* btkouiž/ PRIMORSKI DNEVNIK £jSVKT - Cena 35 lir Leta XVI. • St. 245 (4708) TRST, četrtek 13. oktobra 1960 Maršal Tito ob povratku z zasedanja glavne skupščine OZN Položaj na svetu nikakor ni rožnat Moralna zmaga nevezanih držav Izredno hrupna seja v skupščini OZN med razpravo o ukinitvi kolonializma Številni delegati so se med seboj zmerjali ter so tolkli po mizi, predsednik skupščine pa je celo razbil predsedniško kladivce - Seja je bila prekinjena Ta Ztnaga se bo še bolj pokazala v nadaljnjem razvoju mednarodnih dogodkov Reorganizacija ustroja OZN naj bi bila postopna BFiVt,. (od našega dopisnika) kje tu*?’ 12- ~ Predse tovanj rL nes’ k°t vedno, jHfta in T?<^ravila °Sromn‘i množica prebivalstva Že- tudi rt’ — Predsednika republike maršala Ti-i Bot vedno, ko se je vrnil s svojih po- r* m na mi- i doslpi?0 ati6en način, Niavitu ®a zagovornika .aktivne miro ^ j ’Bsistence med dr-v^narodi. Snic^em Stališču v kamor je pred- V1C C«. zvdiiicij, To!ioroviem ’ -Co!ak.°: . i« p vsiviima iimumua pi cul v aiotva atxa in p0Srada, od letaiišča v Batajnici do Trga r-abit0 po-n ?elsa> Bi je bil kljub slabemu vremenu tju, *JU‘n, m od Trga do njegove rezidence na Dedi- javnega mesta FLRJ so danes v imepu Praviti Jugoslavije pttbRke Predsednika re- neiit. i,^Pomika miru, Jive§a borca za ^i in ?dn°se med ^odnju za reševanje med-fe1 in ^-Jp,rasanj na mi- S oč\° * prisPel P° 29 Sje 0°hds? n°sti iz Juao- iSi zaJ4'30' 50 §a Po- j^ih a^°Pniki naj višjih Kardelj !>h predsedniki skupščin Ve- pu- KS^Jla in Jovanovič- a°rti rj-.Jj" z generalom jnu uSi v» 1^? ?m na čelu H ,,cionarii-° jugoslovanski C* P^Lc?tem Patriarh it ?a.n iti 1, YPe cerkve Hm j'ič n. }°*nadškof ittSbe predsednik Srbske 6 n, benoan°sti Djuričič, bit ? aSoie„;-ralskc univerze * kih mi, • in šefi JiPlu- Soslavij; ’ kreditiranih lito Letahlč^ 2adržanju v sa- S: Cipoti le predsednik ,v odprtem av- v n' ro Asa-i« i-d?ne* žrtev i A a0rr\... Nu^ea J8®) hJ!!; 8a zabo-v prsi takoj _atorja takoj hJe je bilo • m • r je 17- Jamaguči, »»‘pada. Stršrt‘ s,ranki !' Ih 3® ti-,Polici? a velike 2L®C.\]e sporoči- KiSjj 'iučen °r let°šnje- Ca Skzail1Z te stran’ v?ti Uk./* Je ati nas'lnosti, <13 dLStlrikzat are-W'likiil>Hl onstracijami 2 ^adlne!ke ki bni i>ode^ Asa-ua8a so k:,.desmčarski 1 Ul1 ‘as °dra 'h b,izu go-aa vr8aZtr°siIi »»ffi i>5$, s ;/*- »J>il*** a|Praviii dejhičarski ^V^iaiuljcta- ,r7UEa dva '( ashLi1{hi v-?: Junija ' )Hlij°dah vVodl‘«lj Ka. Pa i« p,ar'amen-J bil hudo Kiši Zvedelo se je, da je policija aretirala štiri člane skrajno desničarskega gibanja, ki so osumljeni sodelovanja pri a-tcntatu. Atentator je priznal, da je svoj atentat skrbno pn-p;avil. Dejal je, da je Asanu-nm umoril, ker »socialistična stranka Japonske vodi prevratno delovanje«. Predsednik državne komisije za javno varnost Jamaza-ki in druga dva policijska voditelja sta sporočila predsedniku vlade svojo ostavko. Velika sindikalna organizacija «Sohyo» in japonska socialistična stranka sta organizirali danes popoldne veliko piotestno zborovanje, katerega se je udeležilo več desetti-soč ljudi. Med demonstraci- »izvršnega odbora in kmalu za- jami je prišlo do spopadov pred policijskim poslopjem. Skupine študentov, ki pripadajo organizaciji »Zengaku-rtn», so skušali pretrgati policijske kordone. Policija jih je napadla, študentje pa so napad vračali z udarci drogov zastav, ki so jih nosili. Kolone demonstrantov so dvakrat kcrakale proti rezidenci ministrskega predsednika, da mu iziočijo prepis resolucije, ki je bila odobrena na množičnem zborovanju, ki se ga je udeležilo okoli petnajst tisoč ljudi. Resolucija temelji na dveh glavnih točkah: 1. Vlada Ike-de mora prevzeti odgovor r.ost za umor Asanume. 'i. Takoj naj se sprejmejo ukrepi, da se napravi konec tajnemu delovanju skrajne des- nice, ki ga je policija do sedaj dopuščala. Na zborovanju so govorili socialistični in komunistični poslanci in predsednik sindikalne zveze «Sohyo», ki je nape vedal več stavk Večje skupine študentov so demonstrirale še do poznega večera in so se spet spopadle s policijo. Inejiro Asanuma, ki je imel 63 let, je imel važno vlogo v ki.mpanji proti vojaški pogodbi med Japonsko in ZDA, ki je pripeljala do odpovedi Ei-senhowerjevega obiska na Japonskem ter do poznejšega odstopa Kišijeve vlade. Prvikrat je postal poslanec leta 1936. Pn ustanovitvi japonske socialistične stranke po vojni je bil Asanuma izvoljen za člana tem za glavnega tajnika. Lanske jeseni je bil imenovan za picdsednika stranke. Asanuma je vedno ostro kritiziral ameriško politiko. Zaradi svoje nenehne dejavnosti v politiki, svojih govorov in stalnih naporov za enotnost v socialistični stranki, je dobil ime • človeška lokomotiva*. Rodil se je leta 1897 na otoku Niake. 2e ko je obiskoval univerzo, se je posvetil ustanavljanju sindikalnih organi-zrcij med rudarji in kmečkimi delavci. Kot sindikalni voditelj je pripomogel, da se je po drugi vojni razvila na Japonskem zelo močna in borbe-ra sindikalna organizacija. Fied vojno ie bil večkrat are-tnan, ker je pripadal gibanju radikalov. pa z njegovo zunanjo podporo. Na to vprašanje je Moro odgovoril pritrdilno. Poslanska zbornica je danes dopoldne nadaljevala z razpravo o proračunu notranjega m -nisirstva. Beltrame (KPI) je poudaril potrebo, da se uresniči avtonomna dežela s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina in obdolžil KD, da ni uveljavila te ustavne določbe. Cavaliere (PDI) je zahteval večjo energijo notranjega ministra glede «rasističnih in nacističnih« manifestacij v Južni Tirolski in obžaloval, da niso sprejeli nobenega ukrepa proti trem južnotirolskim italijanskim državljanom, ki so odpotovali v New York, da bi pri ZN podprli «tezo avstrijske vlade«. Tudi Ballardini (PSI) je sicer z drugačnega stališča kritiziral vlado glede Južne Tirolske, ker ni uspela rešiti tega »notranjega vprašanja«, ki ga razpihujejo južnotirolski predstavniki pangermanizma. Krivda Italije ni v tem, da i'i izpolnila sporazuma De Gaspe-ri - Gruber, ampak po mnenju Ballardinija v tem, da ni uveljavila statuta juznotirolske dežele. Calabro (MSI) je dejal, da je premalo policije, predvsem pjemalo sodne policijo, in poudaril, da so misovci proti deželnim avtonomijam. Nato so nadaljevanje razprave o proračunu preložili na jutri. Na popoldanskem zasedanju so odobrili s tajnim glasovanjem zakon 0 klasifikaciji Ja prodaji oljčnega olja: za zakon je glasovalo 320 poslancev, proti pa 16. Zakonski dekret, ki vsebuje ukrepe v korist prizadetim po poplavah preteklega septembra v pokrajini Brescia, pa so odobrili s 311 glasovi; proti je glasovalo 25 poslancev. Sledila je diskusija o proračunu ministrstva za pravosodje. Po posegu nekaterih govornikov in vladnega poročevalca je dobij besedo pravosodni minister Gonella, ki je nakazal program ministrstva v naslednjih petih točkah: reforma zakonikov; nova sodna ureditev; nova kazenska ureditev; pospešena gradnja sodnih palač :n zaporov; reforma določb o svobodnih poklicih. V Italiji imamo okrog 36.000 zapornikov, dosmrtno ječo pa prestaja 893 ljudi. Lansko leto je bilo 4.849 ločitev zakona, namernih umorov pa je bilo 1.680. Nato je zbornica odobrila posamezne člene in poglavja proračuna, s tajnim glasovanjem pa bodo proračun odobrili v celoti na enem prihodnjih zasedanj. V senatu so nadaljevali debato o proračunu ministrstva za javno zdravstvo. De Luca (KPI) je poudaril, da je cena zdravi] v Italiji »škandalozna« in da pri tem bajno zaslužijo proizvajalci zdravil. Tibaldi (PSI) je podčrtal pomanjkanje bolnišnic, zlasti v južni Italiji; nato h o zaključili splošno razpravo o proračunu. Minister Giardina, ki je dal priznanje tistim senatorjem, ki so se dotaknil; najbolj perečih vprašanj, kot so novotvorbe, bolezni srca in ožilja, spolne bolezni, bolnišnice, psihiatrična pomoč. je nato poudaril, da je naloga države boriti se z vsemi sredstvi proti boleznim, si jih zaradi njihove razširjenosti imatramo za družbene bolezni. V bolnišnicah in zdraviliščih imamo danes okrog 4 milijone bolnikov, to je približno 8 odst. vsega prebivalstva. Ko je govoril o ceni zdravil, je minister poudaril, da ni moč shajati brez «resne, trdne, učinkovite, popolne farmacevtske industrije«, ker je »življenjskega pomena za državo, ki želi imeti svojo lastno osebnost in politično -amostojnost« Brez te domače industrije bi bila dežela izročena na milost tujim proizvajalcem in trgovcem z zdravili, ki bi diktirali svoje cene. Vprašanja cene nekega zdravila ni moč reducirati na preprosti račun o proizvodnih stroških surovine, ker se pri tem ne računajo vsi neuspeli poskusi, preden se doseže u-strezni recept. Minister pravi, da je za vsak uspeh potrebnih povprečno 2865 neuspelih poskusov. V primerjavi z drugimi evropskimi deželami o zdravila v Italiji glede cene na drugem mestu (Francija 89, Italija 100, Anglija 106, Švica 126, Belgija 145, Zap. Nemčija 159 itd.). Kampanja proti visokim cenam je, po mnenju ministra, le izgovor, da bi dosegli nacionalizacijo farmacevtske industrije. Kljub temu pa je minister napovedal, da je sklenil predlagati medministrskemu odboru za cene, da se znižajo cene 4.000 farmacevtskim specialitetam, in to tistim zdravilom, katerih cena do danes sploh š ni bila nikoli znižana Vladno politiko na tem področju je minister Giardina označil z geslom: «Pri_ enaki bolezni, ne sme ostati živ noben bogataš samo zato, ker je bogat, podleči pa ne sme noben revež samo zato, ker je reven«. Po govoru ministra je senat odobri] proračun ministrstva za javno zdravstvo. Jutri bosta na vrsti proračun ministrstva za pošte in telekomunikacije :,i proračun ministrstva za promet. V razgovoru z novinarji !e tajnik KD Moro povedal, da KD razpolaga sedaj s 4326 župani, 18.170 občinskimi odborniki.’ 42.947 občin.' kimi svetovalci, 52 predsedniki pokrajinske uprave, 349 pokrajinskimi odborniki in 647 pokrajinskimi svetovalci. KD ima 1,472.650 članov. Tudi danes je prišlo v Rimu do protiavstrijskih demonstracij v zvezi z Južno Tirolsko. Te misovske pobude, katerih se udeležujejo le študenti, so naletele na zelo negativen odmev med prebivalstvom. Do podobnih demonstracij je prišlo tudi v Anconi, Jesiju in drugih središčih pokrajine. ... Prihodnji petek bo seja ministrskega sveta. A. P. Scgnijev razgovor z Eisonhowerjem deries italijanskega zunanjega ministra Segnija, s katerim se je razgovarjal eno uro. Po razgovoru je Segni izjavil, da se obe strani strinjata, da je treba čim prej mogoče obnoviti konkretna Dogajanja o razorožitvi. Dodal je, da sta z Fisenhovverjem govorila o mednarodnem položaju in o njegovem nedavnem razvoju s posebnim ozirom na glavna vprašanja, ki jih sedaj obravnavajo v OZN ter na vprašanja, ki se tičejo Evrope in atlantskega zavezništva. Časnikarjem je Segni izjavil, da sta z Eisenhovverjem govorila tudi o Južni Tirolski in o možnosti sestanka na naj-višji ravni med predsedniki vlad evropskega skupnega tržišča. V diplomatskih krogih pravijo, da je Eisenhovver poudaril, da se ameriška vlada povsem strinja z italijansko tezo, naj se južnotirolsko vprašanje prepusti mednarodnemu sodišču v Haagu. tev. Kritiziral je Zahod, ki govori o svobodi, enakopravnosti in bratstvu, hkrati pa prikriva suženjstvo z izgovorom, da nudi pomoč nezadostno razvitim deželam. Poudaril je, da ima popolna ukinitev kolonialnega sistema v veliki meri neposredno povezavo z ohranitvijo in okrepitvijo miru in varnosti. Hruščev je izjavil, da se je zaradi belgijske kolonizacije prebivalstvo Konga zmanjšalo na polovico, ter je pozval avstralskega ministrskega predsednika Menziesa, naj ne pozabi, da je bilo avstralsko avtohtono prebivalstvo uničeno. Indijansko prebivalstvo v Z DA je bilo tudi uničeno, preostali pa so konfinirani v rezervah. Ugotovil je, da so a-meriški črnci podvrženi diskriminaciji, in da so človeške pravice zreducirane na minimum. «To se imenuje svoboda«, je vzkliknil Hruščev. • Kolonialistom z vojaki in strojnicami so sledili misio-narji. Ce ne bi Združeni narodi sprejeli predlogov za u-kinitev kolonialnega režima, ne bi narodi, ki jih nadzorujejo kolonialistične države, imeli druge izbire, nego da primejo za orožje. Sovjetsko ljudstvo je na strani tistih, ki se borijo, da se osvobodijo kolonialnega režima in da dosežejo svobodo in neodvisnost.« O Kongu je Hruščev izjavil, da je tam Hammarskjoeld napravil vse mogoče v korist kolonialistov. Ugotovil je, da so imperialisti našli polkovnika Mobutuja ter so ga oskrbeli z orožjem in denarjem. Na koncu je Hruščev pozval predstavnike držav, ki so nedavno dosegle neodvisnost v Afriki in Aziji, naj prevzamejo svojo odgovornost v zgodovinskem trenutku, ko se vnema borba kolonialnih narodov. Britanski minister Ormsbv-Gore je izjavil, da je Hruščev «žalil svoje poslušalce, ko je ravnal, kakor da jim je v celoti neznana sodobna zgodovina«. Dodal je, da skuša SZ doseči propagandne učinke, in je izjavil, da je Anglija za to, da se razprava o kolonializmu vodi v političnem odboru in ne na plenumu skupščine. Jugoslovanski delegat Vidič pa je podprl zahtevo, naj bo razprava o tem na plenumu skupščine. Predstavnik Gane je v svojem govoru zlasti obsojal Po> tugalsko. Zatem pa je prišlo do incidenta med govorom filipinskega delegata. Ta je namreč izjavil, da bi morala resolucija o osvoboditvi izpod kolonialnega režima veljati tudi za države Vzhodne Ev- rope, «ki jih ima SZ pod svojo nadvlado«. Tedaj je romun. ski predstavnik pozval predsednika, naj govornika pozove na red. Predsednik je to odklonil. Protestiral je tudi Hruščev. Filipinski delegat je v nadaljevanju govora dejal, da «SZ požira vzhodnoevropske države«. To pot je predsednik opozoril govornika, naj bo bolj zmeren, «da ne škoduje dostojansivu skupščine«. Toda filipinski delegat je nadaljeval. Hruščev je ves čas njegovega govora tolkel s pestjo po mizi. Nekateri trdijo, da si je sezul čevelj in da ga je skušal zagnati v predsednika. Drugi pravijo, da je z njim tolkel po mizi, tretji pa pravijo, da je tolkel z obema pestema po mizi ter da je le iskal okoli sebe, da bi našel kaj drugega Na koncu se je pomiril, ko je filipinski delegat sporočil, da bo glasoval, naj bo razprava o kolonializmu na plenumu. Hruščev je spet povzel besedo in je izjavil da je zelo ponosen, ker ga je britanski delegat kritiziral, ker ga je s tem »odlikoval s kolajno sovražnika kolonializma«. Britan-skemu in kolumbijskemu delegatu je Hruščev dejal, da bo prišel dan, ko bosta v OZN govorila proti kolonializmu. Napadel je zatem špansko delegacijo, ki burno ploska vsaki-krat, ko govori kak kolonialist. Naslednji govorik, Američan Wiicox, je podprl, naj bo debata na plenumu in je dodal, da vprašanje neodvisnosti vseh držav, zajema tudi vzhodnoevropske države, «k] so pod sovjetsko nadvlado«. Prekinil ga je romunski delegat, ki se je vprašal, «ali smo v ameriškem senatu ali pa v skupščini suverenih držav«. V dvorani je nastal neznosen hrup in predsednik se je zaman trudil, da bi pomiril duhove. Večkrat je pozval romunskega govornika, ki je tolkel po mizi, naj prekine svoj govor. Ta pa je pripomnil: «Lahko samo upam, da irsko ljudstvo uživa enako svobodo kakor romunsko ljudstvo« (predsednik skupščine je namreč Irec). Tedaj je predsednik Bcland tako močno udaril s kladivcem po mizi, da se je razbilo, a je kljub temu še dalje tolkel z ročajem. V dvorani je postajal hrup in ropot vedno večji, tako da je predsednik prekinil sejo in zapustil dvorano skupno s Hammarskjoeldom. Številni delegati, med katerimi Hruščev, so vstali ter mahali z rokami in vpili. Romun pa je govoril dalje, in zdi se, da so prekinili povezavo z mikrofoni in slušalkami. Ko je Hruščev zapustil dvorano, je izjavil: »Najvažnejša stvar je, da se je razbilo predsedniško kladivce. To je začetek razkroja OZN«. iHiliiiilliilliiiiiiiimiiiiiitmifiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiifitiiimimiiiiiiHiiiiiiiiiiiii Zaostritev položaja v Argentini Frondizi pristal na kompromis z vojsko ? Generali zahtevajo radikalno spremembo vladne politike in energičnejše zadržanje do peronistov in komunistov BUENOS AIRES, 12. — Zdi ral Montero in ostali generali se, da so vladno krizo, ki se I pa pripadajo struji »nepopust-je pojavila v poslednjih urah, ljivih«. Sinoči se je razširila končno premagali. Vsaj tako vest, da ti generali namera-se glasi izjava, ki jo je podal | vajo predložiti Frondiziju ume. vrhovni poveljnik argentinske morandum« z zahtevami po vojske general Toranza Montero ob zaključku sestanka, ki se ie vršil danes opoldne v Casa Rosada med predsednikom Frondizijem in poveljniki vojske. Sinoči vojska ni smela zapustiti svojih vojašnic, ker so se 'pojavila nasprotja med Frondizijem in generali glede splošne vladne politike. V zgodnjih jutranjih urah so demantirali vesti, na osnovi katerih naj bi Frondizi podal ostavko; prav tako so demantirali, da bi podal ostavko kontradmiral Clement, državni tajnik za mornarico, demantirali so tudi ostavko celotne vlade. Ostavko je podal le general Larcher. ki pripada zmerni struji in ki je sku šal zmanjšati nasprotje med vojsko in Frondizijem. Gene- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Angleška vlada napoveduje okrepitev jedrske oborožitve Kongres konservativne stranke*je soglasno odobril jedrsko in kolonialno politiko vlade - Stališče Londona do nove nemške iznajdbe o pridobivanju urana SCARBOROUGH, 12. — Na kongresu angleške konservativne stranke je minister za obrambo Harold Watkinson izjavil, da Velika Britanija ne bi mogla z opustitvijo jedrskega orožja preprečiti škodljivih posledic jedrskega spopada ali vplivati na katero koli drugo državo glede njene politike, kar se tiče tega orožja. Dodal je: »Bilo bi povsem nepošteno trditi, da nam je mogoče z enostavnim sklepom izogniti se tragičnim posledicam jedrskega spopada.« O resoluciji, ki jo je prejšnji teden sprejela laburistična stranka, pa je minister izjavil: «Zavrniti odgovornost, ki jo imamo kot tretja svetovna jedrska velesila, pomeni oši-beti skupne napore brez nobene nadomestitve na drugih sektorjih. Mnenja sem, da ti-sti, ki podpirajo tezo odpovedi jedrskemu orožju, se ne zavedajo, kaj odstopajo. Naši prihodnji načrti predvidevajo našo navzočnost na jedrskem področju za vse tekoče desetletje. Ti načrti upoštevajo nedavno napredovanje raketne tehnologije, kar pomeni, da bomo v nekaj letih preveč izpostavljeni, kar se tiče izstrelkov, da bi se lahko zanašali na «nepreniično ustrahovalno orožje«. Skrb vlade je, da ohrani ravnotežje med jedrskim in običajnim orožjem, tako da bomo lahko vršili našo akcijo na vseh sektorjih -obrambe.« Minister je tudi izjavil, da je vztrajal, naj bodo pogosti sestanki obrambnih ministrov NATO, in je tudi ponovil, da j je tej organizaciji sporočil W A SriT NGTON, 12. — Pred- predloge za okrepitev «ščita »ednik Eisenhower je sprejel | zavezništva«. Naštel je zatem vojaška sredstva, s katerimi razpolaga Velika Britanija, ter je navedel bombnike vrste «V», bombo na lastni pogon «Blue Steel« in čez nekaj časa ameriško raketo «Sky Bolt«, ki jo bodo prevažala letala vrste «V». Po govoru ministra je kongres soglasno odobril resolucijo, ki med drugim pravi, da je treba angleško-ameriško sodelovanje, kar se tiče jedrskega orožja, še dalje razvijati, in da se angleški prispevek k jedrski sili Zahoda ne sme zmanjšati. Vzdržal se je samo en delegat, ki je zahteval, naj se takoj pripravi program vesoljskih raziskovanj, in je pripomnil: »Naša prihodnost je v vesolju. Tista sila, ki bo nadzorovala Luno, bo nadzorovala svet.« Na seji so razpravljali tudi o Afriki in o kolonijah. Razprava o kolonijah je potekala na podlagi resolucije, ki so jo pripravili voditelji stranke in ki hvali politiko vlade, kar se tiče »razvoja kolonialnih ozemelj na poti k neodvisnosti«. Med diskusijo so člani kongresa pokazali, da pozitivno sprejemajo poročilo »komisije Monckton«, ki je bilo objavljeno včeraj in ki poudarja, da je treba z nekaterimi pogoji dovoliti pravico odcepitve deželam, ki sestavljajo «srednjeafriško federacijo«. V zvezi s tem je minister za kolonije MacLeod izjavil, da bodo čez nekaj tednov o tem poročilu razpravljali na posebni «ustavni konferenci« Minister je izrekel podporo vlade omenjenemu poročilu ter je pohvalil akcijo OZN in Hammarskjoelda v Afriki. Kongres je soglasno odooril resolucijo, ki podpira kolo- nialno politiko vlade. Iz Bonna poročajo, da je predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva danes potrdil, da je ameriška vlada pozvala bonnsko vlado, naj postavi pod državno tajnost morebitni razvoj «ultracentri-fugalnega« aparata za plin, k: ga je izdelala družba «Degus-sa», ter podatke, ki so jih dobili raziskovalci s tem aparatom. Predstavnik je poudaril, aa se zvezna vlada strinja s tem stališčem, ter je pozvala zvezni urad za patente, ki je glede tega pristojen, naj sprejme potrebne ukrepe. Predstavnik Foreign Officea je v zvezi z nemškim odkritjem nove procedure za pridobivanje urana izjavil, da, kar se tiče tehnične plati vprašanja, je britanska oblast za a-tomsko energijo v tesnem stiku s pristojnimi ameriškimi in nemškimi krogi. Predstavnik je tudi poudaril, da ni nujno, da so raziskovanja o pridobivanju obogatenega urana vojnega značaja. Vendar pa britanska vlada ne ignorira, da bi se »centrifugalna metoda« lahko uporabljala tudi v oboroževalne namene. Britanska vlada je mnenja, da na vsak način sedaj ni potrebna nobena diplomaiske akcija, ker se je zahodnonem-ška vlada obvezala s pariškimi sporazumi, da ne bo izde lovala jedrskega orožja Omenjeni predstavnik je pripomnil, da je ta obveznost »ved no veljavna«. V britanskih pristojnih krogih pravijo, da nova procedura za pridobivanje urana ni sama na sebi povsem nova. Novost je v tem, da je postopek bil prej zelo drag, sedaj pa so našli način, s katerim se je postopek zelo pocenil. radikalni spremembi vladne politike, hkrati pa energičnejše zadržanje vlade nasproti komunistom in peronistom. Oborožene sile pa niso e-notne. Medtem ko sta mornarica in letalstvo za sodelovanje z vlado in podpirata u-stavno ureditev, se le generali vojske upirajo vladi in zahtevajo spremembo njene dosedanje politike. Pa tudi med temi generali ni enqtn 17.23. Dolžina dneva ""tjij) vzide ob 23.49 in zatone <*> Jutri, PETEK. 14. okto&f* Nedeljko Včeraj je zapadel rok za predložitev kandidatov 12 kandidatnih list za pokrajinske volitve Tri kandidatne liste v repentaborski občini - Osrednja volilna komisija pregleduje predložene kandidatne liste Dva dni pred potekom zakonskega roka so bile vložene na repentaborski občini tri li_ ste, in sicer ena večinska in dve manjšinski. Večinska lista, ki se imenuje «Enotna repentaborska lista*, ima sledeče kandidate: Bizjak Jože — Col 10, Guštin Karlo — Col 33, Guštin Dušan — Veliki Repen 22, Guštin Ludvik — Col 8, Komar Karlo — Fernetiči 5, Milič Karlo — Col 1, Milič Lojze — Veliki Repen 49, Purič Karlo — Veliki Repen 37, Purič Ivan — Veliki Repen 15, Purič Milan — Veliki Repen 57, Škabar Karlo — Veliki Repen 23, Škabar Ivan — Veliki Repen 1. Manjšinsko listo, ki se ime- Volilni sestanki Neodvisne socialistične zveze Danes ob 20. uri volilni sestanek na sedežu NSZ v Skedenjski ulici št. 122; danes ob 20. uri volilni sest-mek na sedežu NSZ v Dolini. Jutri ob 20. uri volilni ses-tonska petrolejska ladja lahko odplula v sobcto na preizkusno vožnjo. Predvidevajo, da jo bodo izročili 22. oktobra družbi «Navigazione mercantile* iz Genove. Tovarna «Buton» v Žavljah Družba «Buton» je podpisala pogodbo za nakup zemljišča v prosti coni žaveljskega industrijskega pristanišča, kjer bodo zgradili industrijsko podjetje za proizvodnjo destiliranih pijač. Predvidevajo, da bodo v kratkem pričeli z gradnjo. Družba je kupila 13.000 kvadratnih metrov zemljišča. To je druga družba, ki je po «Unicarta» sklenila kupiti zemljišče na področju prostega industrijskega pristanišča. Diužba «Buton» bo proizvajala žgane pijače, vermute, sirupe in brezalkoholne pijače zase pa tudi na račun drugih. Vsa proizvodnja bo namenjena za izvoz v evropske države, proti Srednjemu vzhodu. Južni Afriki, Latinski Ameriki in Avstraliji pošiljka avstrijskega papirja Pred nekaj dnevi so prvič odposlali iz tržaškega pristanišča 5 tisoč ton avstrijskega papirja z isto ladjo. To je doslej sploh naj večja pošiljka avstrijskega papirja v neko prekomorsko deželo. Na posebnem filmskem večeru so te dni na Dunaju predvajali barvni film o tej pošiljki, obenem pa so predvajali tudi nekaj barvnih filmov o tržaški gospodarski dejavnosti in pristaniškem prometu. Včeraj v hotelu «Palace» v Portorožu Začetek zasedanja mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma >** * Slovensko gledališče jjj ¥ v Trslu »k >k jjš V soboto, 15. oktobra ob rt? jl{ 21. uri v dvorani na sta- || H? dionu «Prvi maj» r ii V nedeljo, 16. oktobra ‘b & 17. uri v Zadružnem do- 3! mu na Kontovelu V torek, 18. oktobra ob jg tjš 20.30 v kino dvorani v rj? & Skednju i| « V nedeljo, 23. oktobra ob $ >5 20. uri v kino dvorani v ;.:| S Križu ju |«Glasbena| f skrinjica» | GEORG KAISER | Sef jugoslovanske delegacije Karel Forte ter šef italijanske delegacije Benedetto Fenzi v hallu hotela »Palače« v Portorožu, kjer se je popoldne začela plenarna seja stalne mešane komisije V Portorožu se je včeraj popoldne sestala stalna mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma na svojem prvem plenarnem zasedanju, ki je trajalo do 18. ure. Po zasedanju je bilo izdano na- . Nove hiše INA-Casa niso vseljive zaradi pomanjkanja dohodnih cest Gre za 355 stanovanj, ki so bila dograjena že julija meseca, nekatera pa že v začetku leta Komisija za dodeljevanje stanovanj je pred dnevi določila končni seznam družin, ki se bodo vselile v nove stanovanjske hiše na Kjadinu, katere je zgradila INA-Casa. Zadnje izmed stanovanjskih hiš so dogradili že julija meseca, nekatere pa že v začetku leta. Kljub temu pa še niso vseljive, ker niso med njimi niti zgrajene poti, tako da ni mogoč dohod niti ni Acegat poskrbel za razne napeljave. O kaki šoli in vrtcu za otroke tega naselja pa sploh ni govora. Pri tem gre za dvojno škodo, in sicer -javno in zasebno. Ustanova bi lahko že več mesecev prejemala najemnino za hiše. ki niso oddane v odkup, najemniki pa stanujejo v neprimernih stanovanjih ali pa jim grozi sodni izgon iz njih, tako da bodo morali še na cesto, preden se bodo mogli morda do konca leta vseliti v nova stanovanja, ki jih že več mesecev čakajo. Pri tem pa ne mara biti nihče kriv za zamudo. INA-Casa se sklicuje na občino, ki je v njegovem imenu zidala h:še, občina pa na INA-Casa in na razne višje organe, ki bi morali odobriti načrte za zunanja dela v naselju, v katerem je že dograjenih vseh 65 hiš s 355 stanovanji INA-Casa in kjer bodo kmalu do- končali 5 hiš s 47 stanovanji katera zida IACP na račun jeklarske in premogovne skup-ncsti. Ce bi bili vsaj zravnali zemljišče, na katerem stoje hiše! Toda ponekod zapirajo dohode prave gomile zemlje, ki jo bo treba še zravnati, kajti drugače ne bodo mogli stanovalci niti v hiše. Kot smo o-menili, je za vse to kriva pravzaprav običajna birokracija. Dolgo je trajalo, preden so sploh odobrili načrte za zunanjo ureditev naselja in šele v avgustu je občina prejela dokončne odobrene načrte, pred dvajsetimi dnevi pa so začeli graditi prvo notranjo cesto naselja. Vse delo pa se bo zavleklo do konca leta. Občina prti pri tem odgovorne«. ustanovi INA-Casa ali višjim uradom. Tudi vodstvo Acegata odvrača vsako odgovornost za zamudo in pravi, da ima že več mesecev v skladiščih ves pctrebni material za napeljavo vode, plina in elektrike ter za javno razsvetljavo. Toda preden ne bo izravnano zemljišče, ne more polagati potrebnih kablov. Vse je zelo podobno stari zgodbi o Ponciju in Pilatu, škodo trpe pa predvsem prizadete družine. Kot smo že večkrat pisali, pa bo treba poskrbeti tudi za podaljšanje ceste iz Roco- !a in za okrepitev prometnih zvez ter za javne naprave m ustanove, kot so šola, vrtec, občinska izpostava, igrišča itd. Na stanovanjskem področju je precej važna vest, da bo IACP nekoliko znižal najemnine v občinskih in drugih hišah javnih ustanov, katere upravlja. Za to stvar se je še posebno zanimalo združenje stanovanjskih upravičencev in doseglo, da je moralo ministrstvo za javna dela izdati o-krožnico, po kateri se mora končno uveljaviti zakon, ki določa, da se te najemnine plačujejo po določenem odstotku vseh gradbenih stroškov. Tukajšnje vodstvo IACP pa se hoče nekam izgoniti točnemu izvajanju okrožnice, češ da je treba prišteti k osnovi za določanje najemnine tudi razne stroške, ki se tičejo varstva hiš, uporabe električnega toka itd. Na ta način naj bi se sedanje najemnine znižale samo za 0.09 odstotka, Svoj čas se je tudi govorilo, da bo vodstvo IACP uredilo nekatere neskladnosti. Dogaja ne namreč, da sta se oo mnogih letih družinska sestava ali dohodek raznih družin spremenila, tako da imajo drugod lastna stanovanja, ki jih dajejo v najem, ali pa mnogo več zaslužijo, kot je predvideno za najemnike ljudskih hiš. V ta namen bi nekatera stanovanja izmenjali ali pa jih sedanjim najemnikom odvzeli, ker pomeni bivanje v njih piavo špekulacijo. Stvar pa je scoaj nekam zaspala; mogoče zaradi volitev, ker je pač vodstvo IACP v rokah ljudi oziroma strank, ki nam vedrijo in oblačijo. Vsekakor bi bito v nekaterih primerih pravično, da res premožije stanovalce izseliio, kajti ljudske hiše se gradijo za nepremož-ne. Toda pri tem se je treba ravnati po pravičnih kriterijih in ne sme biti nobenih privilegijev. IACP je pred nedavnim določil 100 milijonov za izredna vzdrževalna dela svojih hiš. Tako bodo predvsem na ncvo ometali in popleskali razne hiše v ulicah Schiapa-rtlli, Manunzio, Meucci in Machlig ter popravili strehe hiš na Elizejskih poljanah. V načrtu imajo tudi prenovitev stranovanj zlasti glede higienskih naprav. Prve naj bi prišle na vrsto hiše na Skolietu. slednje skupno uradno sporočilo: «V Ljubljani se je začelo 9. zasedanje stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma. Italijansko delegacijo vodi svetnik veleposlaništva Benedetto Fenzi, jugoslovansko pa pomočnik načelnika oddelka v zveznem tajništvu za notranje zadeve Karel Forte. Delovni sestanki komisije se nadaljujejo v Portorožu. Stalna mešana komisija je na svoji prvi plenarni seji sprejela dnevni red zasedanja in določila vprašanja, ki jih bodo proučile podkomisije. Sestanki podkomisij se začnejo jutri.» Zvedeli smo. da so člani stalne mešane komisije ob začetku plenarne seje z enominutnim molkom počastili spomin umrlega šefa italijanske delegacije Confalonierija. Nadalje se je tudi zvedelo, da so bile ustanovljene tri podkomisije, od katerih se bo ena u-kvarjala z vprašanji avtobusnega prometa, druga z vprašanji pomorskega prometa, tretja pa z ostalimi vprašanji, ki so v pristojnosti komisije. Predvideva se, da bo stalna mešana komisija zaključila delo do srede prihodnjega tedna. Po plenarnem zasedanju sta se obe delegaciji odpeljali v Koper, kjer sta se udeležili sprejema, ki ga je komisiji na čast priredilo predsedstvo okrajnega ljudskega odobora Koper. Proučevanje vprašanja uslužbencev bivše ZVU Posebni edbor poslanske zbornice je zopet pričel proučevati načrte za dokončno u-recitev vprašanja uslužbencev bivše ZVU, ki se vleče kot kurja čreva. V Trstu pa je Sindikat uslužbencev bivše ZVU (Delavska zbornica CI-SL) obsodil namero Zveze uslužbencev bivše ZVU, da bi se obrnila na mednarodne fo- darr-kega združenja .............................................iiiiiMumiiiiimniiiiitiiM*i<»i(»'"",i,,i,",,,,,nu,,,",,,l",,IM,,"","",u Vojaški žargon Krščans v svojem poročilu iz Rima pt sal o «patriotskih» manifestacijah in demonstracijah proti Avstriji v odgovor na demonstracije v Innsbrucku. Pri tem je sramežljivo zamolčal, da je šlo za demonstracije fašistov. Milanski dnevnik «11 Gior-no» piše, da je predvčerajšnjim demonstriralo v Rimu nekuj stotin dijakov in študentov, ki so res vzklikali «1 talia! Italiah), a tudi vpili «vi-va il duceh ter celo sežgali avstrijsko zastavo. Te golobradce pa sta vodila fašistična poslanca in znana razgrajača Giuseppe Gonella in Giu-lio Caradonna, ki sta jim držala tudi govor, kakor da bi imeli fašisti sploh kakšno moralno pravico govoriti o Južni Tirolski, ko pa so jo že leta 1943 odstopili Hitlerju ter skupno z SS-ovct lovili, zapirali, mučili in ubijali tamkajšnje antifašiste, Le zakaj je tržaško glasilo tako zatajilo te tako priljubljene fašistične sile ter prikazalo tiso manifestacijo kot pa-triotično? Kaj se teh mladih sil, ki so up desničarjev, sramuje? V beneškem »Gazzettinu* je neki novinar pred kratkim za. pisal, da bo skušala Krščanska demokracija na Tržaškem arazbiti obkolitev Trsta in zavzeti nove položaje*. Gre za čisto vojaško izražanje, ki se stranki, katera se sklicuje na krščanska načela, kaj malo prilega, razen če ne misli na kakšno «svelo vojno». Toda v tem primeru gre za Slovence, ki so vsem italijanskim šovinistom na poti, saj so že 13 stoletij živa priča, da je tu slovensko etnično ozemlje. Ravno zato že vsa povojna leta naseljujejo po tržaški okolici, zlasti pa v nabrežinski občini, istrske begunce in naselnike iz notranjosti države, da bi potisnili domače ljudstvo v manjšino, Tu gre za očitno raznarodovalno politiko, ki jo besede novinarja potrjujejo; toda tukajšnja Krščanska demokracija noče imenovati stvari z njihovim pravim imenom in ponori o nujnosti «okrepitve demokracije«. To geslo širi po Nabrežini, sedaj pa še celo po zgoniški ob. čini. Ze pred dnevi je agencija eltalias napovedala, da bo KD nastopila s štirimi kandidati v zgoniški občini, in sicer iz dveh razlogov: »prvič zato, da so listo KD vztrajno zahtevali njem pripadniki v tej občini; drugič iz prepričanja, da prisotnost te liste samo krepi demokracijo občinske upraven. Agencija pa potem dodaja, da ima prisotnost demokristjan-ske liste v Zgoniku predvsem moralen pomen, da bi omajal a tla komunistom. Nadalje da daje lista prekrižanega ščita možnost večje izbire volivcem iz Zgonika, Saleža in pro. seške postaje. Predvsem gre za tiste volivce, ki ne mislijo dati svojega glasu ne eni ne drugi slovenski stranki, še bolj pa za tiste, ki jim obe stranki ne jamčita dovolj za svobodno in demokratsko upravljanje. Končno pravi agencija, da je nosilec liste načelnik, pro-seške postaje m dva železničarja ter neka učiteljica ter da se KD predstavlja brez kakršnekoli demagogije. Le kako misli KD «krepiti demokracijo» (tudi če bi res imela tako dobre namene, česar pa nihče ne verjame) ko Pa velja za zgoniško občino večinski sistem in njeni kandidati sploh ne bodo izvoljeni niti v opozicijo, ker stranka, tretja po Številu glasov, sploh ni zastopana v občinskem svetu. Z ato se bo pač morala klavrno zadovoljiti z «moralnim pomenom* svojega donkihotskega nastopa v borbi proti izmišljenim strahovom. Zgoniški občani namreč res niso doslej čakali na nenapro-šene nauke demokristjanov in so znali demokratično upravljati občino brez njih. Zato je tudi njihovo upanje, da jim bodo dali domači volivci glasove, popolnoma prazno. Sumljiva sramežljivost Tržaški italijanski desničarski dnevnik vedno bolj podpira fašiste ter jih hoče prikazati kot nekake «patriote» ali kot ljudi z močnimi nacionalnimi čustvi. Tudi včeraj je rume za rešitev tega vprašanja. Med razpravo o proračunu notranjega ministrstva pa ;e poslanec KPI Beltrame še en-ktat poudaril nujnost, da je treba ustanoviti avtonomno deželo Furlanija-Julijska krajina. Mali tovornik trčil v avtobus sadje in zelenjava po cesti Malo pred 8. uro se je 41-letni Bruno Micheli iz Ulice Boccaccio 9 vračal z motornim tovornikom, polnim sadja. povrtnine in zelenjave, z osrednjega zelenjadnega trga. Vozil je po Ul. Valdirivo, na križišču z Ul. Roma pa je trčil ob avtobus proge št. 30, ki je prišel z leve strani. Miche-lija je zaradi močnega sunka premetavalo v kabini. Čeprav se vozilo ni prevrnilo, so na cesto zleteli paradižniki, jabolka, solata itd. Z rešilnim avtom so Miche-lija odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili tudi prvo zdravniško pomoč. Pobil se je namreč in opraskal po kolenu leve noge m po čelu. Zdraviti se bo moral dober teden. Huda nesreča delavca v ladjedelnici Sv. Marka Na delu pri gradnji nove ladje v ladjedelnici Sv. Marka se je sinoči okrog polnoči hudo ponesrečil 43-letni Salvatore Perentin iz Ul. Delle Docce 15. Zgubil je ravnotežje in padel z o-grodja 13 metrov globoko. Pri tem si je nesrečnež zlomil levo nogo, pobil in ranil se je po čelu, obrazu in desni rami ter je zgubil spomin. Ponesrečenca so nemudoma odpeljali z avtom podjetja v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo o-kieval v dveh mesecih, če ne bodo nastale komplikacije. Ob 25. obletnici poroke IVANKE in FRANCA RESINOVIČ jima hčerka Silva izreka prisrčna voščila in jima želi še mnogo let skupnega nadaljnjega življenja. IZLETI IZLETI SPDT Izlet na Platak in na hrvatski Snježnik se ne -bo vršil iz raz-. n.ih razlogov. Dne 13. novembra priredi SPDT izlet v Idrijo z ogledom rudnika. Na povratku planinsko martinovanje v Divači. imiiiiiiiiiiuiimiiimiMiiiitmiimiiiiiiiiiiMiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. oktobra se Je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 5 oseb, porok je bilo 5. POROČILI SO SE: podjetnik Salvatore VagMca in šivilja Bruna Lussetich, slaščičar Amedeo Papagno in gospodinja Emilia De-rnerk, delavec Giuseppe Locon-te in frizerka Evelina Pulin, trgovec Giovanni Mizzi in gospodinja Elvira Fornasieri, ladijski natakar Bruno Zollia in vezilja Lucia Pratico. UMRLI SO: 68-letna Giuseppi-na Sorsa vd. Settimo, 62-letni Galliano Capatto, 90-letna Aliče Gentilcmo. 91-letni Giuseppe Bu-zan, 55-letni Mario Požru. NOČNA SLUŽBA LEKAHN Davanzo. Ul. Bernini 4; Giusti, Furlanska cesta 7 (Greta); Millo, Ul. Buonarroti 11: Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. Opozorilo volivcem Ker se je na prejšnjih volitvah zgodilo več primerov, da so bili volivci prikrajšani za svoj* pravice, ker niso razpolagali z veljavnimi osebnimi dokumenti, je potrebno, da si vsak volilni upravičenec pravočasno pr skrbi veljavne dokumente. Kdor poseduje samo o-sebno izkazuico in je ta zastarela, ali pa zelo pokvarjena, naj jo takoj obnovi, in sicer v uradu v Ul. Malcanton 3, če je bila izdana od tržaške občine. ali pa na svojem županstvu, če je bila izdana od okoliških cbčin. Vse izkaznice, ki so bile izdane pred 5. novembrom 1954, so zastarele ter ne pridejo v poštev pri prihodnjih volitvah iiiMiMiiiaiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianiiimiiiiitniiniifiiiiianniiiiiiiiniimniniijunuiiiiiiiiiiaiiiiiitiiiiiiiiiiaiiiiiiiiBitiiiiiiiiitiii Iz sodnih dvoran Potrjena obsodba upravniKa zaradi namernega stečaja Prikril ali prisvojil si jo nad 79 milijonov lir Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Nardi, se je moral zagovarjati včeraj 44-letni Vittorio Schifflin iz Ulice Romagna 34, katerega so dolžili namernega stečaja, neurejenega knjigovodstva ter goljufije v škodo finančne uprave. Vittorio Schifflin je bil vrsto let administrator trgovske družbe Fonda in Commisso, katere stečaj so sodno proglasili 24. oktobra 1957. leta. Obtožnica je dolžila Schifflina, da je namerno prikril ali si prisvojil 79 milijonov 495 tisoč 945 lir, ki jih je dobil pri tvrdki »Francesco Parisi* na račun svoje družbe. Družba Fonda in Commisso je bila svoj čas zelo solidna, toda po zadnji vojni je začela počasi propadati. Posebno od 1950. leta naprej, so vsako leto zabeležili večji primanjkljaj. Toda ta okoliščina bi sama zase še ne pripeljala družbe v stečaj, če ne bi odgovorne oblasti zasledile neke preobčutno velike razlike med bilancama za 1955. in 1956. leto. Preiskava je ugotovila, da je bila bilanca za 1955. leto površno izdelana ter da je prikrivala razne nerednosti. Na podlagi teh ugotovitev so kasneje, in sicer 1957. leta, proglasili stečaj družbe. Kazensko sodišče je obso-dilo 28. marca letošnjega leta obtoženca na dve leti, 7 mesecev in 27 dni zapora. Dve leti sta bili pomiloščeni, a 7 mesecev je Schifflin že presedel v preiskovalnem zaporu. Zato so ga spustili na svobodo. Prizivno sodišče je včeraj potrdilo prejšnjo razsodbo. Pred istimi sodniki so se za. govarjali tudi 62-leini Ferruc-cio Cedolini iz Tolmeča, 55-letni Giorgio Plozzer iz Spod njega Saurisa ter 38-letni To-bija Plozzer iz Zgornjega Sau risa. Cedolini je bil predsednik zadruge ((Cooperativa carnica* iz Tolmeča. Obtožen je bil, da so po njegovem ukazu prepeljali 1.861 kg semenskega olja, ne da bi si za prevoz preskrbeli potrebne listine Giorgia Plozzerja, predsedni- ka zadruge «Cooperative di consumo e produzione di Sau. ris«, in Tobijo Plozzerja, tajnika iste zadruge, pa so obtožili, da nista prijavila finančnim oblastem (UTIF) vskladiščenja 14.398 kg semenskega olja, da nista vodila pravilnega knjigovodstva ter da sta prepeljala 102 kg semenskega olja, ne da bi si preskrbela potrebne listine. 10. maja letošnjega leta je kazensko sodišče v Tolmeču oprostilo vse tri obtožence, češ da njim pripisana dejanja sodišča je vložil priziv državni tožilec. Na včerajšnji razpravi pred prizivnim sodiščem je tožilec Santanastaso zahteval 1,872.000 lir globe za vsakega Plozzerja. Plačati bi morala tudi po 13 tisoč 500 lir za prevažanje olja. Za Cedolina pa je državni tožilec zahteval 240.000 lir globe zaradi prevažanja olja. Prizivno sodišče je spremenilo prejšnjo razsodbo v toliko, da je obsodilo Giorgia Plozzerja na 8.840 lir globe niso kazniva. Proti razsodbi j zaradi prevoza olja. mmammm predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri film: (Nudi come Dio li creč) Igra MARISA ALLASIO V nedeljo 16. na stadionu 1- maj PrVI 1 s( dinski dan«, na Kate«™ bo s tržaško mladino mladina iz Koroške, ^ ske Benečije in Gor'sdi ll||s šli bodo kot gostje ‘u ^ dinci iz Nove Gorice pra. mladinski Dopoldne od 9; . v j? bodo športna sreča J j bojki, namiznem streljanju z zračno P ^ Popoldne bo ob 1 gometna tekma med DOl(Cč' in Goričani, slede t gostov in kulturni ,(jCt Dan se zakljn« 5 v in petjem. vj# Na vse prireditve ni, da se udeleže ,J(jiiilt številu mladinci m ^11 pridejo pa naj ‘“jr#*" in starejši, ki bodo d gostje. Fenice 16.00 «'VeteTcllJ)i;> nato Salvatori, kiauv i-'«* ’ — A nale. Prepovedano je,, J*'* Excelsior 16.00 «st“n’Mac 1,1 Lemmon, Shiriey Fred Mac MurrtJh ^ FilOdrammatico 16 w.r0zot'L, nitih žensk... ^ la Gabel. Prepove®\. ln Grattacielo l5'3°‘R Lactiinl govi bratje*. Fllnl , scont-ija. Supercinema 16.00 .^giA Ischii«, Domenico m ^r, tonella Lualdi. e- ^ Alabarda 16.30 «Kr»lj [Wr Igemarja Bergman«’ v Berlinu. , im Aurora 16.30 «Za Capltol 16.00 »R^riek Jeanne Valene, zetti in Giorgio Ai Garibaldi 16.30 *Hut jjd. Jlf technicolor, A'an .,ievt * Cristallo 16.00 «He^a j 'e*. SHva Kosc n^ ?; Impero 16-00 ‘fI,or * soncem«. techmcoK*-Dee. Zadnji dan. Italia 16.30 »JoselU . lor. J ose lito. # Massimo 16.30 «N<* -„(■ j Bergman, Cary ^ ^ Moderno 16.00 «TarJ leopard«, Johnnj . Brenda Yoyce. M,rc«) > Astoria (bivši S»n ttctia' >r «Kralj barbarov«. iU Jeff Chandler, ^ rina. ^ ri Astra 16.30 «Od tu jptr Vittorio Venete J6'^ priča*. Policijski * ju M Marconi 16.00 «JoV»> O *e». s>iva- fdan. J Gravina. Zadnji ^ pt Savona 16.00 «M»'šr 0>t,i \f? carV! _ % Odeon 16.00 »Judi1* JU (jim Saint Flacre*, li Ideale 16.00 «Za<,rV| nicolor, Gianna^ .n . ‘Mari a ■mu'13.*” technicolor, M3*9' /ste VIDELI TžLEVl pri Radio wv'J ULICA S. N**! BRUMNI CARLO- jOtpijV tisti 20, pro d a J - |(»i i električne pred««' „110. ua drva, t>ret!?fl fkfL 0& — trajno .iektflt}ti» ter na plin M po*,rf t ve pri plačtlm na dom. - Tel- , 14-15-LETNEGA fe mehanika in za.f dellIpr ka Kanohel, v n* št. 18, tel. 90-813' SOZ AL J,,!!'* Ob tragični *mzve{f»^ Kjurmana jzr^ jie? gl£lt,od zanov Tržaškega ,V0j« ^jii-,: sartf/ '£J8SV>* SOZ ‘Ji,?;? rodnikom gl°b° ■ t>f*,riV^ Kruta usod« J« j,, dr do življenje n« ^ Rafae!a 4' Spremili gjLnes iu počitku gl , red mrtvašni A. mu počitku pred mrtvašmc nišnice. -hTT-K. A MATI, 0C pWMORSKl dnevnik — 3 — 13. oktobra 1960 Namesto črtice Mikllla Letfc: (tolažba ob zasedanju Glavne skupščine OZN) Yorku buči govor-kuri! v^etok> penijo se raz-Petori?1 mednarodne j,. . e irl ledena burja ije ne v°ine iviiga okrog Pegatov. Svet se s hj C? ****’': Kaj bo, 3°z Pravim: Nil ne bo! rum *if b° V°leglo. Zdrav rali zma8al; kajti tega je z'h°rliu "a Vzhodu in na Dokažeta naj to na-n dve zgodbici: * * * Dudlev i« imeI ob.!; ,eo na skrajni južni tjen , Polotoka Floride; zra-mul lsice prijazen vrtec, v b0r(£o pristanišču pa trdno "‘etn'* dobro opremljeno z m, ' r,b'škimi potrebščina- in uTj Dndleg je bil zdrav p!0 ,0 ■ vedro nebo in to- Podnebf6 *e mu 3e ” blagem boioB . stalno smejalo; rije Je bil bogat; na vrtu 'n sočivje bujno bj v:, lahko bi rekli, da če. Tom Dud leg srečen, lja[a ®?odni «če» je predstav-ka jn ,e®oua žena Lana, brh-tiČTi# ;„ada sicer> ampak je-Arnetrig preP‘rlPva in sitna. n« kotln^e so svetovno znali- oblastne in nasilne. To Jim Wa 'V« ostalo iz osemnaj-Amtfjj* 0 ^a. ko so bile v 'P «o 1 zenske bolj redke riali j«lni m°^je vse dovolje-ijtiu r. odPnščali. Energična irlaja y-dley se je krepk0 cije; . ..e *0odovinske tradi-uiorjf '/* Te stoodstotna A-li; j a. Lahko rečemo ce-jje, Betdesetodstotna. ®uilel°a Tntra je imel Tom i°», p T>osebno obilen ribo-v Pri« n° barko je privezal kite( ,anizdu. Ves žareč je »«oj0 ?m°v in položil pred krj . aJ*° dve mogočni fco-^ «o ,1 ?ni debelih jegulj, Toi 'nahno zvijale. P°htaje nernesto pričakovane lHtje. 3e zagrmelo Lanino ^ffuljg6 5pet jegulje! Same \e„a dva tedna nič ,eAi jjj 1 jegulje. Do grla ^oran, ,Slta- Da ravno jaz JI Ob ai takega doživlja- ‘aP zaiel„a,iQi me ni Ta,e dolila dan, ko sem l tn0r • ^om tvoja žena! 1 sanin* nima drugih rib ? Ni«ur»!TBUJ3e? Lep Tib'č r°da , ež, nesposobna Topec- iema-' zavrela 'Riltlf.. . ^ THU hiln tnnn k**' 90 mora poslu- ^ d ‘et0 in dan. Ker ni ^ktabj, ! fioari pri roki, je » kotili * ®°P zvijajočih ’nlat;» ln 2°čel neusmilje- 1 mi. ,rAdi^!ti p0 ženi. Ta sc je p0'? <» ti,/' 3* udarila iz ton,’ °nes,,sstila se je. 'kal j pudley je slepo njen,0 n' zmanjkalo Po „ ’nu in jeguljam... je dneh zdravlje- u? Je C02lIa. Tom Dud-hlrpo ;n 0r°i Pred sodnika. 0j* težav Varno Te opisal kV’ tein 0 Te opisal s arijo ?e in dolgoletno S mL to je imel z h zn *B°dilo sb'la PlČ P°U ^ °dilo Te, kar se H' 't Te dobrohotno de- S..Vse to je razumljivo, » e(*ai z " ^dle* Vzk'Pela žena La-Kaj 'n hreščala: ‘te, r®?nmi!, Tazumljivo? Nič l" Zda? f0-' L®P sodnik "‘e^knitl nHai.brž ttiorala c„. ?* tairn pred možem, ki "r 'c0, a lepa za tako tSo jt f . dleti l ajalo, da so La-lo tva^ ' Pomirili, Med ob-‘o ^Ptatj 1 3e Ptisostrioua-l»D. un»el,; -e uvršalo. Vsi *ti[„00 To„, 'P obžatovali u- ^ ‘odba i 'tdle«a- Opro-b- ntot, , kila v zn lile etn0 oJ‘0°rorn’k se J^kov*1'1 le na n je ^ Ma'.?' 0ČTni s‘e »i* <' kaK* * *i«ajl moj u?n fcriž mora S ■ J(i«o ',BI »*<>* ži«- \l? rarina^' d“ ^ Tom 6*e0 ‘c0a ... * n položaju >ofc ne j “ 'ana (kaj si 'o . atjl{e lslijo brihtne 'd!„; fiauiceri 0 i. :e JO or'' '‘P- d|«0Q m icel). in ^ "uni oprostilno z riso d- ^diC- se j® ogla- ki|( *iirj 'X!'f risti. ‘u'cl,eal sod-v • . 01 »n razglasil K ^ 'm >y^°’n 'i\dizakona' °bt°- S inlh*Tlovičem " il"1 »n .Ztuvicem Ma-'I toriU). nezdr07,r,.haI p0 ne' \ kj ltl razmerah jebU toihaj|( zapo- loui« Malen- čuk je pomirjevalno omenil: — Potrpi, Feodor lljič! 1-maš odličnega obratovodjo Vasilija Timotejeviča Zabiti-na. Ta bo gotovo napravil red. — Ti se šališ, bratec! — je vzkliknil Feodor lljič. — Ta Vasilij Timotejevič Zabi-tin je ravno ta pravi! Saj ne zna niti šteti do deset! Ta pogovor ni ostal tajen. Zvedel je zanj prizadeti Vasilij Timotejevič Zabitin in tožil. Pred tričlanskim sodniškim zborom je obtoženi Feodor lljič Patjuškin priznal dejanje, toda v svojo obrambo je ponudil dokaz resnice, češ, da obratovodja Vasilij Timotejevič Zabitin res ne zna šteti do deset. Poklican je bil Vasilij Timotejevič Zabitin in predsednik ga je pozval, naj glasno šteje do deset. Vasilij Timotejevič je korajžno začel. Do sedem je šlo gladko, potem se je, zataknilo; sledilo je še število devet — in konec. Izkazalo se je, da Vasilij Timotejevič Zabitin res ni znal šteti do deset. Med občinstvom se je dvignilo zamolklo hihitanje, oprostilna sodba je bila na dlani. Tedaj se je dvignil zagovornik Feodora Iljiča: — Menim, da je dokaz resnice popolnoma uspel in predlagam, da se moj klient Feodor lljič Ptjuškin o-prosti. Po kratkem posvetovanju so se sodniki vrnili v dvorano in predsednik je razglasil sodbo■ — y imenu ljudstva! Obtoženi Feodor lljič Patjuškin je spoznan za krivega, ker je glede obratovodje Vasilija Timotejeviča Z abitina govoril, da ne zna šteti do deset, ter je s tem zagrešil — zločin izdaje uradne tajnosti. * * # Torej: Kvišku srca! Modri in pravični sodniki niso izumrli. Zmagal bo zdrav razum, ki ga ne manjka ne na Zapadu ne na Vzhodu. Ne obupujmo! — Jakec, dejmi ti meni povedat, kaku je s temi volitvami! So tajne al niso tajne? Al so tajne zdej jen anbot niso ble, al tudi zdej jest znam kolko miljard jen pole ponucau tolko dnarja, ke nobeden ne zna kaku. — Ma tistga pej nanka ne oblubejo, de bojo pre- niso tajne jen riščiraš, de boš šou u p’ku, povedali stranko od fašistou. Uani, ke so če ne voleš demokristjanou? tašni demokrati. Jen lepu pestijo, de fašisti — Pej zakej prašavaš? Kej ne znaš, de dela30 demoštracjone za vojsko jen proti so tajne, de greš u leabino, kamer ke te JuSoslaviji. nobeden ne vide jen preštrikaš kar češ jen ~ Jen tolko škandalou ke sc vre pomeč- nobeden te neč ne more. kali, samo zatu, ke so bit zraven glih njeh Znaš, uni dan sm poslišau Selbata, ke ledje. Kej misleš, tudi tiste zelene balete je govoru po televižjoni jen uan je reku, bojo vse pomašili. de tisto, ke so anbot rekli de pr volitveh . ~~ si relcu — zeler>e balete? Pej kej Buh te vide, ma Stalin ne, de ne vela več. Alora če reč, de do zdej volitve niso ble — Znaš, tu je bla a na klapa velikeh tajne jen — be reku jest — demokristjani gospudou ke so jemeli u nekšneh vilah so do zdej dobili pr volitvah po slepariji, tam ukuli Brešje ane mlade fantiče jen de-zatu ke niso ble tajne jen so ledje volili u lali ž nimi vse sort porkarije, ke mi nanke Strahi za njeh, de ne be šli u p’ku. Jen be se ne moremo mislet. Ma bojo vse pomeč- reku, de zdej, ke so volitve res tajne de kali, ku zmiram. bojo demokristjani zgebili, zatu ke bo dosti — sej, kar jem ne paša, ne najdejo ven led! volilo proti njem zatu ke se ne bojo Tudi od tiste bombe, ke so jo nastauli več bali hudiča, ku do zdej. Zmiram, če je Glasbeni Matici ne bojo nikoli neč najdli. res, ku je reku Selba. Ma reči ti kej bol po domače proti governi — Jest rečem, de se je Selba namalo pej te bojo preči jemeli jen se boš mogu zaletu jen de mu je na.brž vre žou; jen zagovarjat za kašen vilipendjo tudi be reku, de jeh bo zastran tega še ■— g, dragi moj, zmiram se gre samo za slišau. Zatu ke na to vižo se demokristjani oblast! Tisti ke komendira, tisti jemo tudi odrečejo anga veliega prjatla, ke jem po- dnar jen dela kar če. Jen taku zdej be radi maga pr volitvah. Jest sm prou gvišen, de demokristjani radi komendirali tudi po slo-bojo tudi zdej strašli ledi ses p’alam, če ne venskeh komuneh jen pousod postaulajo tube teli volet demokristjanou. Posebno že- di svoje lište jen mamejo voliuce, de be vo-nice bojo forte u Strahi. lili za njeh, zatu ke računajo, de so Sloven- — Ja, uani znajo forte lepu govort jen ci zabiti jen de bojo volili njeh Jen pole de se forte martrajo, de be ledje pozabli jen ne be Slovenci jemeli besede nanka u svojeh ne vidi i, kašne jeh kuhajo njeh ledje. Ku vaseh. Ke u Trsti taku morejo vre moučat. ■—denmo reč — tisto od tistga sanatorja od — Ma, znaš kej rečem jest? Jem ne bo tistga patra, ke je znou zmamet z ledi kej ratalo. Higiena in zdravstvo Zdravilne lastnosti kopeli Razlikujemo več vrst kopeli-hladno, toplo, nevtralno, turško, rimsko itd. Daleč za nami so časi, ko so bili ljudje prepričani, da ima enkrattedenska kopel samo to nalogo, da očisti kožo vse nesnage. Danes vedo skoraj vsi, da je kopel ne samo zdravilna, temveč da nam služi kot shujševalna kura in tudi kot kura za lepoto in zdravje naše kože. Učinek domače kopeli pa ni odvisen od kemičnih lastnosti vode, temveč predvsem od njene temperature. Strokovnjaki razlikujejo dve vrste kopeli in sicer hladno in toplo ter predpisujejo obema čisto poseben pomen in vrednost. Topla kopel je tista, ko segrejemo vodo r.ac! 37 stopinj. Takšna topla kepel pospeši krvni obtok in delovanje srca, zniža krvni pritisk in razširi kožne pore kar povzroči, da se začnemo močno potiti. Razen tega vpliva ugodno na sprostitev mišic in blaži razne bolečine. Takšna kopel je zato zelo priporočljiva osebam, ki trpijo za nespečnostjo, ali pa so revmatične. Topla kopel je priporočljiva tudi, če smo zelo utrujene, ali pa močno živčne. Važno je tudi, da je takšna kopel dobro shujševalno sred-1 ga obtoka v mnogo večji me- stvo, ki ne škoduje človeškemu organizmu in ki doseže včasih boljše uspehe od marsikatere drage shujševalne kure. Hladna kopel (kar seveda ne pomeni, da mora biti voda hladna, temveč lahko doseže tudi do 30 stopinj) zniža temperaturo telesa in zviša krvni pritisk. Razen tega vpliva takšna kopel zelo ugodno na naše mišičevje in na živčni sistem. Zdravniki priporočajo hladno kopel osebam, ki so živčno bolne, oziroma ki bo-lujejo za melanholijo, ali kakršno koli drugo živčno depresijo. Nevtralna kopel (to je kopel v vodi, katere toplota se giba med 30 in 37 stopinjami) je po mnenju zdravnikov najbolj idealna, sai združuje v sebi lastnosti tople in hladne kopeli in ni škodljiva nikomur. Bolj kot kopel v kadi pa je priporočljiva prha, ki je še bolj zdrava in predvsem bolj učinkovita. Zdravniki priporočajo zato, da zaključimo našo kopel z dobro prho, ki poživi delovanje mišic in krvne- ■ llllll.Illllllllllll 11!III11 tl 11lil11 fl IMM11111 IM 11IIIIIIIIIII11IIIIIII11II111111 [III lili IIM MM IMI11 Til 11 ...... ■ ■ 111111111111IIIII1111II11111111111II11111!11IIIIIII11111111111III11111111II1111|1111!||11111111II111||111ll|11|11||111|1111,,111111III11111111111111II111111!111,1111111| Afriški visokošolci na študiju v Ljubljani « Slovenski? Arabci in črnci «Govorim samo slovenski, prosim, sem Arabec!> - «ŽiveI Joma Kenyatta - voditelj Mau - Mau» V svvahilščini, ljubim te - mirni nakupenda, svoboda - uhuru - Alžirec o zmagi osvobodilne borbe V Ljubljani študira več desetin študentov iz Afrike in Azije. «Ko se vrnem v Tanganjiko, bom odnesel s seboj najdražji spomin na to prijazno deželo — znal bom slovenski», je dejal mladi črnec Festo Machera. Alžirca Rašida (lahko bi ga imenoval tudi Said, Mohamed ali kakorkoli že) sem to pot prvič videl, medtem ko so ostali trije moji stari znanci. Samira, Allana in Fe-sta sem bil namreč spoznal že 1. maja v neki ljubljanski kavarni. Samir je Arabec iz Gaze, Allan in Festo sta črn- i. * f* e dr a JJA/^ks V >kA •*> i 1 UiT-An-J JiU- Pozdravno pismo Arabca Samira čitateijcm Primorskega dnevnika ca iz Kenije, oziroma Tanganjike, Rašid pa je sin Ka-bilije, gorate in nemirne pokrajine v Alžiriji. Štirje mladi ljudje, ki jim bo Ljubljana vse do diplome nadomestova-la njihovo afriško domačijo ali pa velemestni trušč Londona ali Pariza. Allan in Festo sta bila tedaj komaj štirinajst dni v Ljubljani, Rašid malo več, Samir pa je že Ljubljančan in tudi slovenščina mu imenitno teče. Zaradi njegovega nekoliko temnejšega obraza ga marsikdo prišteje Makedoncem. Ko ga je nekdo ogovoril v srbščini, je Samir gladko rekel: «Govorim samo slovenski, prosim, sem Arabec.a To je sprožilo mojo pozornost in tako smo se spoznali. Pri kožar, cu ln odkriti besedi smo kma. lu postali prijatelji. Se nismo prišli kaki stvari do konca, ko se je že utrnila nova misel. Drug od drugega smo zvedeli mnogo zanimivega. Zaradi obeh črncev smo govorili angleško. Zaradi Rašida francosko, Arabca sta med seboj kramljala po arabsko, črnca spet v jeziku svvahili, vsi sku- 1= Četrtek, 13. oktobra 1960 Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Parada orkestrov; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Radijska univerza; 18.13: V svetu kultu- do im francoski plesi XV. store; 18.30: Sloverski samospe- letja; 19.00: teden kmetovalcev; crine in Ota Česana; 11-30: Pe- stri; 10.40: Pet minut za novo srni v izložbi; 13.30: Prevedene pesmico; 11.00: Popevke in me- pesmi; 16.OO; Program za otro- lodije iazmih dežel; 11.25: Orke- ke; 16.45: Francija v atomski ster Slovenske filharmonije pod dobi; 17.20: Paganini in njego- taktirko Sama Hubada; 12.00: vi izvajalci; 18.00: Slovar naj- Folklorni zapiski Tončke Ma- novejših znanosti; 18.30: Ron- roltove; 12.15: Kmetijski nasve- ti; 12.25: Operni dvospevi; 13.30: vi: Vilhar, Mašek in Jenko; 19.00: Sirimo obzorja; 19.30: Fantazija dunajskih motivov; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični koncert 'tržaške Filharmonije, s sodelovanjem violinista Sal-vatora Accarda; V odmoru (približno ob 21.15): »Mano Solna l 1 in njegova novelska zbirka: Letoviscarska maša«, o-cena Josip Tavčar, po koncertu (približno ob 22.15) Pavle Merku: ulilasba na Mednarouue kongresu skladateljev in glas- 20.00: Slavn: tangi in valčki; Črnske duhovne pesmi; 13.45: Zabavni orkester Helmut Za- //. program ben.h piscev v Dubrovniku* stične novosu za radio; 21.43: nato Od godal do harmonike. večerna glasba 21.30: Giuseppe Verdi: «Moč charias; 14.05: P. I. Čajkovski: usode«. Suita iz baleta Trnjulčica; 14.35: Naki poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40: lz sve-9.00: Jutran.e melodije; 11.00: tovne Ktijižt-v.iosti, 16.00: Glas- Glasba za vas, ki delate; 14.00: Mali orkestri lahke glasbe; 14.45: Novi pevci; 15.40: Kratek koncert; 16.15: igra Mo-dern Jazz Kvartet, 17.00: Album pesmi; 17.30. Koncert o-perne glasbe; 18.30. Glasba v belem in črnem; 20.30: Humori- ba ob štirih; 16.30. Skladbe za flavto, klarinet in rog; 17.15: 45 minut turizma in melodij; 18.00: Mandoline in godala; 18.15: Iz pozabljenih oper; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 20.45: Por-iret Salvatora Quasimoda; 21.25: Dunitrij Šostakovič: Šesta simfonija; 22.15: Po svetu jazza — I. festival jugoslovanskega jazza; 22 45: Joseph Haydn: Sonata za klavir v g- 17.00: Koncert za godala (Mo- molu št. 44; 23.05: plesna glas-zart, Hindemith); 18.00: Ruska ba in popevke kultura; 18.30: Skladbi Tomasa Albinonlja in Pietra Locatelli-ja; 19.15: Spa-oski roman oto-centa; 20.00: Vsakovečerni kon-7.15: Glasba "za dobro Jutro; ®ert; .!,B.*®th0ven' 1 v ^la, 17.00: TV za otroke; ■* ’ h4»rV 'JI It rvvnclč ta rvvf • ’)') MfU Trst 12.25: »Treija stran«; 14.15: Kakor juke uox; 14.55: Franco Russo pri klavirju, 15.05: odprta knjiga, 13.25. Italijanski arhiv redkin. III. program Koper Ital. televizija 10.15: Otvoritev Xi. mednarodnega salona oblačil; 13.00: 11.00: Otroški aoiicek; 11.30: Operne arije; 12.0U. Glasba za vas; 12.3a: K.onike jugoslovanskega življenja; 12.30: Glasba za vas; 13.40: Dvajset mi- nut zaoavnih melodij; 14.00; Glasba po željah, 15.10: Zabavna glasba; 15.30. Tečaj italijanskega jezika; 16.00: Mark 'Ivvain: pogodba strica Samuela; 16.50: Dueti Iz oper; 17.40: Zabavne melodije, 18.00. Prenos RL; 19.00: Pet pesmi z dvema pevkama; 19.30: Prenos RL; 22 15: Orkestei Count Basi«; 22.35: V. Lovec štirje sestavki za god ilni kvartet; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program ber); 21-30: tvropska pot; 22.20: Romantični Ples; 23.20: Span-sko-ameriška poezija; 23.35: Poslovilni končen (Felks Mendelssohn). Slovenija 8.05: Glasba med delom; 8.35: Pevci in godci iz Doline pri 17.30: 'IV dnevnik, 18.45: Stari in novi šport; 13.00: Lekcija angleškega irzika; 19.30: Štiri koraki med notami; 20.00: Duh XX. stoletja (vojna na Kitajskem); 20.30: TV dnevnik; 21.00: Volilna tribuna; 21.30: Campa-nile sera; 22.20: V spomin Maria Rive; 23.00: Tehnik Umetnost in znanost; 23.20; TV dnevnik. Jug. televizija Zagreb 9.0u: TV za Solo. Ljubljana 18.00: Razgled za mladi svet: Potovanje po peskovniku; 18.30: «Sah-mat» — TV film iz serije Interpol; 19.00: E — M. C=, III predavanje: Uponoa radioaktivnih izotopov; 19.30: TV obzornik. Trstu; 8.55: Radijska šola za Beograd 20.00: TV dnevnik, višjo stopnjo; 9.25. Pianista Ljubljana 20 3o: Poznaš svoj John Klrkpatiick in Joerg De- domači kraj? — prenos Quiz imaie pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke tRadio TREVISAN» Vam zagotavljajo takojšnjo intervencijo 6.30: Vrem« na Italijanskih morjih; 7.00: Jutranja glasba; 9.00: Klasične napoletanske pesmi; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Orke.-tra Glorgla Mela- mus; 10.15: Veiiki zabavni orke- oddaje iz Kranja paj smo nazdravljali po slovensko. Obšlo me je ginljivo veselo občutje, ko je črni brat izpod Ekvatorja oblikoval prve slovenske besede. Hkrati sta me preblisnili dve stvari; prizor iz Pahorjeve knjige Nomadi brez oaze, ko vojak Leban prodira v arabsko dušo in se uči arabskih besed, in pa tista bedasta in zlobna izjava bivšega tržaškega župana na temo slovenščine - Mau-mau... Sedemindvajsetletni Samir Sajeg študira ekonomijo in je prve izpite opravil v angleščL ni. Njegova družina sedaj živi v Kairu (El Kahira). Pokazal mi je slike svojih lepih sestra, Nadžide in Mari in brata častnika. Čudilo me je ime Mari, pa mi je postalo jasno, ko je rekel, da je pravoslavec in da torej pripada tisti dvajsetini Arabcev, ki niso muslimani, temveč kristjani. V Ljubljani je že več kot leto dni, slovensko se lepo izraža in pravi, da si bo tudi ženo poiskal pri nas, ampak ne v Ljubljani, pravi, kje na deželi, morebiti kje na Pri-morskem. Festo Mačera je doma iz glavnega mesla Tanganjike. Ima enaindvajset let' in se je lotil študija medicine. Njegove svetle živahne oči in blesk smejočih se zob hitro osvojita simpatije tistih, ki ga srečajo. V nasprotju s stasitim Samirom je v njem nekaj o-troško prisrčnega. Mora že biti njegovo pleme zelo hai^ monično razvito in plemenitih potez. Govoril mi je o svojih štirih sestrah in bratih, o šolanju, o očetu, ki ga je poslal v svet, da iz Evrope prinese doktorsko diplomo. Slikal mi je idilo na očetovi kmetiji na afriški planoti tam doli za Abesinijo, južno od ekvatorja in Kilimandžara. Pri njih uspeva kar vse skupaj; trta, tobak in kava, ki ji pravijo kahava. Nazadnje mi je še rekel, da je pri njih dobro podnebje, skoraj kot v lepih dnevih pri nas, da nekateri Evropejci zmotno mislijo, da so oni črni zaradi hudega sonca, in da mu bo slovenščina najdražji spomin na našo prijazno deželo. Allan Angote je rodoljub iz Kenije, in zelo ceni slavnega afriškega voditelja Joma Kenyat'ia. Moral sem z njem nazdraviti #Zivi0 Jomo Ken-yatta!« Ta voditelj gibanja je še zmeraj v neke vrste ujetništvu). Allan je bil že v Lon. donu, sedaj študira v Ljubljani ekonomijo in mu je v Jugoslaviji silno všeč. Sel bo baje tudi v Rusijo, da spo- zna sovjetsko življenje. Črnska fanta sta govorila med seboj v jeziku swahili, ki ga uporabljajo (posamezni narodi in plemena govorijo namreč svoje posebne jezike ali narečja) v Keniji, Tanganjiki, Ugandi, Njassi ter še v kakšni afriški deželi. V tem jeziku, ki je lepo zvočen in tudi pripraven za pisavo v poenostavljeni angleškem pra. vopisu, se Afričani najbolje sporazumejo. Za primer zvočnosti samo en stavek. Ljubim te se v swahilščini reče Mimi nekupenda. V notesu imam zapisano najvažnejšo besedo v jeziku swahili: svoboda. Festo mi je takole zapisal UHURU — FREEDOM OR LI-BERTY. Samir, ki je kot nekak starosta tujih študentov, najbolje pozna njihovo življenje v Ljubljani. Lani je bilo tam 11 Arabcev iz raznih dežel, bili so 4 črnci iz Afrike (Nigerija, Tanganjika, Kenija) in študiralo je tudi 6 Indonezijcev. Skupno število pa se je letos precej povečalo. Večina njih je prišla s pogodbo o zamenjavi. Stanujejo v študentovskih domovih in prejemajo 25.000 din štipendije. Ko pride v Ljubljano kak njihov državnik, se po navadi z njim prijateljsko sestanejo, posebno Arabci iz ZAR so v tem imeli veliko sreče. Samir Sa- nja in hrepenenja, a je že marsikaj prestal. Živel je v Kabiliji in delal za alžirsko narodno osvobodilno fronto (FIN). Po čudnih peripetijah mu je uspelo srečno priti v (Nadaljevanje na 5. strani) n, kot zmoreta to napraviti topla in hladna kopel. Škotska prha (to je prha, pri kateri menjujemo topla in mrzlo vodo) je zelo priporočljiva za one, ki nimamr pravilnega krvnega obtoka .n sploh za vse, ki se premalo gibajo. Turška in rimska kopel že presegata okvir, v katerega spadajo kopeli, o katerih je bilo do sedaj govora. Preden bi se odločila za turško ali rimsko kopel, je pa potrebno, da gremo zdravniku, ki bo u-gotovil, če lahko naše srce predvse vročino, ki je s takš' no kopeljo povezana. Res je, da je takšna kopel zelo zdravilna, predvsem za revmatične osebe ter predstavlja tudi zelo uspešno shujševalno kuro (saj lahko shujšamo pri vsaki kopeli od 300 do 700 gramov) — lahko je pa zelo nevarna za osebe, ki nimajo zdravega srca. Zato je torej potreben zdravniški pregled. Ce pa je srce v redu, potem si le privoščimo takšno turško kopel, ki bo ugodno vplivala ne samo na našo kožo, temveč tudi na naši živčni sistem ter nam bo pripomogla do zaželene linije in kar je zelo važno — ščitila nas bo pred raznimi revmatičnimi o-bolenji. Hladno kopel si lahko privoščimo dvakrat, ali trikrat tedensko — priporočljivo je, da se kopamo vedno na tešče, ali pa vsaj dve uri potem, ko smo povečeriali ali pokosile. Kopel sme trajat; od 10 do 15 minut, lahko pa se kopamo tudi pol ure, če bomo pazile, da se nam voda ne ohladi preveč. Po jutranji kopeli si vedno privoščimo še mrzlo prho, ki lahko traja tudi eno minuto. Po takšni kopeli je priporočljiva kratka telovadba, ki bo uspeh kopeli še povečala. Sedaj pa še nekaj: hladna kopel ni priporočljiva osebam, ki imajo visok krvni pritisk, kot ni priporočljiva topla kopel za vse, ki imajo slabo srce. •iiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiKiHiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiii | Seksualna vzgoja - važen problem Pravljica o štorklji in podobni nesmisli Kdaj postane otrok cradoveden?»-Nesmiselnost izgovora, da bo otrok esam zvedel) in žegprezgodaj> (Stari Ljubljančani Samir jeg ni zanesenjak in sam pravi, da njemu ni potrebna propaganda, dokler ima svoje oči in razum. Občuduje Naserja in Tita. Sliki obeh mu visita v sobi. Goreče upa, da se bodo vsi Arabci osvobodili in združili. Od njega sem se naučil arabskega naslova ZAR: AL GUMHURIA AL ARABIA MUTAHIDA. Tudi Rašida nikakor ne bom pozabil. Ko sva se srečala, se je učil slovenščine in se še ni bil odločil, kateri študij si bo izbral. Ima komaj Pred tednom smo se ustavili — žal preveč na kratko — pri problemi prepovedanega čtiva, torej pri zadevi, ki v naših sedanjih razmerah ni tako enostavna, saj je v kioskih, na stojnicah in celo v nekaterih knjigarnah toliko takšne šare, ki mladini, ki si svojo duševnost in značaj šele formira, nikakor ne more koristiti. Danes se bomo ustavili pri sorodnem problemu, ki prav tako ni lahek? Mislimo na problem seksualne vzgoje. Ze takoj v začetku bomo pribili, da spada ta problem v kompetenco tako staršev, kot šole. Ker pa živimo v okolju, kjer je nemogoče pričakovati, da bi šola svoj del naloge prevzela nase, je ves problem spolne vzgoje otrok prepuščen staršem. In ta naloga, ponavljamo, ni lahka, pač pa je težka pogosto neprijetna, čemur so krivi predsodki in nazadnjaško gledanje. Vendar pa je ta naloga zelo potrebna in tudi nujna, Ze pred samim izrazom — seksualna vzgoja — se bosta kak oče ali mati prestrašeno spogledala, ker da je očetu an materi z lastnim otrokom o tem težko in neprijetno govoriti. Ni gedek oče in ni redka mati, ki meni, da bo otrok «vse to« že sam zvedel, morda celo se prezgodaj. Seveda bo zvedel, morda tudi prezgodaj, toda kaico? V kakšni luči mu bo ulica, gmajna, ali kako čtivo, ki smo ga že v začetku omenili, ta problem obrazložilo. Predvsem se morajo starši enkrat za vedno zavedati, da problem seksualne vzgoje m problem, ki se pred mladim Človekom pojavlja šele tam v dozorevajoči dobi, v dobi pubertete. Ta problem se pred otrokom pojavlja že prej, pogosto že pri petem, kvečjemu šestem letu starosti, ko otrok začenja spraševati, kako je prišel na svet. Otrok namreč opazuje okolico in ta mu ve- dvajset let, je poln pričakova- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTuniiiiiiiinmiiii,m,, nmunuumniHUKitiniiinHiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,",!,!,!,!,!,,,!,,,,,,!,, m, nun predloge. Zdravje OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Možnost nesporazumov z nadrejenimi. Vaša bodočnost ni ogrožena. Sreča in zadovoljstvo v družini. Prijeten večer. BIK (od 21. 4 do 20. 5.) Prehodna zaskrbljenost zaradi poslovnih težav. Odstranite iz vaših misli vsak pesimizem. Zdravje razmeroma dobro DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vaši načrti se bodo uresničili zaradi pomoči vplivnih oseb. Zadržujte vaše navdušenje. Lažji prehodni glavobol RAK (od 23. 6. do 22 7 ) Kljub doseženemu uspehu ne prekinjajte začetega dela. Sentimentalno ozračje povoljno: našli boste čioveka, ki vas ljubi. LEV (od 23. 7, do 22. 8.) Ves dan bo odvisen od vaše-1-1 razpoloženja. Manjša ne- privlačne mirno. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne zahtevajte od vaših sodelavcev pretiranih žrtev Ne povzročajte nepotrebnih in-, . . ... .... . , trig. Potrebna bo pupuaiji soglasja v družini. Čutili bo- Vost v družini ste potrebo po samoti. Zdrav- KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neodločnost glede važnega HOROSKOP ZA DANES__ je neuravnovešeno. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Drzna pobuda bo zmedla načrte nasprotnikov. Ne bodite suženj sebičnih stremi jen j. Vesele ure v prijetni družbi TEHTNICA (Od 23. 9. do 23. 10.) Verjetno boste uredili vprašanja, ki so vas težiia. Bodite razumen in strpm v družbi. Cenite naklonjenost drage osebe. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Neprijetnosti zaradi trmastega vsiljevanja svi jih idej. Ne zanašajte se na videz vprašanja utegne biti usodna. Odlično sporazumevanje z ljubljeno osebo. Možen glavobol. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Optimizem in zaupanje kljub mnogim težavam. Nadoknaditi bo treba zamudo glede osebnih načrtov. Zdravje dobro. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaše originalne ideje se_ bodo uveljavile. Zabaven večer v družbi starih prijateljev. Pismo z izrazi iskrene ljubezni. liko pove. Nekoč in še danes so vse to prtili štorklji, ki da ga je prinesla na svet. Toda otrok to sprejme le «za javnost«, če se smemo tako izraziti, kajti sam pri sebi v štorkljo ni prepričan. Naj se starši ne varajo, da so svojo šestletno hčerko ali enako starega sinčka prepričali, da je novega bratca ali sosedovega otročička prinesla štorklja, Toda če 01 to vendarle — vsaj na zunaj — obveljalo, kaj pa z deklico ali dečkom 7-8 let, ki hodi v šolo, kjer se druži s sošolkami in sošolci 9 in 10 let, ki tako pogosto stikajo glave in si nekaj »tajnega« šušljajo? Pred dnevi mi je neka mlada učiteljica pripovedovala o «zelo nerodnem« primeru v šoli, ko je učenko iz zadnje ga razreda osnovne šole zasačila s pismom, ki ji ga je pisal deček -z sosednega razreda iste šole in v katerem ji deček izjavlja svojo ljubezen in zvestobo. Pismo je bilo zares zelo lepo, celo otroško poetično. Peuagogi pa ve. do povedati tudi o grobih in grdm pismih, ki si jih otroci ze v ljudski šoli pisarijo. Kaj je torej zalegla pravljica o štorklji? Nic. Prav nič. Pa še nekaj, na kar ne smemo pozabiti. Na prva otrokova «neprijetna» vprašanja, se starši kaj radi umaknejo za izgovor, aa tega «otrok se ne sme vedeti«, da «to še ni za otroka« in podobno. Hkrati pa so posebno mladi starsi v medsebojnih odnosih, včasih, tako neprevidni, da dopuščajo otroku videti tudi kaj takega, kar njegovo psiho še bolj buri. Ce to ter «vpliv ulice« Vključimo med one momente, ki otrokovo radovednost burijo in na katere vprašanje odgovora še ni dobil, pač pa 1« izgovor «da to za otroka še ni«, je nujno, da v nastopi oni znani moment, ki mu v psihologiji pravimo «problem prepovedanega sadu«, ki je še najbolj nevaren, kajti znano je, da je vse, kar je prepovedo, bolj siadn.0, bolj mikavno, bolj privlačno, ln otrokova notranjost se bo tedaj usmerila edinole v razvozlavanje tega problema. ln v tem primeru je nesmiselno skrivati se za izgovori, da je to spoznanje za otroka preuranjeno, da tega še ne sme vedeti in podobno, kajti tudi ti odgovori zaležejo prav toliko, kolikor je zalegla »pravljica o štorklji«. Potemtakem ne preostane drugega, kot priti z zadevo na dan. Oče bo svojemu sinu moral v primerni obliki obrazložiti vse, kar je treba in isto bo storila mati s hčerko. Prej bo to opravljeno, bolje bo. S tem bo otrjk rešen mnogih duševnih muk in ves problem mu bo pravilno rastolmačen in zato jase 1 tako da ga ((ulica« s te plati ne bo mogla »pohujšati*. M. Z. {lili n Svečana premiera (Akcije* Prejšnji teden je bila v Ljubljani v kinu Komuna svečana premiera 14. slovenskega celovečernega filma «Akcija». Občinstvo je film sprejelo z očitnimi simpatijami. Za razliko od projekcije na festivalu v Pulju, ki je bila zaradi tehničnih pomanjkljivosti slabo ocenjena, je bila svečana projekcija neprimerno boljša tudi zaradi tega, ker je film nekoliko predelan. Po predstavi so ob. činstvu predstavili režiserja, scenarista, scenografa ter nekaj prisotnih igralcev. Elizabeth Taylor — Ana K areni na Eddie Fischer je po povratku iz Londona v New York sporočil, da bo snemal film «Ana Kareninan po znanem romanu Leva Tolstoja. V glavni vlogi bo nastopila Elizabeth Taylor, ki je pravkar končala snemanje za filma «Kleopatra» in vSladka Irma». Doslej je bil sloviti Tolstojev roman že trikrat realiziran na filmskem platnu in vse tri realizacije so doživele izreden uspeh. Prvi film z naslovom «Ana Karenina leta 1915, še v dobi nemega filma je izdelal VJilliam Fox. V drugem sta igrala platini vlogi Gre-ta Garbo in Fridric March, v tretjem, ki je bil izdelan v Angliji 1948, pa sta bila protagonista Vivien Leigh in Ralph Richardson. Festival jugoslovanskega filma v Egiptu 31. oktobra bodo ti Kairu svečano otvorili prvi festival jugoslovanskega filma, na katerem bodo prikazali 7 jugoslovanskih umetniških in dokumentarnih filmov, med ku. terimi: uMiss Stone«, «Gospa ministrica«, «Vlak brez voznega reda«, eVeter se je dvignil pred zoro« in «Hanka» ter dokumentarne filme: «Vtisi s Kvarnera«, »Zidarji srebrne ceste«, aBalada« in eObisk predsednika Tita v ZAR«. Možno je, da bo istočasno v Beogradu festival a-rabskega filma. Po Kairu in Beogradu bosta oba festivala ponovljena v Damasku ter v Sarajevu, oziroma Zagrebu. Munthejevo življenje na platnu Neka italijansko - nemška filmska družba namerava v bližnji prihodnosti posneti film znamenitega švedskega zdravnika Axela Muntheja, pisca po vsem svetu znane knjige itSan Michele«. Muntheja bo upodobil nemški filmski igralec O.W. Fischer, film pa bo režiral Von Rad. vanyi. Notranje prizore bodo posneli na Dunaju, zunanje pa na Capriju in na S vedskem, kjer je Munthe živel. Nov Tanhoferjev film Znani zagrebški režiser Nikola Tanhofer bo po enoletnem odmoru prevzel režijo novega igranega filma. Tokrat bo ponovno delal za svojo matično družbo «Ja-dran film«. Naslov in vsebina filma Še nista znana, ve pa se, da piše scenarij znani slovenski scenarist Vitomil Zupan in da bo film obravnaval sodobno temo. Velik izpit Boštjana Hladnika Mladi slovenski filmski režiser Boštjan Hladnik, ki je skoraj dve leti preživel na filmskem študiju v Franciji, od koder se je vrnil v za-ietku letošnjega leta, bo začel snemati svoj prvi celovečerni umetniški film, takoj ko bo ekipa koprodukcijskega filma «Ograda« končala z delom. Hladnik si je izbral scenarij po romanu Dominika Smoleta «Crni dnetii in beli dan«, ki ga je pripravil avtor sam. Glavno vlogo v filmu bo najverjetneje igrala članica ljubljanske Drame, Duša Počkajeva, vlogo gleda, liškega šepetalca pa mladi in talentirani Milan Miloševič. Festival v Oberhausenu Vodstvo festivala v Oberhausenu je že razposlalo vabila za udeležbo na 7. festivalu kratkih filmov od 6. do 11. februarja 1961. Tudi prihodnje leto bodo na festivalu prikazali najboljše kratke filme iz 42 držav, med katerimi tudi iz Italije in Jugoslavije. Napovedujejo skrajno kritični in nepristranski izbor tako, da bo mogoče videti dejansko najboljše kratke filme sedanje svetovne proizvodnje. Nov umetniški film (Vibe* Najmlajše slotiensko podjetje za proizvodnjo filmov »Viba«, ki je doslej izdelovalo predvsem kratkometražne filme in en sam celovečerni film (Kala), bo v začetku prihodnjega leta pričelo snema, ti svoj drugi umetniški film. Filmski svet podjetje je namreč odobril scenarij, ki sta ga napisala režiser Mirko Grobler in publicist Herbert Gruen. Scenarij obravnava sodobno temo. Film bo režiral Grobler sam. Lollobrigida v filmu (September prihaja* Gina Lollobrigida je te dni snemala nekaj scen za film ((September prihaja« v režiji Roberta Mulligana. Snemanje je bilo na dvorišču palače Borghese v Rimu. Po zaključenem snemanju bo konec prihodnjega meseca odpotovala v ZDA, kjer bo sne. mala film »L ady L.» Na tip ra'-šanje, če nastopa raje v dramatičnih ali briljantnih fil-mi h, je Gina odgovorila, da so ji ljubši prvi, da pa nika. kor ne zavrača drugih. Ko so jo zaprosili naj pove svoje mnenje o razliki med Arne-rikanci in Italijani glede na-cina realizacije filmov je Gina odgovorila: aRazlika? Sa-mo v jeziku!« Cesto na mostu pri Strazicah bodo popravili Poleti se je nekaj Podgorcev pritožilo v našem uredništvu, nad občinsko upravo, ker ni zasula lukenj, ki so nastale na cestišču na mostu čez Sočo pri Stražicah. V luknjah se je namreč ob deževnih dneh nabralo dosti vode, ki je povzročila pešcem hude neprilike. Pred dnevi so na to vprašanje opozorili občinsko upravo tudi občinski svetovalci. Izvedenci so na kraju samem ugotovili, da je treba cesto popraviti. Zato so pred nekaj dnevi most zaprli, da bi cesto nemoteno čimprej popravili. Podgorci, ki imajo čez most najkrajšo zvezo z mestom, se morajo spet posluževati pevm-skega ali ločniškega mostu, čez katera se precej podaljša njihova pot v mestu. Zato bi radi, da bi most v Stražicah v najkrajšem času spet odprli za promet. Seja pokrajinskega odbora Popravili bodo najslabše ceste ki so prišle pod pokrajinsko upravo S tem hočejo preprečiti nastajanje nadaljnje škode in prometne nesreče Na zadnji seji pokrajinskega odbora, ki je bila v torek zvečer pod predsedstvom dr. Polesija, so proučili vse tež-koče, ki so se pojavile s prevzemom 13 medobčinskih cest. Odbornik za javna dela Za-retti je predlagal, naj bi te ceste, ki so povečini v zelo slabem stanju, čimprej popravili, ker je pred časom pokrajinski svet odobril predlog odbora, da se 50 milijonov lir potroši za popravilo teh cest, pomožno delovno silo in nakup materiala. S popravili bodo kmalu pričeli, da se preprečijo prometne nesreče, in nastajanje nadaljnje škode. V nadaljevanju seje so razpravljali o pomoči nezakonskim otrokom, za katere skrbi pokrajinska uprava, o izvršitvi nekaterih navadnih del v umobolnici, odobrili pa so tudi gradnjo dohodov hišam in ograje vzdolž pokrajinskih cest. Z dražbo so izbrali dobavitelja nafte za segrevanje pokrajinskih uradov v letu 60-61, potem pa so sklenili plačati 696.000 lir središču za virusne bolezni pri padovanski univerzi, kar predstavlja delež, ki ga je pred časom odo- lliiiiiH n ai ■ ih iiiiitin m n mili litim m h im m n utiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiifimiiiiiiiiitiiii 111111111111111111 n um n ih iiimii imuni n min milili ii ih Kdaj se bodo stanovalci vselili v nove hiše pri Pevmskem mostu? Goriško županstvo predlaga, naj bi se vselitev izvršila takoj Stanovanjsko naselje INA-Casa pri Pevmskem mostu je že dograjeno. Predstavniki u-stanove za ljudske hiše IACP so se nadejali, da ga bodo svečano otvorili dne 9. oktobra, ko je bil napovedan obisk ministra za javna dela Zaccagninija. Ker se minister zaradi brezposelnosti v volilni kampanji ni odzval vabilu, so odložili uradno otvoritev in tudi dejansko otvoritev naselja. Številne družine, ki so na podlagi lestvice dobile nova stanovanja, z upravičeno nestrpnostjo pričakujejo, kdaj bo prišel čas vselitve. Marsikatere so že odpovedale najemninsko pogodbo za stara stanovanja, ker so bile prepričane, da se bodo v polovici oktobra preselile. Ker se je ta možnost precej zmanjšala, te družine upravičeno godrnjajo. S tem v zvezi je goriški občinski odbor sprejel na svo-j. seji predlog, naj se pohiti z razdelitvijo ključev novim stanovalcem. IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllV Franco C (Zapiski ob razstavi) V kavarni Teatra v Gorici le več dni razstavlja svoja dela slikar Franco Cianetti. Slikar je po rodu iz Assisija, vendar živi že precejšnje število let v Gorici in je dobro znan goriškim ljubiteljem u-metnosti bodisi zaradi svojih razstav (osebnih in skupinskih), kakor tudi kot umetnostni sodelavec pri raznih dnevnikih in revijah. Imel sem prtitKo videti več njegovih del na skupinskih razstavah zadnjih let, vendar je to pot prvič, da mi je dana možnost, ogledati si večje šteoilo njegovih slik. Kdor je kdaj videl pravljične privide zelene umbrijske pokrajine, polne toplih barvnih tonov, ne bo mogel zgrešiti, ob pogledu na razstavljena olja, umetnikovega izvora. Našel bo v njih vse tiste bistvene elemente, ki toliko odlikujejo omenjeno pokrajino. Spoznal bo pa tudi, da se ji je umetnik v marsičem oddaljil : ni se predal golemu zamaknjenju, sanjskemu odnosu do predmeta, niti njegovemu pasivnemu oblikovanju, temveč se je globlje uži-vel v bistvo samo in zaživel z njim ter tako ustvaril poetične stvaritve, polne notranje sile. Njegova barva je polna, močna, ljubi predvsem temnejše tone, ki se pa tu in tam razsvetlijo z intenzivno svetlobo, pronicajočo skozi vrhnje plasti. Naj velja to zlasti za eksplozijo rdečih barv v «Gozdu št. 3», ki nam prednaša temne globine gozdnatega predela, kjer skozi razraščeno vejevje prodirajo svetlobni žarki; velja naj tudi za prelepo «Krajino št. 2*, kjer z lahko liriko prepletena narava zaživi v' novem o-zračju plavih in belih transpa-renc. Večjo notranjo poglobitev opazimo v «Figurah*, kjer se avtor vrača k še videnim *Razgovorom* na prejšnji skupinski razstavi, samo da je to pot njegovo odmiš-Ijenje močnejše, sugestija večja. Izredno zanimivo je videti, kako umetnik poustvarja kraško pokrajino, ki se toliko oddaljuje od njegove rojstne zemlje. Človek bi pričakoval, da bo našel v njej buj-nost kraške jeseni, plamtenje grmov, bogastvo rjavih in rdečih barv, pa bi se motil; zanj Kras ni grmovje, niso bori, zanj je Kras kamen in od sonca izsušena rumena trava. A te skale niso trde, pokrajina ni kruta; podzavestno mu je verjetno oko, ki je bilo v mladosti vajeno gledati drugačne prizore, ublažilo obrise in omečilo barve ter nam tako posredovalo novo razpoloženje. Čudovito vpletena motivika bi/or *Beneške hiše* sivo-plava odmišljenost »Pročelja* nam dokazujeta, da se Cianetti z enako prepričljivo silo poslužuje tudi drugih motivov ; tudi iz njih veje isti lirični prizvok, ki izdaja čutečega člooeka. Omenim naj še dragoceno, skoraj miniatur- bi ga lahko zavedla v razu-marstvo, če bi se ne prepustil, kot sicer b dobri meri lastnemu nagonu. Iz tega vidimo, da je umetnik tesno privezal k naravi, pojmuje in podaja jo po svoje, vendar je nikdar ne obuboža njenih najbistvenejših prvin. Njegov ekspresionizem ne zaide v zanesene blodnje iskanja kozmičnih pojavov ali patoloških stanj, »skromno* se ustavlja v območja zemlje, katero ljubi z vsem srcem. o. c. «»------- Popis širine kmečkih vozov Poveljstvo mestnih stražnikov je odredilo popis vseh širin kolesnikov kmečkih vozov v goriški občini, da bi izvedlo statistiko, ki mu bo pomagala pri premagovanju težav, ki nastajajo z vožnjo in s parkiranjem teh vozil na javnem prostoru. Izlet SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 16. oktobra enodnevni družinski izlet v Čedad in na jezero Cavazzo. Program je naslednji; odhod iz Gorice izpred Bratuševe kavarne ob 7.30, iz Podgore ob 7.45; v Čedadu si bodo ogledali zgodovinske znamenitosti mesta in muzej; nato bodo nadaljevali pot in se ustavili v Tarčentu. Popoldne pa si bodo ogledali jezero Cavazzo. Kosilo si bo moral vsakdo prinesti s seboj. Prijave sprejemajo v kavarni Bratuš. Cena vožnje za člane 600, za nečlane 700 lir. Pohitite z vpisovanjem. «»------- Vpisovanje v Doberdobu v pogozdovalno središče Namestitveni urad v Doberdobu vpisuje delavce in delavke, ki bi bili pripravljeni delati v pogozdovalnem središču, ki ga bodo v najkrajšem času odprli na Krasu. Zaposlitev bo dobilo deset brezposelnih delavcev za dobo dveh mesecev. «» Ponesrečena motorista Iz neznanih vzrokov sta včeraj ob 13.45 trčila z motornim vozilom v cvetlično gredo pred sodnijo 41-letni Ippolito Cargnelutti iz Ul. Baiamonti 6 ter Raimondo Pagnacco iz Ul. Parca 18, ki je sedel na zadnjem sedežu vozila. Ker sta se prijatelja pri padcu hu-ao ranila, so ju z avtom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ju zdravniki pridržali na zdravljenju. Cargneluttiju so zdravniki ugotovili močan šok, za-ladi katerega se bo moral zdraviti 20 dni, Pagnacco pa 15 dni zaradi, rane na glavi in šoka. Na kraj nesreče je prišel oddelek karabinjerjev iz Ul. N. Sauro, da bi ugotovil vzroke nesreče. ——«»----- Deček iz Štandreža se je urezal z nožem V civilni bolnišnici so včeraj ob 12. uri nudili prvo pomoč 5-letnemu Ginu Ama-tu iz Štandreža, Ul. sv. Mihaela 143. Fantek se je pri igranju z nožem urezal v dlan leve roke. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali z avtomobilom ZK, so mu rano obvezali in ga poslali domov. — a»--------------- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 11,8 stopinje ob 9.30, najnižja 7,o stopinje ob 6.15. Vlage 96 odstotkov. Včeraj ponoči in do 17.30 je padlo 26,2 mm dežja. «»—- Kino v Gorici CORSO. .17,45; «Kadar je žena rra' dopustu«, M. Monroe. ViTTORIA. 17.00: ((Vragova cena«, A. Susan, M. Rich, mladini do 16. leta vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: ((Izžarevanja B-X — uničen človek«, G. Williams, R. Stuart. MODERNO. 17.00: «1 ragazzi della marina«. i bril pokrajinski svet. Za ureditev materiala, ki ga bomo v imenu naše pokrajine poslali novembra v Rim na mednarodno razstavo o zdravstvu, so določili 82.000 lir. Na podlagi sklepa, ki ga je svoj čas sprejel pokrajinski svet, da se nagradijo univerzitetni dijaki, ki so v tem letu zagovarjali na univerzi doktorsko desertacijo o temah, ki se nanašajo na goriško pokrajino in ki so en izvod podarili pokrajinski knjižnici, so nagradili dr. Vitomiro Winkler por. Vesel iz Gorice s 50.000 lirami za tezo »Gospodarska struktura in dohodki kmetij v Goriških Brdih*. Odborniki se bodo znova sestali v petek 14. oktobra «»----------------- Umrl je C. Galassi sovodenjski občinski tajnik Včeraj je v goriški civilni bolnišnici umrl 62-letni Carlo Galassi, občinski tajnik iz Sovodenj. Pokojnik je bil dalj časa bolan, zadnje tedne pa se je zdravil v bolnišnici. Ker so se bolezni na jetrih pritaknile komplikacije, se je v zadnjih dneh njegovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je včeraj ponoči umrl. Vest je vse občane zelo prizadela, saj so g. Galassija vsi poznali in ga vzljubili, ker je bil prijazen in poln razumevanja za naše potrebe. Pokojnik se je rodil v Me-dei. Svoje prvo mesto občinskega tajnika je nastopil v Komnu; pozneje je služboval v Renčah in v Romansu, od koder se je leta 1951 preselil v Sovodnje, kjer je prevzel tajništvo takrat ustanovljene občine. Ker je dolgo let služboval v slovenskih občinah; se je s svojim zanimanjem za naš jezik pasivno naučil slovenščine. To mu je dovoljevalo, da je temeljiteje razumel naše potrebe in da je mimo tega imel do naše manjšine zelo demokratičen odnos, ki se je kazal tudi v popolnem razumevanju do delovanja slovenskih časnikarjev. Pogreb bo danes ob 15. uri izpred civilne bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto na pokopališče v Medei. Prizadeti soprogi in hčerkama izrekamo naše najgloblje sožalje. Poročali smo že o sobotnem zasedanju notranjih komisij podjetij IRI v Trstu in Tržiču, ki ga je organizirala FI OM-CGIL. To zasedanje ni privabilo večjega števila predstavnikov raznih gospodarskih ali sindikalnih krogov, Da čeprav so na njem obravnavali izredno pomembna vprašanja, ki se neposredno nanašajo na celotni tržaški gospodarski in socialni položaj. Morda je delno temu razlog v bližnjih upravnih volitvah, ki pa imajo nesporno politični značaj, tako da je v tem razdobju težko ustvariti enoten nastop, ki nima izrecno strogo sindikalnega značaja. Zato je pravilen sklep, da se ne bo ostalo pri tem zasedanju, temveč da se bo skušalo organizirati širši sestanek, na ka- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIItlllllllilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllltlltltlllllllllllllllllllllllllll Huda prometna nesreča pred goriškim letališčem Mraz na Goriškem Včeraj popoldne je zajel Gorico prvi zimski val. Termometer je namreč kazal na nekaterih krajih mesta samo 8 stopinj nad ničlo, kar je najnižja temperatura letošnje jeseni. Ponoči se je ozračje še bolj ohladilo in po vsej verjetnosti bomo imeli danes dopoldne kar precej hladno vreme, ki nas bo prisililo k temu, da bomo oblekli površnike ali celo plašče iz naftalina. Nenadno ohladitev je treba pripisati snežnim padavinam v alpskem pogorju. Vsi visoki hribi v severni Primorski so bili včeraj popoldne pobeljeni. Snežna odeja je prav natanko pokrila tudi 1400 metrov visok Mrzevc nad Lokvami. Sedaj lahko dokončno pokopljemo vse upe, ki smo jih gojili poleti, da bomo imeli vsaj lepo jesen. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna «S. Giusto«, Korzo Italia, št. 106, tel. 31-51. Goriški pokrajinski odbor je podelil dr. Viti Winkler, por. Vesel, na. grado za njeno doktorsko tezo: «Gospodarski ustroj in dohodki kmetij v Goriških Brdih«. Čestitamo! Demagoški in špekulativni program KD za devinsko - nabrežinsko občino Prikrita podpora z na škodo splošnih Nadaljujemo analizo dema-goškega in špekulativnega volilnega programa, s katerim se je Krščanska demokracija predstavila volivcem devinsko-nabrežinske občine. V 11. točki programa se KD zavzema za »preureditev zdravniških okrajev ter za u-stanovitev postaje Rdečega križa v Sesljanu». Takoj je treba poudariti, da je občinska uprava glede tega vprašanja že pred časom zainteresirala pristojne činitelje, ki pa do danes niso pokazali dovolj razumevanja, in sicer z izgovorom, da v ta namen še ne obstajajo predpisani pogoji. Ko bo to vprašanje bolj zrelo, ga bo morala rešiti vsaka. občinska uprava, kajti na dlani je, da je to potrebno m koristno. Volilni program KD pravi v 13. točki dobesedno: «Pregledati regulacijski načrt predvsem zato, da bi se pospešile naložbe, po drugi strani pa preprečiti nesmiselne razlastitve». Regulacijski načrt, ki predstavlja enega naj-večjih uspehov sedanje občinske uprave, je bil sestavljen od strokovnjaka, ki pri izdelavi načrta prav gotovo ni predvideval «nesmiselnih razlastitev, kot je rečeno v programu KD. O razlastitvah je bilo že govora, a dejstvo je, da so vse nujno potrebne, pa čeprav gredo v škodo nekaterih zasebnikov, ki pa ni- so tako revni, da jih ne bi | ne avtobusne proge, nasadi-mogli utrpeti. Regulacijski na- tev drevja in cvetličnih gred črt je bil sestavljen zato,- dalitd. Jasno je, da bo vsaka se ohranijo vsi pogoji, ki naj občinska uprava to delo na-zagotovijo občini nadaljnji I daljevala. razvoj, predvsem na področju turizma. Sestavljen je bil zato, da se obvaruje oziroma razvije določen širši interes v korist vseh občanov in ne samo posameznika. Zato so vse skrbi o «nesmiselnih razlastitvah» odveč in celo tendenciozne, kajti regulacijski načrt prav gotovo ni bil sestavljen v zabavo sestavljavca ali komu drugemu. Toda očitno je, da se Krščanska demokracija bolj zanima za interese posameznikov kot pa za interese skupnosti in zato lahko razumemo, zakaj je v njenem programu namen preprečiti «nesmiselne razlastitve». KD nadalje pravi, da bo treba «izčrpno izrabiti turistične vrednosti krajev ter pokazati tujcem speleološka bogastva, ki jih še premalo poznaj o*. V tej zvezi je treba poudariti, da je občinska u-prava postavila osnovne pogoje za razvoj turizma, in sicer z že omenjenim regulacijskim načrtom, z ustanovitvijo Letoviščarske ustanove ter z izvedbo več važnih javnih del kot so n. pr, cesti k morju v Devinu in Sesljanu, okrepitev ter izboljšanje e-lektričnega in vodovodnega o-mrežja, regulacija greznične napeljave, ustanovitev krajev- V naslednji točki programa KD je rečeno: »Pospešiti izrabljanje kamnolomov ter povečati investicije za to industrijsko panogo.» Mislimo, da je ta točka zelo tendenciozno postavljena. Mnenja smo namreč, da so občinski kamnolomi v današnjih pogojih še preveč izrabljeni, naravnost vandalsko izkoriščani in to v izključno škodo občine, ki je njihova lastnica. Ali menijo demokristjani, da bi jih morali še bolj izkoriščati? In o kakšnih investicijah govore? Občina do danes ni ničesar investirala v svoje kamnolome, ker jih je morala žal oddajati v najem zasebnikom in to pod najneugodnejšimi pogoji. S tem v zvezi so bile sklenjene nemogoče pogodbe, ki jih je sedanja občinska uprava skušala razveljaviti ali vsaj popraviti, vendar v tem ni uspela, ker je pogodba v sedanjem sistemu nedotakljiv instrument, čeravno mora občina zaradi tega utrpeti ogromno škodo. Ker ni mogla storiti drugega, je sedanja občinska uprava storila nekaj, kar predstavlja enega najlepših uspehov v korist občine in občanov: sestavila je in odobri- la «Pravilnik o občinskih kamnolomih». S tem je obči- llllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllltlllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllll Še o zasedanju notranjih komisij podjetij IRI Vsa podjetja z državno udeležbo preživljajo še vedno veliko krizo Tržaški arzenal bo imel dovolj dela samo če se bo povečalo število rednih pomorskih prog V ladjedelnici v Tržiču se je število zaposlenih od 1946 do 1959 zmanjšalo na polovico Pri silovitem trčenju avtomobila v avtobus je bil industrialec Ciotti na mestu mrtev, njegov šofer pa hudo ranjen s * ni tempero »Delavnice*, ki * to moral ostati v bolnišnici Pogled na avtomobil, s katerim se je goriški industrije« Ciotti ubil, njegov šoler pa hudo ranil Včeraj dopoldne se je pripetila na Tržaški cesti pri vhodu na goriško letališče huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje industrialec Angelo Ciotti, lastnik lesnega industrijskega podjetja IPL s Tržaške ceste. Šofer avtomobila se je pri nesreči hudo poškodoval in so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Ciotti je imel včeraj dopol- dne opravke v Trstu. Ker je ob 14. uri imel obveznosti tudi v Gorici, je hotel biti do te ure nazaj. Zato je njegov šofer 25-letni Nereo Tami s Tržaške ceste 84 vozilo zeio pognal. Z brzino kakšnih 100 do 120 km na uro je zavozil na cementirano cestišče pred letališčem. V tem trenutku je privozil z letališča avtobus podjetja ATA, ki vzdržuje zvezo med letališčem in mestom. Vozilo je zapeljalo na cesto in jo popolnoma zaprlo, tako da ni bilo prostora niti za kolesarja. Šofer avtomobila, ki je privozil s tolikšno brzino, je pritisnil na zavore, da bi vozilo ustavil. Ker je prav takrat pričelo deževati, so prve kapljice napravile tla zelo drsiji- va. Vozilo je nekajkrat zavozilo na eno in na drugo stran ceste ter st z nepopisno silo zapičilo med sprednja in zadnja kolesa na levi strani avtobusa. Trčenje je bilo izredno močno in seveda tudi neizbežno, ker avtobus, ki je izredno dolg, na tistem ozkem odseku ceste ni mogel manevrirati. Ves prednji del osebnega avtomobila se je dobesedno zmečkal. Ciotti, ki je sedel na sprednjem sedežu poleg šoferja, je z glavo udaril ob karoserijo in se pri priči ubil. Šoferja Tamija pa je volan pritisnil ob sedež. Pogled na razbito notranjost vozila je bil naravnost grozoten in marsikdo je ob pogledu na vse to zmajeval z glavo, kako je bilo mogoče, da se tudi nega, kot s potnikom. Povsem nepoškodovan je šofer avtobusa 32-letni Elio Fabbro iz Ul. Ristori 7. Medtem ko so Ciottija s fur-gonom odpeljali v mrtvašnico, so Tamija z rešilnim avtomobilom odpeljali v civilno bolnišnico. Na kraj nesreče so takoj prišli oddelki prometne policije, l.i so najprej zaprli cesto pri Gabrjah in na Tržaški cesti ter usmerili promet proti Trstu in Gorici skozi Sovodnje. Na kraju nesreče se je kmalu zbralo tudi veliko ljudi, ki so vedeli povedati še druge podrobnosti o tem nesrečnem avtomobilu, ki je pred nekaj meseci zakrivil smrt nekega moškega iz Štandreža na Kor-zu pred Aguzzonijevo garažo Nedvomno predstavlja smrt Ciottija hudo izgubo za podjetje, ki ga je vodil s svojim velikim znanjem. Zlasti se bo poznala njegova odsotnost sedaj, ko se je preselilo v nove Veliko večje obrate, kot so bi- s šoferjem ni zgodilo kaj takš- I li tisti v Ul. Scuola agraria terem se ne bodo omejili na razpravljanje o podjetjih IRI, temveč bodo proučitev razširili tudi na pomorstvo, pristanišče itd., saj je tržaško gospodarstvo nedeljiva celota. Kljub temu pa je bilo zasedanje zelo zanimivo prav zato, ker so na njem predstavniki vseh notranjih komisij podjetij IRI v Trstu in ladjedelnice v Tržiču navedli konkretne podatke o stanju v posameznih podjetjih. O položaju v ladjedelnici Sv. Marka smo že podrobneje poročali v nedeljski številki, zato se omejujemo z ugotovitvijo, da bo minilo skoro leto dni, dokler ne bodo v resnici pričeli izvajati napovedanih naročil in da se bo za daljše razdobje število suspendiranih še povečalo. Torej kaj malo pomenijo simbolična postavljanja gredljev, če pa na primer za veliko prekooceansko potniško ladjo sploh še niso pripravili načrte ter še vedno obstaja prepir, kakšen osnutek bodo vzeli v poštev: genovskega ali tržaškega. Perspektive ladjedelnice pa so zelo težavne, ker je niso vključili v načrt modernizacije. Za predstavnikom notranje komisije ladjedelnice Sv. Marka je govoril član notranje komisije Tržaškega arzenala, ki je podrobneje orisal stanje v tem podjetju. Poudaril je, da je podjetje moderno in dobro opremljeno in to zlasti po dograditvi novega velikega suhega doka, ki lahko sprejema tudi večje ladje. Vendar pa so se že leta 1950 pričele težave pri zaposlitvi, od junija 1959. leta pa stalno delajo s skrčenim delovnim urnikom. Izredno negativno je vplivala združitev z ladjedelnico Sv. Roka iz Milj, saj ni dovolj dela niti za eno samo podjetje. Po mnenju notranje komisije so perspektive težavne in povezane s splošnim stanjem. Rešitev je pravzaprav edino v povečanem številu rednih pomorskih prog iz tržaškega pristanišča, kar bi privedlo do večjega števila ladij, ki bodo imele Trst za matično pristanišče. Tržaški arzenal in delno tudi ladjedelnica Sv. Roka pa sta v bistvu veliki podjetji, ki služita za popravilo in vzdrževanje ladij. Predstavnik notranje komisije ladjedelnice CRDA v Tržiču pa je podčrtal, da je ta ladjedelnica zaposlevala leta 1946 okoli 14 tisoč oseb, sedaj pa komaj 7.200 oseb in od teh jih je 2.450 suspendiranih. Perspektive so težavne, saj ne bo ladjedelnica polno zaposlena niti ko bodo celoti gradili vse ladje, za katere je ladjedelnica prejela naročila. Vse pa kaže, da se bo število suspendiranih še povečalo za 1.000 oseb. V celotni ladjedelnici pa je komaj 39 vajencev. Predstavnik ILVA je orisal dolgotrajne napore notranje komisije, da bi dosegli sredstva za modernizacijo podjetja in razširitev obratovanja v celotnem ciklusu. Po dolgih peripetijah je spomladi prišla vest o nakazilu 13 milijard 700 milijonov lir. Vendar pa nihče ne ve, za kaj naj bi porabili ta sredstva in so znane samo izjave prejš- njega ministra za državne u-deležbe, da bodo pomislili na temeljito preureditev podjetja in da ne bodo odpustili nobenega delavca. V dveh letih se je število delavcev znižalo za 255 oseb in je v ILVA sedaj zaposlenih 1.210 delavcev, ki pa jih je premalo, tako da so zlasti v livarni prisiljeni delati tudi po 12 do 13 ur na dan. Kljub temu' pa velja sklep, da se ne najame niti enegi delavca. Predstavnik ladjedelnice Sv. Roka je podčrtal, da je položaj tega podjetja tragičen in da je postalo pravzaprav samo še rezerva specializirane delovne sile za Tržaški arzenal. Leta 1947 je ladjedelnica zaposlevala 1.200 delavcev in 120 uradnikov, sedaj pa po združitvi s Tržaškim arzenalom samo 320 delavcev in 46 uradnikov in bi stvarno rešitev položaja prinesel samo temeljiti načrt modernizacije italijanske trgovinske mornarice. Novi ukrepi Vladni generalni komisariat je izdal Uradni vestnik št 29, ki objavlja vrsto ukrepov, ki imajo veljavo na tržaškem področju. Med drugim gre za naslednje odloke in zakone: ministrski odlok z dne 2. julija 1960 (dovoljenje za začasni uvoz); odlok predsednika republike z dne 14. julija 1960 o plačnih in normativnih predpisih za vodilno osebje in nameščence poljedelskih in gozdarskih uprav; odlok predsednika republike z dne 14. julija o posamičnih odpovedih delavcem industrijskih podjetij ; odlok predsednika republike o premični lestvici za mezdne poljedelske delavce in za nestalne poljedelske delavce. odlok predsednika republike glede prejemkov delavcev in uradnikov industrijskih podjetij za praznike, ki padejo na nedeljo itd. Nezgoda na delu Na delu v delavnici podjetja Acciaierie trafilerie trieštine se je včeraj dopoldne ponesrečil 26-letni Edclo Macerati iz Ronk. Stopil je namreč na kovinski ostružek in si precej ranil desno nogo. Zdraviti se bo moral 40 dni. O Včeraj dopoldne je nerodno padla v svojem stanovanju 71-letna Ivanka Zafra-novič vd. Vladič iz Ul. Vida-covich 9. Pri padcu si je zlomila desno nogo. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. • »n it 11 m zagotovila vsaj Mi ne bodo več mogle «es ,j take pogodbe, kakrsn>e sestavljale doslej _ . __ ^ take, ki bodo občini wlj nici kamnolomov z“? jj le tisti delež, s k««n% dejansko odškodovana broimetje, ki ga niki skoraj zastonj ® ^ ter pri tem služijo te‘* (t Vprašati je mi se spremenijo obstoječ^-jj jone. ji v pogodbenih treba: mu demokristjani ® | programu ne poredOf^ ^ odnosi^ zagotavljajo 2asebni?,yi 'mil'' strijcem od 700 do , ,Mt, jonov letnih bruto a° it medtem ko občina do |jr!! najemnino le 2,5 milV j4. Zato je treba P08^««# slednje: Stališče dem ol»-nov do izrabljanja * mov je stališče, ki 1 le v korist zasebni strijcev ter proti inter« da Jr občine. To pomenit u ^ mokristjani hoteli, .j.nr0sj°' //vlvfv/ nolomi čim bo!j_ IZ*, zJj[«-da bi industrijci še li mi*«1 žili, občini pa bi drobtinico. Njihova ganr *povečanju investicij nolome», če so s tern ni občinski, pa je b° . m dasta ali pa preracu ^ ji neobveščenost voliVC obii^ morda menili, da 0|,jiii«' kamnolome upravi]a j Ji Zato je treba pouda ' kamnolomov ne upro /jr«' — • ni- bnikh. IKISJ« t#d' čina, pač pa zaseo di česar občina ni koli nič investirala . get ne bo mogla investi ^ fr, bi to sicer bilo PraV ristno. In še eno točko P j, p naj omenimo za dane ji cer ono, ki pravi, ^ treba odpreti nove kamnolome». Vprašam • ^ bo odpiral nove obcinsspt nolome? Občina a^\. potf* Ce je mišljena obema, ^t-je program KD čist gogija in nedostojno^ s, vanje volivcev, /je pl1 te cvetke namenjene. ^ st mišljeni zasebniki, P pa postavlja vprašanjl ■ naj le-ti odpirajo n0.teiol!^ nolome, ko pa so ne rapit« sedanjim občinskim Ijem izjavili, da je P f nja kamna v krizi, s* vpraševanja po n?enl'nda nesenje svojega ,g la" proračuna in bi njen proračun post . jje, Jasno je torej, daj* ^ jim je pri srcu ra ijt,e sko - nahrežin^ke jt * bodo mogli oddati g 2gV‘ ki, ki - čeprav po j besedah — vend ^ b kakšne nameni ima’ v s« usnelo dobiti občino roke. | VPRAŠANJA IM ODGOVORI Pokojnina INPS VPRAŠANJE: Dobivam starostno pokojnino, toda delal sem naprej po upokojitvi. Rad bi vedel, ali bodo šteli za dopolnilo k pokojnim tudi obdobja, ko sem bil brezposeln, in koliko bo znašalo dopolnilo za nadaljnjih sedem let pri. spevkov, ki znašajo 4.570 lir. ODGOVOR. Obdobja brezposelnosti, v katerih ste prejemali brezposelnostno podporo, se vam tudi štejejo za zaračunavanje pokojnine, toda po 1, januarju 1952. Ce ste plačali omenjeni prispevek sa. mo za starostno pokojnino in ne tudi za zavarovanje proti brezposelnosti ter proti jetiki, tedaj boste prejemali okrog 4.181) lir dodatka k pokojnini na mesec. VPRAŠANJE: Plačujem prispevke v sklad neobveznega zavarovanja od leta 1949 m januarja 1961 bom stara 55 let. Rada oi vedela, koliko pokojnine bom dobivala, u-poštevajoč, da sem plačevala prvih pet let po 10.000 lir na leto ter naslednja leta po 12.000 lir. Plačeval a bom do konca leta. ODGOVOR: Vsota pokojnine se zaračuna na podlagi vplačanih prispevkov. Pri določanju tega pa je treba u-poštevati dve vrsti zavarovanja, to je ali ste bili vpi. sani v tako imenovani «ruo-lo di mutualita* ali v »ruolo contributi riservati«. Kriterij za določanje pokojnine je pač v vsakem izmed teh dveh primerov drugačen. Razširjenost raznih ver VPRAŠANJE: Rad bi vedel, koliko ver je na svetu m ka-1 ščanskih ver. V Oceaniji (Av- Gvineja in druga k8tol' de na samo 1.858.4 (jd1 - - -........... Pr , jll * "oV 6.372.663 21.467.868 muslini«" ^ dri milijonov pripad151 j nekrščanskih ver. 9.2^' V Aziji pride n .. ot° katoličanov 12.528“-^], stantov in prav0S^V,Jer shmanov 136.299.1 Ji" raj milijardo budlS|c0nluC'),j« stov, hinduistov, reSfiS ij. cev itd. V Afriki P ^ protestanti (8.650. gVfoP' j. čane (6.856.072). v 11* .(i 203.944.623 katolik” ^oS]>? lijonov in 80.7vi.uun t"- pil! mo še v obeh | m M.M7.0M sega število število vernlil”liriil' f£i, tera je najbolj razširjena. I stralija, Nova ( ODGOVOR: Ocene o števi-1 Gvineja in drug* lu pripadnikov raznih ver so različne, ker ima pač vsaka ves interes, da se proglaša za močnejšo, kot je. Po new-yorškem almanahu «The World Almanac and Book of Facts for 1949» je število različno kot po koledarčku «De Agostini«, ki se opira na italijanski «Dizionario Ec-clesiastico«, katerega je izdalo založniško podjetje UTET leta 1958. Po ameriških virih je bilo 1. 1949 okrog 330 milijonov katoličanov, po italijanskih virih osem let kasneje pa 480 milijonov, kakor da bi bilo mogoče, da bi se število katoličanov v osmih letih zvišalo kar za 150 milijonov po receptu čudeža s hlebi kruha in ribami. Ameriška razpredelnica deli vere v dve skupini: v krščanske in nekrščanske. Kristjanov (katoličanov, protestan. tov in pravoslavnih) naj bi bito 595.351.179, pripadnikov drugih ver (židovske, muslimanske, budistične, konfuci-janske itd.) pa 1.555.608.740, to je nad poldrugo milijardo. To pomeni, da nad tri petine ljudi obožuje boga, ki ni krščanski. Prostorninsko je na svetu najbolj razširjena katoliška vera, ki ima vernike po vseh celinah. Iz samega koledarčka «De Agostini« pa se vidi, da je več oboževalcev Konfucija kot katoličanov. V Evropi, zlasti pa v Italiji in Španiji, so katoličani v o-gromni večini, v veliki manj šini pa so v Afriki, Aziji in Avslraliji, kjer jih je še manj kot pripadnikov drugih kr- & krščanskih ver. * x pa so katoličani saj jih je samo je ■'mO Po ameriških vinjj.j-,,^ muslimanov ^giO pji Kar se tiče ne omenili pri n*f d$ hovih vernikov. l {e? IIUVI1I VCIll*"- pit** V* Afriki in drugih tr nSKi& jih je nešteto p »J* stev, po vsem sV \g v 11 d nešleto sekt, ki fir t tr« p Pri vsem tem P8 n* < poštevati, da sta‘VUS * število ljudi, ki ?a gj i’ nobenega boga 1 P J vedno prištevajo ^jjjj vero Tako tudi vij8- S.«;jsi krščenih ne odg1’ ■ p» j/ vernih. V Aziji nikoli potegnil' m ver»^ f nice med raznim je ^ filozofijami. Sic« . pr««y da že mnogo sto „e pt stusom oznanjav -uK«’((t* enake ali Podobn^vC j* j/ ne vere in namreč obravnav ati vinskega sta lišča. ; mm ■ $&***■>< fiji -• ••. . • • ■ . ‘ v Laosu 12, — Predvče-tji k* f“_ se začela pogaja- •-Ja moj pugaja- H j n*vtralno vlado Lan-bo» p ?etl *ib*njeni rodolju- :iP^darnLd0,Vkaterega r-adi° vaja« . ’ a bo nemogoče iz- i(a . P°razum, ki bo dose- Nvoln.! ne bo poraženo it:(- °narno filoimperiali- »rf 3*, ki se ^ razvi- Ilai>Hh mesecih in ki ga *0 v južnihM®’ .Pumi Nosavan v (H!evrr-J‘h Laosa- Pogaja-7° v rezidenci prehlade. Medtem je bi- tllu s*re'ieno dvomotorno le-?>(iivjf'>,^0savana in trije «Mirani posadke *° bili Poldi*; „ T •o i2... Laosu je še vedli ie • na zapleten. Novice, lajati , a s*ran začela po-"‘ki teE, °n,°’ da fo zastopajo 8 °nega prišli v #s»z pmeSto Vl"nl:an ali zilienco ^at)an*». kraljevo realne ’ 8 Pogajanja in po-1,1 Da *1C6r zanimive, ven-J1 vsei!aniS0. ni6 izrednega: Su so 28c:etka uporov v Večjih’ y.se strani stalno N Uh 8 »anjših stikih i^Proti,J ~ kljub ostrim ^onfno ne dovoljuje-Sot nCne«a sporazuma. 8. j1'8'10’ se je zaplet za-“> kaPetiUSt,?' k° je padal- W™auvni pre' , Je paaai- oi>last v 8j K°ng Li prevzel St°lnici -t mlnistrativni pre-' t(,» v**0?8 Vientianu, ter č oblasti «ene->*topai .j Nosavana, ki je >tiW„razito desničarsko, “Hija Nnistifno» politiko; <80 ^savana, bi lahko vnanji potrpežljivimi pri-.; Pomoči Z, raznimi oblika-» j letih m spletkami po 111 SnravMi: __ . t. leričanf * trspravi1i na vrh ;;>iub*az?10 3e že-da ;«rom, jtjn'ednarodnim do- lOst Pr0a: j so določali nev- iiv Turiški lelU pridrJu-ko j. skupini dr- i lan p- racune pokvaril h? je Sng Li- . Laoaki !:Vo1ove ,mandat za seta' ^Urni ‘8de Prinou Su-s čimer se je , l|y, iL -tr°6o nUma’ ki zagovar-'M-Sa v svn-^tra'n° Politiko, ;.1 ttlerne'- v^ad* združiti teret’re in deS‘ li v «evt* v 0 ustvariti v°dila 8!lstično vlado, j,f4*a0» p2*, — JV UVU1L »idfSa p P°2p levičarske- tenem položaju, ko se ne ve, kdo je močnejši, morda res, kar je zapisal nek opazovalec: prav izenačenost sil utegne povzročiti, da bo Laos v prihodnje nevtralen, izven blokov. Prej ali slej se bodo morali antagonisti sporazumeti. Niti levi, niti desni uporniki niso dovolj močni, da bi prevzeli oblast. Pač pa ima Suvana Fuma, kaže, toliko pristašev, da je obdržal položaj ministrskega predsednika skozi dva meseca najhujših zapletov. Pogajanja bi prav lahko bila uvod v pomiritev, ki je edini možni izhod iz sedanje krize: stopnjevanje nasprotij bi lahko privabilo neposrednejše vmešavanje o-beh blokov, s posledicami, ki jih ni mogoče predvideti. Na drugi strani pa bi pomiritev pomenila prispevek k utrditvi splošnega miru v tistem delu sveta, hkrati pa bi omogočila delo za razvoj Laosa. Izbira, vsaj od daleč, pač ni težka... Res pa je, da bo zelo težko doseči pomiritev, dokler bodo trajale spletke od zunaj. Prvi sestanek predstavnikov obeh strahk je trajal eno uro in pol. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri. Bivši predsednik vlade Konga, Patrice Lumumba, ki ga hoče polk. Mobutu za vsako ceno aretirati, kar pa mu preprečuje poveljstvo OZN v Kongu. Na fotografiji vidimo Lumum-bo v družbi male deklice v njegovi rezidenci v Leopoldvillu Titove izjave v Beogradu in po prihodu v Neapelj Maršal Tito je poudaril, da je Segni v parlamentu obljubil, da se bo vprašanje slovenske skupnosti v Italiji rešilo na najboljši način (Nadaljevanje t 1. strani) maršal Tito, iz kakšnih razlogov so na drugi strani na Zahodu odbili sovjetski predlog, ki ga mi podpiramo prav tako kot podpiramo sovjetsko stališče v kolonialnem vprašanju, ker je to naše stališče Mi se ne moremo odpovedali svojih načel, ki smo jih vedno zastopali, samo zato, ker to nekaterim ugaja. To ni novo stališče, to je naše davno stališče, je poudaril Tito. Tito je nadalje z obžalovanjem ugotovil, da sta v nadaljnjem poteku razprave v generalni skupščini glavni vprašanji, kolonialno vprašanje in vprašanje razorožitve, potisnjeni na drugo mesto in da se je položaj zaostril, in je poudaril, da za to ne nosijo odgovornosti nevezane države, temveč druge. Tito je dejal, da je na zasedanju generalne skupščine pridobil velike izkušnje in da je med bivanjem v New Yorku spoznal in videl, «kje se skrivajo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinii Tudi Mike Bongiorno bo v zvezi z uf§nzelenih zaslišan baletov» Lažni katoliški škof, ki so ga pred meseci aretirali, je priznal, da se je tudi on udeleževal razvratnih veselic, ki so jih. prirejali bogati meščani iz Brescie - Izmenjava mladeničev s Švico >V°^8 izvenblokovsko »ifto, tern je dobil t psa,!r La°’ki g* j, 'daj ufanuvong. C ‘n general* /rinc Bun t»Vm v takn 1 Nosa‘ dr- iitj ’»a«. va ksanu blizu ^tn avo n uP°ra: re-> .Saj. *Pred komuniz-'m.^'tni >.-f„a razpolagala —c e t vojakov. Kijevu, • 1 Podporo so bat;.- razpola bete°ni VOja š»jan Uljevih * P°dP k-3i* ooorn*kdalCeV’ sknili so se :^S"e-vrgIe iz z.’. kl«r V,' čet "JZ,r Pa so jih t S K0n! Patet Lao in V,1* »o LLlJa- Nosavano- 3,i i* ^atn^Nri1,023!6 umak* 1 ' se- d vcav£’ltikl- Na V3* to ‘ Lao ° vsa sp°-kNkf^Ua ikltajska a- hSa žadio severno-Js C AVričaa; tdrkgi I !» . a« l očitno l akoL ® Uspel'0 da Nosa- S,v«i»*h»u li JaviIi’ V^ti » Laosu noši- JS pPonioč (kar so fon°vno po-*a o,„Je Pomoč u-v^ed d-,. Za - k ainC. IZ- a,hbodže; V * S» '■ obeh 8 «led<= SjbUt* ,v'ada ■ ,strani je »>k.n a lzlavi!a, da ao J>r-ivoliti na z Laosom. bil V; . J8 nik»lprejet' in ^ j* ak°r ni vsi. pred>og sam V »>i ^! »il7rniUmed blo- obe ‘!ti v, to V,ak ':k »li > »il- Za državo "»a bioko- z denar- > Mb ^ami i - * l , v Ptidoh J 81 °bo- ^SoV O -1.- svo-S N» “Oitjo ’wJ*,4n{ igri, ,ti,>-el»ameŽk°,,"azv“ ■>\ S Ed^ostojne , U - dlP' - po- zares 33 po.itiko, % Suvana Pri Vsem zaple- Kltajci, ki živijo v San Franciscu so priredili v predelu mesta, kjer so naseljeni, veličastno proslavo ob priliki 49. obletnice ustanovitve prve kitajske demokratične republike pod vodstvom Sunjatsena. Na sliki vidimo skupino mladih Kitajcev, oblečenih v starodavne kitajske noše, ki vodijo ogromnega papirnatega zmaja v povorki skozi mesto iiinmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHmiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimniHHmmmiiiiHHHimf Letalska nesreča pri Adenu - 7 mrtvih Letalo je pomagalo iskati drugo izgubljeno letalo z osmimi osebami ADEN, 12. Danes so u- radno sporočili, da je prejšnjo noč 24 kilometrov od A-dena strmoglavilo letalo RAF tipa «Beverley» s sedmimi o-sebami, ki so vse izgubile življenje. Letalo je sodelovalo pri iskanju izgubljenega letala »UC-45 Expeditor», ki spada v vojaško letalstvo Somalije. Na letalu je bilo o-sem oseb. Letalo je letelo iz Berbere v Somaliji v Aden. Smrtna nesreča dveh radarjev TARANTO, 12. — Dva rudarja sta izgubila življenje nt dnu jaška danes popoldne med razstreljevanjem min. Prva mina je namreč normalno eksplodirala, pri drugi mini pa se je pretrgaln električna žica zažigalne vrvice. Eden izmed rudarjev je šel v jašek, kjer se je zastrupil s plinom in padel na dno. Drugi rudar mu je priskočil požrtvovalno na pomoč, toda tudi on je pri tem izgubil življenje. «»-------- Tragična smrt 14-lctnega dijaka TRENTO, 12. — Danes je je ustrelil v srce 14-letni dijak Ezio Sforzellini, ki lansko leto ni izdelal razreda, potem oa razred ponavljal in vnovič padel. Doma je izjavil, da je izpite opravil uspešno, toda danes je njegova mati zvedela resnico, telefonirala je možu, ki dela v neki banki. Medtem je Ezio odšel v sobo pokojnega starega očeta, vzel neki star ameriški samokres in sc ustro- vo kot obtoženci ali pa kot oškodovani ali pa kot priče. V večji ali manjši meri spadajo te osebe v škandalozni krog — razen desetih, ki so pravzaprav le obrobne priče*. Na vprašanje, ali bodo njihova imena kmalu objavljena, je preiskovalni sodnik izjavil: *Ne. Tajnost preiskave tega ne dopušča. Vse osebe, ki so vmešane v to žalostno zadeve, so zame navadni državljani, ki bodo postali obtoženci Šele tedaj, ko bo preiskava zaključena. Upoštevati pa je treba, da gre da zelo zapleteno in delikatno preiskavo zaradi velikega števila oseb in zaradi števila ter značaja prijavljenih kazenskih dejanj, pa tudi — končno — zaradi medsebojne povezanosti oseb, ki ena drugo branijo in zaradi prirode kazenskih dejanj v okolju, v katerem so bila zagrešena. Končno je treba U-poštevati, da bodo morda nekatere osebe, ki so v sodnih spisih omenjene, oproščene ne samo zaradi tega, ker niso zagrešile kazenskega dejanja, ampak tudi zaradi tega, ker so samo osumlje .e homoseksualnosti. Saj bi bilo nepravično in tudi protiustavno, če bi vsa imena objavljali sedaj v zvezi s tako ostudnimi dejanji, kar bi vsekakor zapustilo kake sledove — ne glede na izid preiskave — na dobrem imenu teh oseb*. Nato Je preiskovalni sodnik povedal, da bodo imena vsekakor objavljena po zaključen preiskavi. Naštel je potem še kazenska dejanja, ki jih ni malo, in sicer: rop. izsiljevanje, izkoriščanje osea za moško in žensko prostitucijo, spolzka dejanja, posilje-nje, pohotna dejanja, pohuj-šrnje mladoletnih. Nato je sodnik dejal, da pravzaprav ne gre za organizacijo, ki bi imela tako rekoč svoj sedež v Bresci. »Homoseksualnost, je nadaljeval sodnik, je proti-prirodna razvada, ki je po malem povsod razširjena. V rašem primeru gre za verižno vrsto osumljenih ljudi, ki so jih s svojo sposobnostjo odkri-li preiskovalni organi, pri čemer so imeli srečo, da so zaplenili sezname z imeni. Od omenjenih 158 oseb, ki so v to zadevo vmešane jih je okrog sto, ki bivajo v Brescii*. Ko so sodnika vprašali, katerim poklicom pripadajo te otebe, je dr. Arcai odgovoril: »Na žalost vsem poklicem in socialnih slojem. Seveda je treba upoštevati, da bodo vse te osebe ocenjene in da se število obtoženih katerega koli kazenskega dejanja lahko zmanjša ali pa poveča*. Glede načina preiskave je sodnik izjavil: »Jaz in javni tožilec dr. Giannini nameravava voditi preiskavo hitro in natančno kot nama nalaga dolžnost. Vedeti pa je treba, da je bil najin koledar dela v prihodnjih tednih že prenapolnjen z drugimi preiskavami, ko so nam zaupali preiskave o tej zadevi. Med temi so tudi take, ki zadevajo aretirane osebe in imajo zato prednost. Vsekakor pa lahko poudarim, da sva z javnim tožilcem našla dovolj časa in razposlala prve pozive zainteresiranim osebam, kajti zelo lil. Pritekla je mati in ga e našla v mlaki krvi. V teku je j mnogo je staršev mladoletni preiskava. „ . _______ _____________ italijanski tisk. Sedaj pa se je kev, ki se nahajajo v razum- zvedelo, da je Guerrini prt- MIKE BONGIORNO ljivem stanju venke razbur jenosti. Tako bo že v tem mesecu zaslišanih okrog 40 oseb*. Vse kaže, da je sodnik dal vse te izjave, da bi nekoliko pomiril vsesplošno zahtevo, naj preiskovalne oblasti vendarle objavijo imena, kajti govori se, da so med njimi imena nad vse uglednih oseb. Glavna senzacija pa je pojav imena Mike Bongiorno v zvezi z »zelenimi baleti*, saj se je v zadnjih dneh večkrat omenjalo, da so zapleteni v to afero nekateri znani televizijski junaki. Sedaj pravijo, da bodo tudi njega zaslišali kot pričo. Ni še jasno ali ga bodo poklicali v Brescio ali pa bodo preiskovalni organi prišli v Milan ali v kako drugo mesto. Na ta način se je izjalovil poskus italijanskega reakcionarnega tiska, ki je tako zelo pcudarjal, da vsa afera nima večjega pomena, saj gre verjetno za ljudi iz reakcionarnih krogov. Ta tisk se je jezil na levičarske dnevnike, da pietiravajo, da uganjajo politično špekulacijo itd. No, sedaj pa se je izkazalo, da je zadeva vsedržavnega obsega. §e več: imela je svoje poganjke celo v Švici. Iz Švice so namreč prihajali mladeniči, ki jih je organizacija pošiljala v zameno za druge iz Italije. Organizacija se je baje tako specializirala, da je urejevala to izmenjavo kot kakšna turistična ustanova: osebe iz Italije so bile v gosteh pri svojih pajdaših v Švici in narobe. Kljub temu, da imena niso objavljena, se je zvedelo, da spada v afero tudi pred meseci v beneški pokrajini aretirani Angelo Guerrini, ki je obiski val na tem področju samostane, župnišča in internate preoblečen v katoliškega škofa O tem je pisal takrat ves znal policijskim organom, ki so ga aretirali, da se je tudi en udeleževal razvratnih ves^ lic ki so jih prirejali bogati ljudje iz Brescie. «»--------- Že tretja eksplozija na «Times Square» Ranila je 27 oseb — Policija sumi, da gre za nekega norca NEW YORK, 12. — Danes ob 15.35 je na postaji #Times Square» v newyorški podzemeljski železnici, v strogem središču mesta, eksplodirala bomba, ki je ranila 27 oseb. To je že tretja eksplozija v Nevv Yorku v zadnjih enajstih dneh. Policija trdi, da so potniki videli dve osebi, ki sta pobegnili iz fotokrafske kabine, kjer je bila bomba postavljena. Prva eksplozija je bila 2. oktobra prav tako v «Times Square» in je ranila 11 oseb, druga je bila preteklo nedeljo pred občinsko knjižnico in ni povzročila žrtev. Policija je izolirala mestni predel, ker se boji. da gre za nekega novega «norega bomba rderja«. tiste sile, ki predstavljajo pro. tagoniste hladne vojne«. «To je zame velik nauk, je pouda. ril Tito. In ne samo to! Mi smo bili zelo razočarani z nastopom kanadskega in avstral. skega zastopnika, ki sta prilivala olje na ogenj, in v neki meri tudi z nastopom angleškega zastopnika, za katerega smo mislili, da bo eden od tistih činiteljev, ki bo skušal delovali v smeri popuščanja razburljivega ozračja v generalni skupščini.« Z druge strani je maršal Tito izrazil svoje zadovoljstvo, da se je v razgovoru s številnimi državniki, posebno z zastopniki izvenblokovskih držav, prepričal, da obstaja velika enakost pogledov o naj. važnejših mednarodnih vprašanjih, ki danes težijo svet. Na koncu svojega govora je maršal Tito dejal, da se je na generalni skupščini pokazala netočnost nekaterih tendenc, da se prikaže, kot da Jugoslavija slabi kot činitelj v mednarodnih odnosih. Nasprotno, Jugoslavija je, ne z mahinacijami in z agitacijo, (temveč s svojim načelnim stališčem, z doslednostjo svoje politike, ne glede na to, kakšne so posledice za njo, z zavzemanjem, da se uveljavi politika miroljubne koeksistence, dosegla velik ugled. Politika aktivne miroljubne koeksistence je na generalni skupščini dobila svojo celotno potrdilo, kajti to politiko je ogromna večina držav pozdravila kot edino pot, ki lahko človeštvo reši pred katastrofo. »Danes je vsakomur jasno, je zaključil maršal Tito svoj govor, da koeksistenca ne mo. re biti aktivna in miroljubna, če samo životarimo drugi poleg drugih, temveč da je da je potrebno, da aktivno sodelujemo pri raznih vprašanjih, gospodarskih, kulturnih in drugih, in da vržemo iz mednarodnega slovarja besedo blokovska razdelitev ter da krenemo v smeri enotnega stališča, da je mir nad vsem in da mora biti vse drugo podrejeno miru.« NEAPELJ, 12. — Na poti iz New Yorka v Jugoslavijo je maršal Tito prispel danes zjutraj ob 10.45 na ladji »Leonardo da Vidci* v Neapelj, kjer so ga pozdravili njegova soproga Jovanka, predsednik izvršnega sveta Hrvaške, I-van Krajačič, jugoslovanski veleposlanik v Rimu, Mihaj-lo Javorški in jugoslovanski veleposlanik v Švici, dr. Slo-ven Smodlaka. V imenu italijanske vlade so predsednika Tita pozdravili državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Storchi, prefekt Neaplja dr. Sergio Spasiano, poveljnik pomorskega teritorialnega področja, admiral Bigi, general Sangiorgio in drugi zastopniki oblasti iz Rima in Neaplja. Sprejema so se udeležili tudi vsi člani diplomatskega zbora v Rimu. Pred izkrcanjem je povelj- pravno pomoč. nik ladje »Leonardo da Vinci* priredil na čast predsedniku Titu poslovilno zakusko. Poveljnik italijanske ladje je tudi sinoči zadnji večer, priredil slovesen sprejem na čast predsedniku Titu. V trenutku, ko se je maršal izkrcal, je bil deležen navdušenih pozdravov zastopnikov jugoslovanskih kolektivov, ki se mudijo službeno v Italiji. Iz pristanišča se je Tito v spremstvu soproge, Kraja-čiča in gen. Zeželja ter ostalih odpeljal ob navdušenih pozdravih meščanov Neaplja na letališče Capodichino, kjer so se zbrali številni italijanski novinarji, radioreporterji in televizijski snemalci. Maršal Tito ni mogel zadovoljiti želji italijanskih novinarjev, ki so hoteli intervju. Izjavil je, da ne želi dati posebne politične izjave. Na vprašanje novinarjev, kaj sodi o jugoslovansko - italijanskih odnosih, je Tito izjavil, da je zadovoljen z dosedanjim razvojem odnosov in izrazil upanje, da se bodo nadalje razvijali v obojestransko korist. Kot poroča agencija ANSA, je na vztrajanje novinarjev, naj pove, kaj misli o rezultatih zasedanja generalne skupščine OZN, je maršal Tito izjavil, da «bi bilo tragično, če zasedanje ne bi imelo pozitivnega rezultata«. V zvezi z ju-goslovansko-italijanskimi odnosi pa je Tito dejal: »Zunanji minister Segni je v poslanski zbornici izjavil, da bo vprašanje slovenske manjšine rešeno na najboljši način. Kar se tiče obstoječih gospodarskih odnosov med o-bema državama, pa sem zelo zadovoljen.« Ko ga je končno neki jugoslovanski novinar vprašal za mnenje o mednarodnem položaju. je odgovoril: »Mednarodni položaj je tak, da je dobro malo govoriti in mnogo delati za mir.« Maršal Tito je zaprosil neapeljske novinarje, naj prenesejo njegove najprisrčnejše pozdrave meščanom Neaplja. Dejal je, da mu je znana gostoljubnost Napolitancev iz leta 1944, ko je obiskal mesto. Preden je Tito zapustil Neapelj, se je brzojavno zahvalil predsedniku italijanske republike Giovanniju Gronchiju za gostoljubnost. Pogajanja FLRJ-Italija za vrnitev kulturnih dobrin RIM, 12. — Skupina jugoslovanskih in italijanskih strokovnjakov je začela v Rimu delo za identifikacijo kulturnih dobrin, ki so bile med vojno odnesene iz Jugoslavije. V Rimu se je prav tako začel sestanek jugoslovansko-italiianske delegacije za sklenitev konzularne konvencije in konvencije za medsebojno liMitiiiiimifmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiimiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiHiMiiiiaiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiMiimmtiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiitiHimtiiimtitiiii Ivo Andric med kandidati za letošnjo Nobelovo nagrado Morda bo Švedska akademija znanosti o tem odločala že danes drle vesti o nagradah le pred njihovo dodelitvijo. KOELN, 19. — Tajništvo nemške sekcije evropskega gibanja «Europa-Union» je predlagalo, da bi Nobelovo nagrado za mir podelili Hammar-skjoeldu kot priznanje za njegovo prizadevanje za o-hranitev miru v svetu. IVO ANDRIC STOCKHOLM, 12. — V do- bro obveščenih švedskih literarnih krogih trdijo, da je med kandidati za Nobelovo nagrado 1960 za literr luro tudi jugoslovanski pisale!} Ivo Andrič. Poleg njega so kandidati še: ameriški pes u': Fzra Pound, venezuelski pol.:'.l: Ro-mulo Gallegos, jranroski diplomat in pesnik Alexis Le-ger in angleški pisatelj Graham Greene. Po nekaterih vesteh se bo Švedska akademija sestala že jutri, da bi določila nagrajenca za literaturo. Toda Vest ni bila potrjena. Za Nobelovo nagrado za me. dicino se zdi, da se bo akademija sestala 20. t. m., za liziko in kemijo pa 26. t. m. Komu bodo dodeljene te grade, se drli v zelo strogi tajnosti, ker se je lansko leto zgodilo, da so v javnost pro- iiIlliliiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiniiiminum «Slovenski» Arabci in črnci (Nadaljevanje s 3. strani) Jugoslavijo. Zelo lepo govori francoski in ni prav nič podoben vzhodnim Arabcem. (Kabilijski Alžirci so svetlejše polti in nekoliko sorodni Berberom.) Postavil sem mu to vprašanje; «Kaj misliš kot bivši pristaš FIN, kakšni so izgledi za zmago alžirskih borcev?« Nemudoma mi je odgovoril; BOsebno mislim, da vojaško sami ne moremo premagati Francozov, toda tudi Francija nas nikoli ne bo mogla vojaško uničiti. Politično gledano, pa čas dela za nas. Naša stvar bo zmagala za gotovo. Naša stvar je pravična.« Ločili smo se z željo, da se še kdaj srečamo. Ko sem jim rekel, da mogoče napišem nekaj vrst njim v spomin, so želeli pozdraviti bralce Primorskega dnevnika. Samir je v arabščini napisal nekaj prisrčnih izrazov. Ker si prevoda nisem bil takoj zapisal, se ne morem več spomniti natančnega pomena besed, kar pa nič ne zmanjšuje njihove iskrenosti. Žičnice nad Londonom? H.F. Shields, glavni u-redmk neke revije za proučevanje vprašanj za gradnjo žičnic, je predlagal, naj se pereče vprašanje londonskega mestnega prometa reši z žičnicami. V svojem predlogu omenja predlog nekega italijanskega inženirja, ki je pred sedmimi leti predlagal, naj bi se železni oporniki, ki jih gradijo na postajah za žičnice, zamenjajo r. visokimi stavbami. Potniki bi prihajali v dvigalih na terase teh stavb :n se posluževali sedežev ali vagončkov. Same stavbe pa bi lahko služile za hotele, trgovine ali pa garaže. V vsakem vagonu bi bil poseben uslužbenec, ki bi nudil nervoznim potnicam in potnikom pomirjevalna sredstva. Shields predlaga, naj bi zgradili take ogromne postaje konkretno na: Victoria Charing Cross, Maryle-bone, Cromwell Road in na drugi železniški postaji Victoria. 81-Istna novopcročenca Včeraj sta se poročila v Florenci Luigi Boschi, upokojeni načelnik protokola florentinske občine, in Amina Tommasi, bivša pevka iz Bologne. Oba sta rojena leta 1879. Amina se je proslavila že leta 1908 z opero «Bo-ličme«, ko jo je poslušal sam Giacomo Puccini. Pela je nato v vseh glav-ziih gledališčih Italije, dokler se leta 1924 ni ponesrečila z avtomobilom v Milanu, ko si je zlomila nogo Od tedaj je pela samo na 'koncertih, če* pet let pa je ustanovila šolo za solopetje v Florenci. Teda; je vnovič •rečala svojega sedanjega -oproga, ki ga je spoznala že kot 10-letnega otroka v Pratu. Boschi 'n Amina sta si nato vse življenje vzajemno pomagala in slednjič sklenila, da se poročita. Pred enim tednom pa je Boschi zbo-’el in moral je pod hudo operacijo tako, da ni vedel, ali bo ostal živ «No comment* za Margaret Včeraj so nekateri londonski dnevniki poročali, da princesa Margaret pričakuje otroka. Novico so povzele tudi radijske oddajne postaje po vsej Evropi. Novinarji so zaradi tega vprašali predstavnika Clarence House, to je palače, v. kateri stanuje kraljica-mati Elizabeta. Predstavnik je odgovoril: «No comment » — Princesa Margaret ima sedaj 30 let, poročila pa se je letos 6. maja Tretji del fatimske tajne Danes poteka 43 let, odkar se je v mestu Fatima na Portugalskem prikazala trem otrokom mati božja. Čudež je tesno povezan s tremi tako imenovanimi »fatimskimi tajnami*. Italijanska tiskovna agencija ANSA pravi, da se je spričo »vrste težko razumljivih okoliščin in spričo mnogih glasov mislilo, da bo na današnjo obletnico prišlo do objave tako imenovanega ,,tretjega dela fatimske tajne’’*. Prva dela sta namreč že znana, zato se vsi sprašujejo, kaj neki vsebuje tretji del? Toda škof iz Leirie, kamor spada Fatima, nima namena — in tudi Vatikan ne— odkriti te tajne, ki po mnenju nekaterih ni nič drugega kot poziv na molitev in pokoro. To pa ni zelo verjetno, pravijo drugi, ker bi bilo preveč netajno. Egiptovsko letalo so našli? Čeprav še točno ne vedo, kam je padlo egiptovsko letalo »Viscount«, na katerem je 26. septembra izgubilo življenje 23 osen, prihajajo sedaj vesti, da je strmoglavilo 12 milj in pol zahodno od S. Vin-cenza in 17 milj in pol Severovzhodno od Porto-ferraria. Letalo bo mor-da z morskega dna dvig. hilo VI. ameriško bro-dovje. Za Jnventns in Grveno zvezdo je že zaključen pokal prvakov S 4:1 (1:0) je zmagal C DNA ter s 3:0 (0:0) Ujpest SOFIJA, 12. — V povratni tekmi med CDNA iz Sofije ter »oštvonr. Juventus so zmagali Bolgari s 4:1 (1:0). Juventus je v Turinu zmagala z 2:0, kar pa se je spričo današnjega precej visokega poraza izkazalo kot nezadostno. S skupnim rezultatom 4:3 se je za tekmo s švedskim moštvom IFK Mal-moe kvalificiral CDNA. Tekmi na stadionu Levski je prisostvovalo okrog 50.000 gledalcev, tako da je bil stadion natrpan. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Juvenius: Romano, Burelli, Sarti; Coiombo, Cervato, Leon-cmi; Nicole, Boniperti, Charles, Lojodice, Stivanello. CDNA: Najdenov, Rakarov, Manolov; Koščev, Dimitrov, Kovačev; Ranko, Casanev, Pa-najotov, Jakomov, Kolev. Sodnik: Dienst (Švica). Danes zvečer ob 21. uri bo na stadionu (Prvi maj» namiznoteniško srečanje med Borovo ekipo in moštvom Bancari. Istotam naj se zglasijo igralci Sosič, Germani, Milič B., Ukmar in Merlak, ker bodo vključeni v ekipi, ki bosta nastopili na tekmovanju ob mladinskem dnevu. (Kdor ne bi mogel priti sam, naj poveri koga drugega) V prvem polčasu so imeli Bolgari lahno premoč ter večkrat naglo napadali. Vendar so napadalci domačega moštva za-praviii nekaj lepih priložnosti ter se pokazali netočni pri streljanju. V tem času se je zelo izkazal vratar Romano, ki je krasno branil, tako da so mu gledalci večkrat ploskali. Toda v 19. minuti je levi krilec Kovačev s kazenskim strelom s 25 metrov poslal žogo preko zidu v Romanov gol. V drugem polčasu je bil zopet Kovačev, ki je v 11. minuti po osebni akciji povišal na 2:0. Komaj so potekle nadaljnje dve minuti, je srednji napadalec Fanajotov dosegel tretji gol. Bolgari so s tem že dosegli rezultat skupno s tekmo v Turinu — rezultat 3:2, vendar se niso še zaprli v obrambo. Toda tedaj so se juventusov-ci nekoliko bolj zmigali, vendar so napadalci pred golom Bolgarov marsikaj upropastili. Nevarna sta bila vsekakor najbolj Nicole in Charles, in sedaj je imel bolgarski vratar, da po- napadom črnobelih, so Bolgari povečali vodstvo na 4:0 z golom Caneva v 31. minuti. Sele 2 minuti pred koncem se je končno Nicoleju uspelo doseči častni gol. Kljub hudemu porazu, ki ga ie doživela Juventus, je bila tekma vendar precej izenačena ter tudi zanimiva. Med gosti sta bila najboljša ze omenjena Ni-ccle in Charles, med Bolgari pa vratar Najdenov, Kovačev in Canev. Nepristransko je sodil švicarski sodnik Dienst. * * * BUDIMPEŠTA, 12. — Crve-na zvezda je danes na kvalifi-kacijski tekmi za pokal evropskih prvakov zgubila v Budimpešti s 3:0. Zmaga Ujpesta je zaslužena. Crvena zvezda je sicer igrala lepo na polju, toda bila je neučinkovita. Madžari so napadali nevarno in v drugem polčasu, ko je v 74’ Bor-sani dal Prvi Bol, so si zagotovili zmago. Po tem golu je Crvena zvezda popustila, in Ujpest je dosegel še dvg gola. # # * BUDIMPEŠTA, 12. — Čeprav je danes Ferencvaros premagal moštvo Glasgow Rangers z 2:1, so se Skoti vendar plasirali v nadaljnje kolo pokalnega turnirja moštev, ki so si osvojila pokal v posameznih državah. V prvi tekmi je Glasgovv Rangers premagal Madžare s 4:2, ter tako dosegel skupen rezultat 5:2. Hud poraz Francije v tekmi s Švico BASEL, 12. — Pred 45.0UU gledalci je danes Švica v prijateljski nogometni tekmi z visokim rezultatom odpravila Francijo. Heroj srečanja, k: se je končalo s 6:2 (2:1), je bil stari švičarski srednji napadalec Joseph Hugi, ki je sam dal 5 golov. # # # GRANADA, 12. — V nogometni tekmi je Spanja B premagala Maroko s 4:3. «»------- Torino - 300.000 globe Vieri - začasno suspendiran kaže, kaj zna. In pokazal je res neverjetne stvari. Toda kljub ..................................................‘"'""""""""""'""'"'e MILAN, 12. — Sodna komisija pri nogometni ligi je sprejela odločitev, da se kaznuje Torino z globo 300.000 lir in da se igralec tega kluba Lido Vieri začasno suspendira od vsake športne dejavnosti. Vieri je nastopil na tekmi Napoli - Torino, čeprav je vojak in obstaja dogovor med nogometno zvezo in o- Italijanske tekmovalke za dvoboj Italija-Romunija brambnim ministrstvom, da vojaki vsaj v začetku svojega službovanja ne smejo nastopati. Globe bodo plačali še: La-nerossi Vicenza 40.000 lir, Napoli in Spal po 30.000 in Ca-tanzaro 20.000. Igralec De Pae-se (Foggia) je diskvalificiran za dva tekmovalna dneva. Nihče ne pojde iz Interja MILAN, 12. — Ker so se širile neke vesti o tem, da bodo nekateri igralci Interja odšli v druge klube, je dgvi vodstvo kluba zanikalo, da bi šlo za kakršen koli odstop igralcev, »zlasti kolikor zadeva znana imena*. Pač pa bi se moglo dogoditi, da klub posodi kakega drugorazrednega igralca. * * * DUNAJ, 12. — Tekmo med Luzernom in Fiorentino v okviru turnirja pokalnih zmagovalcev bo sodil avstrijski sodnik Stoli. Prav tako bo sodil avstrijski sodnik, in sicer Seipelt, tekmo med Belgijo in Švico 20. novembra v Bruslju. Tekma bo že v preliminarnem turnirju za svetovni pokal. ^Mladinski dam Program mladinskega dne, ki bo v nedeljo 16. oktobra na stadionu «Prvi maja, bo sledeč: Ob 9. uri dopoldne se pri-čno tekme v namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. Ob 12. uri se prično srečanja v odbojki. Ob 14. uri pričetek nogometne tekme. Ob 16.30 pozdravi, sledi kulturni program in končno prosta zabava ter ples. Po zmagi Adjeia v Wembleyu Rafferty-Rollo 30. oktobra v Cagliariju Preložen je dvoboj Loi-Auzel zaradi influence italijanskega boksarja LONDON, 12. — Al Philips, prokurator škotskega boksarja Billyja Raffertyja, je danes sporočil, da so se zaključila pogajanja za dvoboj med Raffer-tyjem in Italijanom Pierom Rollom. Dvoboj na 15 kol bo 30. oktobra v Cagliariju. Po namenih organizatorjev naj bi ta dvoboj veljal za svetovno prvenstvo v petelinji kategoriji, [kjer je za Josejem Becerro ostal naslov prvaka brez nosilca. Po umiku Joseja Becerre je v tej kategoriji precejšnja zmeda. Zadostuje, če navedemo, da se pripravljata še dva druga dvoboja z etiketo »svetovno prvenstvo petelinje kategorije*. Američani so sklenili, da bodo smatrali za veljaven za svetovno prvenstvo dvoboj med Mehikancem E-loyem Sanchezom ter Brazilcem Ederjem Jofrejem. Britanski organizator Jack So- iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiHmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimnimiiiiiiiiimiiiiiimiiiii Chiodini prvi na dirki za Agostinijev pokal MILAN, 12. — V dirki za Agostinijev pokal je zmagal Chiodini, ki je šele eno leto profesionalec. V končnem sprintu je vozil skozi cilj pred Ip-politijem, ki je že dvignil r> ke, misleč, da je zmagaj pred Battistinijem. Cez Ghisallo je vozil prvi Bono, nato Ricco, Ba-rale, Battistini in Ippoliti, Dante, Massignan, Maule. Vrstni red na cilju: 1. Chiodini (Bianchi) ,ki je prevozil 210 km v 5 urah 10" s povprečno hitrostjo 40.064 km na uro; 2. Ippoliti (Philco), 3. Battistini (Legnano), 4. Maule (Philco) 5. Fontana (S. Pellegrino), 6. Pardini (neodvisen), 7. Uliana (Torpado), 8. Massignan (Legnano), 9. Dante (Ignis), 10. Barale, 11. Cestari, 12. Ca-sati, 13. Almaviva, 14. Pizzoglio, 15. Brugnani, vsi s časom zmagovalca. V tekmovanju Vzpon na Sormano - huda preskušnja Anquelila z njegovim moštvom ne bo na dirki po Lombardiji? Vpisana so še nadaljnja moštva za dirko «med dvema ognjema» so bili najboljši ^gimnazijci* RIM, 12. — Italijanska ženska lahkoatletska reprezentanca, ki bo nastopila proti romunski reprezentanci v Neaplju 16. oktobra sestavljajo sledeče tekmovalke: 100 m, 200 m in štafeta 4x100 m: Bertoni Letizia, Car-nevali Aurelia, Costa Danila, Mecocci Nadia, Valenti Sandra. 800 m: Jannaccone Gilda, Vaglio Franca. 80 m zapr.: Bertoni Letizia, Rudi Cristina. Višina: Cremonti Adriana, Pietta Luisa. Daljina: Turba Roberta, Vet-torazzo Magali. Krogla: Fancello M. Luisa, Paternoster Paola. Giusino Iren«, Rice»! Paola, Disk: Elivia. Kopje: Paternoster Spagolla Giancarla. #■# * V lahkoatletskem dvoboju med Madžarsko in Finsko so zmagali Madžari z 111:99. Na-gy je vrgel kroglo 18,03 m. Kunnas pa je s 17,80 m postavil finski rekord. * # • DETROIT, 12. — Glenn Davis, ki ima 26 let in je na rimski olimpiadi prejel za zmagi v lahki atletiki dve zlati medalji, je podpisal pogodbo, V nedeljo dopoldne so se na igriščih v Dijaškem domu pomerile v tekmovanju »med dvema ognjema* ekipe prvih razredov višjih šol. Turnirja so se udeležile štiri ekipe v naslednjih postavah: Gimnazija: Debeljuh, Uršič, Starc, Benčič, Jogan, Sancin. Trgovska: Škerlavaj. Kra- pež, škrk, Černigoj, Prašelj, Možina. Dijaški dom A: Cuk, Toma-zetič, Kocman, Lovriha, Fer-folja, Krasna. Dijaški dom B: Radovič, Rebula, Kralj, Danev, Prašelj, Bandi. Turnir se je vršil po iz-J ločilnem sistemu, tako da sta ] se pomerili najprej moštvi gimnazije in DD-A ter na drugem igrišču moštvi trgovske in DD-B. Zmagoviti moštvi obeh tekem sta se v finalu potegovali za prvo mesto, ostali dve pa za tretje Iz prve tekme je kot zmagovalec izšla gimnazija, iz druge pa trgovska. Zmago in nagrado si je v finalni tekmi priborila ekipa gimnazije, ki je bila ves čas favorit. Rezultati: Gimnazij a-DD-A 2:0 Trgovska-DD-B 2:0 Gimnazija-Trgovska 2:0 DD-A-DD-B 2:0 Lestvica: Gimnazija, Trgovska, Dijaški dom A, Dijaški dom B. Od vseh igralcev so se najbolj izkazali na igrišču Sker- PARIZ, 12. — Wiegant, športni direktor Jacquesa Anqueti!a, se je vrnil v Pariz potem ko je skupno z dirkačem pregledal potek proge za kolesarsko čhrko po Lombardiji, ki bo v nedeljo. Vzpon na Sormano, ki »o ga italijanski organizatorji letos vključili v progo za dirko, predstavlja po mnenju Wie-fanta zaradi velike strmine in številnih nevarnosti takšno težavo, da je zelo verjetno, da se Anquetil s svojim moštvom dirke rve bo udeležil, če bo proge potrjena. V Anquetiloveni moštvu so poleg drugih Darri-gade. Graczyk, Stablinski. MILAN, 12. — Sledeča moštva so se še vpisala za dirko j o Lombardiji: Gazzoia; Junkerman, Fantini, padovan. Pettinati, Garello, Avagnina. Mazzocco. Atala: Favero, Veluechi. Van-zella, Grenioli, Uliana, Toma-sin, Casodi, Becchi, Bernardel-lc, Favero, Zanchetta. Torpado: Brugnani, Saleaz, I.ivino, Zorzi, Guerrieri, Fran-e hescetto, Tosato, Tinarelli, Ac-corsi, Accordi. Bianchi: Ronchini, Barale, Catalano, Sartore, Domenicali, Chiadini, Susoni, Almaviva, Dal Col, Mazzacurati. # * * BERLIN, 12. — Ob 6.30 davi je bil položaj na šestdnevni dirki v Berlinu takšen: 1. Nielsen-Lykke 223 točk, 2. Bugdahl-Junkermann 124. Zaostanek za 1 krog: 3. Van Looy-Post 313, 4. Bucher-Pfenninger 296, 5. Arnold-Patterson 259. Drugi so še bolj zaostali. Italijan Ogna je odstopil zaradi prehlada, Rossi pa sam nadaljuje dirko. pogajanja za nastop Pine proti Italijanu Pieru Rollu v Cagliariju. Možno je, da po rezultat uvčerajšnjega večera ta dvoboj odpade.) Na isti včerajšnji prireditvi je britanski prvak srednje kategorije Terry Downes premagal po točkah v 10 kolih Američana Joeya Giardella. Ta se je aprila meseca dvobojeval neodločeno s Fullmerjem, ki je po NBA svetovni prvak te kategorije. JADRANJE Koprčani na prvih mestih na mladinskem prvenstvu V nedeljo je bilo v Kopr- lomons pa je že najavil za 25. oktober dvoboj v 15 kolih med Britancem Freddiejem Gilro-yem ter bivšim svetovnim prvakom Francozom Halimijem. Ta dvoboj priznava britanska zveza in — kot zatrjujejo v Londonu — tudi »European Boxing Union* kot veljaven za svetovno prvenstvo. MILAN, 12. — Dvoboj za evropsko prvenstvo srednjelahke kategorije med Duiliom Loiem, sedanjim prvakom, ter franco-zom Mauriceom Auzelom, ki je prvaka izzval, je preložen z 29. cktobra na poznejši datum. Lo: ima namreč influenco, zaradi katere je moral prekiniti trening. Dr. Strumolo, ravnatelj SIS, ki organizira dvoboj, je izjavil, da zaradi zdravstvenega stanja Loia nima zagotovila, da bo prvak res lahko nastopil 29. oktobra. Dvoboj je torej odložen, toda prireditev 29. oktobra bo vseeno in nastopila bosta Garbelli in Diouf. Dvoboj med Loiem in Auzelom bo kakih 2 dni pozneje. Loi in Steve Klaus nista dala nikakib komentarjev. Ob smrti velikega športnika Piero Ghiglione Louise« Bobet pri Ignisu Športno združenje Ignis je raztegnilo svojo dejavnost tudi v Francijo, kjer je sestavilo skupino francoskih dirkačev. Na čelu teh dirkačev ho bivši svetovni prvak Louison Bobet; rumeno majico združenja Ignis pa bodo oblekli še Bcuvet, Velly, Gagnard. Ti diikači so podpisali pogodbo za dve leti (do 15. oktobra 1962). Mož na kolesu je potegnil za_ vore bil je že ustavljen, ko je nenadoma padel; glava je udarila ob rob pločnika in bil je mrtev. Vendar to ni bil navaden kolesar. Bil je človek, ki je ple-plazil dolgo vrsto gora, neštetokrat tvegal življenje, privezan le na tanki vrvi nad breznom. Bil je Tita Piaz, najslavnejši alpinist svojega časa. Zdaj bolj redko srečamo na naših cestah kolesarja in bolj pogosto švigajo mimo nas avtomobili. Zato je prav v avtomobilski nesreči zgubil življenje drugi zelo znan italijanski alpinist Piero Ghiglione, dekan aktivnih alpinistov. Skupaj z Arditom Desiom je bil Ghiglione najbolj znan m dinamičen alpinistični organizator, raziskovalec in gorski pisatelj. Bil je odličen časnikar, čigar članki so izhajali v mnogih časopisih in revijah. Vsega, kar je on v resnici delal, preizkusil in preživel, ne bi zmogla niti najbujnejša fantazija najplodnejšega pisatelja; Ako primemo v roke atlas, bi kaj dolgo lahko listali po njegovih straneh, preden bi našli deželo, v kateri Ghiglione še ni bil. Samo Antarktika je tista, ki ga ni imela v gosteh. Začel je svojo alpinistično in smučarsko dejavnost še mladoleten v domačih gorah. Tridesetleten se je odpravil na prvo turo izven meja svoje države: na Kavkaz. Nato je preplezal vse glavne Pirenejske vrhove, raziskoval po Skandinavskem in Laponskem, v Južni Ameriki in Afriki. Povzpel se je na Aconcaguo, Kibo, M“> vensi in Ruvensori. Ni pozabil gorovja raznih otokov kot so Java, Bali. Sumatra, Borneo n Filipini. Od časa do časa se ,e posvetil tudi ožjemu krogu evropskih dežel, posebno na Bolgarskem in Češkem. V zadnjem desetletju je mnogo svojega časa prebil na Perujskih vrhovih, še prej pa je obiskal Japonsko. Sen in obljubljena dežela alpinistov vsega sveta je in ostane še vedno Himalajsko gorovje, ali točneje nepalski del rega gorovja. Poskusil je turi tam in osvojil deviški vrh gore Apih, 7200 m nad morsko gladino, vendar ta uspeh ni imel zanj mnogo pomena. Niti za trenutek se ni ustavil jn počival. Kmalu je bil spet na drugih poteh v čisto različnih deželah. V enem samem letu se je povzpel kar na 21 vrhov, ki so vsi presegali 5100 metrov. Letos je priredil svojo ekspedicijo na Groenlandijo, od koder se je vrnil le nekaj dni pred pričetkom festivala gorskih filmov. Sedaj, pri 77 letih, je imel za zimo na programu potovanje v Srednjo Afriko in v prihodnjem letu bi se vrnil v priljubljeni Peru, Smrtna kosa ga je požela, ko je imel še mnogo načrtov, pripravljenih do najmanjše podrobnosti. Piero Ghiglione je bil znan po celem svetu; bil je član skoraj vseh planinskih klubov in je dobil v svojem dolgem življenju mnogo priznanj za svoja raziskovanja in za svoje delo. Njegova slava pa je bila stoodstotno zaslužena. Vsako svojo ekspedicijo je pripravil do najmanjše podrobnosti, sam je s svojo iznajdljivostjo poskrbel vse potrebščine, od materiala tja do finančnih sredstev. Njegova vulkanska narava mu ni dopustila niti minute miru, vedno je imel vse polne roke dela. Vedno je stal z eno nogo doma, z drugo pa je bil že na potovanju. Povsod je bil med najboljšimi. Zanj ni bilo razlike, ali je spal v modernem hotelu ali je prenočil privezan k mrzli skali. Potoval je z letali, na hrbtu raznih živali, a mnogo poti je tudi prepešačil. Družil se je z vsakim, naj je bil najbolj znani alpinist ali pa samo neznani ljubitelj pla. nin. Edina črna stran je bila ta da je bil včasih egocentričen, nerad je pomagal začetnikom ali mladim planincem, do katerih je znal biti tudi zelo trd. Vendar si lahko raztolma čimo to njegovo trdosrčnost s tem. da je ta človek marsikaj pretrpel na svojih potovanjih. Nogometno prvenstvo koprskega okraja Presenetljiv uspeh boksarja iz Gane da bo igral nogomet (ameriški) v moštvu Lions iz De-ilavaj, Rebula, Cuk in Debe-troita. Iljuh. A. R. LONDON, 12. — Veliko presenečenje na včerajšnji boksarski prireditvi v »Empire Pool* v Wimbleyu: boksar iz Gane Adjei je premagal Mehikanca Ignacia Pino (pete-linja kategorija), ki se edini lahko ponaša z zmago nad evropskim prvakom Gilroyem. (Pred kratkim so se vodila skem zalivu republiško prvenstvo v jadranju za jadrnice kategorije Snipe. Nastopilo je devet jadrnic iz Kopra, Izole in Valdoltre. Na tekmovanju so zabeležili člani koprskega Jadra izreden uspeh, saj so osvojili štiri prva mesta. Peti je bil Zorzut iz Valdoltre, medtem ko so zadnja štiri mesta zasedli Izolčani. Preseneča slab uspeh republiškega prvaka Majeriča iz Izole, ki se je uvrstil na predzadnje mesto. Tehnični izidi: 1. Korošec - Vižintin (JK Jadro Koper, »Delfin*) 4672 točk, 2. Fafangel ml. - Furla-nič (JK Jadro, «Crt*) 4299 t., 3 Tič - Kumar (JK Jadro, «Ciči») 4222 t., 4. Jurca - Gorjup (JK Jadro, »Galeb*) 3924 točk, 5. Zorzut - Beseg (Valdoltra. »Slavica*) 3855 točk. Za zmagovalca lahko trdimo, da sta zasluženo osvojila naslov republiških prvakov. V vseh treh regatah sta prikazala najbolj sigurno vožnjo in največ spretnosti v manevriranju. Pohvalit} je treba tudi uspeh Zorzuta, ki se je zadovoljivo uvrstil kljub skromnim izkušnjam in slabemu objektu. Z dvema moštvoma dve zmagi za Tomos Sežanski Tabor, lanski okrajni prvak, je izgubil v Ilirski Bistrici V nedeljo so odigrali prvo Take stvari se v nogometu ra-kolo nogometnega prvenstva de maščujejo, koprskega okraja. Na spore) Tudj zmaga nirske Bistrice du so bila le tri srečanja, nad Taborom je preseneče-ker so morali tekmo Pivka- IUrska Bisfrica je na pri- Sidro zaradi neprimernega i- morskem prvenstvu obtičala Presenečenja že v prvem kolu goriške nogometne podzveze NOGOMET DUNAJ, 12. — Dunajska Austria je premagala z 2:0 (0:0) angleško moštvo Wolver-hampton Wanderers v tekmi turnirja pokalnih prvakov. Moštvi čaka še povratna tekma. grišča odložiti. Ker hrpeljske- na zadnjem mestUt medtem mu Jadranu m uspelo urediti: ko ge Tabor celo potego_ vrsto težav (predvsem zaradi yal za ystop y CQnsko ,ig0 igrišča), bo letos igral name- Tokrat je okrajni prvak pošto Jadrana v okrajni ligi vsem zatajil. Domačini so od-Tomos B. ločili tekmo že v prvem pol- V prvem kolu so dosegli času, ko so bili v veliki pre-naslednje izide: Tomos A-Po-,moči ter dosegli vodstvo dveh stojna 4:1, Tomos B-Izola 3:1'golov. V drugem polčasu pa in Ilirska Bistrica-Tabor 3:1.' so z dobro obrambno takti-Največje presenečenje so ko ohranili priborjeno pred-pripravili rezervni igralci To- nost. mosa. ki so povsem zasluženo j Tekma v Kopru je jmeIa premagali bivšega člana s*o-ldya razlifna polčasa. V za-venske conske lige. Domači- -etku sQ bm Postojneani v ni so bili tehnično boljši, svo-, recej|nji premoči in so tujega nasprotnika pa so nad-| d- pryj dosegli goi Toda bolj krilili predvsem z vzdižlji- kp jgra b]j^ala koncu. vostjo. Izola je nastopila z i bo,. bi,a QČitna slaba kon. oslabljeno postavo, ^v drugem | djdjska pripravljenost gostov. V zadnji tretjini igre so Koprčani povsem zagospodarili polčasu pa je igrala z dese-l timi igralci, ker je sodnik e-nega upravičeno izključil zaradi nedostojnega vedenja. Toda vse to ne more opravičiti poraza z mladimi igralci Tomosa, ki imajo za seboj le nekaj prijateljskih srečanj. Opazili smo, da je Izola slabo pripravljena na prvenstveno sezono in da je napravila veliko napako, ko je podcenjevala svojega nasprotnika. na igrišču in zabeležili izdatno zmago. Pri Kopru se je spet odlikoval napad, v katerem naj omenimo zlasti Gombača in Pogačnika. V nedeljo bo na sporedu drugo kolo z naslednjimi srečanji: Tabor - Sidro, Izola -Pivka, Tomos B - Postojna in Ilirska Bistrica - Tomos A. V nedeljo so bili v prvem kelu prvenstva goriške nogometne podzveze doseženi sledeči rezultati: Nova Gorica B -Tolmin 6:0; Branik - Anhovo 6:2; Adria - Rudar 3:0 par for-fait; Primorje - Vipava 2:1. Drugo moštvo Nove Gorice je zasluženo odpravilo prvaka primorske nogometne podzveze, e-najstorico Tolmina, z visokim rezultatom 6:0 (3:0). Borbeni in požrtvovalni Tolminci niso zaradi izredno dobre obrambe gostov mogli doseči niti častnega gola. Branik je na svojem igrišču pc boljši igri povsem zasluženo odpravil enajslorico Anhova, ki pa nj igrala tako podrejene vloge, kot bi po rezultatu lahko sklepali. V Mirnu ni bilo tekme, ker enajstorica idrijskega Rudarja ni prišla na igrišče. V Ajdovščini sta se pomerila soseda: domače Primorje :n enajstorica novoustanovljenega kluba Vipava. Po precej izenačeni igri je s težavo zmagalo 1 rimorje s pičlo razliko 2:1, kar je zelo spodbudno za mlado in Lorbeno ekipo Vipave. V mladinskem prvenstvu goriške nogometne podzveze .-o mladinci Tolmina zasluženo premagali enako moštvo Nove Gorice z rezultatom 3:1, medtem ko so mladinci Adrie odpravili mladinsko enajstorico Rudarja z visokim rezultatom 7 :1. V nedeljo bodo v II. kolu goriške nogometne podzveze igrali: v Vipavi: Vipava - Rudar, v Tolminu: Tolmin - Adria, v An- re(l sz- Večkrat je videl sB,r* 'le $ boj in je vedel, d®. plani*’ boljši, najbolj utrJ :h oe ci — in še ti vcatezke lahko napotijo na . ske ture. ^ ve#?; Da mu je bila jKjpe^ U.'užica v njegovih ,|0 jah, pričajo nekater e„i # matične situacije. * noči, ko je vihar^ ^ p- zajel njegovo JL ta Rašica v Val M jeSt ? gubilo življenje k3je Ghi^ nincev. Rešil se bcu 1” ne in nekaj drugi*1’ “ f.f se je odpravil na 0dp» v Nepalu. Z vala še trojica na) gjgn*1^ lijanskih planince • , s, Barenghi in R°se. G tli? azijske poti se Je jzgh vrnil sam. Bigna"11 c. nC! življenje v ledenl,tem *% hudournika, med « , F j...* «icta ^ itu ostala dva nista ' ^ je g skega vrha. Tud,ključ0“ ad večkrat le po na je(jen ^ iz objema vecn sVOjii in o tem in o vs , t . rah je mojstrsko P y ^ vilnih člankih } ^e ^ knjigah. Najbolj aiate -j verni so ,«Le mie s ^ cinque continen per il mondoi), "^lle ’ aMonte Bianco».y“aj5rno e e nel Peru » in A/TrtntC »n ® gedia sul .Monkaico kateri opisuje, govi prijatelji n® -e ^ čin izgubili zlV io zel° ^ Ghiglione je D' „gel >!;)» ven in vitalen,. < kot marsikateri , jepr j, vek. Sam je Pra desc,‘ ,ti1 je že bližal. tom, da misli d^t* takim življenjem z» j sto let. Mnogi .sodujeV»c.J velike telesne i» u so sobnosti in zom je M J leto za letom, d red vil. Kaj še,, sele Pjg t f letoma se je. P° jn o zelo mlado ta|jiic jiro jj roki so na dolg°kj čaSDp'c:sj sali vsi italijanski j y revije. Zdelo se ‘ ..vije. zaeio =. pjež0' «L orjaki niso kos f »Ji in moči. Vendar, ^di , lo goram, se J J gladki cesti. P°* f/ V tem nadnje" žb° mu je delal ..d Kreund, najboljs* -taliJa j- icunu, n»j ~ . i; ji* -p čitelj in vad;te j a j reprezentantov* ,e n» fl glione spoznal - v skem festivalu ,gi» y ža sta takoj P°stL if/ * i .di« prijatelja, ker ju^ga >*f sta ljubezen do ^et i carskega športa, .l0lte ^ tem je bil ffe čl»V strokovnjak, i*1*- vglfif jJ italijanske izP*!1 sije, ki je pred je, Ki je H*’; snlU^iad", diplome Pjvmn^ tejTgOT čiteljem. luai o je,,,j; jega udejstvova Jal V« J ne precej naP tri knjige s sffl“« teC^ J tiko: «Lo sci e n0» ^ derna», «Sciato.re le ji in »Manuale uf* zione sciistica»-.a bj[ p Z*a smučanje j® g s*"^] r.atik. Naj Poven- k« J f. primer: Se isti £ v*®,,« vrnil iz Peruja. ^ p J smuči in odšel uJ Seveda ra drug;* se S vzpel do najvošj turah ni nikdar *^ te*1^ vzpenjač ne -- 0 pripomočkov, ,|..b siiU| ji poljan in tudi l najboljši, saj s® V«fi smučmi povzP®' ni i rk -»-i Tr**u.vi p trov. Zal v Vvnsk> ‘‘jci 'i knjig ne v obe rodni študijski b ne f, da če si kdo f* vS®iVl nejših poJatko 'večjiJ »J terih njegovih o nJ,d / dicijah, jih 'fh.^ 8ii ^ ninskem vestnik“dpl MATEVŽ HACE ---------------- oc r 59. C> 8 o 8 KOMISARJEVI ZAPISKI Druga knjiga J\ «Preklete ofenzive !» oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Na sestanku so se komandanti mest pritoževali, da imajo v enotah preveč žensk. Vse novinke in vse, ki. niso bile sposob* ne za borbo in pohode, so se zatekle v komande mest. Razen tega so imele komande mest svoje šiviljske, čevljarske, kroja* ške kovaške in mehanične delavnice, v katerih je bilo zap» slenih obilo žena. Poleg teh je bilo še precej krajevnih teren-cev in terenk. Za komandanta Savinjskega vojnega področja smo postavili Modrasa-Kuclerja, ker je bil zelo hraber bataljonski komandant, poleg tega pa zelo gospodaren in premišljen človek z veliko avtoriteto in z izkušnjami starega komandanta. Brajevič je imel dosti dela z načelniki oddelkov in odsekov. Posebno natančen je bil pri predlogih za napredovanje oficirjev. Vedno je govoril, da štabi brigad in odredov premalo utemeljujejo predloge za napredovanje. Čudno je bilo tudi to, da sc nekateri mladi partizani omalovaževali podoficirski cin. Vsak bi bil rad najmanj poročnik. To sem opazil celo pri svojih Osebnih kurirjih. , , 18. novembra so prišli poročat tudi iz Kokrškega odreda trosili so za kontraobveščevalnega oficirja. Poročali so, da so imeli nekaj uspelih akcij. Njihov komandant je bil majhen, redkobeseden človek. Neki komisar, ki ga nismo poznali, se je kar naprej hvalil, kako je vzgojil Kokrški odred. Postali sir.» pozimi, zlasti ko so nas vabili, naj se štab cone, če bi bila huda sovražna ofenziva, umakne na Gorenjsko. Nam pa nepoznana Gorenjska ni prav nič dišala. Tudi v večji ofenzivi »orno ostali raje na štajerskem. Sekretar oblastnega komiteja Jože Jurančič se je vsak dan javljal v štabu cone, kjer sta ga Borštnar ali pa Brkin obvešče. vala o položaju na naših frontah. Brajevič ga je opozarjal, naj posveča premikanju oblastnega komiteja več pozornosti kot doslej Naš štab cone se je premikal vsake dva dni. Nemci so bombardirali hišo blizu Gornjega Grada, ker so mislili, da je v njej štab cone. Bataljone smo opozarjali na večjo budnost, disciplino in konspiracijo, ki vedno popuščajo na osvobojenem ozemlju. Iz Dolenjske so nas obvestili, da so pri njih hude borbe. Nekateri novinci so bili razočarani, ker vojska še ni bila končana. Po gorah je zapad.o še več snega. Precej srno razmišljali, kako bomo preživeli zimo. 20. novembra. Na 30 km dolgi bojni črti, ki se je vlekla od Grete, Dobrovelj, Soteske, Gneč na Mozirko planino in Smrekovec, se je začela borba z Nemci. Naša obveščevalna je trdila, da sodelujejo pri Nemcih tudi polki, ki so se izvežbali v borbah ■ partizani na Ruskem. Savinjčanke so se dobro izkazale. V jerbasih so nosile bob cem hrano na položaje. Tudi mladinske organizacije so bi’e delavne. Stari borci so govorili, da se je laže tolči, ker je dovo J hrane na položaju. Pri Gnečah bi Milenka Kneževiča, komandanta Trinajste brigade, skoraj ujeli Nemci, ko je pregledoval položaj in razmestitev svojih čet. Nemcem se ni nikamor mudilo. Tudi na Smrekovcu in Raduhi so se pokazali nemški oddelki. Nekateri člani štaba štirinajste divizije so rekli, da so nemški ofenzivni sunki le lokalnega pomena. Kar naprej je deževalo. Ceste so bile slabe. Ko je šel Leskošek kak kilometer iz Mozirja, da bi videl kako je na fronti, so mu nemški rafali skoraj razsekali avto. Z nekega okna smo opazovali borbo na Soteski in Gneču. Lepin-Ris nam je poročal o položaju na dolgi borbeni črti. Kurirji so kar naprej prinašali sveže novice. Bataljoni Bračičeve Trinajste brigade so pri Gneču zavrnile več nemških sunkov. Tudi šercerjevci so se borili hrabro, kot vedne doslej. V štabu cone so bila dolga posvetovanja. Razpravljali smo, kako bomo pravočasno izpraznili Savinjsko dolino 24. novembra. Občutili smo, da bi nas Nemci radi stisnili v kot Gornje Savinjske doline in tam izsilili odločilno borbo. Toda pozabljali so, kakšne izkušnje ima po štajerskih gorah Štirinajsta divizija. Zdravnik Žiga je bil zaskrbljen Nameraval je opisati organizacijo bolnišnic na štajerskem Zdravnik Žiga-Cervinka je imel že 70 strani rokopisa o vio"i partizanskih bolnic na štajerskem in Koroškem. Prosil me je, da kot conski pomočnik napišem za njegovo zdravstveno knjigo eno stran uvoda. Ustregel sem mu. Rekel je ,da bo to prva obširna zdravniška knjiga o slovenski partizanski vojski. Rekel je, da bo to prva knjiga, ki bo izšla kot zdravniška publikacija IV. operativne cone. Usoda njegovega rokopisa mi je neznana. 28. novembra, štab divizije je bil v Rečici, cona pa je bila v šokatu Borštnar, Efenko in jaz smo šli v štab štirinajste diviiije. Dolgo smo razpravljali, kako bi poslali brigade iz Savinjske doline, ko bi se začeli desetkrat močnejši nemški na* vali. Pel krat do sedemkrat močnejše nemške sunke bomo vzdržali šercerjeva naj bi jo mahnila na Pohorje. Trinajsta na Kozjansko Tomšičeva pa na Moravško ali Tuhinjsko. Nemci niso nič kaj preveč rinili proti Savinjski, vendar smo čutili, da zelo pot\ sto napadajo s celjske in slovenjegraške strani dohode v Savinjsko dolino. Nekaj letal je vsak dan pr-letelo Savinjsko vojno oodročje. Borbe se razvijajo, zdaj so bile hude borbe na Dobrovljah in Greti, zdaj na Smrekovcu, kjer se bije Ser-cerjeva, zdaj spet pri Mozirju in pri Lepih njivah. Na kamniški strani okoli Podgozda in Velike planine je bilo sumljivo mirno. Ta mir nas je vznemirjal, v njem je bilo nekaj zloveščega. Imeli smo sestanek s komandanti mes*- in jim določili smer premika. Komanda mesta Mozirje naj se premakne na Kozjansko, Ljubno, Pohorje, Savinjsko vojno področje pa na Moravško in Tuhinjsko... 2. decembra. Borbe na Savinjskem so se nadaljevale. Na kamniški in koroški strani je bilo še vse mirno, šercerjeva bo odšla proti Pohorju. Zaključili smo razne tečaje. Komandanti so se branil žensk. Pa vendar jih je morala vsaka brigada nekaj vzeti. Ni šlo drugače. Savinjčani so zdaj prvič okušali to, kar okušajo že dve ali tri leta Dolenjci in Notranjci. »Preklete ofenzive!» slišimo ljudi. Vaški terenci in terenke so me ustav ljali in spraševali, kako bo, če bo treba zapustit: Savinjsko Z*d% tfl / J ti bovem: Anhovo - Nova Gorica B in v Ajdovščini: Primorje | ku'°c/v"i v Nar0 , - Branik. I knjižnici. jr*«* J dolino in če bosta prišli z Dolenjske na Pomod in šlandrova brigada. -va Kar naprej sneži in dežuje. Raduha, Lepeh® gilrtfJj kovec so zaviti v štrenaste megle, ki se v*e p?0t, IK j/t, in dolgočasno, da bi človek zakričal od jeze. P1 s0 t»' so se v dežju pomikali štirje vozovi ranjencev k blcdi' jv* v siva nova dežna pregrinjala. Obrazi so jim hi*i sP ^ jeni. Pripeljali so jih z Mozirskih planin. ’ °koVgli švrkall po premočenih konjih. Vozovi so P°.s!c ki so njasti cesti, da je blato škropilo po ranjencih. 7^0*%^t straneh. Z gora se je slišalo topovsko grmenj«. d®n’ ljanje je trgalo dolgočasne megle, žalosten, rez ^ ka je ka tiščalo k tlom. n0jo 5 J Zopet je bil sestanek v štabu divizije. -'J® .. Fj niso bili v borbah, se je na obraze zarisala skrJ’„njg£if $0 ■" Miklič je v sosednji sobi zbiral podatke. j0'jS^gti1 zamišljen po sobi in prešteval ranjence. Jaz._arjeli1 nekaj ur razpravljala z Zokljem Alojzom, kom'- f) ste divizije, in z Risom vS« tijj s* «Da, tako je, dragi moji. Fronta je zresni*® ^ do*1" se vsak večer smejali, plesali in se veselili- t oc voaiv \CVCI amcjon, jm,oun m ot | »|f boje ofenzive, temveč dolge, hude in mrzle zitrraz p .e S1 j Jahamo v deževni noči. Dež nam bije v °°sta\lj® ^ žvižgal neko srbsko popevko. V vaseh so nas 1 vfgl9 J Hiln /'ni trn/'*««: n n Tnmii^PVfl hriffarin KG jC - Bilo je dolgočasno. Tomšičeva brigada se je ročie Crnivec-štajerski Rak in Solčava. . ,gu D* < V 7. decembra. Naši so se tolkli z Nemci Prl jpeU ve. še vedno je deževalo. Z motorjem smo se ^ J po > kjer smo v Jezernikovi gostilni dobili . gta*.'c Vj brigade. Razkazali so nam, kje so čete in ® ‘"jilfc ^ tenske so se pripravljale na beg. Tolažili sm k mm nič hudega. Domača hčerka, blondinka O*? > -eiid* j rt -______________ ;_____*_... -r„^6i^pve i*1.1 "" gpraševaia po svojem fantu. Vodja Tomšičevei jol ( petan Tone Antončič, doma z Vrhnike v ,g no 0 tolažil, da taka ofenziva ni nič posebnega m sVjtiJ , se človek ne poleni. Pri tem je vneto obira ^ Kurirji so tekali po Lučah in do Igle.