n C«k> leto K 120*—, pol leta X W4—> W leta K 301—■. Izven JugosieviJ*: Celo leto K 150*—. Inserat! all oznanila »e **-
«n&majo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju
prbeeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, toeeraie in reklamacije.---------Telefon it. 220.
STRAŽA
IföDtMseft političen list Џ slovensko ljudstvo,
StevrfZSs« etane S
^Straža* izhaja v pondetjek, sredo ta Uredništvo in upravništvo Je v Maribora, cesta ši 5. — Z uredništvom se more vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoMb«
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamecO* so poštnine proste.----------Telefon ši Z2&
INfc.
Sffaupibov, «iшт Ste. avgusta 1891.
Letnik ХШ.
Kraljev manifest.
Mojiemu dragemu narodu!
Vlomljen od velikih naporov, ki Jih Je od Njega* zahtevala poverjena Mu služba narodu in domovini, je izdihnil Moj mili oče Nj. Veličanstvo kralj Peter I, Svojo plemenito dušo.
Niti pod najtežjimi udarci usode m Moj oče omahoval v Svoji zvestobi narodu zaobljubljeni misli.
On je v dneh največjih izkušeni in nesreč obvaroval vero v lepšo bodočnost naroda.
Skupno z narodom je krčil pota, Ш so dovedla do vstajenja narodne zmage in Slave.
Pod Njegovim modrim vladanjem, M je imelo namen, da ves narod za-valovi in vnaine za veliki ideal osvobojen j a in njediinjenja naroda, da pridobi zanj simpatije in pomoč bratskega ruskega naroda ter velikih prosvetljenih zavezniških držav na zapade, j o bilo izvršeno zgodovinsko delo osvo-bojenja in ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko narodno državo.
Ko Je dokončal to naj večjo nagrado Svojega Vsemogočnega Boga za brez-primerne žrtve Svoje in Svojega naroda, s katerim je delil zlo in dobro, je Moj vzvišeni roditelj zaprl Svoje oči.
Ko stopam po členu 515 državne ustave na izpraznjeni prestol ter spre temam kraljevsko oblast,v Svoje roke, objavljam Svojemu dragemu narodu, da hočem zvest idealom Svojega očeta čuvati ustavne svoboščine in prava državljanov, ščititi državno edinstvo in bdeti nad pridobitvami naroda, ki so Mi bile izročene v varstvo.
Preprečen radi bolezni, da pridem na pogreb Svojega očeta in da vršim kraljevo oblast, 'pooblaščam na podlagi člena 58. ustave Svoj ministrski svet, da me zastopa v izvrševanju kraljeve oblasti po Mojih navodilih do Mojega povratka v; domovino1.
Slava Njegovemu Veličanstvu kralju Petru I. in mir njegovi plemeniti duši!
Živel narod Srbov,, Hrvatov in Slovencev!
Dano v Parizu, 17, avgusta 1921.: 'Aleksander s. r.
Velik ljudski shod v Mariboru.
Ustanovitev Županske zveze za gornji del Slov. Štajerja.
.V. nedeljo, 28, avgusta bo v Mariboru večja slavnost Slovenske kmetske zveze — Slov, ljudske stranke za mariborski in sosedne okraje,
.Vspored:
Ш 8, uri v baziliki Matere Milosti pridiga,.
Ob 149. uri istotam sv. maša za udeležence shoda.
Ob 9. uri v veliki Gijtzovi dvorani začetek zborovanja.
Govorijo:
Dr. Anton Korošec: Politično-go-spodar&ko poročilo^
Dr. Verstovšek: Naša vzgoja.
Prol. Vesenjak: Davčna bremena v tem letu.
Tajnik Zebot: Naše delo.
Ob 11. uri istotam ustanovno zborovanje „Zveze županov, svetovalcev in odbornikov“ za vse okraje maribor skega okrožja.
Vabimo in prosimo naše somišljenike in somišljenice, da pridejo dne 28, avgusta v obilnem številu na to igečjo prireditev naše stranke.
Jugoslovanski ministrski blagor.
„Naša Jugoslavija je bogata zemlja“, tako slišimo dan na dan*deklamirati, a; mi gledamo in opazimo res to bogastvo koj pri' vrhu naše državne uprave: naša Jugoslavija je namreč posebno bogata na ministrih. Ne vemo sicer pravega vzroka, zaboj imamo toliko ministrov, ali morebiti' bo eden vzrok tudi ta, da se bo mi',d takšno množico vsakokrat dobil tudi ta ali o-ni prav pametni mož, med mnogimi slepci vsaj nekaj enookih!
Pa Šalo na stran! Običajno imajo takšne in večje države, kakor je naša, po 8—12 ministrov; mi jih imamo pa kar 19, da si že učen človek ne more pomniti, zakaj vse imamo posebne ministre, kaj še le, da bi pomnil imena posameznih ministrov.
Imamo na primer ministra za kon stituanto in izjednačenje zakonov, pa konstituante nimamo in naše zakone „izjednačujemo“ enostavno z navedbo, da se navadno slab, ne pa tudi dober srbijanski zakon, razširi s svojo veljavnostjo na vso državno območje, To ministrstvo je bilo dolgo v rokah naših mladih liberalcev. „Upravljal“ ga je skozi dolgo dobo Kramer tako, da mu je Prode javno v zbornici očital nedelavnost in nesposobnost, ker niti enega zakona ni izjednačil in za kon-stituanto ničesar ni pripravil. Kako tudi, saj je možiček mislil, da mora za dobro državno ministrsko plačo o-pr avl jati le glavno agenturo v Beogra du za slovensko Žerjavova nje. Kar se je „Janezek naučil, tole Janezek znal“ ilntrigiral je proti naši stranki in blatil v Beogradu Korošca in njegove pri stašel kakor jo svoj čas blatil ’’Kreka iz Dunaja. Vidite, tako nujno potrebno je bilo za našo državo to ministrstvo in takšnega državotvornega moža je mladoiiberalna stranka postavila. na to mesto. Korito, korito!
V Jugoslaviji imamo tudi ministrstvo za socijalno politiko. Na tem stoicu pa smolarsko čepi dolgočasni državotvornem dr. Kukovec, ki' je proti socijaini politiki. Celjski gospod se ne razume prav nič na socijalizem in prav malo na politiko, poskusil se je tudi v trgovini in menda tako srečno in uspešno kakor Savič v Ameriki pa radiral in zastopal Jugoslavijo na Angleškem, ker so ga zopet > posadili na „socijaini stolček“, kakor hitro je prišel v Beograd nazaj.
Imamo tudi ministrstvo za agrarno reformo, a pametne agrarne reforme še tudi v nobenem dete naše države nimamo. Vse, kar se je delalo, se je opravljalo strankarsko, nestrokov-njaško in polovičarsko, V konstituanti" smo doživeli, da je barantal Pašič za svojo ustavo z agrarno reformo in zapravil pri tem 1200 milijonov v korist agom in begom in podobnim orijen-talškim lenuhom. Za soeijalnim demokratom Koračem so vlekli plače kot ministri za agrarno reformo Poljak in Križman, oba nrvatska demokratska advokata; zato stojimo tudi tukaj ob samih piškavih sadovih naših državo-tvornežev, pač pa imamo ogromne stroške v državni blagajni za te gospode.
Kakor malokje drugod, imamo mi v naši državi posebno ministrstvo za pošto in brzojav, zato pa imamo tudi prav slabe poštne razmere, Ze neštetokrat smo slišali naše poštne vodilne uradnike, kako jim je ministrstvo le coklja in ovira pri urejevanju poštnih zadev.
Ne smemo tudi pozabiti omeniti, da imamo posebno ministrstvo za vere, Seveda ga cesto opravlja mož, ki je prav malo veren in vsaj' proti katoliški Cerkvi in njenim služabnikom nikakor ne kaže preveč vneme te gorečnosti, da bi se njegov resort posebno odlikoval. Pa saj je dovolj, ako je ministrski naslov, plača in avtomobil.
Daj ta nesrečni avtomobil! Vsi ministri imajo namreč tudi vsak svoj državni avtomobil in sicer ne le za o-sebno potrebo: y. teh avtomobilih lahko vidiš v Beogradu te drugod prevažati mobil je, podnevne in' ponočne vesele družbe in često poročne svate; seveda vse na državne stroške!
Tako se vleče cela veriga ministrstev in ministrov, ki so pri vrhovni državni upravi tako potrebni, ka’ kor peto kolo pri vozu in kot osebe ta ko plodonosno delavni, da prihajamo v vedno večje homatije in medsebojne razprtije.
Bilo bi pa napačno, če bi pozabili na našega samostojnega Puclja. On sam bi nam omalovaževanje zameril. Tudi ta mož zelo uspešno ministruje najbolj' s tem, da se vozi v salonskem vozu med Beogradom in Velikimi Laščami, seveda tudi na stroške države. Drugače naši poljedelci blagor samostojnega ministrovanja prav malo, ali pravzaprav prebridko čutijo. Ampak luštno in imenitno je le, če Dolenjci in Velikoiaščani vidijo po dolenjski že lezrici hirati svojega ministra, ko so' bili aosedaj vajeni'videli le kakšnega skisanega potomca skisanih Turjača-nov, če so ti šli v svojo kočevsko „vojvodino“.
Lepo in pametno Je ter napredno in moderho, ako se delo deli. Princip delitve dela je pravilen, ali razdeljeno
delo se mora res izvrševati in sicer dobro, točno tu nepristransko. Nič ne pomaga, ako se osebe določijo, ki ima jo malo sposobnosti, ako se delokrog določi, pa če . potem določeno delo malokdo opravlja. In v tem imamo pri naših! ministrstvih tudi najsiabše vzglede.
Cela vrsta ministrov je na rajži, ali na dopustu ali pa po tedne in mesece v demisiji. Seveda v tem' slučaju nič ne delajo, pač pa imajo Še posebne doklade in delo čaka, saj „ima vremena“.
Iz vsega navedenega sledi pa sledeče:	».
1.	Ako je lahko cela vrsta ministrov na dopustu ali na potovanju v zadevah, ki ne spadajo v resort — tudi to je pri nas zelo običajno — in lahko cele mesece nadome&tuje enega ministra drugi in torej opravlja posel za dva, potem takšna posebna ministrstva niso potrebna in so le velik, nepotreben izdatek v našem državnem proračunu,
2.	Mogoče pa so potrebni pa 'ute znajo ali nočejo vršiti svojih poslov temveč vršijo le slabo delo za dobro plačilo. V tem slučaju pa se mora spametovati naša javnost in na ta mesta postaviti prave može,
3.	Vsekakor pa je jasno, da je mi ulstrskega lila gora v naši državi preveč in bo treba število reducirati pa tudi plače revidirati, kajti tudi ministri ne smejo odreti države za dnevno 1200 K, kakor je to sedaj, nevračuna-1)0 vse njihove druge ugodnosti in priboljške.
Kal je iGornjo Šlezijo?
Dvoje problemov povzroča državnikom zavezniških velesil obilico prikritih' in neprikritih skrbi: maloazijsko vprašanje in delitev spornega o-zemlja v Gornji S,lezi ji. Maloazijsko vprašanje še zaenkrat ni stopilo v odločilno fazo. Grki se sicer trudijo z vojaškimi pohodi, ki naj bi pospešili
končnoveljavni polom kemalistov, ostala Evropa pa z mirnostjo prepušča rešitev tega vprašanja bližnji bodočnosti. Vse drugače pa stoji stvar v Gornji Slezi ji. Tu se križajo interesi hladno računajoče Anglije z maščevalnimi nameni vročekrvne Francije. Anglija, osobito njen državnik Lloyd Ge-
orge, se zavzema z vso doslednostjo z * dodelitev nedeljenega industrijskega ozemlja — Nemčiji. Francija pa zah -teva — iz strahu pred ojačeno Nemčijo — rešitev gornješlezijskega vprašanja v smislu poljskih zahtev. .Omenjeni, v diametralnem nasprotju se nahajajoči zahtevi obeh zmagovalk sm antanto silno pretresli. Zadnje seje vr-novnega sveta so nudile sliko popoln® razdvojenosti, Lloyd George in Briar d sta merila svoje moči te edina sre&i je bila, da se je zastopnikoma Italij» in Japonske posrečilo, preprečiti s — pretkano gesto izbruh očitega rmsprot-stva.
Vrhovni svei se je y vprašanju čl. Slezije odločil, v očigled angleška -francoskemu nasgrotstvu, za predložitev zadeve svetu zveze narodov. Nedavno je Lloyd George izjavil, da svet zveze narodov po njegovimi mnenju ne Do sam poizkusil z rešitvijo težavnega vprašanja, marveč ga bo kratko malo prepustil odboru najpriznanejših juristov. Ce nas poročila listov ne motijo, pride Gornja Slezija pred razsodišče. Vprašanje Gornje Slezije nas pravzaprav ne bi zanimalo, ako bi nam ne dajalo migljajev (zakasnelih, ep. ur.) glede Koroške. Ze zgolj iz vseslovanskega stališča je želeti, da pripade G. Slezija Poljakom« Vzpričo dejstva, da je sporno ozemlje posejano s sporadičnimi, vsekakor pa obsežnimi skupinami poljskega življa, ni pričakovati popolne dodeiitve Nemčiji, Objektivno razsodišče — in le na popolni objektivnosti razsodišča slonijo naša razmo-trivanja — bo z izdatno koncesijo načelu mediokritete ustvarilo navsezadnje kak „corpus separatum“, ki bo kot „Pufferstaat“ med prizadetima drža -vama zadovoljil obe rivalizujoei zmagovalki, Zadovoljna bo Anglija, ker si bo v Gornji Sleziji brez nemške kontrole lahko zasigurala gospodarski u-pliv; istotako pa bo zadovoljna Francija, ki bo smatrala oživotvorenje neodvisne Gornje Slezije za uspeh maščevalne politike g. Brianda. Problem Gornje Slezije je podoben vprašanju naše Reke. .Vsled d’Annunzijevih pustolovščin je reško vprašanje že z vso resnostjo ogroževalo odnošaje med našo državo in Italijo. Ko je konflikt dospel do vrhunca, so v Parizu proglasili Reko za neodvisno državo. Resnica in sicer neovrgljiva resnioa osta -ne, da je D’Annunzio vzel nam Jugoslovanom to, kar je Korfanty odvzel o-holim Nemcem. Res je sicer, da Reka danes ni spojena z „materjo Italijo“' in da Gornja Slezija ni poljska^ ali eno sta dosegla oba, D’Annunzio in Kor-fanty: da Reka ni jugoslovanska in da Gornja Slezija ni nemška.
Ko smo izgubili Koroško, se je naša vlada izgovarjala, češ, odlokom vrhovnega sveta se ne moremo zoperstavljati, Ћ odločno „koriantyja -do“ bi bili preprečili plebiscit te Ko roška bi danes ne bila avstrijska. Intervencija zaveznikov bi bila gotovo iz ostala, ako bi na. Koroškem kak jugoslovanski Korfanty V: tistih’ usodepol« nih dnevih proglasil svojo 'diktaturo m se zoperstavil (vsaj v prvih tednih) — sklepom vrhovnega sveta. Ker nismo ničesar riskirali, smo propadli. Poljska ima vsaj to zadoščenje, da Nemci v Gornji Sleziji nimajo prve in zadnje besede. Na Koroškem pa je na tisoče Slovencev izročenih Nemcem na milost in nemilost... To je razlika med politiko, ki jo je inaugurirala pametna Poljska in med klečeplazenjem naših državnikov pred pariškim forumom.
Že bližnja bodočnost bo pokazala, da je Korfantyjeva diktatura v Gornji Sleziji odločila usodo te pokrajine, ki je kot bogato industrijsko ozemlje zaneslo med mogotce zapada razumljiv razdor Neodvisnost Gornje Slezije je postala dejstvo najkrajše bodočnosti.

katolike liste!
Nuropolicem!
ttmpmom, оВфлШш svetovalcem, odborniki*» tu vsem drugim somiŠJje-rffeom ter somišljepicam l|utomersk»ga Ib gDcnjeradgonskega okraja^
IT nedeljo, dne 4. septembra
цдо. po voSevmoali' (HI. hn) bo pri
Sv. Krilu na Murskem polju
velik ljudski shod
jflhmfces. z ustanovitvijo okrajne žu-paosks zveze pred Slouišekovo dvora-m. Govorijo paši j poslanci in drugi. Caupmki vseh občin obeti okrajev, Hgjtmajte za veliko udeležbo. Organih aflMffe* prihod udeleženoev na vozovih,;
Slov. kmetska zveza.
roütiCüi pregled.
KRALJEVINA SHS.
Naš kralj še zmiraj leži bolan v. ftuizu Zadnja poročila govorijo o bil žalečem sc okrevanju. Dal Bog, da se ki čim prej uresniči! Politika ie v navideznem zastoju; Glavni stranki: radikalci in demokratje, so odgodili svoja pogajanja do jeseni, ko Ve sestane parlament. Seveda bi „demokratje“ radi dogovore sedaj., ker se bojijo uspe ha Protičeve akcije.
V Beogradu sta se sestala dne 23 t. m. bivši ban Laginja in Protič .m razpravljala o sodelovanju s hrvatsk zajeda ico
OEHpSLO\ASKA.
je ,po zatrdilu dunajskih listov odločne odklonila ožjo zvezo srednjeevropskih držav v „federacijo“, ki bi poleg „male entente“ obsegala tudi še Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo. Mi smo mnenja, da bi bilo najboljše vzeti še širši koncept in spraviti celo Evropo v ožjo jpolitično-gospodarsko -zvezo. Seveda д do tega spoznanja še pot zelo dolga, toda gospodarski in socijalni problemi nas bodo v to prisilili.
MADŽARSKA.
je imela proti nam popolen diplomali-čen vspeh, mi pa smo doživeti poraz.
J zpraznitev Pečuha in Baranje je končana: Madžari so v pokrajini razglasili „nagli sod'- in tako začeli „urejevati te kraje.“
Španska
ja^bira. po svojem porazu v Maroku tuje vojake v legije. Iz Angleškega so že odšli prvi transporti vojakov, ki sc brez dela.
BOLGARIJA.
Ker je dobila Bolgar i i a od vrhovnega sveta nalog, da mora razpustiti svojo stalno vojsko in jo nadomestiti ž dobrovoljci, je završelo po vsej državi. .Vlada je izdala, poziv na narod, da se prostovoljci takoj prijavijo, toda temu pozivu se je odzvalo le samo — 17 dobrovoljcev. Po vsej državi se sedaj vrše shodi za nabiranje dobrovoljcev. .Vlada je tudi sestavila obsežno obtožbo vsega bivšega ministrstva Radoslavova, ki je bilo na vladi v letih 1913—1918. Zaradi veleizdar je so obloženi bivši ministrski predse nik Radoslavov, ministri Popov, Pe s šev, iTončev, generala Žekov, Bojad-i žijev in več drugih. Za priče je poklicanih 188 raznih oseb’. Razprava se Bo vršila dne 5. septembra t. 1. Kakor javljajo vesti iz Bolgarije, je vsa bolgarska javnost sprejela vest o smrti našega 'kralja Petra z veliko spoštljivostjo. Vsi listi prav lepo pišejo o našem velikem kralju.
Čudna politika. „Slovenec“ poroča, da je Bolgarija prijavila E pogrebu kralja Petra aeputacijo, ki jo je шаба vlada zavrnila. Razumemo» da •i lahko preboleti ran, ki so jih od Radoslavova in Ferdinanda Koburg; sapeljani Bolgari zadjali Srbiji, ali go-(oto ni dobi o za vsako ceno odbijati soseda, ki priznava svojo krivdo in hoče uravnati svojo politiko drugače.
Politična poročila.
p Veliki okrajni shodi Slovenske kmetske zveze se vršijo po sledečem medu: 28. avgusta ob 9. uri dopoldne
v Mariboru; 4. septembra ob ‘A3, uri popoldne pri Sv. Križu na Murskem polju: 8. septembra po pozni službi božji (ob Ш, ud) na Humu pri 'Ormožu; H- septembra v Slov. Bistrici ш
18.' septembra v Ptuju.
p Naša gospodarska „svoboda.'4 Belgrajska „Epoha“ doznava, da namerava nemški velekapitalist in stokratni milijonar Hugo Stinnes odkupiti večino naših rudnikov in meta-lurgičnih podjetij. Stinnes je strah zaveznikov, V svojih' rokah ima velikanska podjetja v Italiji, Švici, Rumum-ji, Rusiji, Avstriji, Madžarski in Bolgariji. Sedaj se je vrgel z vso silo na Francijo, Belgijo in našo kraljevino. „Epoha“ je izvedela iz prav verodostojnih virov, da pride Hugo Stinnosov sin v spremstvu znanega dr. Kranza iz Dunaja in obdan s celo četo finančnikov in inženirjev v par dnevih v Jugoslavijo, kjer bo pregledal naše premogovnike in druge rudnike, Stiii-nesove namene bodo gotovo naši poli-cajdemokrati in bankokrati v popolni meri podprli, o tem se bo javnost v poznejši dobi prav lahko prepričala.
p Prepozen in nepotreben poziv. Demokratsko samostojni koritarji in in-triganlje iz Prekmurja pišejo v „Jutru“: „Sploh je pa zadnji čas, da se osnuje v Prekmurju organizacija, ki pozna razmere in gre vladi na roko v težkih prekmurskih zadeviah z dejanjem.“ Tar zahteva je kratkomaJo neumnost, odnosno nesramnost, Vlada ima svoje lokalne organe, ima pa tudi od ljudstva izvoljene zastopnike domačine. .Te naj posluša, pa bo ljudstvo zadovoljno in razmere v našem Prekmurju ne bodo prav. nič „težke,“ Ljudstvo tudi samo to hoče; odklanja pa demokratsko-samostojno uradno in neuradno fraka ri jo.
p Lov na komuniste. V. zadnjih dneh so oblasti pozaprle celo vrsto komunistov, o katerih se je zaznalo, 'da so rovarili proti državi. V Beogradu je med drugimi policija zaprla tri komunistične dijake, ki so baje bili v zvezi z Gagliardijem.
p Komunistična železničarska organizacija za Slovenijo s sedežem ; v Ljubljani je vsled vladne odredbe razpuščena.
p Razoroži tvena konferenca v Va-šingtonu. Bivši predsednik Združenih držav Severne Amerike, Wilson, je popolnoma ozdravel. V ameriškem senatu se je stavila zahteva, da sedanji predsednik države Harding imenuje Wilsona za ameriškega delegata na razorožitveni konferenci v Vašingtonu,
p Poraz Spancev v Maroku. Borba Spancev s Kabili v afriški pokrajini Maroko se nadaljuje. Polovica armade Spancev in sicer 14.000 mož, ie v pokrajini Mellila padla. Drugi del španske armade se pa pogreša že od padca trdnjave Arnit. Kabili so od -vzeli Spancem nad 100 topov, mnogo strojnic, 10.000 pušk in drugega voj -nega gradiva. Spanci upajo, da bo poveljnik Španskih’ čet general Beren-guer ubranil glavno mesto Mellilo pred padcem. Tako imajo Spanci nesreče s svojo zadnjo naselbino. V prvih' sto -letjilf srednjega veka najmočnejša kolonija! n a država je sedaj izgubila — zadnjo pomembno pojsestj
p Občinske volitve v Crnigqri so se ob pičli udeležbi izvršile popolno* ma, mirno. Demokrati so dobili 20 občin, radikalci in demokrati skupaj 2 občini, radikalci 8, republikanci 2, neodvisni soeijalisti 1 in neodvisni 3 občine. V Cetinju so zmagali demokrati; v Podgorici pa radikalci.
Pnevne vesti.
d Dr. Korošec se je vrnil iz Karlovih Var na Češkem, kjer si je okrepil svoje zdravje. Odpotoval je h kral jevemu pogrebu v Beograd in se vrne na Štajersko, da sie udeleži shoda v Mariboru in orlovske prireditve v Ljutomeru. Sko.ro gotovo gre tudi na par drugih naših večjih shodov, ako ne bo zadržan.
d Katoliški shodi na Kranjskem. Na Gospojn ico se je vršil v Novem mestu na Kranjskem prvi katoliški shod, katerega se je udeležilo čez 10 tisoč oseb. Ta shod je bil sijajna manifestacija katoliške misli, Te dni se pa pripravljajo novi katoliški shodi v Domžalah, na Brezjah, v Ribnici, v Zuženberku, v Zagorju itd. Živimo v
dobi notranje revolucije človeških srn in trdno smo u verjem» da bo v lej revoluciji zmagal križ.
d Orlovski tabor v Sevnici je o-blastveno zabranjen zaradi nalezljivih bolezni.
d Krona umira. Vlada je odredila da bo s 1. septetabrom t. 1. na vseh poštnih uradih naše kraljevine uvedena edino dinarska veljava. Izplačila in vplačila se bodo zaračunala e-dinoMe v dinarjih.
d Tat vrne cerkvi ukradene reči. V frančiškanski cerkvi v Mariboru je nekdo odložil, dva v neznani cerkvi u-kradena prta. Opozarjamo gg. duhovnike, ki pogrešajo prte naj pridejo in si ogledajo. Pnta sta. v zakristiji oo, frančiškanov v Mariboru.
d Ali je župan sluga vseh uradov? Dobivamo pritožbe, da davčni, politični, vojaški, sodni in zadnji čas celo carinski uradi kar bombardirajo občinske urade kmetskih občin s samimi povelji in strogimi naročili, Zupan, tajnik, sluga in občinski odbor bi naj dostavljal davčne predpise, rubil, iztirjaval globe, tiral nepridiprave v ječo, lovil' ubežnike, tihotapce in verižnih©, kra,tkomalo župan bi moral biti danes vsem mogočim uradom „Mädchen für alles“, Tn vse to morajo opravljati občine zastonj! Tako ne bo šlo naprej. Treba bo strogo ločiti, kar je občinski urad res dolžan storiti in kaj ne. •Zategadelj župani in vsi člani občinskih odborov organizirajte se v Županski zvezi, katera vam bo po strokovnjakih dajala brezplačna navodila v Vseh, zadevah, ki se tičejo uradovanja in uprave v občini.. Županska zveza ima za celo Slovenijo svojo centralo v Ljubljani Prihodnjo nedeljo, 28. avgusta se bo v Mariboru za severni del Slov. Stajerja ustanovila .Okrožna Županska zveza. .Vabimo občinske može, da pridejo iz vseli okrajev k temu zborovanju, ki se vrši od
9.	ure naprej v veliki Götzovi dvorani,. Pozivamo župane in vse člane občinskih odborov (tudi namestnike), da prijavijo svoj pristop k Županski zvezi. Letna članarina znaša 8 K. D o kr ler Županska zveza ne bo imela svoje lastne pisarne, sprejema prijave u-dov in daje potrebna navodila Tajništvo SLS v Mariboru, Koroška cesta 5 itn Tajništvo SLS v Celju, hotel „Beli vol“.
d Brezglavim t naše vlade. „Ob-zor“ poroča iz Beograda; Letošnja ze tev v Baranji je bila izvanredno bogata. Mnogi naši trgovci so pokupili ogromne količine žita, nekateri celo do 100 vagonov. Vsled nenadne izpraznitve baranjskega ozemlja- so te zaloge padle Madžarom kot dobrodošli plen v roke. Slepa pokornost naših vladinovcev pred „zlatim teletom“ za-padnih velesil' se bridko maščuje!
d Bai*anjski begunci. Iz Osijeka poročajo: Semkaj je prispelo 492 madžarskih rodbin, osobito delavskih, ki so zbežali pred terorjem Horthy-jevih krvnikov. S temi rodbinami j’e prispelo 632 delavcev različnih kategorij: 208 rudarjev, 153 metalurgičnih delavcev, 134 mizarjev, 6 slikarjev, 18 čevljarjev, 57 zidarjev, 15 krojačev itd. Posebna komisija izdeluje načrt za razdelitev teh delavcev, ki so izjavili željo, da se naselijo v naši drža-
vi.	'Jugoslavija je res postala že neka ko „pribežališče grešnikov“.. Najprej Wranglovci . .v
d Alojzij Jirasek, znameniti češki pisatelj in mislec, je slavil dne 24, t. m. svojo sedemdesetletnico.
d f Ernest Daudet. V Parizu je umrl pred par dnevi francoski) zgodovinar in pisatelj Ernest Daudet. Pokojnik je bil brat znamenitega novelista in romanopisca AlphonSS Daudet. Razumljivo je, da ga je bratova slava osenčevala, V svojih zgodovinskih delih se je bavil ponajveč ž zgodovino francoske emigraefyje. Kot novinar je sodeloval pri svetovnem listu „Temp su . Umrl je v starosti 84 let.
d Film v,, kirurgiji, Berohnsld kirurg dr. von Rothe je izumil aparat, ki sam fotografira operacijo. Nad ope racijsko mizo, na kateri teži bolnik s prerezanim truplom, visi aparat, ki posname ves tok cele operacije. Aparat funkcijonira zelo točno) Z tem izumom bodo velika kirurgična predavanja na medicinskih fakultetah žeto olajšana.
d Hugo Stinnes je kupil največјз založništvo knjig. „Eclair“ javlja, da ,ie Sitinnes kupil največ]e založništvo
: ' 1 . • .IT: : 26. avgusta 1821*
v Züeichu ter da bo osebno skrbel in kontroliral izdaje tega zavoda. Taki rastejo njegova založništva od dne,do dne. Poleg Kruppa, Thyssea a m Rathenau-a je Stinnes največji bogataš Nemčije.
d Pobijanje, alkoholizma, V mestu Lausanne v Švici je bil pretekli pon-deljek otvorje-n 16, kongres za pobijanje alkoholizma. Kongresa se udeležuje čez 3500 oseb. Otvoritveni seji je tudi prisostvoval predsednik švicarske ljudovlade,	<
d Nasilje brezposelnih v Švici. „V, seji mestnega sveta v Wintterthurju y Švici so razpravlfali o vprašanju podpore brezposelnim. Med sejo so vdrli brezposelni demonstrantje v sejno dvo rano ter pretili in psovali svetovale©. Metali so celo cvetlične lonce v dvorano. Tjudi redarjem niso prizanesli, kajti porinili so jih iz dvorane, Ko-nečno se je voditeljem posrečilo pomiriti razburjene duhove, nakar so zapustili sejno dvorana ter demonstrirali po ulicah.
d Rimske Toplice. „Kaj lacega
Smarjeta še ni videla“ — tako in podobno se izraža tukajšnje ljudstvo o ortevski slavnosti dne 7. avgusta. — Ce pa se gospodje krog „Nove Dobe“ skrivajo pod plašč „domačinov“, ki jim je bil orlovski nastop le navaden sejm nič čudnega! Prav lahko namreč, da so kaj zbarantali tisto nedeljo, saj je bilo na Toplici vendarle nekaj gostov njihove „sorte“. Silno moderno pa si je pljunil g. opazovalec „Nove Dobe“ v lastno skledo z duhovitim stavkom» da je bila cela orlovska prireditev, v Rimskih Toplicah „klavec,io kazanje Marijinega devištva“. Kaj ne, plesa ni bilo in pijančevanja po sokolskem vzorcu, Orli in Orlice so se z večernim vlakom že odpeljali — to vse bode, ker take discipline Sokol nima!!
O telovadbi srno slišali še precej laskavo kritiko tudi iz ust nasprotnikov» če je pa g. opazovalec med nastopom dremal m mešetaril, mu radi prepustimo njegove iluzije, — Radi dovoljenja naj se g. državni nadzornik Ušlaker in gospodje „Novodobčani“ le pomirijo! Orel je Orel in ne Ш nikdar vprašal imenovane gospode: Smem, ali ne smem?! Kadar pa bomo Orli radi kake nedovoljene prireditve v, kajhi sedeli nam lahko gosp, opazovalec milostno korenček str že. Tudi g. dr. Ogrizek je ostal „Novi Dobi“ v želodcu radi svojega govora, ker je natočil vsem neustrašeno „čistega vina“. ,
d Toča v občili Tinje, Slovenska kmetska zveza je po svojem Tajništvu v Mariboru zahtevala, da davčna in politična "oblast predeni škodo, ki jo je napravila toča v obč. Tinje prt Slov. Bistrici. Te dni smo dobili od okrajnega glavarja dr, LajnŠiča dopis št, 37647, da se je z ozirom na. naše posredovanje že potrebno ukrenilo. — Ce bi oblasti kljub temu ne storile potrebnih korakov, prosimo obvestila od vseh prizadetih, — Tajništvo SLS v Mariboru,	, ; j. ч
d 11 mesečni tečaj na državni 'kmetijski šoli v St. Jur ju ob juž, žel. se začne začetkom novembra t. /I. Koi-kovane lastnoročno pisane prošnje za sprejem naj se pošljejo podpisanemu ravnateljstvu do konca septembra 1.1. Prošnjam je treba priložiti: krstni list, domovnico, zdravniško-» nravstveno- in zadnje šolsko izpričevalo ter. reverz staršev, da/ se zavežejo redno plačevati predpisane pristojbine. 0-skrbnino je treba, plačati mesečno naprej po 240 K. Nekaj učencev, ki dokažejo z uradnim potrdilom» da so res potrebni, zamore dobiti tudi polprosta mesta. Äko pa zapusti učenec brez tehtnega vzroka zavod pred koncem tečaja» je v vsakem slučaju plačati do istega časa popolno oskrbnino kolikor v resnici stane. Sprejemajo se le sinovi kmetov, najmanj 16 let stari, ki so dovršili vsaj" ljudsko šolo z dobrim vspehom. Boljša predizobrazba, kakor tudi večja starost,, daje prednost, — Ravnateljstvo državne kmetijske Sole v St, Jurju ob juž, žel,
d Na Bledu ste uveljavijo s l, septembrom posezijske cene. Soba z eno poste i jo stane največ 30 K, Za dobo velesejma bode'posloval na Bledu poseben stanovanjski urad, ki bo trnka-.. zoval posetnikom stanovanja. Uradoval bode v Blejskem domu do posleeU njega večernega vlaka. Ni ravno, pr«-* poceni na našem Bledu!.	■
..J:
:i &:(Рак!»ије- äiitnjh cen na Celiosio-'■jvaškčftt. ,,Narodni Listy“ opozarjajo nr «ficljelWo рргШЈо tržnega urada т Brinu, glasom, katerega je ’ (iesiuteresira-nost velemlinov, ki svojih starih za'og иЈЈке ne morejo, prodati, v znatni me ri pospešila padanje žitnih cen.
d Parska zveza je izdala v peti in šesti prilogi „Pevca“ :; „Lepa. naša domovina“,, za meš. zbor. „Pravde ßog“ za moški in mešan zbor v slovenskem prevodu odobrenem od po-"lerjemštva za uk in bogočastje v Ejubljani ß..- dec. 1920, št. 5081), _ St, Premeri: „'Zdravica“ za mešani in Moški zbor . ter. dve prekmurski narodni. ,Yrs4ed velikega povpraševanja je dala to prilogo posebej ponatisniti in jo razprodaja Cirilova tiskarna v Ma-jiboru po 5 kron komad.
Šolski» uradom in vodstvom ter p, n. učiteljem in učiteljicam priporoča Cirilova tiskarna v Mariboru šolske tiskovine in knjige, pisarniške potrebščine kakor: črnilo, peresa, peresnike, svinčnike, radirke, ravnila, papir, gobe, kredo in drugo. Na razpolago ima tudi vse predpisane , zvezke ih šolske knjige. Posebno se opozarja na lepe risalne bloke.. Kdor vzame najmanj 100 raznih zvezkov, dobi 10 komadov kot nameček za revne o-irofce. Cene vseh predmetov so priznano najnižje.
Starši,, dijaki In učenci, pozor!
Kdor. hoče poceni kupiti šolske knjige in šolske potrebščine, posebno zvezke, .risanke, risalne bloke, papir, peresa, svinčnike in druge reči, naj gre v Cirilovo tiskarno v Mariboru, Tam se dol)! posebno poceni tudi iini risalni papir,.
Venec sv. pesmi, se je silno prikupil slovenskim cerkvenim pevcem. S izdaja je imela. 000 pesmi, najnovejša ft, izdaja pa obsega 1000 bogotjubnih pesmi. Urejena je tako, da se more rabiti tudi poleg S* izdaje, ker S8 pri prsih 600 pesmih strani nove izdaje popolnoma vjemajo. z 8. izdajo, nove pesmi pa so vs© v dodatku, iTako krasne zbirke slovenskih’ pobožnih pesmi ne najdeš nikjer, .Venec stane vezan v " polpIa'fno':'s ■'poštnino vred 30 K,' hrt/ poštnine 7 K manj. Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Pobožni slovenski pevci in pevke, sežife po lej . krasni zbirki-!
iz Maribora.
m Pobijanje draginje. Trgovci sa opozarjajo na uredbo o pobijanju draginje, koje se naj strogo drže, ker so kazni zelo visoke. Uredba je sledeča:' Cl. 5. Vsakdo* kdor prodaja življenjske potrebščine v, trgovini, na trgu ali na drugem kraju, mora označili cene posameznim-predmetom tako, da jih vsakdo lahko vidi. Cl. 6, Vsak prodajalec mora imeti na prodaj vse živ l.<
;ske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo. CL 7. Za vse vrste potrebščin, naštetih v členu 1 te uredbe, katerih cena ni maksimirana, je prodajalcem prepovedano zahtevati višjo ceno, neg» je ona, ki zavaruje običajni in dovoljeni trgovski Čisti dobiček. Cl. .12. Kdor od onega,, ki prinaša živ-
Gladiatorji»
5 ' ,'T Prva knjiga. — Eros»
(9. nadaljevanje.)
Zdelo se ji jej kot da bi bil sam hožaestveni Merkufij stopil tamle iz svojega marmornatega podstavka, in #e ji poklonil. Visokozraste), vitek, pa ppl nega telesa, sil n i h mišic, pa vendar umerjenih udov je stal pred njo , r veličastvenemf miru svoje nepremagljive telesne moči, v žaru mladosti in aflravja ter moške lepote, poosebljen
.vzor možatosti, utelešen bog.
'
Mirina je bila ženska, mlado dekle, in njene oči je Kaj lahko, omamila moška lepota.
Glas se ji je nekoliko tresel, kose je nemirno zasmejala in z negotovo roko vzela darilo lepega sužnja.
„'Ali nočeš nekoliko vstopiti?" ga I® vabila in rdečica je zalila njena zagorela lic» — to »pot se ji ni bilo treba grudih —, „ni navada, da bi kdo od-!iel iz Vaierijine hiše, pa da ne bi bil lomil njenega kruha in pokusil njenega vina! “
Toda ponosni suženj se je opravičil, kratko, skoraj robato. Ni izgubil
Ijenjske potrebščine na trg, še aa poji do trga kupi te potrebščine zato, da bi jih ne bilo na trgu, ali da bi jih bilo malo iu da bi jih sam lahko drago prodajal, se kaznuje z zaporom od 10 dni do treh mescev in v denarju od 1000 do 60.000 din.	*
m Ur. liašič in njegov dosed an ii oskrbnik morata kot hišna posestnika biti silna reveža, kajti niti za počastitev spomina umrlega kralja Petra L. nifi za splošne narodne prireditve nimata na'manjše zastavice. Pa pravijo da je g dr, Lašič eden najbolj moč nih stebrov naših državotvornev\ -Radovedni smo, ali bo tudi ta fakt bi-Uježilo „Jutro“ ali „Tabor.“
m Mariborski veliki zvon — počil. .V. nedeljo zvečer je počil veliki zvon v v zvoniku stolne cerkve. Zvon je iz 1. 1710. Po ljudski pripovedki so dale ma riborske žene in dekleta zanj sveče srebrne pase; radi lega vlitega srebra ima zvon svoj srebrno-mili glas. V kroniki je zapisano, da je njegova le ža 99 starih centov ali. okroglo 56 me-lerskih stotov,
m Duhovne vaje za lavantinsko škofijo so bile v. cerkvi sv. Alojzija od
22.	do 26 t. m. ; udeležilo se jih je o-koli 100 duhovnikov iz vseh delov,škofije. Vodil je duhovne vaje preč. o P'. Tomc u Družbe Jezusove; v !temeljito in jasno; osnovanih, retorično dovršenih' govorih je obdelal obširno — vsa ko premišljevanje je trajalo nad 1 uro — vse za duhovnikovo življenje vežne resnice. Bodi preč. patru najprisrčnej-ša hvala za njegov veliki trud!
m Pregled in validov za mesto Maribor se vrši dne 1., 2., 8. in 5. septembra 1921 in sicer od 8, do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne v dravski vojašnici (invalidski oddelek;. Podrobnosti na magistralni deski.
m Mariborska podružnica blov planinskega društva priredi tri izlete k Mariborski koči in sicer: v soboto, dne 27. avgusta, odhod točno ob 'N L un izgred Velike kavarne, vodi g. B, Rotter, nadalje v soboto točno ob 13, uri izpred trgovine Baloh & Rosina na Grajskem trgu, vodi g. I. Baloh; v nedeljo, dne 28. avgusta, odhod točno ob 5, uri zjutraj izpred Velike kavarne. Pričakujemo obilno udeležbo! Odbor.
m iled in nepristranost na stanovanjskem uradu. V kolikor nam je že znano, je poverjeništvo za socijalno skrbstvo razrešilo prof. Voglarja njegove dolžnosti kot predsednika stanovanjskega urada. Kmalu potem je sledilo imenovanje g. Zorna, ki Še pa do današnjega dne iz nerazumljivih razlogov ni nastopil svojega mesta. Na stanovanjskem uradu vlada zaenkrat anarhija. Spočetka so listi zagotavljali, da se bo nova komisija pod predsedstvom novoimenovanega predsednika konstituirala že 15. t. m„ a vkljub' temu se to ni zgodilo. Kdo je kriv, da pašu je na stanovanjskem uradu neka trojica nikomur odgovornih uradnikov. Ako 'država ne more v tem uradu vzpostaviti potrebnega reda, ga nai prepusti občini, ki bo svojo. vlogo gotovo desetkrat bolje rešila!
m Slovenska zastava v Mariboru
s tem niti pednja prostora, ki si ga 'je pridobil v Mirimnem srcu.
Ni mu ugajalo v: tej hiši, niti v portiku bi ne bil hotel ostati. Raz -košnost, ki je prevevala .Valerijin dom, težko legala na njegove ude. in čute, mu je dušila prsi- — In žalitev, ki mu jo je zadjaJ Automedont, ga je še živo pekla v srcu. Kako si je želel, da bi mu bil dekliški mladic enak po moči In rasti!. Pograbil bi ga in vrgel z vozffls g|e« Ja malomarno stal m si izzivalno sukal svoje 'dolge kodre o-krog nežnih' prstkov vrgel preko vseh štirih Konj tja po tlaku ten ga naučil britanskih mišic in britanske moči.
in njegovega gospodarja — za njim!“ je pomislil. Ker že se je zdramila v njegovi duši zoper tribuna lista tajna, izpočetKa še nerazumljiva odpornost in mržnja, ki nas svari pred bodočim nasprotnikom in sovražnikom in ki jo je tribun vsikdar vzbujal v vseh poštenih in odkritih’ značajih’.
Odšel je» Placid pa je gledal za njim z računajočimi očmi.
Tribun Placid je bil eden tistih liudi, ki računajo z vsem, kar jim pride na pot, da bi jim utegnilo v bližnji ali daljni bodočnosti služiti kot
— razfrgäna.' Biiomnim se na bivše ca se, ko sem čital v „Našem Domu'1, s kako besnostjo so Nemci odstranili slovensko trobojnico z zvonika pri Sv. Lenartu in s kakšnimi zlobnimi naklepi so nemškutarji izpodnašali tla slovenskim znakom v slovenskem Mariboru. Naj bodo Nemci prepričani, da jih večina mariborskih Slovencev ue bode silila, da naj v sedanjih razmerah razobešajo jugoslovanske zastave ob gotovih prilikah, kajti večina mariborskih Slovencev še ne sklepa sa* mo iz razobešanja narodne zastave na zvesto državljansko prepričanje, ampak bode delovala že z drugimi pripomočki, da maloštevilni ne bodo več terorizirali večine. Kličem ,pa tudi vsem Slovencem v Mariboru: Cas je že, da preneha švabčarjenje po ulicah, uradih in drugih javnih prostorih. Dofce-daj bodemo še videli švabčariti osebe v državnih uniformah ?!l Povod za te vrste je grdi čin, ki se' je zgodil v no či med 21. in 22. t, m. V tej noči so neznani zlikovci odtrgali s silo z dinga slovensko zastavo iz okna hiše št. 11 v Orožnovi ulici. Prosimo tem potom varnostne organe, naj se temu delu v Strossmajerjevi ulici obrne nekoliko več pozornosti, ker se čujejo različni glasovi in včasih' tudi kaj vidi m opazi.
Orlovski vestnik.
Orlovska slavnost v Ljutomeru.
„Orel" v Ljutomeru bo dal dne
8.	septembra slovesno blagosloviti novo oriovsko zastavo, katero so izdelale šolske sestre v Mariboru.
Spored slavnosti je sledeči:
Ob 7, uri sprejem došiih bratov in gostov ter zbirališče na vrtu gosp. Reka- Ob 9,, uri blagoslovitev zastave in sv. maša za padle člane odseka na Glavnem trgu,, Ob УЛ1.-. uri obhod po trgu.
Popoldan ob 2. uri večernice. Po večernicah slavnostni govor. Govori g. dr. Anton Korošec. Ob 3. uri javna telovadba v Sršenovem logu, kjer nastopi tudi Strassburška vrsta. Po telovadbi prosta zabava. Zvečer ob 8. uri komerz v gostilni „Triglav“ in srečelov.
Svira ljutomerska orlovska godba 24 mož.
Huropoljci! Sfmnd! Pridite in skupaj s svojo mladino manifestirajte za slovensko krščansko misel!
t o Orel v Sv, Lenartu pri Veliki Nedelji priredi dne 28. t. m. celodnevno prireditev, združeno s telovadnim nastopom in prosto zabavo. Po telovadbi se uprizorite dve igri in sicer: komedija „Najdenček“ in burka „Dva gluha“. Sodelujeta svetinjska godba in domači pevski zbor-. Pridite v obilnem, številu. Odbor.
o Središki Orel obhaja v nedeljo, dne 4. septembra desetletnico svojega
^"|"ЦМЈД||1а1Иаиан*взЕ^^
sredstvo v dosego njihovih namenov .
.Ako je naletel na vojaka izrednega poguma, na človeka bistrega duha, na zensko posebne lepote, si je koj rekel, da morebiti pride kedaj priložnost, ko mu bo ta ali oni koristil, četudi ga še trenutno ne' potrebuje, in računal je njegovo vrednost ----------.
Oudil se je nekoliko, da te-le jeklene postave še ni videl med Licinije-vimi sužnji — Liciriij je namreč iz posebnih vzrokov oprostil svojega suž -nja-ljubljenca vseh nižjih poslov ter vsakršnega dotika s svojimi gostmi — pa sklenil je, da’ne bo izgubil izpred oči človeka, ki je bil kakor ustvarjen za gimnazij* ali pa za borbo v amfiteatru**. in čuvstvo krvoločnega zadovoljstva se mu je prikradlo v srce, ko je v duhu gledal, kako bi se orjaška, mišičasta postava sužnjeva zvijala v bolečinah smrtnega boja —.
* Telovadna in borbena šola.
** Podolgovato zaokrožena stavba brez strehe, kjer so predstavljali gladiatorsko igre in borbe z divjimi ži -valmi. Prostori za gledalce so se slop njema dvigali v krogu nad areno, s peskom posutim prostorom, kjer, so se vršile igre in borbe,
delovanja in proslavi ta svoj zgodovinski dan s celodnevno prireditvijo. Bratske odseke, sesterske orliške krožke ter vse krščanske organizacije od blizu in daleč vabimo na to prireditev, da se je polnoštevilno udeleže. Narodne noše dobrodošle! Pošljite prijave, da vam dopošljemo izkaznice za polovično vožnjo. Natančen spored priobčimo pravočasno. Toraj na svidenje dne
4.septembra v Središču. Bog živi!
o Mariborsko okrožje. Vsem odsekom, Prireditve so dovoljene. Orlovski tabor v Slov, Bistrici bo 11. septembra z istim vsporedom, kakor, je bil naznanjen za 21. avgust. Prosimo bratske odseke, da nemudoma vpošlje-jo še enkrat prijave glede udeležbe na taboru. Natančneje v okrpžnici. Bog živi!
Naši shodi
d Shodi poslanca Roškarja dne 14. avgusta pri Sv, Juriju ob Ščavnici, v Gor, Radgoni in Ivanjcih so se dobro obnesli. — Shoda pri Spod, Sv« Kungoti in Sv. Jurju ob Pesnici dne 21. avgusta pasta radi smrti kralja Petra morala, izostati, — Samostojneži pa so razkričali, da si poslanec Roškar ni upal na shode. To delajo celo tisti čas, ko leži kralj na mrtvaškem odru!
s Politični shod v Oplotnici. Naša stranka povsod pridobiva tal. Tako je Slov. ljudska stranka pri zadniih občinskih volitvah sijajno zmagala in dobila veliko absolutno večino. Naši volilci so naprosili poslanca Pišeka in strankinega tajnika Zebota, da priredita politično zborovanje. Prišla slav nedeljo, 14. t. m. Na prijaznem vrtu gostoljubne gospe'Kunej smoßborovolt. Zbralo se nas je veliko število mož m mladeničev, pa tudi žen iz domače in okoliških župnij. Predsedoval je posestnik Rakovnik. Prvi je govoril posl. Pišek, potem pa Zebot. Poslušali smo ju celi dve uri zelo pazljivo. Utrdila sta nas v prepričanju, da je edino tel. kmetska, zveza, oziroma Slov. ljudska stranka naša prava zaščitnica, K besedi se je oglasil tudi demokrat kolar Petelinšek, a je bil zmeren v svojih besedah. Nazaldnj’e smo sprejeli aa -slednje resolucije: Somišljeniki SUS, zbrani dne 14. avgusta na shodu v. U-plotniei, najodločneje zahtevamo:, 1. Versko šolo. Vzgojo brez Boga odklanjamo, zato ponovno zahtevamo, «a verski duh prešinja ves pouk in vso vzgojo. 2. Odločno protestiramo proti uvedbi sokolske organizacije v naše šole. 3. Zahtevamo prost izvoz živino. 4. Odpišejo naj se davki zaradi neznosne suše, ki nam je uničila polovico letošnjega pridelka. Vlada naj uo-more ljudstvu od suše prizadetih šla-ierskih krajev s podporami v žitu, 5. “Naročamo Jugoslov. klubu, da zahteva od vlade, da z vsemi sredstvi pospeši našo lesno trgovino. 6. Izrekamo našim poslancem, posebno dr. Korošcu, zaupnico in zahvalo za možat nastop za samoupravo Sloven > e ri pravice slovenskega ljudstva. 7. Ob -j sojaino izdajstvo Samostojne v zadevi
Pa tudi zavist je grizla ponosnega' Patricija, ki je malomarno in leno slonel na blazinah svojega pozlačenega vozička v vsem sijaju svojega pleme-* nitega rodu, bogastva in vpliva — za-viden je bil brezpravnemu, brezimnemu sužnju, ki je tako ponosno, syobo-dno nastopal v svoji možati lepofi.
„Ce bi te bil -udaril, Antomedontrije dal uuška svojim neprijetnim čuvst-vom in zbodel pomehkuženega, razvajenega mladiča, ki je držal vajeti po-ieg njega na vozu, „ne, če bi bil le samo prsi položil na tebe, ti bi nikdar, več ne odprl ust in jaz bi bil rešen najnadležnejšega lenuha svoje druži -ne! — Rahlo, rahlo z onim-le zunan -im konum! Ali ne vidiš, kako grize uzdo! — Rahlo, iant, pravim, in pelji me nazaj na forum!“
Udobno se je naslonil v blazine ins-voz je odhitel.	?
Pri vratih portika pa se je pojavi* la Mirina. Ni opazila odhajajočega pa* tricija, sanjavo so zrle njene oči po predveži, nato pa se je vrnila, odEraer je prišla, glava ji je nalahno klon Ju, rahel smehljaj se ji je prikradel na ustna in zamišljen vzdih ji zatrepsial
v toplem, duhtečem zraku.------— —t'
(ШЈ® prihodnjič.^
slovenske samouprave. 8. Odločno u-govarjamo proti koritarskemu razmetavanju našega davčnega denarja med Turke (1200 milijonov) in med samostojne (20e milijonov). 9. Zahtevamo re vizijo ustave in s tem samoupravo Slo veni je in samoupravno ureditev dro • gih državnih pokrajin.
Dopisi.
d Y Župnik v p. Jakob Zupanič. Blag mož je zopet zapustil naše vrste, mož, ki zasluži, đa mu naš list posveti nekaj vrstio. Rojen dne 21,; -ulije 1846 v narodni Jaremni je stopil v službo Gospodovo dne 21, julija 18(2. Bil je priden in vesten delavec v vi’ nogradu božjem; povsod, kjer je s'už bdval, je ostal v najboljšem spominu. Največji del svojega življenja je pi e živel kot župnik v Gotovljah pri Žalcu. Prijazno cerkvico je lepo prenovil oskrbel dva nova oltarja in jej dal tu di na zunaj lepšo obliko. Neizmerne več pa je vredno, kar je storil in dosegel v duhovnem oziru. S svojo gorečnostjo je prenovil duhovno svoje ljubljeno čredo; česar ni dosegel z besedo, to je dosegla njegova molitev . Vsak večer po zimi in po letu je opravljal v cerkvi s svojimi bližnjimi žup-Jjanj sv rožni venec, litanije in večerno molitev. Njegov klečalnik v cerkvi pred oltarjem je bil za njegove u-dane ovčice glasen pridigar, pmvi misijonar. In njegova hiša je bila du hovniŠki Hospic. Prihajali so sobrate od vseh strani., kakor sinovi k svoje-
mu očetu, v njegovi gostoljubni hiši so našli vsi prijazen sprejem. Za nie ie žrtvoval vse: blago, čas in zdrave.! Resno se je zanimal tudi za vsa s >еИ jalna vprašanja in se trudil, da bi povzdignil gmotno stanje svojih župlia-nov, Živa vera, mir in zadovoljnost naj bi vladali v Gotovljah — to je bila njegova želja, Mirno in tiho so tekli dnevi v lepem „Tuskulu,“ V gospodarstvu sta ga podpirali z vso uda-nostjo m ljubeznijo dobri sestri Ana in Terezija, ki sta mu tudi stregli v v re-mnogih težavah njegove dolgoletne bolezni z nadčloveško požrtvovalnostjo, kakor nekdaj pridni sestri Marta in Marija bratu Lazarju v gostoljubni M ši v Betaniji. Kec pa radi bolezni ni več mogel opravljati svoje službe tako zvesto kakor mu je velevala vesi. je leta 1916 stopil v pokoj. V bližini cerkve si je nakupil majhno posestvo, kjer je v božjem miru živel s svojima sestrama. Pridno je še pomagal, kjer je le mogel, v dušepastirstvu; drugače pa je živel tiho in skromno, kakor da ga ne bi bilo več. Ljubil je pripros-tost, odkritosrčnost, možatjost, značaj-j nost. Odlikovanja ali posvetne časti ni iskal, dovolj plačila mu je bilo, da je storil svojo dolžnost. Bil je v resnici duhovnik po Srcu Jezusovem, krotek j in iz srca ponižen. Zato so ga tudi tako iskreno in odkrito ljubili duhovni sobratje in tako radi obiskovali prijatelji, In zdaj je umrl dobri „brat Lazar“, umrl zvesti delavec Gospodov, u-mrl skrbni oče in pastir; dne 11. avgusta, v osmini praznika sv. mučenca Lovrenca, je zatisnil svoje trudne oči.
In zaplakalo je vse kakor v Delanih, in prihiteli so sosedje in znanci, bratje in sobratje, da bi tolažili skrbni sestri radi umrlega brata; 15 duhovnikov ga je spremljalo, na njegovem zadnjem potu. In ko so izročili njegove telesne ostanke materi zemlji, Je ihtelo mlado in staro, da se je dopolnila beseda:	Glej, kako so ga Im) ib *
Tako ne umrje grešnik, tako umrje ie pravičnež. Bodi mu vsedobri Bog plačnik za vsa plemenita dela, naj mirno počiva na Srcu svojega Gospoda, ki ga je ljubil z vso svojo' dušo. Blag mu spomin! Potrtima sestrama pa naše iskreno sožalje .J V trdni, močni veri, ki jo te pokojni brat vedno oznanovsV in kazal z besedo in zgledom, naj prenašata bridko ločitev v trdnem prepri čanju:< On, ki je vstajenje in življenje, bo obudil zopet brata in zopet bo združil dobro „betanjsko“ družino iz Goto vel j. — Iz hvaležnosti F. P.
Sv. Lenart v Slov. gor. Tukajšnjemu Sokolu se je posrečilo, pr,.to -biti tudi zaslužnega g. V, in njegovo; ženo. Mož, ki je svojčas aspiriral na članstvo Südmarke in njegova žena ki je isti čas uslužno agitirala za isto družbo, sta bila 14. leta med nasprotniki naših zavednih Jjuđij, toda danes prvačita v sokolskih krogih. Tudi za javen mir in red skrbita. Razgladno točko ima on v pisarni, kjer ga vidiš skoro redno pri oknu, „milostna“ pa preži v vzvišenem vogelnem oknu; po noči sta tam po navadi dve oviti glavi na straži. Glasba je za uradmštvo nespodobna. Zato je ta gospod preskrbel, da se je instrumentalni Kvartet ne
katerih gospodov uradnikov »aananit v Beogradu, ker njegova gfiSoäfea a» prvem mestu ni zalegla. Sploh j® te dvojiea, kateri leži na srcu «mm» blagor vseh in vsakega posebej. „H" š' !** sokolski kroj! Občevalni jezik it seveda nemški.
Novejše.
Zagrebški občinski svet-je iM« razpustila, ker se je večina bei liske-, ga zastopa izjavila proti; olioijelni ih deležbi zagrebške mestne občine pogrebu kralja Petra. Nove volitve s® bodo vršile v roku treh mesecev*
Pašič gre v Pariz. „-Slovenec“ po* roča: Ministrski predsednik Pašič na merava odpotovati v Pariz, da pose«, našega novega kralja Aleksaiadra ш mu osebno poroča o smrti in pogrebe, pokojnega kralja Petra in -mu podloži svoje predloge ih vladne namere © glavnih poslih. Verjetno je, da ste :bo* sta kralj Aleksander in Paš» skupno)-vrnila v .Beograd.
najlepše planinski - letovišče. OikrfeE ce!§ leto, Knsnl гвадМ.
Borovnice, gove jagode
kupuje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi.
4-13	467
Osirožnice, snice kupuje
najdražje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi.
4—13	469
Zrelo grozdje gradov
mariborske okolice plačuje najbolje industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi. 4—13 468
Шнзшп za električno luč UinamO pri mlinu ali žagi se proda za 1.600 dinarjev. Več izveste v Mariboru, Koroška cesta 5. Cirilova tiskarna. 470
plačilu se vzame v najem večji prostor za delavnico ali skladišče. Ponudbe na upravništvo lista.
za slaščičarno se sprejme. Kocijanar-jeva ulica 17, Celje. 2—2 473
Proti dobremu
Učenec
Kupujem in kopinšnice ali
robidnice v vsaki množini po najvišji ceni. Matija Lah, Maribor, Glavni trg 4.	2—3 48I
Uspešnje prošnje
piše Voršič, Maribor, Vrbanova ulica 19.	2—2 474
Trgovski pomočnik
in dva učenca se sprejmejo v manufakturni trgovini v Mariboru, stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe pod M. Š. na upravo lista.	484
fa Dunajski kvas
ponuja F. Lepoša, trgovina, Maribor, Gosposka ulica 56. Razpošiljanje na vse strani. 482
Tvrdka Rado Polak
v Ormožu sprejme takoj v svojo mešano trgovino trg. učenca, ki ima primerno šolsko izobrazbo ter veselje do trgovine. 485
Pozor!
Edina tovarniška zalčga: Plahte impregnirane, za vozove
2	m široke, 3 m dolge K 888’—
3	»	4	»	j	188o-—
3	>	5	>	»	2250-—
4	»	4	»	»	2400'—
4	j	6	»	»	350er—
druge velikosti poljubno v par
dneh.
Konjske dežne plahte s kiunet-špico,
v treh velikostih na razpolago po tovarniških cenah. Pošiljatev po pošti na vse kraje. Edinole pri
Alojzij Gniušek, Maribor,
12 Glavni trg št. 6.	4I7
Maline in drugo sadje:
s	kupuje vsako množino	463
Mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv, družba z o. p.
3—2
UR
Velika zaloga vsakovrstnih
in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd.
Vsa v tojjstroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
I nuvA Cininr urar, Maribor, Jurčičeva ul.8 LUVlU rflujcl, (Edmund Schmidgasse). ji4
Zdravnik dr. Frank
Ш Ф
zopet ordinira Prešernova ulica 2, od 10.—11. in od 14.—-16. ure.	477
2—2
: Strehar :
tvrdka se it* pok»iiraiiije stveli
RUD. BLUM v Mariboru» Aškerčeva ul. 22
priporoča svojo še obstoječo zalogo splošno znanega najboljšega izvirnega
„Hatschek etc mita“
ter strešne opeke, cementa za les, strešne lepenke za pokrivanje streh. — Strogo solidno in strokovno delo zajamčeno.
Prodajalni ,.o .dl d eiek:
Mariborska električna in- Prodaja vseh inštalacijsMI» .pred-štalacijska in strojniška metov kakor, svetiljk, damam o-diužba z. o. z. strojev, električnih, -bencinovih in diselovih motorjev. Inštalacijski oddelek: Izvršitev notranjih, inštalacij, visokih in nizkih elekMčnih napeljav, .transformatomih postaj, električnih central za mesta, vasi, posestva ia tovarne v vsakem načinu električnega toka. Električna delavnica:-Novo ovijenje električnih . st-ro-Aškeičeva !ev> popravila in izdelaya «ovili Wo« m kurilnih predmetov sä likalnike, priprave za kuhanje in Špeci-.jalne aparate.
Izdelovanje proračunov in izvršitev mžinirsMfc. del za strpj-e— iof	ne stavbe ter elektrotehniko.	400
Tozadevna pojasnila radevolje vsiMar na raapolago.
„Melistroja“
Maribor.
Trg. odd.: Gosp. ulica 8, telefon 267.
Brzoj.: Melistroja Maribor
Tehn. odd. :
ulica 22, telefon 94.
Kdor ne verjame, “J pÄ,S:p“priM
Klobuke,
OlbleKcO,
*s®3Pilo,
Äe-Srlj®,
AoSeoleaalce, petov. Зкобелв, tcroice sna, txgr in razno galanterijsko blago najboljše ;'n najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
sladek, dobite po pošti od ,3 do 40 kg, po železnici od 20 kg naprej. Izdeluje se trojna kakovost: B po 34 K, G I po 48 K, Gs po 52 K za 1 kg. Zadnji malinovec (Gs) je najbolj gost. Ljubijo ga kavarne in gostilne. Za pristnost in_ izborno blago jamči zdravim in bolnim odjemalcem
Industrija sadnih izdelkov v Selnici
ob Dravi.
SIS
L! VARU A
ZVONOVE IN KOVINE
POPRE! DERZELA SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
j® zopet v obratu!
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove litve v vseh kovinah š№ zit-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI
Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, oprem za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalni«» za brizgalne itd.
22f
luž. i. & H. UH.
166
&. M & 1
Cast mi je, cenj. občinstvu Maribora in okolice naznanili, da sem svojo mediclnalno с!жма»|у®ж*Јј© "sr Mapibopu,, «Hca £3, opustil in prosim p: n. občinstvo, da svoje zaupanje in naklonjenost ohrani moji lekarni „Pi>i 5Ba**»o*»Csi»“ v Gosposki ul. 12,
Mag. Phax»m. Karol Wolf '
lekarnar.
Izdajatelj in založnik'; Konz. „Straže.3
.Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Tisk Cirilove tiskarne v Mariborju