bru- j no Alberti (It.) 2’28”7, 12. Bat-tista Pordon (It) 2’7fl”3,	15.
Sepp Behr (Nem.) 2’31”1, 16. Ernst Scherzer (Vzh Nem ) in Carlo Senoner (It.) 2’31”3, 26 Osvaldo Picchiottino (It.) 2' in 33”2.
Za Erikssona tek
in kombinacija
LE BRASSUS, 9. — Tekmovanje v klasičnih disciplinah v Le Brassusu v Švici se je začelo s skoki za kombinacijo. Zmagal je olimpijski in svetovni prvak Šved Bengt Eriksson pred Avstrijcem A. Leodolter-jem in Cehoslovakom Marti-nakom. Od Italijanov je bil najboljši Aldo Pedrana, ki se je uvrstil na 11. mesto, Enzo Perin pa 13. mesto isicer z daljšimi skoki toda s padcem. Jugoslovani niso tekmovali. VRSTNI RED: l. Eriksson (Sved.) 228,5 točk (78 in 79 m).
2. A. Leodolter (Avst.) 217,5 (77 in 80 m), 3. Martinak (CSR) 208 (76 in 73 m), 4. Rii-konen (Fin.) 207,5 (74 in 70 m),
5 Karpiei (Polj.) 206,5 (77 in 75 in), 6. Schiffner (Nem ) 204,5, 7. Egger (Avst) 195, 9.
Gron-Gasienica (Polj.) 189, 10 Kaelen (Sv.) 172,5, 11. Pedra-na (ID 169,5 (66 in 62 m), 13. Perin (It.) 148 (76 in 78 s padcem).
Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo s tekom na 15 km za člane, veljavnim tudi za kombinacijo ter s tekom na 8 km za jun orje. V obeh konkurencah so nastopili tudi italijanski ir. jugoslovanski smučarji, vendar pa nam do časa poročanja plasma Jugoslovanov ni znan.
V teicu na 15 km je zmagal Finec Maentyranta, na 9. mesto pa se je uvrstil Šved Bengt Eriksso-i, kar mu je zadostovalo, da je osvojil prvo mesto tudi v kombinaciji. Od Italija, nov se je v teku najbolje plasiral Giulio De Florian, ki je bil 6., mod juniorji pa sta se uvrstila na 2. in 3. mesto Italijana Bacher in Vierin, na prvo pa Francoz Pires.
TEK NA 15 KM: 1. Maen-tvranta (Fin.) 55’38”, 2. Rysu!a (Polj.) 55’45”, 3. Rey (Sv.) 55’ in 58”, 4. Baume (Sv.) 56’84”, 5. De Florian (It.) 56’07”, 6. Hocher (Sv.) 56’08”, 7. Mateja (Polj.) 57’(!8", 8. Merraet (Fr.) 57’15”, 9. Eriksson (Sved.) in Federico De Florian (It.) 57’ in 22”, 11. Steiner (It.) 57’23”, 12. Fattor (It.) 57’25”, 15. Sche. natti (It.) 58’17”, 19. Martinelli (It.) 5S’50”, 22. Stuffer (It) 59”17”.
JUNIORJI (8 KM): 1. Pires (Fr.) 30 40”, 2. Bacher (It.) 31’ in 24”, 3. Vierin (It.) 31’40”.
KONČNI VRSTNI RED ZA KOMBINACIJO:	1. Eriksson
(Sved.) 458,10 točk, 2. Leodolter (Avst.) 452,10, 3. Karpiei (Polj.) 448,90,	4. Riikonen
(Fin.) 444, 5. Martinak (CSR) 442,20, 6 Neusse (CSR) 438,78, 7. Egger (Avst.) 421,70, 8. Kae-lin (Sv.) 412,59, 9. Gron-Gasienica (Polj.) 409.70, 10. Pedrana (It.)	391,20, 11. Perin (It.)
376,23.
Poljakinje v štafeti
GRINDEVJALD, 9. — Danes
dopoldne se je v Grindewaldu zaključilo mednarodno žensko smučarsko tekmovanje v tekih z nastopom štafet na 3x5 km
Kot je bilo pričakovati je v
odsotnosti sovjetskih in skandinavskih tekmovalk, zmagala štafeta Poljske v sestavi Hele. na Gasienica - Daniel - Štefabi-ja Biegum in Josefa Cernjav-ska pred štafetami Zahodne Nemčije, Češkoslovaške, Vzh. Nemčije, Jugoslavije, Zahodne Nemčije II. in Švice. Zahodne Nemke so tekle v sestavi Stefi Koehrer - Helga Hermle _ Rita Czech - Blasi, Jugoslovanke pa v sestavi Cindrič - Belaj - Re-
VRSTNI RED:	1. Poljska
1.09’53”, 2. Zah. Nemčija 1.10’ in 31”, 3. Češkoslovaška 111’ in 22”, 4. Vzh. Nemčija 1.13’03”, 5. Jugoslavija 1.15’29”, 6. Zah. Nemčija II 1.16’39”, 7. Švica 1.20’45”.
Odlični italijanski alpski smučar Pardi Milianti med smukom
Košarkarsko prvenstvo se danes nadaljuje
Stock proti Stelli Azzurri favorit toda samo pogojno
Debut ladrčana Perice v italijanskem prvenstvu
Zimski premor italijanskih košarkarjev med jesenskim in spomladanskim delom prvenstva je pri kraju in danes bodo na programu prva srečanja v povratnem kolu. Nekaj moštev je odmor izkoristilo za prijateljska mednarodna srečanja in za prirejanje bolj ali manj tradicionalnih turnirjev, nekatera so gostovala v inozemstvu, večina pa je odmor izkoristilo za interne treninge, da si ohranijo kondicijo, ki bo posebno koristila moštvom, ki se morajo zaradi pomanjkanja tehničnih kvalitet oslanjati v prvi vrsti na fizično moč.
Vodilni petorki nrvenstva Prve serije Simmenthal in O-
ransoda Virtus bosta v prvem povratnem kolu gostovali na tujih igriščih, vendar pa proti nasprotnikoma, ki zanju ne predstavljata niti najmanjše nevarnosti.
Simmenthal je v decembru, in v prvih dneh tega meseca bil na turneji po Sredozemlju. Na programu je imel tri srečanja, odigral pa je samo dve, ker je bilo tretje v Kairu pro-
IIMIIIIIIMIIMlIlUIIIIIIIIMIIIMItlllllltlllllinilllllllfllllllllHIItlllllMIHIIIIIMIIIHIItllllllllllllllllllllllllllMIlllllMIlIlllllltlllllllllMIIIIIIIfllllllllMIIIIIIIlillfllllllllllllllllllllllMHIIIIIIIIIIIIIIIMIllllltlllllllHItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllMIllll
Brez štirih tituiarcev danes proti Veroni
Triestina odpotovala v Verono brez Radiceja in Magistrellija
Prvega je zamenjal Degrassi, drugega Bel Negro. Budine ali Frigeri srednji krilec? Auber rezerva
Triestina je včeraj ob 12,53 odpotovala v Verono brez Radiceja, Vargliena, Magistrellija in Taccole, torej kar brez štirih stalnih članov prvega moštva. Varglien in Taccola sta bila izključena iz formacije že prej zaradi bolezni, Radiče in Magistrelli pa včeraj dopoldne petem ko ju je trener Trevisan še enkrat preizkusil na občinskem stadionu pri Sv. Soboti.
Oba igralca sta namreč sama izjavila, da zaradi komaj prestane influence nista v dobri formi in da ne želita biti vključena v enajstorico, ker ne bi mogla igrati s polno zmogljivostjo.
Trevisa-n se je moral tako s težkim srcem odreči še dvema važnima elementoma, ki sta v zadnjem času skupno z Var-glienom prestavljala dejansko ogrodje moštva.
V Verono so tako odpotovali:	Bandini; Frigeri, Brach;
Szcke, Dudine. Degrassi; Man-tovaai, Puia, Sccchi, Del Negro, Fortunato in kot rezerva Auber.
Navedena postava bi utegnila biti dokončna, vendar pa je pred odhodom trener še imel pomisleke glede Dudineja kot
srednjega krilca. Ni izključeno. da se bo v zadnjem trenutku premislil in postavil na sredino krilske vrste izkušenejšega Frigeriia, Dudineja pa na njegovo mesto desnega beka. # * #
Verona je svoje priprave za srečanje s Triestino zaključila že v petek popoldne z laž-
HI llllllll llllll II lllll llllllllll lllltllll IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII llllllllIllIlllllllllllllllHlllltllllllllllllll
Avtomobilska nagrada Nove Zelandije
i (Cooper) prvi
po odstopu Stirlinga Mossa
Angleški piiat je zavozil s proge, vendar se ni poškodoval
AUKSKLAND, 9. — Avstralec Jack Brabham, svetovni prvak formule 1, je zmagal v dirki za veliko avtomobilsko nagrado Nove Zelandije na dirkališču v Ardmore Brabham je prevozil 75 krogov dirkališča v skupni dolžini 241,930 km v času 1.43’49”2 s povprečno hitrostjo 139,509 km na uro.
Dirki je prisostvovalo okrog sto tisoč gledalcev, startalo pa je 24 pilotov. Vodstvo je takoj po startu prevzel 22-letni Novozelandec Bruce Mac La-ren pred Angležem Stirlingom Mosr.om, Avstralec Jack Brabham, Ki je kot prva dva, pilotiral avto «Cooper Climax». pa je bil na petem mestu. Toda Brabham je z izredno vož-
njo že v drugem krogu prevzel vodstvo pred Mac Larenom in Mossom. V tretjem krogu je prevzel vodstvo Moss, ki je v naslednjih krogih odbil močne napade Brabhama, Mac Laren pa je že nekoliko zao-stal. Dotlej zelo zanimiva dirka je mnogo izgubila na svoji privlačnosti v 2b\ krogu, ko je Moss med prehitevanjem Brabhama, ki mu je malo prej ušel, na ovinku zlomil menjalnik in zavozil s proge na travnik.
VRSTNI RED: 1. Brabham (Cooper) 1.43’49”2, 2. Mac Laren (Cooper) 1.43’49”8, 3. Stii-wel! (Cooper) 1.44’26”, 4. Jones (Cooper), 5. Mansell (Mašerah), 6. Glass (Maserati).
Danes v Trstu
NOGOMET CRDA - Pro Romans, diletanti. Igrišče pri Sv. Ivanu ob 14,30;
Ponziana - Terzo, diletanti. Igrišče Ponziane ob 14.30;
Edera - Mossa, diletanti. Igrišče v Ul. Flavia ob 14.30;
Muggesana - Ronchi, diletanti. Igrišče v Miljah ob 14.30;
Triestina - Verona, Pokal De Martino _ skupina C. Občinski stadion.
KOŠARKA Stock - Stella Azzurra, 1 Prva serija. Športna palača ob 18;
Stock - Autonomi Torino
ženska A serija. Športna palača ob 16.30:
HOKEJ NA TRAVI Finale za trofejo Brosch.
Igrišče pri Sv. Alojziju ob 14.30.
JUDO
Deželno prvenstvo. Telovadnica FIAP v paviljonu D na velesejmu, ob 11. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebel-lu. Začetek ob 14. Glavna dirka aPremio dei vini», 330.000 lir, proga 1700 m. Tudi dirka za Totip.
Bissoli; Zamperlini, Fasisetta; Cera, Begalli, Beltrami; Bissi, Bagnoli, Corso, Tinazzi, Ba-ruffi.
PLAVANJE
Zopet nova rekorda lise Kontadsove
SYDNEY, 9, — lisa Kon-rads je v okviru plavalnega prvenstva Novega južnega ffa. lesa postavila nova svetovna rekorda na 400 m in 440 yar-dov s časom 4’45”4.
Rekord na 440 yardov je za 3”2 boljši od rekorda, ki ga je oktobra 1956 postavila Avstralka Loraine Crapp, rekord na 400 m pa je za 1"8 boljši od meje, ki jo je določila mednarodna plavalna zve-za.
V izredno slikovitem finalu je lisa prehitela za 20 yar-dov Crappovo, ki je bila druga s časom 4’59”7, na tretja mesto se je uvrstila Sandra Morgan s časom 4’59”9.
Pojasnilo tiskovnega urada Nacionalne zveze
Poskusni prenosi z
radio-televizijski nogometnih tekem
Poskusne oddaje bodo trajale tri zaporedne nedelje začenši od danes
MILAN, 9. — V zvezi z vestmi o sporazumu, do katerega naj bi prišlo med RAI-TV in Nacionalno nogometno zvezo glede novih radio-televizijskih nogometnih programov, je šef tiskovnega urada Nacionalne zveze Luigi Scarambone izjavil naslednje:
•Za sedaj je še vedno v veljavi, brez kakršne koli spremembe, sporazum, ki je bil sklenjen novembra 1958 in ki «elja do 30. jun. 1962. V jeseni je RAI-TV predlagala Nacionalni zvezi razširitev dogovora. Predlogi radio-televizij-tka družbe in protipredlogi Nacionalne zveze so bili predmet proučevanja v minilih mesecih v Rimu in v Milanu. Dosežen je bil lep napredek in lahko se predvideva, da bo dosežen sporazum v dopolnitev že obstoječega. Medtem pa te. na svojem sobotnem zaseda-niu v Milanu izvršni odbor Nacionalne zveze F1GC, bodisi da ugodi zahtevam športnikov in radijskih ter televizij-skih naročnikov, bodisi da o-mogoči RAI-TV takojšnjo teh-
iiiiMiMiiimiMiiliiiiMiiiiiiimmiitiMmilllillliuitiimimiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiliitnillltitliltlml
OLIMPIJSKE NOVICE
jim kondicijskim treningom. Vsi njeni igrale; so v dobri fizični kondiciji in v dobri formi, kar velm še posebno za Corsa, ki je na zadnjem treningu proti juniorjem dosegel sam štiri gole, za Tinazzija in za Bissija.
Postava Verone bo po vsej verjetnosti naslednja:
Ameriško moštvo že določeno
NEW YORK, 9. — VVallace Bud, Werner, eden izmed treh najboljših smučarjev na svetu, ki si je pred mesecem dni zlomil nogo ni bil vključen v ameriško olimpijsko smučarsko moštvo katerega sestava je bila objavljena danes. Ameriško olimpijsko moštvo sestavlja 8 moških in 6 žensk.
Moški: James Barrier, Frank Brown, Gordon Eaton, Charles Ferriers, Scott Corsuch, Mac Marolt, Thomas Corcoran in Marvin Melville.
Zenske:	Beverly Anderson,
Renie Cox, Jean Hannah, Linda Meyer, Betty Enite in Pen-ny Pitou.
Sneg v St j uti w Valleyu
SQUAW VALLF,Y, 9. — V Squaw Valleyu, kjer bo čez dobre tri tedne zimska olim-piada, je končno začelo izdatno snežiti. Snežni metež se je začel preteklo noč in po
prognozah meteorološke službe ga bo zapadlo najmanj 60 cm.
Doslej je bilo snega komaj 25 cm.
Prodaja vstopnic za olimpiado v Rimu
RIM, 9. — V ponedeljek 11.	.	  -
januarja bodo uradi CIT po!^en®tvu. v b0l?u> ki bo od 23 vsej Italiji začeli sprejemati!00 . JanuarJ.a na olimpijski prednaročila za vstopnice za j Pr0S’ v Gortini. Ti dve moštvi vse tekme v okviru 17 olim-j s*;a se namreč uvrstili na pr-piade v Rimu.	vi	dve	mesti	v izbirnih vož-
,	.	njah in sta prehiteli skoraj za
prednaroce- L sekundi dvojico Menardi -vanje omejeno samo na tuje|Dim.,ni ki bo zaradl , države, v Italiji pa samo na | rp7Prv, ’	-
nično prilagoditev potrebam novih predvidenih programov sklenil, da naj bodo za tr: nedelje začenši od jutri 10. jan., izvršeni poskusi z večstransko radiokroniko ter z indirektnimi televizijskimi prenosi pod pogojem, da ne bodo predstavljali precedenta ali obveze. Dogovorjeno je tudi bilo, tako kot je v praksi že nekaj let za radiokroniko, da ne bo za oddaje izdnn nobeno predhod no sporočilo. Večstranska ra-diokromka (obstoječa ■ glavne kronike v katero bodo vključeni odlomki z drugih te kem) se bo začela v prvi minuti med odmorom takoj on zaključku prvega polčasa in nadaljevala do konca dragega polčasa. Indirektni televizijski prenosi tekem A oz li lige (po izbiri na osnovi tehničnih ugotovitev izvedencev na rez-lienih igriščih) se bo začel cb 18.30.
Nacionalna zveza in klubi ki jo sestavljajo, so dali s tem, da so omogočili izboljšanje in izpopolnitev nogomet nih radijskih in televizijskih oddaj še pred podpisom sporazumov dokaz velike občuti posti do javnega mnenia. če pa bi ipdiskrecije alede teh povzročile klubom težko in ne. opravičeno škodo, bo Nacionalna zveza prisiljena zahtevati prekinitev teh poskusov*
— ■■ «»----
Svetovno prvenstvo v bobu
Zardini - Alberti in Monti - Alvera
COR11NA D’AMPEZZO, 9. — Moštvi Zardini - Alberti in Monti - Alvera bosta zastopali Italijo na svetovnem pr-
osebe, ki imajo pravico do olimpijske ali športne kvalifikacije.
Kako veliko zanimanje vlada za rimsko olimpiado dokazuje dejstvo, da je bilo doslej rezerviranih vstopnic za 559 milijonov lir. Od tega odpade na Nemčijo 106. i 22.600 lir, na Italijo 93.278.400 lir, na ZDA 71.742.700 lir, na Anglijo 67 229.500 lir,	’	’	'
27.612.700 lir.
rezervi.
Med današnjima dvema izbirnima vožnjama je bil rekord proge, ki ga je včeraj dosegel Zard.nijev bob s ča-som_ 1’19"40, kar šestkrat izboljšan. Nov rekord ima zopet Zardini z izrednim časom 1’18”64.
Končni vrstni red po štirih reakcijskih vožnjah; 1. Zar-_ _ dini - Alberti 5’16”86. 2. Mnn-na Avstralijo ti . Alvera 5’1R”07, 3. Menardi-IDimanj 5’20”73.
ti drugoplasiranemu moštvu egiptovskega prvenstva prekinjeno zaradi dežja pri stanju 24:6 za Simmenthal. Bred tem srečanjem je Simmenthal premagal prvaka Egipta Gerizo s 64:56, nato pa še reprezentanco Libije z 88:32 v Tripolisu. Njegovi igralci so zaradi tega v odlični formi in S. Agostino jim bo le s težavo nudil odpor. Uspeh zanj bo že, če bo dosegel poraz v mejah dostojnosti, kar v ostalem ni izključeno, saj se S. Agostino kijub praktično brezizglednemu položaju na dnu lestvice še vedno pogumno bori.
Oransoda-Virtus bo naletel v Livirnu na močnejšega nasprotnika, katerega pa bi moral kljub vsemu premagati. Virtus je v prvem delu prvenstva kljub porazu proti direktnemu rivalu za prvo mesto —-Simmenthalu, morda najbolj prepričal s stalnostjo forme in prihodnji koledar je zanj ugoden z izjemo enega samega srečanja na tujem igrišču in sicer proti Ignisu v Varese. Livorno je začel letošnje prvenstvo s skromnimi zahtevami, toda z zadnjimi uspehi si je znatno izboljšal položaj in še kakšna priborjena točka bi mu lahko brez nadaljnjega zagotovila obstoj v elitni družbi.
Tretjeplasirani Ignis bo igral na svojem igrišču proti skromni Giri. Moštvo iz Vareseja je trenutno v odlični formi, ka-
do Pomilio in njegovi tovariši zaigrali v Trstu z vse drugačno ambicijo.
Stock se je na to srečanje cestno pripravljal in za zadnjo kolavdacijo mu je služilo mednarodno srečanje z Beogradom, ki se je tudi končalo z njegovo popolnoma zasluženo zmago. Zal pa ta zmaga ne more služiti za zanesljivo ocenitev Stockove trenutne forme, ker so gostje igrali očitno utrujeni. Nam se je igra tržaškega moštva zdela premalo koordinirana in njegovi napadi vse preveč sporadični in slučajni, namesto da bi bili plod dobro zasnovane taktike. Zadovoljila nas je edino njegova hitrost, ki je v ostalem tudi znano tradicionalno orožje Tržačanov v igri proti močnejšim nasprotnikom. Za Perico, za katerega bo njegov današnji nastop predstavljal
MARIO PERICA
tero je potrdilo tudi na pravkar zaključenem turnirju za trofejo Borghi, na katerem je osvojilo prve mesto s finalno zmago nad drugoplasirano peterko jugoslovanskega prvenstva — Beogradom. V srečanju z Giro se bo seveda hotelo oddolžiti svojemu gostu za poraz v prvem srečanju v Bologni, kar prav gotovo ne ho tako težka stvar, saj je Gi-ra trenutno na predzadnjem mestu, čeprav ima v svoji karieri za seboj že zelo lepe uspehe.
V manj ugodnem položaju kot Ignis bo to nedeljo rimska Stella Azzurra, ki bo gostovala v Trstu proti Stocku. Tržačani se namreč borijo za obstoj in bodo zaradi tega zaigrali za zmago za vsako ceno
Stella Azzurra je v pretekih dneh gostovala v Ljubljani na mednarodnem turnirju, ki se je zanjo končal katastrofa' no. Izgubila je v vseh treh nastopih proti Olimpiji, Zadru m poljskemu prvaku Lechu ter se uvrstila na zadnje mesto. Poročila .sicer pravijo, da je bila njena igra tehnično le-Ja in kvalitetna, da pa sloni na zastarelem sistemu. Seveda F.a ta turnirski neuspeh Rimljanov ne sme zavajati, kajti vedeti je tre.*a da je prvenstvo nekaj drugega in da bo-
LESTVICA
SIMMENTHAL	26
ORANSODA VIRTUS	25
IGNIS	21
STELLA AZZURRA	21
FONTE LEVISSIMA	19
LANCO	19
PETRARCA	19
LIVORNO	18
REYER	18
STOCK	17
GIRA	16
S. AGOSTINO	14
debut v italijanskem prvenstvu. smo že enkrat dejali, da ni igralec velikega formata in predvsem ne velikih fizičnih zmogljivosti. Priznati pa je treba, da je hiter in gibčen in s svojo dinamičnostjo kar dobro posvežilo za Stock.
Zelo izenačena utegne biti tekma v Pesaru med domačim Lancom in beneškim Re-yerjem. Domačini se bodo lahko le delno zanašali na Ce-scuttija, ki ni v najboljši fizični kondiciji in zaradi tega bodo morali ostali igralci napeti vse sile, če bodo hoteli biti kos v zadnjem času presenetljivemu Reyerju, ki ne razpolaga z igralci vrhunskega razreda, ki pa znajo zaigrati ubrano in odločno.
Prav tako negotov je izid srečanja v Padovi med Petrar-com in Fonte Levissimo, čeprav je Petrarca iz raznih razlogov favorit. Prvič je Petrarca med odmorom gostoval v Amsterdamu in dosegel v močni turnirski konkurenci zadovoljivo drago mesto. Drugič bo igral na domačem terenu in pred domačim občinstvom m tretjič — njegova forma je trenutno odlična, kar nikakor ni mogoče trditi za Fonte Levissimo iz Cantuja, ki je na turnirju v Varese zavzela šele tretje mesto po dveh g'adkih porazih oroti Ignisu in Beogradu^ in z eno samo zmago nad šibkim Antibesom.
Pri ženskem prvenstvu A serije se ne kaže na dolgo zadrževati. Udinese ostaja še naprej slej ko Drej edini favorit za prvo mesto, vrsta Stock na edini za drugo mesto. Videm-čanke bodo danes brez vsake bojazni za rezultat gostovale ' MRanu oroti 070, Tržačanke oa bodo sprejele v goste Talmone Torii.o, katere so premagale tudi že v prvi tekmi v Tu-;nu z 12 koši razlike V ostalih treh tekmah se bodo srečale vrste: Luhmm-Monte-eatini v Mantovi (39/9 v prvi tekme), Fiat-Fontana v Turinu (42/31 'n Omsa-Standa v Faen-zi (25:53).
—— it v---
Thomas spet skače
NtVV YORK. 9. - Mladi a-meriški sKakalec v -t:šino John Thomas, ki se je lani hudo poškodoval na nogi, je zopet v izvrstni formi. Na treningu, ki ga je začel pred nekaj tedni, je baje preskočil višino 2,18 m. kar bi bilo za 2 cm več od uradnega svetovnega rekorda Rusa ‘-depa-nova. Tudi Charles Dumas ie na tieningu preskočil višino 2,13 m.
A. F. P K E V O S T
Jeza in sram sta me dušila, da se odgovoriti
nisem mogel
Videlo se je, kako starcu rojijo po glavi razne misli, ki so se čez hip razdivjale v divjo togotnost..
«Lopov,» je vpil name, «prav gotovo si mi ubil sina!» Psovka me ie ostro zbodla.
«Ti stari hudobec,» sem	mu drzno	°dvrnil «če bi že	moral
12 tvoje družine koga ubiti,	bi	moral	mačeti pri tebi.*
♦Trdno	ga držita!» je zapov^ »i,	kmi"ie ž mn«
T	Nato je	dodal: «Povedati mt mora	kal je z mojim sinom.
Jutri ga bom dal obesiti, če	mi	pri pnc-i «ie Pme- Je	napra-
Odbmsn sem mu: «Ti me boš dajal’0Ja4a‘^n«»®nei! Taki. kakor si ti, so zreli za vishce Ved da em žiahtnejše in čistejše krvi od tebe. Da ltem Ul » ^ dal s*nu. če me bos se nadalje Jezil, ga 4.,,bei Preden napoči jutrišnji dan. Za njim^ pa. - da’v kj(j .
Tako sem se mu po neprevidnosti i -	> g(avo
njegov sin.	V navalu jeze sem bil pac	iz* ./j p d	..
.	Poklical	je nekaj drugih biričev, ki so cakah jPred	vrati,
in jim naročil, naj primejo vse riuzaDmke ves
♦O, gospod vitez,* se je začel rogati, «vi	pomirite	se
moj sin, in ga boste dali zadaviti, kajneda? Nar pomirite
m® že uredili zadevo!*	napravil	hudo
V tistem hipu sem sprevidel, da sem
napako.	nostelii 'h jokala.
Pristopil sem k Manon, ki Je sedela hJ> P°s ^oč je imela 8 Posmehljivo udvorljivostjo je namignil, kaksn
nad očetom in nad sinom in kako jo je znala uporabiti. Stari pošastni pohotnež se je hotel še z njo poigrati.
«Glej,	da se je	ne dotakneš!*	sem viknil,	«sam	bog	te
potem ne reši več iz	mojih rok.*
Odšel je in pustil v sobi tri biriče ter jim naročil, naj skrbijo, da se čimprej oblečeva.
Ne vem, kaj je nameraval storiti z nama Morda bi bila dosegla še svobodo, če bi mu bila povedala, kje je njegov sin. Ko sem se oblačil, sem razmišljal, ali ne bi kazalo res tako ukreniti.
če je že imel kaj takega v glavi, ko je cdhajal iz sobe, se je povsem izpremenil, ko se je vrnil, šel je namreč spraševat služabnike, ki so jih prijeli biriči. A od tistih, ki jih je	Manon	prepustil	sin, ni mogel	izvleči ničesar.
Ko je	zvedel, da	je bil Marcel	že poprej v	najini	službi,
se je odločil, da ga z grožnjami pripravi do besede.
Marcel je bil zvest dečko, a neroden in robat. Spomin na ono, kar je bil napravil v poboljševalni«, ko je reševal Manon, in strah, ki mu ga je vlival G.M., sta pretresla njegovega slabotnega duha. Videl se je že, kako ga vodijo na vislice, ali vsaj k natezalnici. Obljubil je razodeti vse, kar je vedel, če mu rešijo življenje
Tako se je stari G.M. prepričal, da je najina zadeva resnejša in bolj zločinska, kakor si je skraja mislil.
Marcelu ni obljubil samo življenja, ampak tudi nagrado za vse kar bo izpovedal. Nesrečnež je razodel del najinega načrta, o katerem sva se z Manon odkrito menila pred njim, ker je sem in tja tudi on v njem sodeloval. Res je, da ni prav ničesar vedel o spremembi, ki je nastala v Parizu. Ob odhodu iz Chaillota je bil obveščen o podvigu, ki ga je bilo treba izvršiti, in o svoji vlogi, ki naj bi jo bil prevzel.
Izjavil je, da sva z Manon nameravala potegniti njego-ve3®: sina; ona čakala je le še deset tisoč frankov, ako jih medtem že ni prejela, in potem bi jih po najinem načrtu niKoli več ne videli dediči rodbine G.M.
Po tem razkritju je starec ves besen privihral zopet k S0'>0- Brez besede je šel v sobico in kaj kmalu našel denar in dragulje. Zaripel v obraz se je vrnil in kazal UKradeno blago, kakor se je izvolil izražati .zraven pa naju
obmetoval z grdimi očitki. Manon je pomolil pod nos biserno ogrlico in zapestnice.
S porogljivim nasmeškom jo je vprašal «Si že kdaj videla tole? Najbrž tega ne vidiš prvič te dni. Isto je, pri moji veri, da! Prav tole si si želela, golobičica! Sedaj razumem. Uboga otroka, prav ljubka sta oba! Le žal, da sta tudi malo potepinska.*
Togota mi je razganjala srce ob takih žaljivih besedah. O bog, česa ne bi bil dal, da bi bil samo za trenutek piost!
Naposled sem se toliko premagal, da sem mu v vsej mirnosti, ki pa ni bila drugega kot višek gneva dejal:
♦Prenehajte, gospod, s tem žaljivim norčevanjem! Za kaj gre? Slišite, kaj kanite narediti z nama?*
«Za to gre. gospod vitez,* mi je odgovoril «da poid'*’e naravnost v Chš,telet. Jutri bo nov dan: bolj jasno bomo pogledali stvari v obraz in upam, da	boste	take	dobrotljivi
in mi povedali nazadnje, kje je moj	sin.*
Ne da bi dolgo razmišljal, sem doumel, da bodo presneto hude posledice, če naju zapro v CMtelet. Kar streslo me je, ko senr meril nevarnost. Pri vsem svojem ponosu sem sprevidel, da bo treba kloniti pod težo usode in se prilizovati najhujšemu sovražniku, da bi s pohlevnostjo kaj dosegel Spoštljivo sem ga prosil, naj me posluša vsaj minuto.
«Obsojam samega sebe, gospod,* sem zače’, «in priznam da me je mladost zapeljala v strašne pregrehe. Kako se ne bi pritoževali, ko sem vas tako zalil! A, če veste, kakšna je moč ljubezni, če morete presoditi, kako trpi mlad človek, ki so mu vzeli vse. kar ljubi, boste morda sprevideli, da mi je le treba oprostiti, če sem si notel privoščiti majhno maščevanje, ali pa utegnete vsa) priznati, da	ie	s to sramoto
dovolj kazni. Ni me treba siliti ne z	ječo	ne	z	mučenjem,
da bi povedal, kje je vaš gospod sin. Na varnem je. Nisem mu nameraval škoditi in ne vas žaliti. Rad vam povem kraj, kjer mirno preživlja noč, če ste tako dobri, da nama naklonite svobodo.*
Moja prošnja starega tigra še malo ni ganila. S kroh > tom mi je obrnil hrbet. Izmomljal je nekaj besed in mi hotel dopovedati, da ve za najino rakauo od konca do kraja flastran sina, je dodal surovo, da ga bodo že našli, ker ga nisem ubil.
,	iu	,v Petit-Chfttelet,* je ukazal biričem, «in
giejie, aa vam vitez ne uide! Ta pretkanec se je izmuzni! ze iz Samt-Lazara.*
Odse! je. Kako mi je bilo pri srcu, si lahko mislite.
’ c3®”* sern vzkliknil, spokorno bom prejemal	udarce
tvoje	roke,	a da ta ničvredni uran z menoj tako	surovo
ravna, to me spravlja na rob obupa*
. Budči so naju prosili, naj jih ne pustiva predolgo čakati. Pri vratih so že imeli kočijo. Ponudil sem roko Manon, da bi jo povedel.
♦Pojdi, kraljica moja.* sem ji dejal, ♦pojdi in izpij do dna vso grenkobo najine usode. Morda bo bogu ugajalo, da nama nakloni srečnejših dni.*
Kočija naju je odpeljala. Manon ce ml je vrgla v naročje. Po	prihodu	gospoda G.M. je nisem slišal spregovoriti	besed1.
Ko	je	bila	tedaj sama z menoj. „e imela zame tisoč	nežnih
besed. Pri vsem si je očitala, da je sama zakrivile mojo nesrečo
Zatrjeval sem ji, da se ne bom nikoli ,ritoževal zastran svoje usode, dokler me bo ljubila.
♦Ni treba obžalovati mene,* sem nadaljeval ♦nekaj me-secev ječe me prav nič ne plaši in še vedno imam rajši Chateiet kakor Saint-Lazare. Le zate, draga dušica trepeče moje srce. Kako kruta usoda za tako božansko bitje1 Le kako more nebo tako trdo ravnati s svoio najpopolnejšo stvarjo! Zakaj nisva z rojstvom mejela tak h lastnosti k* bi se prilegale najini nesrečni usodi? Prejela sva duha, prnvi okus, čustvo, a kako bedno laliko^vse to uveljavi 'ava, medlem ko toliko nizkotnih duš, ki bi Zaslužile najino usodo uživa vso naklonjenost sreče.*
... misli so me navdajale z bolečino. A v primeri z mislijo na bodočnost vse to še ni bilo nič: strah za Manon me je razjedal. Bila je že v Hčpitalu, od koder se ji je po srecilo pobegniti. Vedel sem, da imajo padci te vrste izredno hude posledice. Hotel sem ji povedati, pred čim trepečem, pa sem se bal, da je ne bi premočno vznemirilo. Trepetal sem zavoljo nje, a se je nisem upal opozoriti na nevarnost .e objemal sem jo vzdihovaje, da bi ji zagotovil vsaj svojo ljubezen: edino čustvo, ki sem ga še zmogel. ♦Manon, povej odkritosrčno, ali me boš zmeraj ljubila?* (Nadaljevanje sledu
i >.* j*
IZDAJTA ZA OORIKKO IN BENEČIJO
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 30 lir
Leto XVI. - St. 9 (4472)
TRST, nedelja 10. januarja 1960
Mac Millan in LIoyd obiščeta Rim 22. marca Segnijeva vlada je v kočljivem položaju
v
Sirijo se govorice o krizi - Ali se papež res ne strinja z napadom kardinala Ottavianija na pomiritev in Gronchija?
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Zanimanje za Gronchijevo zdravje, ki se viano boljša, je potisnila v ozadje vest, ki jo je sporočilo danes ministrstvo za zunanje zadeve, da bosta predsednik in zunanji minister britanske vlade Mac Millan in Selwyn Lloyd uradno obiskala Italijo od 22. do 24. marca t. 1. in s tem vrnila obisk predsednika Segnija in zunanjega ministra Pelle. Enako poročilo je objavilo danes tudi predsedstvo britanske vlade.
Londonski politični opazovalci so mnenja, da se bosta britanska gosta v Rimu razgovarjala o naslednjih petih točkah: 1. Odnosi med Vzhodom in Zahodom v okviru sestanka najvišjih, ki bo 16. maja; vse kaže, da bo Gronchi takrat že opravil svoj obisk v Moskvi;
2. zahodne priprave za sestanek najvišjih, 3. vprašanje razorožitve: novi odbor Vzhod Zahod za razorožitev, ki ga sestavlja deset držav, bo takrat zasedal v Ženevi že en teden; 4. vprašanje atlantskega pakta in zahodnoevropske zveze ter vpiašanje evropske trgovine; znano je, da se obe viadi trudita, da bi se organizacija sedmih EFTA in organizacija šestih SET sporazumeli; 5. splošna izmenjava stališč glede vprašanj Srednjega vzhoda in Afrike; Mac Millan bo nato poročal o svojih vtisih s potovanja, na katerem se pravkar nahaja v Afriki.
Končno se poudarja, da bo Mac Millan obiskal tudi papeža, čeprav to ni bilo uradno sporočeno.
Vlada je danes nadaljevala pogajanja s sovjetsko vlado za določitev novega datuma za Gronchijev obisk. Sovjetski veleposlanik Kozirev je zjutraj že drugič obiskal poglavarja države. Trdi se, da bo o razgovoru objavljeno jutri uradno poročilo. Vendar se že sedaj govori, da bo do obiska prišlo že v februarju.
Druga važna novica današ-šnjega dne pa je nenadno pogosto sestajanje predstavnikov struj levega centra v krščanski demokraciji. Na teh sestankih so baje sklenili povzročiti krizo sedanje Segnijeve vlade na vprašanju državnega proračuni. Dejansko je vlada v zelo kočljivem položaju, ne samo zaradi tega, ker ne ve, kje bi n^šla 000 milijard za finansiranje ((zelenega načrta«, 25 milijard za izvajanje jedrskega zakona in 60 milijard za šolo, temveč tudi zaradi splošnih zapletenih razlogov. Segnijevo vlado podpirajo sedaj liberalci, monarhisti, in fašisti, hkrati pa ji nasprotujejo demokristjan-ske manjšinske struje in zahtevajo vlado levega centra. Vodstvo KD bi hotelo najti izhod iz tega položaja — vsaj tako se trdi — s formacijo <<demoKratične koalicije« t. j. z liberalci, republikanci in socialnimi demokrati, kar pa pomeni za sedaj delati račun brez krčmarja.
Tambroni, ki je med najuglednejšimi Fanfanijevimi predstavniki v sedanji vladi, je baje nasproten krizi, medtem ko je Fanfani sam mnenja, da je treba krizo povzročiti takoj, in sicer prav na vprašanje državnih proračunov. Nikakor pa ni še mogoče reči, čigavo mnenje bo prevladalo. Minister Togni, ki je znani desničar, je danes v Pisi izjavil, da se «ni zgodilo nič takega, kar bi moglo KD oddaljiti od njenega avtonomnega položaja« ter
hkrati popolnoma izključil možnost kakršnegakoli sodelovanja s socialisti. Ni izključeno, da je v zvezi z ozračjem vladne krize imel Tambroni razgovor -. inž. Mat-tejem, predsednikom ENI. Segni sam, ki je danes popoldne ostal v svojem stanovanju še dopoldne se je sestal s Pello, kei je tudi on laže zbolel, je mnenja, da bi bilo potrebno reorganizirati sedanjo vlado šele po spomladanskih volitvah. Krogi, v katerih se to govori, namigujejo na možnost omejene vladne krize čez nekaj mesecev.
Nadaljuje se polemika zaradi napada kardinala Ottavianija na pomiritev in na Gronchija. V naprednem tisku se poudarja, da je poglavar države baje protestiral pri nunciju mons. Granu. Ze-ip značilno je, da kardinalovega govora vatikansko glasilo se ni objavilo. Iz tega se sklepa, da se papež Janez XXIII s tem govorom morda le ne strinja. Cele novi glavni urednik milanskega «11 Giorno«. Italo Pietra, se vprašuje, kaj naj bi kardinalov napad pomenil ter poudarja, da je še pred kratkim papež zelo prijazno sprejel krščanskega protestantskega predsednika Eisenhovverja in krščanskega katoliškega predsednika de Gaulla. Ali sedaj za italijanskega katoliškega predsednika velja drugo mesto? Nato se Italo Pietra še vprašuje, ali gre za pojav neke posebne cerkvene «struje»
Tudi Pietro Nenni, ki je svoj običajni tedenski uvodni članek posvetil protižidovskim izbruhom, poudarja, da je zelo značilno, da je kardinal izbral za svoj napad prav trenutek, ko bi bil moral poglavar države odleteti v Moskvo. Nenni piše, da je »absurdno, če neki kardinal ne more razumeti pod pojmom miroljubne koeksistence med državami enega iz-
meid činiteljev, ki vedno bolj omogočajo človečanske odnose med ljudmi različnih ver, različnih ras, različnih ideoloških, političnih in socialnih nazorov«. Za napad na PSI v «Os-servatore Romano« pa pravi Nenni, da bi tako ostro stališče proti socialistom moralo slehernega katolika spraviti na rob modernega življenja in v izolacijo.
Tudi Saragat se v svojem jutrišnjem članku ukvarja z antisemitizmom in nacizmom, ko piše o resoluciji vodstva svoje stranke, v kateri se zahteva vlada levega centra, pri čemer pa tudi tokrat ne pozablja na svoj strupeni antikomunizem.
Sindikat srednješolskih ravnateljev in profesorjev je po-
slal pismo prosvetnemu ministru Mediciju, da bodo ravnatelji in profesorji napovedali stavko, če vlada ne bo predložila parlamentu zakonskega načrta o pravnem statusu šolskega osebja v skladu z zahtevami, ki jih je sindikat pred kratkim predložil. Kot je znano bi v primeru izpolnitve te grožnje stavkalo 265.000 učiteljev in profesorjev v vsej državi, ker je v Italiji 173.000 učiteljev, srednješolskih profesorjev pa 92.000. Včeraj je namreč tudi odbor šolskega sporazuma, v katerem so vsi štirje šolski sindikati, prav tako zagrozil s stavko. Rok, ki so ga šolniki postavili ministru je 31. januar t. 1.
A P.
Odlikovanje italijanskih prosvetnih delavcev na Reki
REKA, 9. — Član izvršnega sveta Hrvaške Marko Belinič je izročil danes dopoldne na Reki odlikovanje 27 prosvetnim delavcem in 14 pripadnikom italijanske narodne manjšine okraja Reke, ki jih je na dan republike odlikoval predsednik repuDiike maršal Tito.
(Op. ur.; Bogve, ali bomo v Trstu in Gorici kdaj doživeli, da bi poglavar italijanske države odlikoval kakega zaslužnega kulturnega in prosvetnega delavca pripadnika slovenske narodne skupnosti?)
 «» -----
Gallimard umrl
PARIZ, 9. — Danes ponoči je umrl v bolnišnici nečak pariškega založnika Gallimarda, ki je bil hudo ranjen pri avtomobilski nesreči, pri kateri je zgubil življenje znani francoski pisatelj Albert Camus. Gallimard je bil pri krmilu, ko se je dogodila nesreča.
illiiliiiHiiiiHiliiliiiiiiilllHtiHliniiiHilllHiiiuviiiiltlllliiHlllillIllllllllllllIltlliillllUIllllllliiilriiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiilllliliiiiiiiHiiillilHHiiil
Sredi februarja fmusos&e bombe v Sahari?
Okrožnica letalskim družbam, naj bodo pripravljene na opozorilo o nevarnosti
Oberlander je bil včeraj zaslišan Ob odhodu so ga ljudje izžvižgali
Pri preganjanju antisemitizma Berlin bolj odločen kot ostala nemška mesta. V Kaiserlauternu deželni kongres «nemške stranke rajha». V Milanu odkrita organizirana rasistična organizacija
PARIZ, 9. — Politični opazovalci menijo, da bo francoska atomska bomba kmalu eksplodirala v Sahari, in sicer sredi februarja, t j. en mesec pred prihodom Hrušče-va v Pariz.
To sklepajo iz okrožnice, ki jo je francoska viada poslala vsem letalskim družbam. Predstavnik tajništva za francosko, civilno letalstvo je danes potrdil, da so poslali vsem glavnim francoskim m tujim letalskim družbam -s progami nad Saharo okrožnico, s katero jih opozarjajo, naj bodo pripravljene na opozorilo dvanajst ur prej v zvezi z bližnjo eksplozijo atomske bombe v Sahari. Okrožnica je bila poslana 31. decembra 1959.
Predstavnik je dodal, da bodo morali poveljniki civilnih letal, takoj ko bodo dobili omenjeno opozorilo, stopiti v stik z najblizjim letališčem, ki jim bo dalo nova navodila.
Okrožnici je priložen podroben zemljevid, ki daje letalskim uružbam podrobnosti o področju	nevarnosti.	To področje je	zaznamovano z ((mo-
drim« področjem, ki se razprostira od Reggane v obliki stožca proti jugozahodu, ter z »zelenim« področjem, ki zajema večino Sahare. Ko bodo letala dobila opozorilo, ne bodo sme. la prodreti za šest ur na ((modro« področje in za dvanajst ur na »zeleno« področje. Obe področji	zajemata	v celoti
1,555.000	kvadratnih	kilome-
umni tniiiiiiiinii m nam muh milimi n imiiJitiu mn mu ini um tun iiuii umni um iiiii imuni tiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mu n m mm m
Jugoslovani o nacističnih izbruhih
Celo velezločincu Paveliču pišejo nacisti nekrologe
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Jugoslovanski politični krogi spremljajo z veliko pozornostjo oživljanje nacizma v Zahodni Nemčiji, ki se po dolgih letih ponovno javlja v obliki proti-židovskih izgredov. Protižidov-ske demonstracije so samo element mnogo širše politične akcije najreakcionarnejših krogov v Zahodni Nemčiji, ki mislijo, da je nastopil skrajni čas za njihovo akcijo, ki ima namen preprečiti pomiritev na svetu in ponovno poživiti o-zračje hladne vojne, ki jim je omogočila, na so vedno bolj utrjevali svoj politični vpliv v zvezni republiki. Adenauer se je takoj po svetovni vojni vključil v hladno vojno in z
vso svojo avtoriteto skušal v tej borbi angažirati vse politične sile v državi. Njegova vlada je vzela kot geslo svo-ega celotnega delovanja — antikomunizem in ponovno postavila na pomembne in odgovorne položaje v državnem aparatu, na sedišču in drugod, hudi, ki so bili osnovna sila lietjega rajha. Ponovno je oživel duh revanša, duh maščevanja.
Zaradi svojega odločnega antikomunističnega kurza je Zahodna Nemčija dobila ugledno mesto v strateških načrtih zahodnega bloka To vlogo je Zahodna Nemčija z veseljem sprejela in s tem je postala najbolj glasni zastopnik politike sile, oboroževalne tekme, oporišča hlaone vojne in na-
sprotnik pomiritve na svetu. To orientacijo je zahodnonem-ška vlada pokazala tudi s prekinitvijo diplomatskih odnosov z Jugoslavijo pred dvema letoma.
Spričo takšnega stanja in kurza v Zahodni Nemčiji se ■:i čuditi, da je zahodnonem-ško časopisje ob smrti enega največjih vojnih zločincev druge svetovne vojne, Ante Paveliča, za razliko od ostalega svetovnega tiska, posvetilo prave nekrologe ((predsedniku hrvatske države«.
Omahovanje zahodnonemške vlade, da iz državnega aparata odstrani vplivne naciste, samo veča njeno odgovornost in daje novo pobudo nacističnim elementom, da še bolj razvijejo svoje delovanje, ki je rezultat uradne politike zamolčevanja nacističnih zloči nov in odkritega dopuščanja nacističnega delovanja. Odgovornost za to stanje nosijo tiste sile, je ugotovil na včerajšnji tiskovni konferenci Drago Kunc, ki so podpirale ta kurz in so dajale zatočišče in podporo raznim vojnim zločincem in nacističnim pomagačem.
B. B.
trov saharskega ozemlja.
Francoski minister za obrambo je izjavil, da ne more povedati datuma, ki je določen za eksplozijo.
listek za 100 milijonov predložen v inkaso
RIM, 9. — Dva funkcionarja Državne banke za kmetijstvo sta davi izročila generalnemu inšpektorju za lot in loterije pri finančnem ministrstvu listek serije I št. 76671, ki je bil prodan v Parmi in ki je dobil prvo nagrado 100 milijo, nov pri novoletni loteriji, ki je bila povezana z radiotelevizijskim referendumom »Canzo-nissima«. Listek bodo sedaj pregledali in čez nekaj dni bodo premijo izplačali. Ime dobitnika ni znano.
PARMA, 9. — Sto milijonov novoletne loterije dobi 58-letni Gino Giovanardi iz Parme. Giovanardi, ki je poročen in ima dva otroka, je lastnik gostilne.
 «»------
Mraz v Evropi
LONDON, 9. — V Srednji Evropi je danes zapadlo mnogo snega, večino evropske celine pa je zajel mrzel val. V Roerosu na vzhodnem Norveškem je kazal termometer preteklo noč 34 stopinj pod ničlo.
V Zahodni Nemčiji in v Av. striji so bili silni snežni mete-ži, zlasti v gorovju. Mraz je pritisnil tudi na Nizozemskem, v Belgiji in v Franciji. V Londonu je to zimo danes prvič snežilo.
 «»------
LONDON, 9. — Britansk, minister za trgovino Maud-ling je sinoči izjavil po televiziji, da se Velika Britanija pripravlja na spremembo svojega metričnega sistema, ki ga misli prilagoditi decimalnemu metričnemu sistemu.
HAAG, 9. — Theodor Oberlander, minister za begunce v zahodnonemški vladi, je moral danes dve uri in pol odgovarjati pred meunarodno komisijo bivših uporniških voditeljev. Prof. OLeriander je ootožen sodelovanja pri pokolu 2400 poljskih Židov v Lwowu leta 1941.
Zaslišanje je bilo za zaprtimi vrati v nekem velikem hotelu v središču mesta. Oberlander se je ves čas izmikal časnikarjem in javnosti, toda končno se je le pustil videti, preden se je odpeljal nazaj v Nemčijo. In ko so se fotografi in televizijski operaterji zbirali okrog njegovega avtomobila, je nekaj oseb, ki so bile tedaj v bližini in ki so zvedele, za koga gre, začelo
vzklikati proti Oberlanderju in mu žvižgati. Pričakuje se, da bo komisija izdala kako poročilo jutri zvečer.
Komisija, ki je Oberlander-ja zaslišala, nima uradnega značaja. Ustanovljena je bila na pobudo nemške odporniške organizacije »Zentral Verband von deutschen VJiederstands-kampf«. Oberlander sam je odobril ustanovitev te komisije, ki pod predsedstvom R.
K. Van Staala, predsednika holandske odporniške organizacije, združuje norveške, danske,' belgijske, švicarske in holandske člane.
Minister Oberlander ni hotel izkoristiti svojega uradnega položaja, da ne bi nostopil Died komisijo, kateri sta predložili obtožbe SZ in Vzhodna Nemčija. Komisija je obtoži-.ielje pozvala, naj predložijo dokaze. Preštudirala je gradivo in povabila na zaslišanje veliko število prič.
LONDON, 9. — Foreign Office je potrdil, da je prejelo zunanje ministrstvo izraelsko neto, ki se nanaša na nedavne antisemitske demonstracije Poudarja se, da ne gre za kak protest, temveč samo za izraz vznemirjenja parlamenta m javnega mnenja v Izraelu ob simptomih antisemitizma, ki se pojavljajo v svetu, izraelska nota pravi, da ji je v moramo to.azDo aejstvo, ua je te demonstracije ouiocno obsodita angieska viacia kakor tuai eulglCokO ijuaslvo.
Medtem pa prihajajo iz vseh krajev vesti o novru pojaviti antisemitizma, največ pa prav iz Lanooiie Neme,je. Leninska poiicija Daje nastopa proti tem pojavom precej ouiocno in aretiranih je bilo 26 oseo.
Buen izmeu aretiranm je v i.ekem javnem lokalu vzklikal jneil Hitler« m nacistično pozdravljal. Dvt drugi osebi sta bili takoj aretiran,, ker sta na dveh različnih mestih sramotile Žide. Gbedve sta se zagovarjali s pijanostjo. Berlinska policija je aretirala tudi enega izmed ustanoviteljev «Gibanja nemške skupnosti«, ki je v bistva nac,sticna organizacija, rvarla nernza Kei-manna. Mestne oblasti so javno Kritizirale zvezno vlado, da ni dovolj drasti-no nastopila proti antisemitskim demonstracijam. Občinski odbornik za notranje zadeve zahodnega Berlina Juachim Lip-schitz je včeraj med protina-cističnimi demonstracijami od* žaloval, da podobnih protestnih manifestacij ni bilo v drugih mestih Zahodne Nemčije.
Lipschitz je tudi izjavil, da bo imetje Divšega nacističnega prvaka Goeringa, ki je cenjeno na 756.000 mark, upo-
sističnimi manifestacijami v Rimu in nekaterih drugih italijanskih mestih. Med drugim je v interpelaciji rečeno, da predstavljajo to manifestacije anajhujšo žalitev tistih načel človečanskega in krščanskega bratstva, ki so v duhu odporništva krepila moč in junaštvo bratov, padlih za svobodo domovine in vseh domovin«.
Tiskovni urad UIL se v po-
..........■ITIIHIIMIIimilUMl..............M............................111 »t IIIIIIII IM • I.  •	11 ■ 11MIM 11 • 11 > • 11 ■ »I.. • ■ • ■ ■ • > • • I" 11 • II.IMIIIII.II MII ■IIMHKI...I IHIIM IH..............................  .UMI1....
...........1.IIIII...IIIII
(Nadaljevanje z 2. strani)
Za sedaj ni videti, da se bo bonnska vlada odločila žrtvovati zlasti ministra Oberlaen-derja, na katerega pada naj-veeji sum o rasistični agitaciji med nacizmom. Obtožujejo ga tudi, da je sokriv pokola 2.000 Zidov na Poljskem. Vlada bi hotela ohraniti svoj «prestiž», predvsem pa ji gre za volitve v prihodnjem letu. Minister Oberlaender je glavni predstavnik bivših beguncev, katerih je okoli 12 milijonov in kateri so do sedaj povečini glasovali za vlado. Poleg tega se Adenauer boji, da bi zamenjava Oberlaender-ja povzročila njegovi stranki izgubo nekaj milijonov glasov na volitvah.
Toda ne gre samo za ministre, gre za številne visoke položaje, ki jih zavzemajo bivši nacisti na vseh področjih v Zahodni Nemčiji. Takih ne manjka niti v šoli, kjer vcepljajo mladini protidemokratične ideje in zamolčujejo vse strahotne zločine nacizma in fašizma. Ravnatelj svetovnega židovskega kongresa Easter-man je po razgovoru s von Brentanom izjavil, da v Zahodni Nemčiji zavzema vladne položaje zelo veliko število nacistov, in da bo njih seznam poslal von Brentanu. Poudaril je da bi bili v Zahodni Nemčiji nujno potrebni naslednji začetni ukrepi: 1. Poseben zakon za obrambo Zidov, ki mora biti mnogo strožji od zakona, ki je sedaj pred Bundesta-gom. 2. Potrebna je ustanovitev nemške komisije z nalogo, da odkrije, kateri so bivši nacisti v vladni službi, v tisku, šoli in pravosodju. Vsi bivši nacisti morajo zapustiti svoja mesta. 3. Nekatere skupine u-krajinskih in madžarskih izseljencev morajo hiti izgnane. 4. Ustanoviti se mora posebna
f policija za zaščito Zidov. 5.
■ I Absolutno potrebno je izvesti reformo šolskega pouka, tako da bodo Nemci spoznali zločine nacizma.
V okviru hladne vojne je Zahodna Nemčija dobila prvovrstno mesto v strateških načrtih zahodnega bloka in prav tako prvovrstno vlogo kot protikomunistična trdnjava. Tako vlogo je Adenauerjeva vlada rada sprejela in je postala glavni zagovornik politike sile in oboroževalne tekme ter nasprotnik mirnega reševanja sporov. Zato se je vedno dogajalo, da je vsakikrat, ko so se začeli koraki za ublažitev mednarodne napetosti, prišel predvsem iz Bonna glas proti temu pomirjenju.
Zato je razumljivo, da se Adenauerjeva vlada tudi sedaj omejuje samo na obsojanje antisemitizma in prepušča vso zadevo formalnostim zakonov, namesto da bi se je lotila pri koreninah in iztrebila iz državnega aparata ter z vseh drugih področij ostanke nacizma ter poskrbela za vzgojo nemške mladine v demokratičnem duhu.
7 dni v svetu
da je sovjetsko ozemlje postalo .premajhno» za velike razdalje, ki jih sovjetske rakete lahko dosežejo.
Eisenhowerjeva
poslanica
Predsednik Eisenhower je v četrtek ob otvoritvi kongresa prebral svojo poslanico o stanju v državi. Njegova letošnja poslanica se v marsičem razlikuje od dosedanjih poslanic. Večji del poslanic v prejšnjih letih je bil sestavljen, kar se tiče mednarodne politike, v tonu hladne vojne. Letošnja poslanica pa daje poudarek nujnosti mednarodnega sodelovanja za mir. Eisenhourer je poudaril, da so ZDA vedno pripravljene sodelovati s Sovjetsko zvezo v vsaki (elitnej-
ši razpravi, ki bi lahko privedla do pravičnega miru. Izrekel je tudi pripravljenost, da si v zadnjem letu svojega predsedniškega mandata z vsemi močmi prizadeva za izpolnitev neposrednih nalog, bodisi da gre za potovanje, ki bi omogočilo večje razumevanje na svetu, za pogajanja z namenom, da bi se zmanjšala mednarodna napetost, ali za stalne stike z ameriškim ljudstvom in kongresom, da bi uredili notranja vprašanja.
Seveda je Eisenhoioer, kakor ob vsaki priložnosti, tudi to pot poudaril, da morajo ZDA, ne glede na to, koliko bodo jamstva za zagotovitev miru zanesljiva, ostati na visoki stopnji obrambne sposobnosti, dokler bodo trajala pogajanja o zmanjšanju razorožitve, in dokler ne bo glede tega dosežen sporazum.
Glede ameriško - sovjetskih odnosov je predsednik opozoril, da nedavne izjave sovjetskih predstavnikov in koraki, ki jih je napravila Sovjetska zveza, napovedujejo obdobje zmanjšanja napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo, in je izrekel upanje, da se bo ostro tekmovanje iz preteklosti omililo, ter da bo metodo groženj zamenjala metoda prepričevanja in pogajanj.
Sovjetske rakete
Sovjetska vlada je v četrtek napovedala, da misli od 15. januarja do 15. februarja začeti poizkuse z raketo, ki ima tako potisno silo, da bo lahko
postavila v tir okoli Zemlje zelo velike satelite, ki bodo omogočili polete proti planetom sončnega sistema. Prvikrat je Sovjetska zveza v naprej napovedala take poizkuse in prvikrat bodo ti poizkusi izven sovjetskega ozemlja. Delali jih bodo namreč na- Tihem oceanu brez zadnje stopnje rakete. Področje, kjer bi morala pasti predzadnja stopnja rakete, je sredi poti med Havajskimi in Figijskimi otoki nekaj stopinj severno od ravnika.
Sovjetska napoved je silno presenetila ameriške vodilne kroge, ki so upali, da bodo v kratkem uspeli dohiteti Sovjetsko zvezo na tem področju. V Washinglonu niso prav nič zadovoljni, ker bo Sovjetska zveza delala svoje poizkuse na področju Tihega oceana, ki so ga Američani do sedaj imeli za svoje vplivno področje. Področje sovjetskih poizkusov je v bližini Marshall-skih otokov, ki so pod ameriškim skrbništvom, kjer imajo ZDA važne vojaške naprave in kjer so delale svoje jedrske poizkuse. Poizkusi bodo v mednarodnih vodah in v ZDA sedaj »samo obžalujejo*, ker SZ ni prej napovedala svojih namenov. V ameriških diplomatskih krogih trdijo, da hoče Sovjetska zveza uporabljati Tihi ocean za svoje poizkuse, da s tem jasno pokaže ne samo ZDA, pač pa tudi Japonski in morda tudi Kitajski, da je Sovjetska zveza država, ki lahko učinkovito pokaže svojo navzočnost tudi na Pacijiku.
Eroncliijevega obiska v SZ
Poleg tega ugotavljajo neka-, la protikrščanstvo?*. Dodal je t eri, da novi poizkusi kažejo, I še, da številni kristjani poma-
-. gajo preganjalcem v državah, kjer je po njegovem tako imenovana • cerkev molka», in se ne zavedajo, da «stiskajo roko, ki je udarila Kristusa».
Vse napredno javno mnenje je ogorčeno obsodilo kardinalov napad, kateremu se je pridružil še napad vatikanskega glasila *Osservatore Romano» na socialistično stranko in na vse tiste demokristjane, ki bi hoteli z njo sodelovati
V vladi še vedno trajajo hudi spori. Tokrat je bil na vrsti tako imenovani •zeleni načrt., ki predvideva 500 milijard lir investiciji za kmetijstvo v prihodnjih petih letih. Zaradi teh sporov je bila odložena tudi seja vlade. Namesto njene privolitve so se kar štirikrat s Segnijem sestali kmetijski minister Rumor, zakladni in proračunski minister Tambroni, finančni minister Taviani in minister za blagajno juga Pa-store. Zdi se, da se še vedno niso sporazumeli, zlasti glede vprašanja, kako najti omenjene milijarde: ali s črtanjem številnih nepotrebnih izdatkov (v prvi vrsti v proračunu o-brambnega ministrstva, čemur se upira obrambni minister Andreotti) ali pa z razpisom novega notranjega dolgoročnega posojila. Spor se je tako zelo zaostril, ila je kmetijski minister Rumor zagrozil celo z odstopom, kar pa je bilo nato uradno zanikano.
Zabeležiti moramo tudi strašno železniško nesrečo pri Monzi, ki je zahtevala 15 mrtvih in več ko 120 ranjenih. Do nesreče je prišlo, ker je vlak vozil s hitrostjo 90 kilometrov tam, kjer je dovoljena hitrost samo 10 kilometrov na uro; drugi vzrok pa je bila gosta megla. Preiskava se še ni zaključila.
Gronchijev obisk, ki bi moral biti prvi obisk poglavarja neke zahodne države v Sovjetski zvezi, je bil zaradi predsednikove lažje obolelosti nenadoma odpovedan. S tem pa ni rečeno, da do obiska ne bo prišlo. Datum sicer še ni določen, vendar pa je zelo verjetno, da bo do obiska prišlo v začetku februarja, najpozneje pa v aprilu. Obisk bi pomenil brez dvoma prispevek Italije k mednarodnemu pomirjenju. Prav zaradi tega je njegova odložitev imela pozitiven odmev pri nasprotnikih pomiritve, t.j. v prvi vrsti v vseh desničarskih krogih, ki so se tako rekoč oddahnili.
To priložnost je izkoristil predsednik kongregacije Sv. Oficija v Rimu kardinal Otta-viani, ki je v svoji pridigi v rimski cerkvi Santa Maria Maggiore posredno napadel ne samo pomiritev, temveč tudi Gronchijev namen obiskati Sovjetsko zvezo. Kaj naj bi sicer pomenile kardinalove besede: -So ljudje, ki imajo visoko odgovornost in ne vidijo, da bi mogli tudi oni s časom pasti v zatiranje, medtem ko sprejemajo nasmehe in stiske rok?«. Ali pa: «Nekateri izmed teh pravijo da so kristjani. Kako morejo čutiti s krščanstvom. če r.e utuo, Kui de-
rabljeno za mestni ((povračilni fond«. Iz tega fonda dajejo odškodnine Zidom, ki so sebnem poročilu zgraza nad
«absurdnimi in kriminalnimi r.acifašisticmmi izzivanji« ter izraža solidarnost izraelsKi skupnosti m židovskim delavcem.
Občinski odbor v Mantovi je na svoji včerajšnji seji obsodil manifestacije antisemitizma v Bvropi in v Italiji ter sklenil, ua pripravi lazstavo, s katero Do prikazal grozote v uničevalnih taboriščih, v katerih je med drugimi našlo smrt tudi t>4 Zidov iz Mantove. Delegacija Komunističnih parlamentaicev z Aiica-ta na čelu je odšla k židovskemu predstavništvu ter mu izrazila solidarnost. Izročila je tudi besedilo resolucije, s Katero se zahteva postavitev spomenika padlim Zidom.
Izvršni odbor italijanske zveze prostovoljcev svobode se je na današnjem zasedanju pod predsedstvom gen. Ca-dorne tudi izrekel proti fašističnim izzivanjem.
Po aretaciji osmih mladeničev, ki so sedaj v zaporu in so prijavljeni sedišču, da so sestavljali rasistično antide-
bili v nacističnih taboriščih ali jim je bile zaplenjeno premoženje.
Zupan Zahodnega Berlina Brandt je danes zatrdil, da bodo oblasti še nadalje hitro in odločno nastopale proti vsakemu protižidovskemu nasilju. «Ne bomo pustili nacistom delovati v ^eriinu; po-gazili jih bomo v prepričanju, da s tem opravljamo moralno m nacionalno dolžnost,« je izjavil predstavniku nese a-gencije ter uostavil; «v Berlinu m mesta za naciste.«
V četrtek bodo oblasti Zahodnega cerlina predložile v r-unaesratu zantevo, ua se spiejn,ejo skupni ukrepi za boj prou neonacizmu. £>erlm-sue oblasti so končno zahtevale, oa se pregledajo teusti zgouovmskih Knjig, ki jih upo-raoijajo v mesimn šolan, ali so v teh knjigan dovolj prikazani zločini nacizma.
V Kaiserlauternu pa se je začelo v nekem zaprtem prostoru dezeino zborovanje netn-site stran„e lajna, ivotranji minister r-orenja in Paiatinata je prepoveuai vsaKisno javno manitestacijo v zvezi s tem zoorovanjem. f-redseunik stranne Meinoerg je na zdo-rovanju dejal, aa gre stranna skozi dobo «oDreKovanja in terorja«, ter je zaniKai, ua Dl bila stranka neonacistična m antisemitska, rregram Štrause, je dostavil, se lahko izrazi tako; i\emčija, i.emčija in nic urugega Kot Nemčija.
Avstnjsai notranji muusiei je poveuai, da je njegovo ministrstvo pripravilo uva za-r.onsiia načrta ki sta se pose oej vazna spričo zadnjin eKstiemisiicmh m prouinaov-skin demonstracij, cdronssa navita se nanašata na prepoved nošnje znattov prepoveua-niu organizacij in no-mje u-intOin.c, t_e dejanje lanKo sko-ui javnemu reuu.
V A*enah je policija aretiram u.auniitd nese grške letalske družbe. GDtožen je, da je netil sovraštvo med prebivalci. lrnznai je, da je risal kljunaste grize na uradne kuverte in na oojavne ues.,e letališča. Keitei je, da je to uelal za šalo. Zaradi te sale pa bo prihodnjo soboto prijel pred proces.
RIM, 9. — Skupina demo-kristjanskih senatorjev je predložila v senatu interpelacijo na ministrskega predsednika in notranjega ministra v zvezi z nedavnimi ra-
jela še univerzitetnega študenta Itala De Giorgija ter uradnika Riccarda Romanija. Policija je za De Giorgija u-gotovila, da se je sam označeval za teoretika «novega reda« ter je zahajal na strelišče, kjer se je vadil v streljanju skupaj z Antoniom Monacom in Ladislavom Tothom, ki sta bila že prej aretirana. Silvio Bignazzi. ki je tudi že aretiran, zatrjuje, da mu je prav De Giorgi dal pištolo, ki so jo pri njem našli.
Romani pa, ki je bil ((inšpektor« gioanja za področje Gornje Italije, poudarja, da se on m njegovi prijatelji drže rasističnih načei in se imajo za «vzvišene nad vsako stvarjo«. Zatrjuje tudi, da je bila poslana vsem listom o-krožnica, s katero so sporočili, da policija pri svojih preiskavah ni ugotovila ničesar, kar bi moglo služiti za obtožbo, kajti nobeden od pripadnikov »gibanja« ni izvršil zločinskih dejanj.
Toda nemška in francoska korespondenca, ki so jo pri preiskavah na stanovanjih are-tir?ncev našli, dokazuje, da so bili v zvezi s tujimi enako-mislečimi skupinami.
V Benetkah so na več mestih našli narisane kljukaste križe. Jutri bo v največjem židovskem templju spominska svečanost na cast deportiranim Zidom, žrtvam rasnega sovraštva. Svečanosti se bodo udeležili predstavniki mestne oblasti v Benetkah.
Na zidovih športnega stadio-
mokratično združenje z anti-1 na v Sondriu se je pojavilo semitskimi značilnostmi, je . mnogo svastik. Karabinjerji so milanska policija danes pri-1 jih takoj izbrisal:
Tvrdka LORENZI
; j...
TRST, (JI. S. Lazzaro 17. tel. 24-245
■ n mehanična delavnica v (JI. S Francesco '8 kjer dobite vse nadomestne dele za moto skuterje in popravila tekom dneva.
(zvaza: KOLESA, moška in ženska, znamke LORENZI z vsemi pritiklinami 18.3(10 LAMBKETE. VESRE MOTORJE in AVTOMO BILE in pelje čez mejo v Sežano
FKMSČ I? VRSTO
Oli začetku Skupnega evropskega tržišča ZNATNO ZNIŽANJE CEN
PITASSI
TRST - COBSO ITAUA 7
Po zgledu drugih veletrgovin, ki RAZPRODAJAJO OSTANKE, da predstavijo sezonske novosti, se začne v TOREK, 12. JANUARJA ter bo trajala do SOBOTE, 18 JANUARJA
SPLOŠNA RAZPRODAJA
vsega konfekcijskega blaga proizvodnje 1959
PO POLOVIČNIH CENAH
POZOR ! Nehaj cen iz PROPAGANDNE SERIJE
ZA MOŠKE
Zimske suknje in površniki od 7.900 lir dalje
Dežni plašči Nailon, Lilion,
Helion, Deflion . . . .	»	3-900	»
Hlače, volnene raznih vrst	»	1.200	»
Obleke iz česane volne .	»	9.900	»
ZA ZENSKE
Zimske suknje in površniki od 4.500 lir dalje
Dežni plašči iz svile Nailon,
Lilion, Helion, Deflion . »	3 900	»
Talllcurs, modni . . . . »	1.900	»
Krila vseh vrst ......	1.200	»
OGLEJTE Sl DANES IZLOŽBE!