142. štev. PoŠtnma plačana t Kotovini., Celje, torek 2O. decemfora 1927. Leto IX, Izhafa torok, čclrtek Id suboto. Stane mesečno Din 7*— za Inozemstvo Din 20"—. foaamexita eteviika I Bin. Račun pošmo-čekovnega zavoda štev. 10.666. ^BI^L. j^H Ä|r^^^Ä ^A ^H ^H^^A Mb ^Bb BSa ^^B HMBBr JV^B tlredni&tvo la appavjii&tvoB Celi* Strossmayerjeva ullca \ pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifu. Telefon int Stev. 65. Celjski mestni pro- i ačun za leto 11)28. V C'c/j», J7. (lo(.'(Miibi-a. Dočim je bil Iaarsfco leto še za prejš- njo demakratske večfoie proraLu-;n že iizttelan koncem mcsoca novemibra., se ga jo sedajnia večima Lotila se le pred ilvoiuia (üieviaiiiia. Spllošen p.re^I<3cl nai- OrUit, kafcor je bid razpolozen, kaže po- Lrebšcine 0, 817.656,10 Din (več za. cca 4,500.000.—) in kritja 2,032.150 diiriarjoznoje zvišal cclo na 230.000.—, docim je pa 1-etcxs po iJürociilar finauč- nega oclsoka v obciniskem svetu raču- naiti s pr-iiinarijklgajein po coa 400.0CX) dinar jev. Toga ne vidinio med potivb- sciiruum. Kdio bi se tudi !>.rii skoraj sc- demmiJijonsküm proraeunu ozwraJ na kiko maHenkost! Frapamtem je povisek pri obci uipraivi vkljub tenui. da kna občin.ska uprava liiijno dolžnost te stroško, ki znašaio malodano polov.i.co viseh obcilntS'biih davisici^n,, doklad in (h'iigüi dohodkov, zniižati. V tricnutku, ko ae naiiLerava vpcljati n inas.'tjie«čL oskrbništva. Lsti y.iidhi 475.Ü50 prL palrebščinah, pri eo- mur se ra'cumia, da bodo zaislmžiJl nm- štni fconji oelo lato 342.900.— Din! /^a pödkovainj« 5 pa,i-ov konj je pi*o- nieunaii'ih 12.000.— Din, /^ popravi- la vozov 40.0(X).— Dim, za nabavo in popravila gaspoJarskili strojov 89 tii- rik;. 370 Din, jeden stroj zia rabkanjc koruzic 15.000.— Din im šo iiiMui.ojna štirje sitroji pasiebej — - to je zelo siro- kogrudno gowpodarslvio. Seveda, če ne.s<-s zakaj. ne! Pri »dobrodel.stvn in prasvoLi)« se podpkajo l'udi raznio Ijubljaniakcs in- sLitucijü, kar je seveJa z oizkoin na do- bre fkiamoe lnesta im jui obral.no obid- iiü podpore iz Ljubljane le hvaJevred- no. llaammJji!v.o je tudi», da se je ^lasoan toga proracinna polloza'j celjskiJi reve- žcv /dri'tno zboljsal. Biiczverni demo- kratje so v občin.skein proirai-u/nn za 1. 1927. doküilä za rcwze 173.730.— dinai'jev, .sedainja \'üüiinia pa 9(>.3OO.— diinarjev. Ali ni stalo v vol^lruem pro- glasu g. dr. Goričana im tt. lijokiij o so- cijahiiili iiadogab olx'-iiiie, o revežih iid? üevieda, oblijubiti in dati je provw. Za abrüstii od olx-in.skiii dol^ov in pa aiiLontizaioiijio ju določenih po odbitku dohodkov iz toga po&kivja 881.000.— djinarjev. Zanilm/ivo je, da vziiniejo mpr. »tiroski in obresiti tt'i čotrtiine rod'- nih obciiiiskiih doliodkov! To sicer ni sstiino celjska .specijalilLeta, to jo skoraj powod M'lavnl #r>eh tako. da je niioral MüLiiki zii'pan jnairibor.^ki \" lioisebn'cm cirknlarju zaiffrozRi oniini obeinam, ki bi no pokazaile dovolj snii^la za šted- njo, da ne bodo proračuna odobril1. Mi snio že nincjijal,da bode niional to v (•olJHkein sliučaju vkljub vsetn sinrpa- tiijani do vočimo sloriti. Med i$oitroböL"i'nia!iiu je naveden tudi iizvamredni izdabek za rnestna pckslop- ja in nave zgradbe ]>o 2,167.080.— di- narjev. Sjült je res, da skuša vsak nov g-OÄpodar spivuvjui svoja postopja po- polnoinat v red in še želi kaj itnve&tira- tii. Had se pa; pri tein tudi preko mere zadolži'. To pogilaivje obstoja iz takih steviilk, da ga skoraj ne nioriMiio snia- trati za resnega in bode najbrže za re- (iuikci:jo gikiisavaLa tudi uculovica veči- ne. Ka'jti kiij pom end iizdatek za »novo sUinovia:nj,sko Mšo« 600.000 Dim? AK so to strožki za prezklavio »Krone« ali okoiisfct! lijudsko sole ali je to fond za ( novo stainovaiiijsko bišo? Priznaimo, da je teoretlično cisio lepo im pa-a/viLno, ako sku&i tudi niostna obeima po svojih lnočeJi odpraiN-'ljali obstojeco stanio- vamjVsko bedo. Je s tern tudi zvezan lep zaisilnžek za. raxne nase podijetnike in dela.vco. Drugo vpraisanje pa je, če ni ta akcijia pred nastopajocian kon- oem stain.ovanjskili ppodpiisov nekoliko prepozna, ce ne pomonja za niesto precejynje&a bremeiia in če je prica- kavati od nje kakršenkoli ponnenibniej- ši praktiüni utspeib.? Vsi ti pomitslekii so zelo teLitni in so uteineljujejo s sjjliošno ziunnimd dej-stvi. Vprašanje je tudi, öe ni za Olje iri'nc\go, mnogo potrobnej- Att baviinj'ska reguJjacija kakor tudi re<- gulaeija nepü«.rodrio v Ol;jfii in pri , (Jeljii tfkočiili ijaviiinjskiili pritoko\' ka- kor pa zgradba slanoA'anjäko hi,še, v katerL iilak tisti, ki staiiovianja najbolj raibijo, no bod'o imeli proestora, ker bo- dio sLaii/Ovadija predraga. Uegiillacija Saviiinje bi dosegla v slanova.njskein ciziru. pa tudi giede zaisJaižka «iiccr dru- gim potom, pa vendaT skoraj Lsti eilj: v«I'ed sigurno «uhib in dobrjih stav- hiišč bi so na periferiji ine-sta zidalo \.ec iin pa conqjie, rcigu!la:eijiska deda sa- ma po sebi bi pa daila tudi veliko za- shiižka \iseinu lirebivaJstvu. Cello to sl.-Lvb.no A'prasanje so nain, kakor recc- iiiO, ne zdi i-esn.o. ker jo postavka za kak u«peh prenizka, za niaišai budžttna sjiedsLva pa wseeno zelo občutlijiva. —¦ Istotako je s postavko po CO0.000 Din za iiovo imirno kopaJiiišce, ki bi naj sta- Jo (;ek) 2 in pol lryidiiijoinia diimarjev. S'lvar je L^pa —¦ za naß pa predraiga., tako draga, dai sio se naši Geljan i za>- čeJi iz nje šaliiti'. Za popravilo (ali ka- ko d.ogradnijo) lna^iLstTalti je doliočcnib 468.800.- Dim. Na maitfistratu radi luiigjibajo k luksuwu dm kaj podobnegia bode tudi ta iizdJčvtek. Pridržujemo si pa kri'tiko dotleji, da sli&imo komeintar nnusLiiiega finiini'ne^a miin.iwtTa k tej postaivki. Nekaj luksuisa bodo tudi po astaiiJi po»tavkab tega poigla,vja. Me- rodajn.i giaspoidjc naj izvol'ijo upošte- \ati težak položaj našega da^koplače- valca! 0 diweccni sopku nameravaniih meßt- liäh doklhd itii davkov pa bodemo po- rocali v prihiod.nji številiki. Priporoča- nio pa naŽL1 delegaciiji že viuiproj, da .siklice glode tega vprašajiija shod' dav- kiO.plat-ovnlcev, da sliisii. njihovo inne- nJL\ Za t^iko vočino Jüikar je sedaj na iiiajgii'siivi/tit, iuwn ni treba nasiti nirti najnwmjse odfewx^rino^ti. Cbcinske volitve v Mariboru. Mwibor, 18. decermbra. LJri dajvaišnjiiih obciaiekih voliitvah je od 7.352 voliilnih upraviceiicev glaiso- valio 5.980, kar znaei skoraj 75% ude- IožJjo. Doibili ,so MLS 1858 glajsiov in 14 inatndatovi, NHS 234 glasov im 1 nuwcUit, SDS 881 glasov in 6 niandatov, NSS 172 glaßov in 1 lnandat, körn, 147 gkisov in 1 niamdiat, Nenici 736 glasov in 5 man.datov: soc:ij. 1737 glasov im 12 maiiidialov, obrt. 190 gila&ov im 1 niandat. Volilini rezultat kažo, da je b.ilo za skupitn.o SDS im NSS oddanib 16 glar- sov xvi; ko pri septembeirskill voliivaJi v Naroduio skupščino. Domokratje so obdržadii svoje stevilo oljcinskiili zaistop- nikov, radika.lii; so zgubili tri, pridobML pa sio socijalisti 8 zas-topmikov, kleri- kaici i in Noinci 1. Kar se tičo glasov saiuiiilii, so zelo niocao padli radikali im Nemci, porasli so pa socijalisti in klerikalci, sl-ednji sevioda vsiled toiga, ker so inieli v nokah ves občinski apa- rat. Splošno so obžahijo, da ste M'd SDS in NSS Joceno v volillnio borbo; sadi se, da je šel v«led leiga \ zgubo vfictj jeden mandait. izMoIjeini so na livsti 8DS gg. zobo- zdravmik dr. V. Kac, trgovec Viiliko Weiaiy zküar F ram jo Bur ex, odvefcniJt flu*. Fraaijo Lipold, profesor dT. Pavel Strmsek in iviivmüitolj Ivan Kajžur. ,\Ta narodno-soeijaJlisliični listi jo iizvo- Jjen železniškJ uiradmik Rudolf Tnm- pej. Na klerikal ni liksti so iizvoijeni med druigiund dr. Leskovar. dr. Jerov- šek im pasl. Zebot, na socuiaJisticiii no- vina.r V. Eržen, obli. posl. Grčar in skuipsc. pasl. Pele&in. V'oliilLmi rezultat kaže, da novi mari- borski občLnski .svet skoraj giotovo ne bode delazmožein. Kaijiti1 niti kleriikailno- nenisku'Uurska skupi/na z radiika.lnim privaskoni, niiti združene naipredine skuipiiiie ne bi ln-ogle ustvariiti dela- zmožiiiasti obaiaiskega sveta. Najbrže bode dowlo do koini^airijaita. Vidi se, dia bode nioral biii zopet uivolijavijon takozvani Žorjavov ^ olillnd red» druga- öo no bodio obciinsiki za^topi naisib xw'.- jilh oboi'n nikioM delazmozni!. DosJiej je minil današnji voliliii dan brez wsakogia posebnega imoidonta. Borba za izenacenje davkov. V Celju, \S. deoembra. V Bcoigi-adu je pricela že dolgo pri;- čakovana in najiaivJjena borba z;-i iz- en.aoenjo difivkov. Žalibože niora biti v nasih izvianredndb raznierab obrav- navano poprej viprašajnje izenačenja kakor pa znižanja, na katerem smo zlasti. mi SI oven ci najjacje iintbrajzu. V Neničiji obstoje takozvane konfe- sijaike Sole, n amen jene deei gotovo ve- roi/zpovedi.. Liberalne stranko zabteva- jo ükupno šolo, a socijalishi povsera 9V'qbodiLo solo-brez verskega pouka. V «:a.k»sonskim šolah ni r^iti držaivnega, niti verskega znaka. V Neinčiji ni več uičiltelijišv. Učitelj stopa tu. po dovršeni srednji šoli v dvolotno pedaigoško aka,- dernijo. V llainburgu je ta akadomija traletna z rangorn vs-onriliškd fakul- lete. V okolifi JiiiA->dciia je več privatniih sol. Tako obsbojajo podczoLski domo- v« v prostL naravi, kjer se otrok razvi- ja svobodmoje, naTavneje, kjer spozna- va žiivljenje i« najči&tejšili vicrov in iz njih crpa svojo nioč in rrnzore. Nerve šolske stavbe niso več ogToni- no kaisuij-ne, je to skupima maliib hie, ki budo paitrijarhalno doma-čnost. V neka/terih raizrediili so kJiopi nadoine- ščene z mizamii in kloprai, ki stoje le ob stenab, da tako otroci lamko raz- pravljajo drug z di-ugiim. Knjižnice in zbirke uičil so zolo boKa>te. V vsafci soli so mi pokazaii velike dolavniice, kjer je alrokoin za roko- tvorni pouk na razpolago vsakovrstno cwodje. Otroci si tu sami lÄdelujejo zvezke im predmete iz razne snovi. Vendair neinška sola povdarja svoje ViZgojne nctlo^ie, docimi danes rusika šoJia osvaja le načelo materijelne iz- obrajzlx). Tu jo treba uvaževati raali-ko v duševnosti obeli naxodov, da vidimo, kako naj sola tukaj in tain iizpopol- njuje nianj razvnto si ran: čustvenost in realn-ost. Norrivsko lucitelistvo je bladno in res- no tor .se dobro zaveda, diu na njem sloni naijvažnejiši del dela za obnovo j Nemcijie, ki je že damois silno okrepljc- na, siijajno organi;zirana v vsob j>oake s Hinden- burgoni in zomljevidom NermcLje tor nemške zemilje iizven nje. Hrana je dra»ga in ni po našem oku- su. Zajtrk v hotelu (kava, mannelada. maslo) stane poiMru;go marko ali po naso nad 20 dinarjev. Odbajani z vlakom niinno giostih na- selbiin ob Labi, ki miirno teče po veci.- noma ozki doliiTi m,imo brezLzraznib bis, ličnili vil in tovaTn. Podinokly »o Popelt oeški. Z brzovlakom sein v štirih usrab zopot v Praigiii. Da:n jo jesentski in čilst. Hradcamy s kraljevskiim graclom in ccrkviijo po- nasno pozdivivljajo sem proko Vltavo, ki se nad njo vzpenjajo mogočni mo- stovi. Slikovita, izraaita je Pra/ga, kjor je stariinska In kjer je modern«.. Od- pov&od vej-e domainost, ne moti je niti virvenje voziJ in ljudi. Mimjisitrstvo vyucovani a narodni osvety so nahaja v bližini momumen- talnegia Tyrsevega doma, ki pa niima tako ugodne, odprte lege koit ljubLjan- ski Tabor. Inspektor coSkoslovaskega osnovnega šoLstva g. Zoman jo volik prijatolj Juiffosloyaiiov. Sprejema me z vso iKkreiiostjo. Bilo je doslej pri njem že nad 20 profesoijev im uoite- ' Jjev iz Jugoslavijo. Gavori mi o stanju coiäke osnovne sole, ki so ni refornii- raiiia v sinisLu zahtev delovne solo. Po- vdčirja, da so iiajboljšl peda.ffogi vsedej delali po njenili načelnh. Ako se hoce delovni soli zagotoviti splosen uspeh, je treba;, da je učiteJj äiroko naobraien in tonikasluh psihaloig. Zato je treba reform irati uciileljsko izobiuzbo z ustamovitvljo peda^oških vseiLciiliisbiih fakuJleit. Priznava, da jo češko ucitelj- stvo bilo vselej na svojem mostu. Go- ska sola jo onotna, je povsod na isti visima;. Skoro povsod je uci.tolj avtori- teta, ki se je sain izobraževal v vseni. česar mu sola ni nudiJia. Kdo je uspo- sobil ljudstvo do one nacijonalme zro- lositii, ki se je pokazala v svetovni voj- ni^ ako ne u cited j. On je duševni tvorec češkoslav^aškili legij, ki so priborile na- rodu u^led in državmo neodvis.mast. Na Ceskosloviaskem traja obecna skoilia pet let, nato obiskuje otrok, ki ne gre v srednjo šolo, še nadaljne 3 raz^- I rede, kii tvorijo meščam&ko solo. G. inšpebtoT se je zaniinal za naše priilike. Namenjem je, da v niajniku poseti naše kraje in iaorje. Slednjič mi je pr€dla.gal, da me s&m spremlja po praških šolah. Napovedal mi je svi- denje za prihodnji dan na Strossma- yerjevern namesty v 7. okraju, kjer ob- st oja ediimi pražki poskutsui razred de- lovne sole: *Ta je tudi vas . . . Stxossmayer.« SpJoli naan v Pragi posvecajo mno- Stran 2. NOVA DOB A« Štev. 142 preoami im srbiijanici, med kaiterimrii1 »se- da sedaj tud;i klerifcal n>i pasLanci iz SlJoveniije. Trajgiicno in za stainje dan- diaai.a&mje poliitiicne morale dovolj zna- oiilno je dejstvo, da pomasa večina pn- siktineev iz Slovenije, ki je relaitivno naj'visjie obdačena pokrajina v drzavii, strbiijancGin a boju prati izenačonju davkov, Dringaioe j« potkova seja Nar. sk iipi&iine pokaizala, da je razoep nje- nill pusiancev niied »precane« in »sr~ biljanoe« gotova stvar ini bode ostal so d'olgo na diiievnem redu. Ukiwiilc ga tudi ne bodo druigačne formsaieije vla- de all1 vladne vočime tako dol'go, da so zalntevani precamov, ki skver gredo da- Ije kakor samio do davkov. no ingodi. V petek jie \iadna vecinai. rekli hi skaraj, ci/nično zaivrnila dwa predtaga kjiwfft'siko-deiDokraiskie koaliiciije. Prvi, da*. Knwnarjov pred'llog so je tLkal izr boljša.nja položaja orožiiiških upoko- j-entoev, čiijiih iTiosiecne penzije znasajo sedaj 270.— Din do 280.-- Din. Kako se 8 k>m žiiviii, totgia naži si/jajn.o pltucanj kWitoalni poslan-ci in ministri, ki so poinagaJi srbiijanoem predlog od-klor niti, ik> vodo. Jstotako ie voičina odklo- n.ilkt predloig Jurija .Demotrovk'a (kSDS), da se tudi v Slovoniji im dru- god preko odpra.vi dohodiiiina s 1. jan. 1928. Namestnijk finainičnegia nrimistra dir. Spaliio jo sniaitira;l ta pred log za nemsen im je pozva'li violin o, da ga od- ' Honi, kai' so jo točno zgiodi'lio. vSlišalo ' se jo tudi. dia bi so nikaikor nndai* zo zaijtunci politicna itn gospodifurska enakost in ravwopraw- niast. Kmiecko-diejiiokra'tska kwnlkiija mo- ra dvigniti .svoj gtes proti teniu. da se miivzilie vsem olxitanjtem z e.ne «trau i ter vzLüp niopresliainiim priitožba-m in proliestom v. dTii!ga proskiwti 10-letnrco ujedimjenja. na oelu d.ržave hegemontetična vlada ene same pokra- jine, ki niiiiiia niti smisla niiti razuiiLevanjia. za potrebe posuiiniezn.ih Oelov in tern nuaiiij za harmionioen rai»\oj na.rodne celote. No da bi jo vodilii kaki stran- karski iTutei'e.si atlii iiainieaii, teniviec upaštevaje saimio blagor celioitnega n\a- radia, zaihitiev.a kiinečko - dieiniokralskia köaliiicija, da so spreniavi .si.stem vla- damjui v naši d'rÄiTi. S to izpremem'bo je treba mvrodu zagotoviti objeklirno, nepristransko drzavno upnwo, ki ji bodo zakoni gJavna zarpoA'txl in ki bo v skladu z načdi hinm-ainosti in ci- viflizaciije, kiakior to od^ovarja pot re- bain im pogojein zirljenja siodobne de- mokracije. Tstočasno odločno wvlitevr« • mo resnično in popolno emikoprarnost vseli, državljanov, ne gLede n« ime ali kraj, na x&eh pod- ročjih ijn v vseh mia.nifcstac.i(jiah na- rodnega in državnega zivijenja, x visoh lustanioviaih in na vseh pozicijah, s ka- terih w izvaja vplii\' na n.sodo ntiiroclii.. Scimo tedaj, ko so bo v narockii utČY!i\sti- lo globoko in. nieomajiiiO prepricainje., da so Si'bil( Firvaiti im Sloveiwi enako- priiviii'i braitje, vseloj in povsod,. ne sa- mo v leoriji po piisanih ioaikoniili, matr- voc; tudi v ]3raiksii, ki so \rslvarja. z iz- v&janjfcm wikonov im oeliotniin držnv- nilin življeiiijeni, se bo raz>il'o ono dn- &e\nio marod no ediintvarijo pogojiu da se la.hko lotiimio r.eševa,n j.a. oni'h Miižmiih, nioodložljiriih vprašan.j, od kateriih zaivisi zkljenje nasega na- roda. Mil homo naidal'jevaiKi- piMcoto borbo s potoio odloeniaslio im oniei'gijo, apeliraili bomo na vse brate, ki iinajo srce in sinisel za vzvi&enia nacelia, ki so ushwila našo dTzavo. Ako j>a. bonio uividoli, da ta n.aša borba ne bo prinesJia prfeKkovamih ro- zultatov za ii«rod, im ako boniio ugoto- vili. da .so preko maših dobr-o miišljenih predlogov in i^ravičenidi zalitev stal- no,. sistomaitiicno 'an ljreraicunano pre- ha-ja; na dnevni red, feaikor se je to do- gajalo diosliej, se boimo — pa maj na.m bo šo tako težko morali lotiti prouce- vanj^i, kateriih odiočniejših im uspesnej- šiih sredstev naj se posLužimo, da iz- \-!OJ'UJemio zmiaigo niaičeloTn. ki smo jüi |)ovd,a:ri(liii, in so tako izkaženiio \Todini za.n.panjiri, s kaiterini na.s '}? naro-l po- r as (ill pri voli'tvaih.« Konferenca Čehoslov. republike, Aystrije, Madžarske in Jugosla- vije v Pragi. Pretekll tedwn se je \T.šito v Pragi konforen(VL predstaxmikov organiizacij za t nj.skoproirnetno pnopa-gando gari lKivedtenih dtržav. Na letošnjem kon- gi'osu t'ujiskoprometniib organ izaciij vseh ovropskiib držav se je rod'ila ide- ja,, da se poleg skuipmo pr.opiaigamde v Amoriki v^tvaTi še posebna propagan- da stii'iih držav Sreidnje Evrope. Znain-o je, da od velikega števiJa iirnoriikaiiiski/h Uirilstov, kii sir4 bo pa s skn.pnio propaigctindo so povt/'ali'K pri- liaja v na/še ki'aie lie pematcn del. lia- di toga je konfere.nea v Pragi .sklonife, da si1 izda skui]>na brošura. ki najopo- zori aunei"iikaiKsko javnost na turkstov- ske lc]>ote drž-av ČSR, Av«trijio, Mad- 7/cirske i'iL Jugorsl'aA-ije. Izdiekl se je ]vo- tovtilni naičrt na podllaigi dej.stva, da os'tajiaijo Ainiierika.n.o-i VHilipsl parobro- diiirskiih invkoiiiorskiih zvkvz v JC.vr.opi A ali 7 Unl.nov. Prvi luiičrt prodvi(tk?via Jr>-d-ntQ!Vin«,,. drirgi 30-dnevno b"ma.njp oz. potovamje po omenjtnih državah. Za nas prihaja triiinpol oz. OvseiTii.npol- dne\no biivanje v poštev. V prvem sllu- čajiii sto bili izdelaini dvo aJttornativii: Zagreb—Snmk—Bled a.li pa.: Zagreb— Split—PUtvicka jezera. Pri daljšem biivanju gre ruta preko Beograda-Sa- rajeva v Dubrovnik m nazaj Split-— Zagreb -Bled. Proi>aigandna brošiira bo izsla v 200.000 izvodiiihi v ainigleökem jeziikii ter bo priiobciiLa od vsake navedenih 4 d.r- žav 4—5 slik tulristii6no*-poim)e(ml)n^i- šin krajev s podrobnim popilsom oe- liotne p'Otovalno ruto, ki bo vodiJa i.z francaskih a;li nemiškrh Ink preko Pra- tfe—BudimpeBe—Zajjfeba oz. Beo- grada na Diw/rj in. da.ljio do izhodmoga priMa.Tiiižoa. K(>nferenca v Pragi se jie oibširno bavillia tudi z v-praAanijem pattniških vi- zav, ki bode še paweliej za p.redvidj^na potovanja Aiinteriikanoey vdike važnio- sti ne »ioer taliko radii iizdalkov, ki bi znaaaili za Kin dlrzave 40 dolarjesv, temjveč zksiti tudi radi težkoč pri do- baivi vizov. ker ini«;mo v Ameriki lo malostevillne nstvše kanzulale. Konferenca v Pragi je obravniavala pok\t? izYcdbti pfi'ograima in zaklyuckov t'iiriist. organiiizficiij cele Evrope še vprašainje fidinske propagandio, Našo clržavo je zaftlopal na konfosrenei v Praigi g. dr. Žižek, .šof odsoka za tnj- ski promot v lnjiiniiLS-trM.vn trgovine. Vlada glede dotiodnine na umiku? Daniaišnji juitra,nji lkstd porcK-ajo iiz Beograda, dai m je vršila veeraj v Be,o- gradu sejfi miniistrskeiga gi\7eta, v ka- teri je bill sprejel skliep, dii sc osiebnia do}iodnina v novejn davčnom zaikonu fiploh čria., vondair pa m Ui davek v proeamsfciih pokxajinaii še zji leto 1928. predpiše iii ujsim^ »še le s 1. janiunrjem 1929. SJdemiplo pa »e jc aato zvišati ostale davke za toliko, koliikor znaša fimarični efokt oscbrii» dohotlininie. RjiZr- iinwi .so, da se kine.tskQ - dieiniokratska koaliicija ne bode zad.ovoljila s tiem del- nnm iL^pohonu, to tern nifuni. ker pri- hiajajo nka vod#vo iz oele drzaye briso- javni in pismcni jzrazi so^lasj'a z za- htevo in proanjo. d)a se naj izroiuje boj ah davcno enakosl rk) konca. ivo.- aL'iic-ija mdsli tudi »o zaJiteviati progi"©- siiviiiast pri h.išniem im zemlljiiškoni dav- kn. dia se bode oliajšal jMjložiij ni ali h zeml'jiiskiili in luišnili posestnükov. * Trgovska poqodba mod Nemcljo in Jugoslavijo je sedaj odohrena, ker jo je zadnji pe- tek podlpiKal tudi na« kraJj. V Beo- gradu si otetaijo od to pogodbe mn-ogo gosi>odiarskih korüs'ti, ker je s povoj- nimi (?) carinskilmi sUm-ki omogočen žiivahnioj.ši izvoz niažih kmctijisküi pri- delikov v N-omcijo im. uivoiz nemških itn- dustrijskih i7xlelfcov v našo državo. Habsburgovci na Madžarskem. Ivea1 bode naijsta.rejši sin bivšegia c^e- sarja Karla, Oton, že v clA-eh kitih pol- noleton. se ze bavi ogr.sko caisopLsje z razninni vprašanjj, ki .«o bodio pojavife takrat, ko zasede Olon ofgrski pniestol. Prod-sodniik' <\grsko afcrdemlije BeT- (!zevi,czy za!h,t€»\Ta, da so naj novi kral'j odrecie awpiracijaim n,a nekdamje aiv- stT'o-ogrske d'czclo. Z>a säuicad njegow prezjgodmije smi'ti naj ne pasta ne re- gent kak maKlvojvoda. teinveč se maj zopet u.pos'tavi inesto ogrskega. palati'- na. CJrof Sziigray pna;vi v li^t.u ogrskp- ga miniMrskega i^redLsednilka. da bode v dveh leih itak že izvršena spogitev Nennčijp z Avslrijo, tako da bode itak mvA Oloii posla lo z dgrsko kra:ljorviinn. CJrof Appan.yi pa praivi. da bl osebna un.ivi z Avisitrijo niL n»e skodovaia, ker hi Qgiwka na ta način dobilia dcbre za- vozmiike. Dunajski nernskonaciijonaJni List), pa n^očejo o povna-tku Habslnwzar- nov nič viedeiti in za:h-tevaj>o znava U\- kojžnijo HpojitoY z Neinfiao. OeSjske vesti„ c Rojstnl dan Nj. Ve!. Kraija A!ek- sandra se je obhajal po cerkvah in šo- !ah na obiČajen slovesen način. Sole so oriredile patriotične nagovore in dekta- macije, kar je posebno hvale vredno, ker se na ta način naš naraščaj naj- !epše vzgaja k Ijubezni do kraljevskega doma in do domovine. c Anarhlia v praznovanju državnlk praznlkov. Zadnja leta vlada po naši državi vedno večja anarhija v prazno- vanju državnih praznikov. V eni pokra- jini se praznujejo ^tako. v drugi zopet druaače, nikdar pa dvakrat enako. Za Kraljev roistni dan je veliki župan ma- riborskp oblasti izdal naredbo, da mo- rajo biti v mariborski oblasti trgovine celi dopoldan zaprte, v Ijubljanski oblasti pa se je reklo, da naj delo v trgovinah in obratih počiva med službo božjo. C^ljska Rremija trgovcev sta v smishi naredbe velikega župana tudi odredila, da ostanejo trgovine v soboto dopoldne zaprte. Ko pa so na5i trgovci čitali, kako je v Ijubljanski oblasti, so nokateri svoje trgovine odprli, zaprli so jih pa samo med službo božjo. Drugi pa so imeli zaprto. Policija je tekala okrog in silila trgovce in obrt- nike, da zaprejo svoje obrate. Po maši je bilo polovico trgovin odprtih, polo- vica zaprtih. Oni trpovci, ki so irr.eli pri roki svoje nastavljence, so imeli odprto, drugi pa so utrpeli škodo. Vla- dala je pravcata anarhija. Ali res ni mogoče enkrat za vselej določiti, kako se naj praznujejo državni praniki, ker tako kakor je sedaj, ne more iti vet dalje. Ob vsakem takem prazniku iz- gleda kakor da je deset držav v eni državi. Praznuje naj se državne praz- nike povsod enako. Enaka pravica ve~ Ijaj za vse. c Vožnje z marlborsklmi autoomni- busl včasih tudi niso zabavne. Prtd nekaj dnevi je odreklo pri onem auto- omnibusu, ki vozi iz Maribora v Ptuj, krmilo, in auto se je blizu Sv. Miklavža zvrnil po precej strmem cestnem po- boCju. Bilo je skoraj čudno da potniki niso dobili težkih poSkodb. c Požrešnost pa taka! Po mesto s« govori, daje na magistratu intervenir«! znani občinski svetnik, da ne sme noben autoizvošček imeti več ko jeden auto- mobil pred Celjskim Domom, če5 da Največji film scdanjpati CASANOVA Ivan Nlozuhin pride w MESTNI KIH0 go poz!().rnosti in ljuibrani. Je tu Slo- veruska, Hrvats/ka; Srb&ka.. Ljublja.n- ska. Zaigrebška, Beograjska uliiica, Ju- go.slaMska (•¦ewita, Petra Osivobodiitolja nameötje. Ogledal sem ed v dmstitutu Konien- akega pedaigasko biblioteko, ki steje 21.000 knjig- in revij. čeških in svetoiv- niiih. Izposojuije se knjiig« učiteljotvu öiron; države. PriJiodnje juitro nie je g. inšpektoi' vodil v vrtec na Studanki s 3 lelniki. Tu se otrok svobodno igra -1 predm -ti, ki so rnu najljulxsi. V tern kotu jj v miönintu/ri kuhin ja, taim sobna opre- mia, taw keglijisoe, ta(rn pro«tor s pc- •skom, taro epet gledail/iški oder. Na osnovni mYi jie 3. rajzred (po- .skussnii) ves v zelemjiL, «vetel, čifit, ve- Ijik, diitsi fetejc koima-j 31 dečkov in 11 diekJie. Tu iniiajo v oaaidiu stairsi svo- je staune sßdezc, kjer ob dolbqeneni dlnevu v liednu pirisoötvujeäo paukn. Učjtolj, staršii1 m deca tvorijo tu eno Oibčin.o. Statrši) se udeležujejo v«eh eks- kurzij, kraisijo razred s cvetlicami in filikami ujmeitniiSfce vredlntxstii. Malere same dnevno snaziijo lilsi, okna.. VsL oitxoci pTijiaišajo dne.vno po pol litTa mleka v šolo (revnejšiirn kupujejo stiar- m premoznojs'ih). Vffled tega je po- vprečen prixastek v tožii v prejšnjein žolfckem li>tu zna&il tu 3.00 kg, docim v vzporednioi, kjer to ni bilo uvcdeno, Jo 1.9 kg. Sta-lno uporajjljajo razkoš- ne kopflüiDjiüc. Obisi v tem razrodu jo A' petek popoldne je biilo sklenjono \- ii/.vr^via.liiiem od.boru kme'tsko-demo- krats"ke koaliiioiijo, da so bodo vräilii preko božičniili pnaizniikoiv vel.itki mani- fostiaei'j'ski shodi v vseh glavniih sredi- sči.h drža.ve. Na teh shodiih se bodo raiziiravljiail'O >o zaihiteviaJi, ki jih nava^ j'arm:o v gornji i./javi g. S\ieioizafrja Vv\^ biceviea. na wsej šoli najboljši!, kor otroci ze-lo nualo bioleha,jio. Na steni je pode^: Mau sairykovie vliiselia vedika «lika maitore z otrokom v naročju. Verskega znaka nlii, n.iili irrnijka. Ysc delo otroc:i sajrio- slojno določujejo ü;n vrfiijo. Pri: ta- kem dolu razviljajo vise svoje duševne isn roene sposobnasiti ,svobodno do vi- šline, ki potrjujo praviilinost uične me- tonje. Na SoJah GSR je iivodcna pouk o mo- rali, dočiim je verouk neobvezen ;isii se ga urJedežuje le30 do 40% otrok. VeKJ češkiil) učiteljev — stain ill ob- ißkoivaJcev naSegai morja — mi je na- vid'uSeno hviailiilo lepote našo obali in zcmilije. Poln lnoL'iiih v-Üiisav soin so viiiacal preko Cešk/ih Budjojevic, Linca in Selztala. Alpske doJiinioe so bile v jn- tru cudoviiLo čiistio iin sohične, na go- rah pa je blest el sneg. Vrnil sen) so $ prepričanjcim;, da so iiispehi moderne deliovne šoLe voliki do- valj, da jo upravicujiejo in c;elo zahte- \iajo. Ta sola postaivlja otroka v sre- dišče šoue, mil svobod'no razviija väo diobre sposobnasiti duha n\ rok iin ga tako vzigaja v plejiijen ittega i/n praktie- nega clovoka ter ga s/tavi v korkst no službo celokiLDnjosti. Cajs vedno odlioč- nej© zahtewu, da njeigiove potrebe upo- šteAanmo tudi mi. Zakaij nikidiiiia. je povračilo im je bodocnioat. Stev. 142. »NOVA DOBA« Stran 3. Moške nogavice iz bombaža gladke Din 8 —, 12 —, Me!e „ 18-—, modne, najnovejši vzorci Din 20 —, 22 50, 25 —, 2750. flor Din 30-, 35 —, 40 —, 45—, 50-. Volnene nogavice za gospode gladke Din 40 —, jakard, najnovejši vzorci Din 45"—, 50—. 55 —, 60—, 65— in 70—. L. Putan, CeSje. so drugi oSkodovani, če kedo postavi tje dva automobila. Če bi se pritožil kak poklicni autoizvoSček, bi bilo to razumljivo. Ako pa nastopa človek, ki mu autotaksi sploh ni potreben, pa je to grdobija. Če je na tej strani Celj- skega Doma premalo prostora, pa se naj dotoči §e drug prostor za stojišče automobilov in bo zadeva rešena. Ma- gistrat pa moramo nujno svariti pred kakršnimikoli reSitvami na take docda privstue s;tnarrje. Kam pa pridemo, če bode hotel v občini vsak po svoje ! c Vprašanje zapiranja in odplranja Irgovin. A^inister za socialno politiko klerikalec dr. Gosar je prenesel svojo kompetenco, ki mu je dana glede na- redbe za zapiranje in odpiranje trgovin, na velike župane, v Beogradu pa n& mestno upravo. V Beogradu so se že vršila tozadevna posvetovanja in se je pokazalo, da delodaialci stoje na sta- liSču, naj se delovni čas za ushižbence ne veže na odpiranje in zapiranje trgo- vin, dočim pa stoje delojemalo na na- sprotnem stališču. Do podobmh razprav bode prišlo po celi državi. Značilno je, da se je krSČanski socijalec minister dr. Gosar na ta salamonski način otresel vsake odgovornostt. c Prestavljena je poštna uradnica Anica Kurentova iz Radinc v Celje. c Dlrektna zve/a med Celjem in Rogaško Slatlno. Že v prejSnjem ob- činskem svetu se je govoriio o vpra- sanjw, kako ustvariti direktno zvezo med Celjem in RogaŠko Slatino. Ako bi se namreč ustvarila iz Celja direktna zveza v Slatino bod'Si s possmeznimi vozovi, §e bolje pa vsaj z jednim pa- rom vlakov, ki bi se seveda morali pravilno uvrstiti v vozni red, bi pri- dobila oba kraja, pridobila bi pa tudi Dobrna in pa kopališče v Laškem in Rimskih toolicah. Mestni magistrat bi moral to vprašanje preventilirati in storiti še pravočasno potrebne korake pri železniškem ravnateljstvu v Ljub- ijani. Da pride Celje vpoStev kot na- ravna baza za tujski promet cele naše okolice, tega menda tudi navzlic na- napačni oficijelni statistiki Društva za tujski promet v Ljubljani (ki je sicer tudi ni nikdo popravil) ne bode treba znova dokazovati. c Srečne božične praznfke \n Novo leto želijo podpisani slovenski fantje vsem fantom in dekletom in čitateljem tega lista: kaplar Avgust Cerar, Trnovlje, Karlo Vrečar, Ljubečna, Franc Jesenek, Bovše, Karlo Glušič, Velika PireSica, franc Dolenc, Celje. Vsi podpisani slu- limo pri 2. artil. polku v Beogradu. c Vse dobrotnike mladine, ki so obljubili darovati kolaČe in drugo pe- civo za božičnico, ki jo priredi tukajSna zaščita dece in mladine, vljudno pro- simo, da pošljejo pecivo v petek, 23. XII. dopoldne upraviteljici dekliSke osnovne sole. Odbor. c AH se Je celjsko županstvo pri toJilo proti proračunu okrajnega za- stopa, ki hoCe za 1. 1928 upeljati na vse direktne davke 515%okrajno do- klado? Celjsko mesto bi bilo tudi zelo prizadeto, ker ima znatno zemljiško in hišno posest ter tudi obrtne obrate. Ker gre itak trdo s proračunom za bodoče leto, bi pač moralo županstvo gledati na f^w«Bffli|r najučinkovitejši strup za «#^«¦¦¦0* iisjce in druge roparicet Ampula 10 Din. — Cyankali v mošnjicah kos 7 Din. - Strihnin sc dobi svcž v drogeriji Sanitas, Celje NB. Pri nabavl je treba prinesti vedno strupno dovolilnico. to, da se prihrani vsak nepotreben iz- datek. c Dobave mesa za celjsko garnizijo nima vec" celjski mesar Rebeuschegg, temveč neki Markovič iz Beograda. Meso za vojaštvo se scdaj sem pošilja od zunaj. c Slovensko obrtno društvo v Ceiju razpisuje za onemogle stare obrtnike ali njih vdove 5 daril po Din 100. Prošnje je ulagaii pri Slovenskem obrtnem druStvu do 24. t. m. c Lovska rastresenost. (Po »Poli- tiki«.) Voja (Marinkovic) Velji Vukiče- viču (na lovu dan po pretepu med poslancema Šečerovom in Vujičem v Narodni skupStini): »Malo je manjkalo, da ni poginil jeden ..« Velja: »Zajecl ?« Voja: »Ne, samo poslanec« c Mali pustila otroka. V soboto, dne 17. t. m. zjutraj je prispela neka ženska z malim otrokom s savnjskim vlakom v Celje. Na peronu je naprosila Ano HriberSek iz Moz'rja, naj ji drži za trenutek 2 do 3 dni starega otroka, češ da gre za trenutek na stranišče, potem pa poiskat botro, ki je imela tudi priti s savinjskim vlakom. Neznan- ka je nato odšla in se ni več vrnila. Dete je moškega spola. Neznana ženska ie po zanesljivi izjavi jvstopila ob petih zjutraj na postaji v Šoštanju. Stara je okrog 30 let, srednje postave in po- dolgastega suhega obraza. Opozorilo. Za božične praznike pro- dajam v svoji stari trgovini na Kralja Petra cesti St. 27 razna vina »Prve južnoštajerske vinarske za- drnge v Celju« pri odjemu od 5 litrov naprej, liter za jeden dinar ceneje. Anton Fazarinc, Celje. 1115 Mestno gledališče. Kakor smo že javili, se vprizori za Božič in sicer na praznik sv. St^fano popoldan Pavla Golie boz'cna pravliica v štirih slikah >PetrČkove poslednje sanje«. Znani slovenski pesnik in rav- natelj Narodnega gledaliSča v Ljubljani Pavel Golia je v tej krasn«, z izredno pesniSko dikcijo pisani mladinski i^ri pokazal, kako mora biti pisano dramsko delo za mladino. Visoka pesem Iju- bezni do matere -— to je ta biser slo- venske literature. Naše gledališče ni moglo izbrati bol|5e igre za Božič. Ravnatelj Bratina bo poskrbel, da bo delo opremljeno z vsem tistim prav- ljiinirn Carom, ki je za to pesniäko delo potreben. Novost za Celje bo na- stop najmlajsega nara§čaja našega gle- dališča v glavnih u'ogah. Naslovno ulogo igra Fedor Gradišnik ml., kra- liično Alenčico pa ml. Pfeifer jeva. Ostale uloge so v rokah skoraj ce- lotnega gledališkega ansambla. Sode- luje tudi pevski zbor in godba. Opo- zarjamo že danes na to predstavo, ki obeta velik obisk. Vstopnice se bodo dobivale v predprodaji sredi tedna v knjigarni Goričar & Leskovšek. Prliodnja novitete bo Branislava Nuš^ča veseloigra »Pot okoll sveta« in bodo prišli tako na račun tudi tisti, ki si žele zabave in smeha. Obojega bo v izobilju. To velezabavno delo slavnega srbskpga komedijograja bo dovivelo na našem odru svoio krstno predstavo v slovenskem jeziku. Po domovini. d Občinske volitve v Murski Soboti KO M» iKvTŠiile včeira«i a sledöcim rezul- tatom: gaspodičiirska lista dosodanjega gerenta Josipa B^-nkci 405 gfaaov in 18 občinskiih odbornikov, uradniška lista 55 glasov i,n 3 odborniJce, WeriJtalna li- sta 92 g-lasov in 4 odborniike. Za Ben- kovo lis-to so gliaisov-čili tudi pritetaši SDS. d Mraz in snea inianio razim južiie Makodionije in južne D-alrnct^i'je po coli državi. Na Jadranskem moo-ju divja- jo tu,di' viharji. Včeraj so imcJi v Kar- lofvou 14, v Boogradu in Ljubljaini 6, v Saraijevu 8 in ZaRrebu tudi 8 stio- pitnj C pod niičlo. V Spliitu je pad'lo ina.- lo snicsga in j« tompera^tiira pad'ki na 1 »topin.jo C nad ničlo. d Nesrecn v kamenolomu. Včeraj se je doffsxliiHct. v kaimdiftlomu v Km seven bliizu Spliita tcžka iiesreca. VeJika rono- zi.na kamonja in zom,lje ie za&ula 15 delavoev, od fcut-erih je biilo 9 nirtvih. Nesiwa se je doffodila v\sl«l ««provid- ncig'a iKpodkopavainja.. d Oblastni urad za pospesevanje de- la privatnih nameščencev v Ljubljani, Gleduliška uUca ,s7. 8 iana v evidenci sledcce sluzbeiskajoc't1 miočii: 16 trgov- .^kiih piamočnikm- im prodaj.ailk raznidi wtrok, (5 blaigajnioairk. 3 izlozbenie aran- žorje. 5 trgovskiili potnikov. 9 knjigo- vodij bilancicj'tov in pamožnih, 14 ko- respondcnlov v raiznah jezikih, 5 trgov- skih pos'lovodid vaznUi .sirok. 10 pisar- n'iskili urad/niikov. 3 olH'afo^'odj^ zai koniit'iia ixxlj'djiu 5 rudarskih tolinir- niili uradnikav. 2 ])omtožna carjmska po&rednika1. 4 praktikanle za uraide, 12 koTTtori^tinii, 11 «kladfečnikov, 0 «ton off ras in j v raiziiiiÄi jo/Jikili, 2 rind, geomelra, 2 drogiis.ta, .3 tohnirnc ri- siarjo. 2 cciktr.oitphttilr-iiH uirad:n.;'ka. 1 brodagrctdiieljct. 3 šamiiairske u/raidni- ko, 3 liabornnto za proizviaLian.iP spiirito, 1 solif'iifi.lorica, 1 kniolijski ckonom. Službo dol>e: 1 kontoiriRitinja. s ppr- fektniiiii zmuiijiem nemšcilno im si-bohr- vctAČi.iK» itn 1 iinika:sa.n.t. Wa p. n. pod;- jotja sx' naiprovšajo, da w1 v silncaju }>o- trebo izviožbamiih d'olovnih sil iz vrs^t yvriivalncRa Tiamio-šronis-tva obrawijo na gornj'i urmd. Urad potsreduie za obe «itiranii. za dr^lodwijailice kot. sMojomialop popolnoiriia brezplai5n o. d Vtnrl je pri Sv. LtMi.artu v Slov. gor. znani ivs,n.jaT in pc«estnik Jožef Piriicl). d Svermui olvoriler bozicneya zl)ora v Zaurcbn. Včera.j jo priiwl v Zaiffr^bu božiioni zlxw (vflos^join), ki so ga v soboto ZiveC-ar atvoriJi z \-diko raizsvd- ljavo glavinäh zaigr^bski'h uJiic. O^ividw nam pri'ovwliijio. i\n se poido-bna raz- sv.etl.KTva pač &c ni p;riiiT!dila v not)e- nom jui^o^lovaiiiS'kf'ni mosfu. Ob o. uri popolidno je padlo nekaliko iopoviskiih strolcv kot mod za l'ai/.svetljivvo. na to jio pa v JGd.n^m hi^u zagoivlo na. desni na Zagreb; v n.aži fr ni Slovp.n iiji via da povsmd skiöraj m.rtv,a>:ki mir. d Tiobri vzyiedi rlccpjo. Tudi sa-ra- j'ni'ski ol)r-;tn,skii cxlhor jo v pviok sik.le- niil investi obririski ciarvok r>o dva di- niair.fa m vsako r>«-ebo. ki bod'P sedr^la proko polinorno ure v post Una a:li ka- varnr. Kino» c Mestnt kino. Ponedeljek 19. in torek 20. decembra: »Ljubica«. Velika filmska senzacija po slovitem romanu Al^ksandra Bonyja. V glavnih vlogah Harry Liedtke, Eda Croy, Paul Heide- mann. Od srede 21. decembra naprej: »Casanova« (ivan Možuhin). Največje filmsko de!o sedanjosti. c Kino Gaberje. Pondeljck 19. in toreik 20. decembra: »Napad na ekx- pres«. (Naprej, Tom Mix«). Senzat'ir jchiiailna pustolovščiua v 6 dej. V gJarv- ni vlogi Tom Mix. Pri predstava.li v poncleJjek in toxek svira orkestefr. — Sredii 21., wtrt-ek 22. in potek 23. de- cembra: »Maryn trik*. Velika krimi- nailiia puMolovšč-iina v fi dej. V glarni vlogi Priscilhi Dean. SmuŠki tečaj na Sv. Planini 985 m Za Božič priredi Litijska podružnica S. P. D. redni alpinski smuški tečaj pri KoČi na S*. Planini. Tečaj bo trajal od 24. t. m. do 1. januarja 1928, vodil da bo referent za turizem g. Rud. Badjura, gotovo z "isto vnemo, kakor 2s po drugih zimskošportnih posto- jankah. Pristopnina znaša Din. 20.—, poduk v tečaju je brezplačen. Ker utegne biti najnovejša, §ele letos otvorjena turist. postojanka S. P. D. Koča na Sv. Planini šjršim krogom še manj znana, pripominjamo: Na Sv. Pianini v turist. koči in treh drugih zidanih zgradbah poleg je prostora za 15—20 udeležencev tečaja (za dame posebna stavba) v kurljivih sobah. Vežbali^ta po zasneženih gladkih ko- Šenicah in brdih med 900—1131 m v bližini Koče na Sv. Planini. — Oskrba bo za udeležence tečaja primerna, tečna in obilna; celotni penzion (zajtrk, kosilo, večerja in nočiSče v zakurjenih sobah) stane za udeležence tečaja po Din. 40.— na dan. — Provijanta ni Božtcna prodafa! Pri nakupu božičnih daril priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega blaga. Opozarjam cenj. občinstvo, da sem globoko znižal cene. Fr. Uich, manufdhturna trgouina C e l j e, Glavni trK- treba nositi seboj, za vsak slučaj nai prinese vsžk udeleženec po 1 odejo ter učno knjigo R. Badjura: Smučar. Skupni odhod udeležencev tečaja bo dne 24 t. m. ob 9 uri iz žel. postaje Trbovlje z autopošto do trga Trbovije, odtod 2 uri peš z lahkim nahrbtnikom lez planinico do Koče na Sv. Planini. Težja prtljaga se bo v trgu Trbovlje (vsak naj ima" majhno vrečico seboj) naložila na konja, slično tudi pri po- vratku iz tečaja na Sv. Planini. Ude- ležence, ki se ne bi nikakor mogli udeležiti tega skupnega pohoda dne 24. t. m., odvede drugi dan 25. t m. vodnik istotako ob 9. uri z žel. po- staje Trbovlje skozi trg Trbovlje (kjer bo tudi čakal konj za prtljago) na Sv. Pianino. — Prijave sprejema Litijska podružnica S. P. D. v Litiji v roke tajniku g. Zupančiču. ozir. tudi voditelju tečaja Rud. Badjuri, Ljubljana, Mar- rnontova ul. 18. Književnost. k Janko Kersnik, Te8tament. Povest. V Liubljani 1927. — Založila Tiskovna zadruga. Str. 80. — Broš. 18 — v platno vez. Din. 26. — Testament spada med najboIjSe Kersnikove po- vosti. zajeta je iz kmetiSkega življenja, v kateri je pisatelj plaslično opisal vzrast in propad TopoIŠčakove kmetije. Toplo priporoüamo. k Koledar Družbe sv. Ciriia in Me- toda za I928 se pravkar razpo§ilja po- družnicam in posameznikom. Kdor se zanima za naSo narodno obrambo in ta bi morala biti pri srcu vsakemu znvednemu Slovcncu, naj bi si ga na- ročil in povzel iz njega dolžnost, da postane vnet Cirilmetodar, borec za naš narodni obstoj, ki je ogrožen na severu (opozarjamo na Članka Kresovi gore in poročilo predsednikovo) in na jugu (Sloven'ja, Postumia, o šclstvu v iulijski krajini, poročilo tajnikovo). Dejstva, navedena v omenjenih člankih kriče : Rojaki, pomagajte ! Mladina za Cirilmetodove vzore vneta, naj dopolni vrzeli, ki so jih vsekali Diužbi «na§i grobovi». V brezdelju ždeče podružnice naj uvažujejo njim namenjeni članek in naj ožive. Tak sad zel'ino koledarju, nosečemu obilno narodnoobrambno vsebino in vzorno sestavljeno bilanco o družbinem obratovanju, s kakršno se prikaže na dan malokatero drugo slovensko društvo. Naroča se v pisarni Družbe sv. Ciriia in .metoda, Narodni dom v Ljubljani. Cena 15 Din. Hkrati priporočamo za božično darilo mladini Kraljeviča Marka. (6 Din). OblBheS \ moderne dam- I ske, moSke in 2 otroške, bluze, I j krila, plašče in fß moske suknje, lastni izdelki ir. dunajski morleli ^- nadalje puln- i.|i vcrje, sviterje, U telovnike, razne 1: oiroške pletentne, kljlukc, perilo, nogavice, kra- vate in vse modne in galanterijske predmete kupite pjnajni^ji ccni in v vclikanski izbiri samo v veletrgovini R. STERMECKl, Celje. Oglejte si iz- ložbe in zalogo, da se na lastne o'i I prepričate. Zbirajte listke za nagrado! I v vili, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklinami se takoj odda. — Vpraša se parni pekarni JOS. KIRBISCH, Celje. Juris Krušič, cbijb želi vsem strankam vesele božične pu«aznikc In srečno novo leto ter se priporoča za nakup najbolj5ega 3 5 peceri jskega blaga. 3 Strap 4. »NOVA DOB A« Štev. 1 42. Kubih po 800 dinarjev Zamore se prodati jelkove, smrekove, borove deske, latve in gradbeni les. Prevzel bi to v komisijo. Imam lastno zemljišče pri koiodvoru v nekem večjem trgu v Slavoniji. Prodalo se je tukaj 1.1926. 147 vagonov, a 1927 v 11 mesecih 146 vagonov. Sem točno informiran, ker sem strokovnjak. Podrobneje po dogovoru. Nasiov pod štev. 1182. Franjo Dolžan, Celje ILu kresijo si. 4 Kleparstvo n Vodovodne ill nappava Sirelovodov. inS*alaoijef napravatnoderno.» PokHvanjc Streh in higijenicnih kopalnih Bob, .....= ZVttmkov. = klosetow in zdravstv. naprav. Vsa y to stroko spadajoča popravila sc izvršujejo točno in solidno ter po konlai- renčni ceni. — Proračuni brczplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. 2« Božič in lira left BdEaanMtaaisiaBEiBHHaaHaiGuranaiatia PLETENIFJE 1^* 2O°|o popusta. &. "Pongračič, sfrolna pleltlnlca Celje, GregorčiČeva ulica 3. Proda se VozičeH za pužo Nasiov v upravi lista. irtteim ali enaka blagajna se kupi. Cenjene ponudbe z navedbo sistema, velikcsti 2 in cene na upravo lista. 2 Vijudno naznanjam cenj. občinstvu, da prodJajarci sveže goveje meso !I. vrste po 10 Din kg na Glavnetsi trgu. Za obilen obisk se priporoča Josip Gorenjak, mesai1 in klobasičar» CELJE. I V V Isce se boljše dekle iz dobre hiše z znanjem slover.skega in nemSkega jezika k 3 otrokom, ka- tera zna tudi nekoliko Sivati ter ima posebno veselje do otrok. — Ponudbe na poštni predal številka 29 Celje. G^amofcn brez lijastega glasilca, v izredno elegantni ka?eti, najpopolnej^e na tern polju, sole prejšnji mesec kupljen .se s 40 glasbenimi komadi, tudi nujmodernejša godba za pies, radi naprave radija po precej znižani ceni proda. Posebno pripravno za božično darilo. Vprašati pri J. H.rjan, Ceije, Medlog 14 (Porsthof). pTz o hi Cenj. občinstvu vijudno naznanjam, da imam v C e 1 j u, Siomškov trg 1 (tik fame cerkvc) tevarni&fco zaiogo vsch vrst plrtenin kakor: nogavice, rokavice, ple- teno peillo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hiibur. 34-43 /N MrP||]i|[| p^eh drngih rndnifcov dcbaclja I i wüivvj 'm (juj^jjd H Jon j njgjiu ¦j___________ in oloüci Franco Jošt, Celje, Alcksandrova ul. 4 Sportne sani (Rodl), eno- in dvosedežne ima v za- logi JožeSt&jlvfko, kolar,CLilji(| Aleksandfovo 7. Šani (osebne)t dobro ohranjene, se poceni prodajo. Poizve se v gostilni »Pri jelenu«, Ceije. Vajenca za sodarsko obrt sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Re p i Č, sodar, Ljubljana, 2 Trnovo. 2 Za praznike! Haloško novo vino liter po Din 16'— staro „ „ „ „ 12 — Opolo „ „ „ „ If— Vsak pciek in soboto dobre koline. Priporoča se restavracija NARODNI DOM Božični nakit (Fondantes — Chocolat — Marzipan) Mandeljne Lešnike Orehova jederca Dateljne Lepe rozine Likerje Konjak Pravi Jamaica rum Čaj Praženo kavo fire arcmaličre mešanice) i.id. priporoča flntoii FozQPinc, Gelje. üepa in primerna BOŽlCNi) D9RIL9 z 10 do 15 °|o popustom kupifce \/ modni in tnanufakturni trgovini A. DROFENIK CELJE, GLiflV|Ml T^G 9. Zn Mn v Celjn se ppipo^oca za vsa v tisl^eLi^sl-to stpoko spa- dLajoea. dela, lei jiK ias\rx>št^jc» okusno txr |3O zmepni ceni. Inserirajte v „nOVI D0BI4i! Zahvala. Za mnogoštevilno udeležbo in lepe vence ob priliki pogreba svojega dragega brata, gospoda Franca Kuder se tern potom najsrčneje zahvaljujem. CELJE, dna 20. decembra 1927. Anton Kuder v imenu vseh sorodnikov. Dciaj, nabiraj in Popoifioma vamo naloztto denarne pnhranke pri varcuj v miadosti. hrani, varčevati ........... • r u • . r ,. da stradal ne boš sc ne branii stauben! in kreditm zadrugi z omei. zavezo v Gabenu pri Celju v starostu LASTOI DOM Obresloje hranilne OPZ O/^ Vcčje stalnc vlogc po dogovoru nafugodncje. vloge po \P /° Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivosttreznost *H "»ložbi aeneska do SO Din se dobi nablraJnik na dom. fe malega ^^ *LLLLL Pjsarna v Celju, Prešernova ulica 6. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja^ tiskarno in redakcijo Milan Četina v Celju.