Poštnina piačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Va Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. frev. S 9 Soboia, 9> novembra 1935 Let© X Grčija — monarhija noas Vi -.-•.M-i-sT v.Ww>s fc Po večletnem delovanju grških monarhistov, ki jih je podpirala Anglija, je odločil grški plebiscit dne 3. novembra za monarhistični režim. Angleški imperializem sluti v monarhiji, ki ji je na čelu prijateljska dinastija, več opore, kakor v republiki z ozirom na svoje interese v Sredozemskem morju, ki ga danes ogroža Italija in eventualno še druge države. Grčija jc bila zadnjih dvajset let jako nemirna dežela. Že 1917 je moral odstopiti kralj Jurij I. na zahtevo velesil. Sledil mu je sin Aleksander, ki je umrl 1920. Ob tej priliki se je izrekel plebiscit za monarhijo in kralj Jurij II. je nastopil 1922. Takrat so postrelili Gunarisovo vlado. Toda že 1924 je zmagal Venizelosov duh ter se je novi grški plebiscit izrekel za republikansko vladavino. Položaj sta obvladala Venizelos in Kondylis (ta je postal 1932 monarhist in je izvedel kot predsednik vlade te dni plebiscit v prilog monarhije) kljub dvakratnemu puču Pangalcsa in Plastirasa. Častihlepni častniki so bili razdeljeni predvsem v dva tabora in vršili so se neprestani boji med monarhisti in republikanci vseh enajst let. Tudi delavstvo je pogostoma posegalo v borbo, vendar ne z zadostnim vplivom. Grški narod je bil brez svobode, nastopila je kriza in uničevanje političnih nasprotnikov z obeh strani je rodilo med narodom duševno anarhi- jo, - .. t v 1* ih i * * II € * Pred pogajanji za podunavski pakt? Čehoslo vaški zunanji minister dr. Beneš je v svojem zunanje političnem ekspozeju v parlamentu in senatu omenil pogajanja za podunavski pakt. Rekel je, da med državami Podu-navja ni takih nasprotij, da bi se pakt ne mogel skleniti. Omenil je tudi, da je Čehoslovaška v tem oziru naravno središče, ki se nahaja s sosedami v prijateljskih odnošajih. Tudi odno-šaji med njo in Ogrsko so se znatno omilili. Bolgarija po poli reakcije Patriarhalično pobarvan parlamentarizem Srednjeveški vitezi so bili izprva absolutisti. Ko so dobili konkurenco v novih in bogatih vitezih, so jih nekaj od njih povabili, da so smeli kaj povedati o vladanju, seveda njim v prilog. V tako dobo se vračamo tudi v Bolgariji, ki živi v neprestanih svojih notranjih političnih bojih, kar zna-či, da prave demokracije tam še ni doma. Zlo je ta doba, ki je ostanek srednjeveške reakcije. Sedanja Toševa vlada pripravlja nov zakon o parlamentu in njega sestavi ter pravicah. Dosedaj je imel bolgarski parlament (sobranje) 256 poslancev, po novem zakonu bo imel le 123 poslancev. Voljenih bo samo 73 poslancev, 30 jih bodo imenovale razne stanovske korporacije, 20 pa bo ministrov in imenovanih »strokovnjakov«, kakor je to potrebno povsod, kjer se hoče zaščititi »avtoriteto« oblasti te ali one plasti državljanov. Socialna demokracija povsod napreduje Ocenili smo žc triumfalno zmago danskih socialistov, velik napredek francoskih socialistov pri senatorskih volitvah in priobčili smo razveseljivo poročilo o volitvah v Švici. Danes hočemo še posebej pokazati velik pomen volilnega izida v Švici. Švica leži v osrčju Evrope, po narodnosti jo tvorijo Nemci, Francozi in Italijani. S tem je izpostavljena političnim vplivom iz teh na njo meječih držav. Nemški fašizem je porabil mnogo denarja in truda, da bi se razširil na Švico. »Nacionalna fronta«, podpirana na vse načine po nemških fašistih kakor Heinleinovo gibanje v Čehoslovaški, je skušala pri teh švicarskih volitvah na vsak način priti v ospredje. Če bi ta »nacionalna fronta« dosegla le nekaj pomembnega uspeha, bi bil to signal za nemški fašizem, da je švicarska demokracija zrela, da jo jurišajo. Toda ta »fronta« se je zlomila, Švica je odbila generalno ofenzivo fašizma na svojo demokracijo. In kdo je izvojeval to bitko na čelu švicarske demokracije proti fašizmu? Socialna demokracija. Tista socialna demokracija, proti kateri je 6000 vagonov premoga manj in izjava radikalnega prvaka V zadnji številki smo sporočili žalostno vest, da se je začel izvajati ministrski sklep, po katerem bodo železnice od 1. nov. dalje dobavljale iz rudnikov Slovenije 6000 vagonov premoga manj kakor doslej. Radikalski slovenski prvak je glasom »Slovenca« v oktobru na političnem shodu v Kranju izjavil o premogu naslednje: »Pripovedujejo in pišejo naši nasprotniki, da je vprašanje trboveljskega premoga rešeno definitivno v škodo rudarjev in rudnikov. Zaveda- mo se, da je to borba za 500 rudarskih družin. Povem vam, da to vprašanje premoga še ni rešeno in zato ne smete verjeti tem tendencioznim vestem.« Na vprašanje neke deputacije z ozirom na to izjavo je pristojni minister izjavil, da je to vprašanje definitivno rešeno. In res se je zdaj začelo z izvajanjem sklepa. Nastane vprašanje — odgovor nanj je lahek — v 4t i- t ,v »-•»• *••«.,. univ in zakaj je dotični radikalski prvak tako lahko pozabil na »borbo za 500 rudarskih družin.« Svinčeni rudnik v Mežici reducira delavce Iz Mežice nam javljajo: Dne 28. oktobra je svinčena družba v Mežici odpovedala službo 32. delavkam v izbiralnici, Nadalje je odpovedala službo tudi 12. delavcem v ostalih obratih. Kot vzrok navaja omejitev obratovanja. Največ pa je redukcije kriva tudi tehnična izpopolnitev (racionalizacija) obrata. Kaj pomeni redukcija tik pred zimo, si lahko vsak sam predstavlja, posebno še, ker v tem času ni nobenega priložnostnega dela. Naloga prizadetih občin je, da se revežem v predstoječih mesecih nudi vsaj minimalna podpora, ObCinske volitve na Škotskem Delavska stranka pridobila enajst novih mandatov. Dne 5. t. m. so se vršile na Škotskem v Angliji občinske volitve. Delavska stranka je pridobila 11 novih mandatov, komunisti pa 4. Nova danska vlada Po volilni zmagi socialne demokracije nova vlada V danskem parlamentu je meščanska opozicija nastopala proti gospodarski in socialni politiki vladne večine socialistov in kmetov. Vlada je kratko obračunala z opozicijo s tem, da je razpisala parlamentarne volitve, ki so prinesle vladi jako po-voljen uspeh. Volilci so odobrili politiko vlade, v kateri imajo socialni demokrati večino. Nova vlada je bila te dni sestavljena. V njej so: Predsednik vlade Staussing (soc. dem.), zunanji minister dr. Munch (dem.), brambni minister Alsing Andersen (soc. dem.), minister socialne politike Christensen (soc. dem.), minister trgovine in industrije Kjaer-bbl (soc. dem.), minister javnih del Fisker (soc. dem.), minister prosvete Jorgensen (dem.) in minister za cerkvene zadeve Johanes Hansen (soc. dem.). Nova vlada ima dovolj moralne in stvarne opore v parlamentu, da bo uspešno vršila svojo nalogo v gospodarstvu in socialni politiki tudi v bodoče. osredotočil vso svojo bojevitost fašizem, ki so ga podprli konservativni klerikalci. Kakor fašisti so si polomili zobe tudi klerikalci, ki so se prevarali v svojem jezuitskem upanju, da bodo socialdemokratom škodovali kverulanh iz komunističnih vrst. Socialdemokrati so izšli iz tega koncentričnega napada kot najmočnejša švicarska stranka. Fašisti so dobili enega celega poslanca, klerikalci so izgubili dva, komunisti so ostali brezpomembna stranka z dvema mandatoma. Nasprotno je napredovala stranka mladih kmetov, ki podpira socialno demokracijo. Tako se socialisti uveljavljajo povsod s svojim stvarnim delom in programom. Vladajo na Danskem, Švedskem, Norveškem, soodločajo v Čehoslovaški in Belgiji, so na čelu demokracije v Švici, Franciji in Angliji, glavna udarna moč proti klero-fašizmu v Španiji, steber politične svobode v Mehiki, vsepovsod glavni branilci interesov delovnega ljudstva, ki se zbira pod socialističnim geslom: Za mir, kruh in svobodo! iz notranje politike Beograd, 6. novembra Narodna skupščina je dobila od predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra več zakonskih predlogov iz področja zunanje politike. Na prvem mestu je zakonski načrt o pravni pomoči med nami in Turki, o rečni policiji na Donavi in nekaj bomo na novo tudi s Čehi uredili. Konkordat s papežem je pripravljen, kar nudi torej dovolj pripravne snovi za daljše zasedanje. . o, ». »*, Poslanci in tudi senatorji so že na vkupu. Poslanski klub jugoslovenske radikalne zajednice rešeta kmečko zaščito. Beograjska »Politika« ve povedati, da obravnava klub te probleme ob sodelovanju Marka Kožulja, »koji ne pripada ni jednom klubu, ali pomaže vladu«. Poseben komunike je objavil tudi jugoslovanski nezavisni klub: da je »diskutirano o političkoj situaciji i o suradnji sa ostalim opozicionim klu-bovima«. Diskusija se bo nadaljevala še drugi dan in prihodnje dni. A \ t Ti - - Razveseljive pa so tudi vedno bolj tesne in iskrene prijateljske vezi z Grčijo. N k A v. V r|\, Vojna v Abesiniji razburja živce Vojna v Abesiniji je nedvomno strahotna, čeprav se niti začela ni. Abesinska poročila so kratka, italijanska privatna pa romantična in krvava. Tako so Abesinci pred Maka-lo masakrirali 2000 žen in 3000 otrok iz skupine izadjalca Guksa, ki so ga Italijani poslali v prve vrste, da pokaže, če je res vdan Italiji. V italijanski vojski so povsod spredaj domačini, To pravijo italijanska poročila, ko navajajo črne Eritrejce in Dan-kile. Nedvomno je, da se na nobeni strani ne ravna z naspotniki z ljubeznijo. Značilno je tudi, da je baje neki poglavar ponudil predajo Italijanom ter obenem izdal oklic, da se bodo vsi prebivalci njegovega področja smatrali za veleizdajalce, če se ne pre- dajo, 1 iilf t h t «- v milil lil tiBv ndirfl Poročila iz Afike ali niso objektivna ali pa označujejo metode, ki ne spadajo v civilizacijo, prav tako ne kakor vojna sama. Napovedano ofenzivo so Italijani morali ustaviti zaradi dežja, morda tudi pušk. Napovedujejo pa že te dni novo ofenzivo. Abesinci se očividno še ne bodo spustili v odločilno bitko. Izprememba v žeho-slovaški vladi Za predsednika vlade je bil imenovan dne 5. t. m dr. Milan Hodža. Dosedanji predsednik vlade Malypetr pa izvoljen dne 6. t. m. za predsednika poslanske zbornice. Dr. Hodža je izjavil v poslanski zbornici in senatu, da bo varoval kontinuiteto dosedanje politike ter nadaljeval program dosedanje vlade. Poznamo probleme in dovolj so močni, da v popolnem soglasju sodelujemo. Predsednik skupščine je bil izvoljen z 219 glasovi (od 264). >V svojem nagovoru je poudaril, da je dolžnost parlamenta, da dela z vsemi sredstvi za ohranitev svobode, pravice in pravičnosti, za demokracijo. Naša demokracija jamči zastopstvo vseh plasti. Demokracija postaja sicer komplicirana, toda tem vestneje jo moramo izvajati. Proti demagogiji je pa na orožje resnica. Delavska stranka pri angleških dopolnilnih občinskih volitvah Delavska stranka izgubila 24, konservativci pridobili 32 mandatov. Pri splošnih občinskih volitvah 1. novembra je delavska stranka izgubila 24 občinskih mandatov. Ni izguba, če pomislimo, da je lani pridobila 308 mandatov ter je imela večino v 39 podeželskih občinah. Leta 1929/ 30 je imela večino le v 16, leta 1931/32 pa v 23 občinah. — Pri londonskih volitvah lani je dobila delavska stranka 472 mandatov ter je imela v 4 občinah (vseh je 29) Londona večino. V marcu meseca 1934 je stranka dobila tudi v grofijskem svetu Londona večino. Razvoj in vpliv delavske stranke v občinski politiki je razviden iz teh številk: 1929 je stranka dobila 219 mandatov v podeželskih občinah v Angliji in Walesu, 1930 je izgubila 73 mandatov. Leta 1931 so se vršile občinske volitve takoj po paničnih parlamentarnih volitvah in je stranka izgubila 238 mandatov. Ta izguba je bila le prehodna, ker je 1932 zopet pridobila 22 in 1933 pa celo 236 mandatov in 1934 kar 308. V zadnjih treh letih je delavska stranka pridobila 566 mandatov, izguba 311 mandatov 1930 in 1931 je torej več kot izravnana. Razlika med pridobitvijo in izgubo mandatov posameznih strank pri dopolnilnih volitvah v občine 1. novembra je naslednja: konservativci so pridobili 50 (izgubili 18), liberalci so pridobili 10 (izgubili 12), delavska stranka je pridobila 36 )izgubila 60), neodvisni delavci so pridobili 20 (izgubili 26) mandatov. Delavska stranka ima sedaj 542 mandatov (največ 566), ki jih je ohranila kot uspeh napredovanja v prejšnjih letih. Volilni uspeh v sedanjem položaju je ugoden, ker je stranka ohranila svoje pozicije. Od 39 občin, ki jih je doslej upravljala, je stranka izgubila le dve (Leeds in Newport), zato je dobila večino v viseučiliškem mestu Oxfordu. Volilni program angleške delavske stranke »Intransigeant<- je objavil razgovor svojega poročevalca s Staffor-dom Crippsom, predstavnikom levega krila angleške delavske stranke, v katerem je Cripps obrazložil svoj volilni program: Socializacijo financ, odpravo zasebnega lastništva nepremičnin, kontrola nad zunanjo trgovino, dajanje izdatnih socialnih podpor v slučajih dokazane potrebe. Prehod iz kapitalističnega v socialistični gospodarski sistem naj bi se izvršil približno v petih letih. Ko bodo gori navedene najnujnejše mere izvedene, se mora zapovrstjo nacionalizirati promet, rudnike, plinarne, elektrarne, pridobivanje petroleja in težko industrijo in sicer brez vsake odškodnine dose- danjim lastnikom. Nadalje je Cripp povdarjal, da se mora spodnja zbornica reformirati, zgornja pa popolnoma odpraviti. Kar se tiče angleške zunanje politike, bi socialistična vlada sklenila predvsem s Sovjetsko Rusijo in drugimi socialističnimi državami pogodbe o medsebojni pomoči. Gospodarski stiki s Sovjetsko Rusijo se bodo kar najbolj izgradili in poglobili, da se ustvari v svetovnem gospodarstvu trdno socialistično jedro. Socialistična vlada bi končno predlagala izpopolnitev člena 19. statuta Društva narodov, da se omogoči morebitno potrebna revizija pogodb in zagotovi splošna razorožitev. Seveda je Cripp tudi za nacionaliziran je orožne industrije. Nazadovanie gospodarstva v dravski banovini Posledice redukcij mezd in plač se občutijo Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je izdala poročilo o razvoju v dravski banovini za prvih devet mesecev tekočega leta. Po tem poročilu posnemamo, da je v tej dobi nazadovalo število obr-tov za 422, trge vinskih obratov za 623, skupno torej za 1045. Število gostilniških obratov se je znižalo za 5, industrijskih pa povečalo za 14 obratov. Najbolj je nazadovalo število trgovin z deželnimi pridelki in živili. Iz statistike je tudi razvidno, da so najbolj prizadeti manjši obrati. Ali sl ie poravnal narol-nlnor Ako Se ne, stori takoj svojo dolinost t Statistika nam torej ne kaže, da bi se bile gospodarske razmere pri nas izboljšale in se tudi ne morejo toliko časa, dokler bo zanje edino zdravilo redukcija plač in mezd. Pred sejo narodne skupščine in senata Dne 20. oktobra sta bili prvi seji narodne skupščine in senata. Na teh sejah je bilo izvoljeno predsedstvo obeh zbornic. Dne 4. t. m. se je vrnil princ regent Pavle v Beograd. Še istega dne so bili poslanci in senatorji telegra-fično poklicani v Beograd. Izdeluje se tudi deklaracija regentskega sveta, ki bo predložena zbornicama, ki sta sklicani za ponedeljek, dne 11. t. m. V Španiji ni korupcije Odstop vlade »Slovenec« je prijatelj španske reakcije, zato pripoveduje, da se je sedaj zgodila v Španiji prva korupcija. Klerikalni režim je afere prikrival, vendar se je v zadnjih dvajsetih letih že pisalo o nekaterih. Sedaj je vlada Chapapreito, ra-dikalnoklerikalna koalicija, dne 26. m. mi. odstopila, ker je bil član vlade zapleten v grdo korupcijsko afero. Prejšnjega predsednika in • ’ i”1 zunanjega ministra Aleksandra Lerrouixa so izločili in potem vlado izpopolnili. s|: Lerroux je voditelj radikalne stranke. Mož je korup.cion.ist. Socialisti so se zaraditega sprli z njim in so povzročili njega padec. Lerroux se je sklenil maščevati nad socialisti in je sklenil zvezo s klerikalci ter pognal socialiste 1934 v oktobrsko vstajo. Po izstopu: socialistov je zavela v vladi reakcija in oživela korupcija. Zadeva je kratko taka-le: V Španiji so igralnice že dolgo prepovedane. Lani pa se je posre- ter bosta volili odseke in eventualno razpravljali o deklaraciji. Opozicija je sklenila, da bo v narodni skupščini nastopala enotno, kakor na prvi seji, pri volitvah skupščinskih odborov. Vprašanje je še, če ima vlada večino, ker bi sicer brez večine parlamentarno ne mogla delati. Klubi, ki imajo 30 poslancev, utegnejo dobiti zastopnika v vladi. Po raznih vesteh se je dr. Maček znatno približal političnemu konceptu režima. »Zmagul bo demokratični duh, to je duh, ki hoče, da državne zadeve niso stvar posebne kaste ali razreda, temveč, da postanejo stvar vseh, ljudska stvar.« L. Feuerbach. „Zapore in kaznilnice mora odpreti, kdor prosvetne domova čilo holandskemu podjetniku Straussu. da je dobi! konoesijo za kazino v San Sebastjanu1, ki je prej od občine ni mogel dobiti. Prvo noč je policija sicer vdrla v igralnico in je nastal pretep, denar na igralni mizi pa izginil. Pozneje pa je Strauss otvoril igralnico na otoku Malorki, ki je tudi kmalu prenehala. Strauss je, ko se je stvar ponesrečila, zahteval od številnih' posredovalcev podkupnino nazalj in ko mu ti podkupnin niso hoteli vrniti, se je obrnil na predsednika republike. Težko je pregledati široko razpredeno korupcijo. Posebno so pa obremenjeni prejšnji notranji minister in sedanji veliki župan v Madridu, Salazer Alouso., Ourelio Lerroux, nečak in adoptivni sin prejšnjega zunanjega ministra in bivšega predsednika vlade Aleksandra Lerrouxa, državni tajnik Benzo, katalonski generalni guverner Pichiy Pous in šef varnostne policije, Valdivia. Tolrej sami ugledni stebri režima, ki so izrabljali svoj položaj. zapira h »Slovenec« dne 5. novembra t. 1. piše dobesedno: »Dr. Korošec je zopet odprl prosvetne domove, v vmesnih letih pa se je nemoteno delala neprecenljiva 'moralna škoda, saj je stara resnica, da mora od,preti zapore in kaznilnice, kdor iprosvetne domove zapira. Koliko pa društva trpe materialne škode, zlasti na knjižnicah, odirih in godbenih instrumentih, pa še ni ugotovljeno in spričo slovenske potrpežljivosti najbrž nikoli ne bo, ker jo spričo nesramnosti in cinizma tistih, iki so jo povzročili, najbrž nihče povrnil ne bo. Dvojna mera. Med tem pa so vsa druga društva nemoteno obsitoiiala in delovala, oziroma ne delovala in dražila narod. Itd.« Prepričani smo, da bo »Slovenec« kmalu objavili daljši članek o porazni škodljivosti iza delavstvo, ker so njegovi prosvetni dlomovi »Svobode« še. vedno zatvor.jeni in zahteva njihovo otvoritev, keti kdor prosvetne domove zapira ... Domu in po svetu Sankcije in Jugoslavija. Sankcije proti Italiji gospodarsko jako občutno zadevajo Jugoslavijo, kakor ugotavljajo razni gospodarski listi. Jugoslavija na primer izvaža v Italijo 57.8 odst. svojega gradbenega lesa, 69.4 odst. našega oglja in 89.3 odst. naših drv. Razentega pa izvažamo v Italijo mnogo živil. V Ženevi so sicer obljubili v kompenzacijo nov trg, vendar je pa to težko vprašanje. Gospodarstveniki trdijo tudi, da bodo sankcije sicer povzročile nekaj tež-koč Italiji, vendar pa Italija lahko naroča potrebno blago iz drugih kontinentov, ki so v splošnem večji dobavitelji Italije kakor Evropa, Po našem mnenju bi akcija imela uspeh Ie, če bi se izvedla z blokado , i i hi Ir Dr. Izidor Cankar ne bo jugoslovanski poslanik v Buenos Airesu, t-tuiff !iti *h?i,h6.1" s#r v*. Izidor Cankar je bil, kakor znano, pred leti izobčen iz Cerkve, ker je "zapustil duhovniški stan in se oženil s hčerko znanega industrialca Dragotina Hribarja. Kdo bo imenovan namesto njega, se še ne ve. Baje se za to mesto poteguje neki član uredništva »Slovenca«. Naši radikali se zdi, da imajo samo enega govornika za shode; če je on zadržan v Beogradu, se ne more vršiti noben shod. Svoj čas so bili taki reveži »Jutrovci«; brez Žerjava in primernih rediteljev ni moglo biti javnega shoda. Iz Jugoslovanske radikalne zajed-nice (JRZ) poročajo, da šteje njih poslanski klub že 158 poslancev, torej večino. V istem pravcu se baje konsolidira tudi senat. — Mi bi želeli, da poslanci in senatorji <„lj ♦ tar pospešijo B. Traven, Bombaž I. Knjiga Prevaja Talpa 29 »Dobro,« je rekel. »Morda odidem pozneje z vami v Kolumbijo.« Sedel senu k njemu. Ker nisem prav vedel, o čem bi* se naj z njim pogovarjal, sem menil, da je prišel pravi trenutek, da ga povprašam o Gonzalu. Saj mi ni bilo za golo klepetanje, nego bi samo rad videl, kako se bo obnašal, kako se obnaša človek, ki ima na vesti roparski umor in ki ga presenetiš s tem, da mu poveš, da veš vse. Seveda je bilo to nevarno. Če je bil Antonio v resnici pravi morilec, potem bi me ob prvi priložnosti kot sovedca odstranil. Toda za to se nisem brigal. Vprav ta nevarnost me je šele prav dražila. Saj sem bil pripravljen in bi si že obvaroval zdravo kožo. Varoval bi se pa kajpak, da bi tram-pal z njim sam skozi grmičevje ali pa celo v Kolumbijo. »Ali veste, Antonio,« sem kar nenadoma dejal, »da vas išče policija?« »Mene?« je ves začuden vprašal. »Da, vas!« »Zakaj pa? Nič se ne zavedam, da bi kaj napravil.« To je prav odkrito zvenelo; zdelo se mi je, da celo preveč odkrito, da bi bilo resnično. »Radi umora! Radi roparskega umora!« sem pristavil. »Ste pač nori, Gale. Mene — pa radi roparskega umora? To se pa hudo motite. Morda iščejo koga, ki se piše slično kakor jaz.« »Ali veste, da je Gonzalo mrtev?« »Kaj?« Skoraj zakričal je. »Da,« sem rekel in ga motril. »Gonzalo je mrtev. Umorjen in oropan.« »Ubogi fant! Bil je dober dečko,« je rekel Antonio z obžalovanjem. »Da,« sem pritrdil, »bil je dober dečko! In škoda je zanj. Kje ste ga pa poslednjič videli, Antonio?« »V hiši, kjer smo vsi stanovali.« »Mr. Shine mi je pripovedoval, da ste vi trije, vi, Gonzalo in Sam v ponedeljek zjutraj skupaj odšli,« »Če mr. Shine to pravi, se moti. Gonzalo ni odšel z nami. Le Sam in jaz sva odšla na postajo.« »Tega pa ne razumem,« sem rekel. »Mr. Sliine je stal pri oknu ali med vrati, ne vem več kje, in je vas tri prav gotovo videl.« Tedaj se je Antonio lahno zasmejal in rekel: »Mr. Shine ima prav in jaz imam tudi prav. Toda tretji, ki je bil z nama, ni bil Gonzalo, nego nekdo iz tamošnje okolice; bil je neki domačin, ki je nameraval od Abrahama kupiti kokoši, ker je menil, da jih bo dobil poceni. Abraham pa je že pred dvema dnevoma odšel in je že prodal kokoši, mislim da mr. Shineju.« »V hiši, kjer ste Gonzala poslednjič videli,« sem dejal počasi, »sem ga tudi jaz našel — umorjenega in oropanega. To se pravi, vse mu ni bilo odvzeto, morilec mu je pustil pet pez in nekaj čez.« »Rad bi ob tej tragični zgodbi ostal resen,« je rekel Antonio in se rahlo režal predse, »vkljub temu pa se moram vendar smejati. Ostali Gonzalov denar imam jaz.« »No torej!« sem vzkliknil. »O tem vendar že ves čas govorim.« »O tem' sicer govorite, Gale,« je odvrnil Antonio. »Toda denar senu priigral. Sam to prav dobro ve, saj je bil prisoten. Tudi Sam je izgubil pri igri pet pez. Je pač napak stavil.« Zgodba je postajala zapletena. (Dalje prihodnjič.) Idila v spalnici w \>x|| /,No potem bom \ — M pa rajši, v kuhinji spal 1" ''■£& „Ne razumem! Doma pri v ” materi sem imel vedno čisto posfeljino. „Kaj pa hočeš, saj sem danes pre- oblekla postelji IM „Mati jaz sem vsa obupana I' .Pozabila si najvažnejše: Schichtovo terpentinov milol" ^ *■»* Perilo je zdaj se bolj belo kot pri materi." ■: V fc... uporabljala bom vedno samo SCHICHT™ TERPENTINOVO MILO za nai>j Qft°nje pai©^ IZ NAŠIH KRAJEV Ljubljana! sklenitev svobodne demokratične zakonodaje, ki je že obljubljena. Upravitelj Belja v Vojvodini se je ustrelil. Direktor ing. Petrovič na Be-lju je izvršil samomor, ker je revizija ugotovila nerednosti v poslovanju. Pokojnik je služboval že okoli dvanajst let na Belju ter je bil soliden in plemenit mož po svojem čuvstvova-nju. Pred odhodom na Belje je poučeval na ljubljanski višji tehniški šoli. V poslovilnem pismu pravi, da sam ni ničesar zakrivil, v— n • * * >’>•> v ' > > r.iti v ** Star je bil 58 let. Pomirjenje. \ .-,«■« v \R t o- ti & tl« t# +r i*-i > ti i' Vsi želimo pomirjenje. Toda pravo pomirjenje pride tedaj, če nastopi svoboda v vsakem oziru, kolikor pospešuje razvoj mišljenj in problemov, V merodajnih krogih pravijo, da bo razvoj za izvedbo volitev zrel šele prihodnje leto jeseni 1 iJ. Žili * Tclj' ne in svobodne volitve bi bile že danes zdrav plebiscit volje naroda, ki bi omogočil jasne poglede na potrebe in konsolidacijo. Obnove se naj politični zakoni iz leta 1928. Politične strasti bodo s tem ublažene in jasno sliko bomo imeli pred seboj, kaj in kako moramo ravnati, da pospešimo konsolidacijo. Naj pove narod svobodno svoje mišljenje, da se bo takoj izpočetka navadil ceniti demokracijo, kakor jo je znal prej! Ruski emigranti sc bodo začeli vračati v domovino iz Čehoslovaške. Kakor poročajo časopisi, jih bo v kratkem odšlo 30.000. Upam«, da bodo sledili njihovemu vzgledu tudi emigranti iz Jugoslavije, s čimer bi prispevali k zmanjšanju brezposelnosti v naših krajih. Seja skupščine Delavske zbornice. V nedeljo, dne 10. t. m. se bo sestala v Ljubljani skupščina Delavske zbornice. Na seji bodo razpravljali o zborničnem proračunu. Uprava (sosvet) Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Ministrstvo je imenovalo v sosvet Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani vse dosedanje člane uprave, razen predsednika dr. Baltiča, ker je bil na njegovo mesto imenovan dr, Milavec. Na bližnjem občnem zboru bo izvoljena nova uprava razen predsednika. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja vse češkoslovaške državljane na področju dravske banovine na pravilnik za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov (Službeni list z dne 16. oktobra 1935) in poziva vse čsl. državljane, stalno ali začasno tukaj zaposlene, naj se ravnajo po tem pravilniku in takoj storijo vse potrebne korake v svrho zamenjave dosedanjega dovoljenja k zaposlitvi z omenjenim pravilnikom predpisano, izkaznico o poklicu do konca 1. 1935. Potrebni formularji in navodila se dobijo pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje. Strahovit samomor sta izvršila 26-letna zaljubljenca Srečko Filippi in Nedeljka Kitarovic iz Šibenika, ki sta se 4. t. m. spustila s stolpa zagrebške katedrale v globino. Do prve galerije sta se dvignila z liftom, oba veselo razpoložena. Do druge galerije sta šla po stopnicah, kjer je fant sebi in dekletu pokril glavo s svojo suknjo, preden sta se spustila. Ruski operni pevec Fjodor Šalja-pin gostuje te dni v Beogradu in v Zagrebu, Vstopnice za njegove predstave so prodajali po 1000 Din. > Grški kralj Jurij II. se vrne v Grčijo dne 24. novembra t, 1. Dr. Fran Soukup je bil zopet izvoljen v seji senata za predsednika. Od 130 oddanih glasov jih je glasovalo za s. Soukupa 96, Ostali glasovi so bili cepljeni. Obsodbe socialdemokratov v Hamburgu. Pred hamburškim, sodiščem1 je bilo obsojenih več socialde-nw>kratičnih zaupnikov, ker so širili socialistične liste, ki se tiskajo v danski prestolici Kopenhagen. Obsojeni so bili: Kieras in Thron na 4 leja. Schumacher na 2 in pol leta, Osterholt na dve leti in Golden-hauer na 1 in pol leta ječe. Pomorska konferenca v Londonu. V Londonu sklicujejo dne 2. decem- I OUZD in delavke Prejeli smo- »Pod tem naslovom je priobčila »Delavska Politika« članek, ki obravnava namestitev vene-ro- in dermatologa v ljubljanskem ambulatoriju OUZD. Na ta članek, ki je v osnovni trditvi, češ, da se mnogo žen sramuje iskati pomoči pri zdravniku in da bi rajši iskale pomoči pri zdravnici, po-grešen, je dovolj, če repliciram sledeče: Ko bi bila ta trditev člankarjeva resnica, tedaj ne bi zevala tako strašna praznina v čakalnicah zelo mloštevilnih zdravnic, ki izvršujejo prakso v Ljubljani, pa tudi drugod in ne bi bil tako pereč poblem, kam spraviti iz bolnišric zdravnice, ki zasedajo sekundarska mesta v bolnici in zavirajo namestitev mlajših zdravnikov in zdravnic. Ravno prazne čakalnice v ordinacijah zdravnic pa seveda ne morejo biti razlog, da dobe namestitev pri OUZD. Malo drzno je zato od člankar ja, ki ne pozna razmer, če piše potem, češ, da je to dobra lekcija za delavke in za delavstvo sploh, kako se postopa z njimi,« — To je torej druga plat zvona. Žene, ki se interesira-jo za to vprašanje, naj se oglase, seveda ne z dolgimi članki, ampak s krajšimi utemeljitvami svojih zahtev. Dr. Ma