Ljubljana, sobota, 23. aprila 1955 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SE! Leto XXI. Stev. 96 glavni in odgovorni UREDNIK ivan Šinkovec UREJA UREDNIŠKI ODBOR • List izhaja vsak dan razen Petka. II cena 10 dinarjev II. IZDAJA »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 II MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« PRVI KONKRETNI REZULTATI BANDUNŠKE KONFERENCE Po poti aktivne koeksistence Prizadevanja za ureditev {ormoškega vprašanja in vključitev Kitajske v OZN aPr- Vprašanje Formoze in kitajskega pred- I padel niti Južnega Vietnama. Se- ‘ te rimi so vsekakor najvažnejši J— _ ^ iV Til TISI dneZ^Tiem redlJL aZljsJcO~af riške JšOTlf'ereTICe ta niTvt*oirrlr^vn uta ?\a ciol.TiAin cfAcn/vl oiTCilrpin ker 10 7nen„ V'---—» Ci*u A.C//C/ c# e/M-e, Vendar n Dana drugače. S tem se je strinjal tudi Ču En Laj. živahna n rf- „razc>^a okrog teh dveh vprašanj d Bandungu zelo kesa šteniu j?, l.? diplomatska razprava. Navzočnost tako veli-ugodnr, nril ^ državnikov azijskih in afriških dežel nudi zelo ‘n drugega °Zno 23 razna diplomatska sondiranja glede prvega 50 Pripoznale LR Ki- dilri mednarodnemu nadzorstvu širšo a’,k^ %IOZfe v "amen takšna h?,^ jD nCa je že kot n i lep “darec za nasprot- mf H“1Ver^ln^ti OZN. Ni dvokrak važ verni Vietnam je pripravljen ure- predlogi o stalnem gospodarskem dati stike tudi z njim. tajništvu, o skupnem gospodar- Predsednik Tito sprejel predstavnike novinarjev, gornikov in železničarjev Predsednik republike Josip Broz-Tito je včeraj dopoldne sprejel v Belem dvoru delegate Zveze novinarjev Jugoslavije, Planinske zveze Jugoslavije ter člane upravnega odbora Generalne direkcije jugoslovanskih železnic. Neposredna reakcija na ta govor je bila ugodna. skejn planiranju, o skupnih organih za medsebojno tehnično po- Predstavniki jugoslovanskih Predsednik Tito se je dalj novinarjev pod vodstvom pred- časa prisrčno razgovarjal s člani — _ ............... sednika Zveze Stojiljka Stojilj- vseh delegacij, ki jih je sprejel v> . ,,vv. . moč, o konferenci azijskih in arri- j kovica, podpredsednika Sloboda-( posamič, se zahvalil za pozdrave Proti žalostni dediščini škili ekonomistov itd. na Glumača in tajnika Rudija' in darila ter zaprosil predstav- »Mi slabo poznamo drug drU- Ni še znamo, koliko teh na- gtajdoharja so se predsedniku re- j nike novinarjev, gornikov in že- tai^----’ w Prlpoznaile LK Ki- diM mednarodnemu nadzorstvu gega. To žalostno dediščino kolo- Črtov bodo sprejeli že na konfe- publike zahvalili za sprejem mu j lezničarjev, naj sporoče njegove fr^0’],50 s?rožile v ta namen čez petlet na tem’ nialnega obdobja moramo odstra- repa. Gotovo pa je, da bodo po- izročili kompletni zvezek glasila! pozdrave vsem članom svojih aktna,ku J°, konferenca je že ko" otoku nleb,Lit o nrllSttii oto- niti.« To misel so izrasli vsi de- lož* na nje, temelje za njihovo , zveZe »Naš tisk. in ga seznanili organizacij. nik* -hud udarec za nasprot- ka k ifitaiskfoziroma o nirai sa-1 legaiti na konferenci in bila je realizacijo. Vse dežele so gospo- z nekaterimi vprašanji našega, MK1 S Ka K “-najSKi oziroma o njeni sa j & »jiJL rk.rsko nerazvite m glede zunanje tiska stavništva k,*7aiskeffa pred- te snr \ niej- Zunanji znaki načinn lTV se ,zrcaIliljo tudi v ki niso ° Se ^ele?ac'je dežel, izražam priT>.oznale LR Kitajske, tej konfe^n1“ njeni vl°« Da Pomiirliiv« f?’ ^?sno Je videti, da in n’/. '? tol™ao?nTc Cu En Laja niočno , 7 konkretni predlogi za urerlt ° na razpoloženje Nek1‘er: iT vPrašanja. ho že n« petega ci je uPajo, da Generalne f,rlh?dnjem zasedanju čina nwL MUpSC,ne Potrebna ve-n«stop,la v tej smeri. Kotel avalov predlog ve.sti €)?e l°rmoze so bile potrjene Kotelavlk }eT'*■ tU Že več dm Vest 1 • novinarjem potrdil bi sklir-arjal z mislijo, predsta vnil?3 vneujadni sestanek Podpisale ki 50 pogodba c tx*lombu sklenjeno bi na niemama *? F*Pfoor. da ske obravnnS ^redsta VI1*i Kitaj-moze k, T VaLl ^rašanje For-je sprožil Kortelavala Forrnozo . ,P° katerem bi nevtralizirali in podrc- n^toln^tf^Nihče^ne*mieiC*da^bi I zlasti močno poudarjena v odbo- da.rsko nerazvite m glede zunanje ! tiska. kl^o biTtakšen Dredl^ sprefem- ! rih za gospodarsko in kulturno trgovine močno odvisne od izvoza De_ IjiTza K,fS sodelovanje. Na pčju med- surov® m imhamja cen na svetov- nikov s predsednikom Radom korak naprej v okoliščini, da sku- narodne trgjovine a-zijske im afn- ^ • Delegati jugoslovanskih gor- Kušičem na čelu, ki letos praz- ™ »ke dežele bol ie nozmafo možno- ' Govorili so tudi o ameriški go- nuj e jo 80-letnico planinstva v ^zKSvTi Jimeleko- spodarski pomo«, Azi^ Nekateri, na^r^ so predsedniku Titu Ionu je, kakor svoje lastne, fomanj- Celjski dijaki pri Titu ditve tega vprašanja. Skladnost temeljnih nazorov delegacij se je pokazala med drugim tudi v obravnavanju kolonializma v Aziji in Afriki. Res kanje temeljnih informacij je velika ovira trgovinske menjave in gospodarskega sodelovanja. ^ , - V gospodarskem odboru je bilo poudarjeno stališče, da so vi-so se nokaizale ” tudi razlike o zato vsaka delegacija navajala soko razvite dežele nerazvitim tem kako daleč nai bi šli v ob- temeljne podatke o gospodarski dolžne nuditi gospodarsko pomoč so jan ju kolonializma in v pod- ^stavi im možnostih svoje dežele, piranju protikolonialne Orienta- Sprožila so vec načrtov, med ka-cije azijskih in afriških dežel. Razen takšnega načelnega stališča je izraizila azijsko-afriška konferenca simpatije za boj narodov Tunizije, Alžira in Maroka ter podprla zahtevo Indonezije p° Zahodni Gvineji im ostro obsodila rasno diskriminacijo v Južni Afriki. Čeprav je bilo v generalni debati, pa tudi v delu političnega odbora, slišati zelo ostre napade na kolonializem in čeprav so neposredno omenjali Francijo, vendar mnogi delegati trdijo, da ni n amen te konference ziaostriti stike s Francijo. SPORAZUM 0 KITAJCIH V INDONEZIJI ^ _ Včeraj ob 11 je predsednik ^ bSrmnen a. da Vdale ŽDA ! izročili darila, med njimi tudi i republike Josip Broz Tito spre- azijskim deželam pomoč prek šopek cvetja s Kilimandžara. jel v Belem dvoru 60 dijakov in skupniih organov. V tem pa se Predstavniki planincev so zatem dijakinj VII. razreda II. državne niso sporazumeli, soglasno pa je seznanili predsednika republike gimnazije v Celju, ki so kot naj- ' ,,w~ ’ 'z dosedanjim razvojem svoje or-. boljši dijaki svoje gimnazije na ganizacije in z nalogami, ki stoje ekskurziji v Beogradu, pred njimi | V imenu profesorjev in dija- m da ta ne sme' biitd vezama na Predstavniki jugoslovanskih 1 kov sta predsednika Tita pozdra-nnliitirne noeoie I železnic pod vodstvom direktor- vila direktor gimnazije Franjo f Ija Generalne direkcije Blagoja Jakhel in tajnik mladinske orga- Bogavca in predsednika Central-1 nizacije Alojz Kerin ter mu iz- nega odbora sindikata železni- ročila šopek rdečih nageljev. Vodja TUDI VAN DQNG P0MRUIV Včeraj so v Bandungu svečano podpisali kitajsko-indonezajsiki sporaizum o ukinitvi dvojnega državljanstva za tri milijone v Indoneziji - živečih Kitajcev. Kitajci se bodo moraili v enem letu odločiti za indonezijsko ali za ki- čarjev Rada Vučkoviča so pred-tere druge dežele zainteresirane sednika republike seznanili z do-na tem vprašanju. Zelo važno je, sedanjimi uspehi svojega dela in da smo uredili to vprašanje med ; mu v daljšem razgovoru razložili azijsko-afriško konferenco. To je najbolj pereča vprašanja, ki jih še en lep zgled, kako je moč ure- je treba urediti v prid razvoju diti težavna vprašanja med azij- železniškega prometa in našega skiimi im afriškimi deželami v gospodarstva na splošno. Ob tej tajsko državljanstvo. Tisti Kitaj- duhu prijateljskih razgovorov.« | priložnosti so mu sporočili po- m . . 1 1 . »1 • 1. _ J T'v 1 _ 1? 1____r___ „ „ _ n*no/\in TA _ J_____ 2___X:1i ci, ki tega ne bodo storili, bodo avtomatično dobili državljanstvo, bi ga je imel njihov oče ali ded. Ni naključje, da so tako važen sporazum sikleniiM prav na konferenci. Kitajska je hotela očitno dokazati, da ja ne gre samo za lepe besede, marveč da se loteva i i■ j •____- 1.’ T _• eacij'”Fam VVan°Bonain*keri ^el SOVm™e dejavnosti : dil0 n^epo'000 Z zamudo in bese-so razdefn^nf^ govora Pravijo a W) deleffale šele zdaj. odobraltj Pomirljiv in da s« niem„ „ nferenoo. V tem oziru ----------T . .. Predstavniiiki Indonezije ^ Qjema s r, P t • m Szlru ie ^ Lajem. Zani- napadel’ ™ ^an Dong ni dejai, da iP c5C1Je’. amPak celo pravljen J _erni Vietnam »pri- Plomatske ?"n sporazumu izjavili, da ni omenil. je l>>'la s tem odstranjen.a glavna V nobeni obliki ni napadel | ovira dobrih odnosov med Kitaj-nobene iizmed dežel, zastopanih 1 sko im Indonezijo im da se odpi-na azijsko-af riški konferencL Te- . rajo zdaj najboljše perspektive žišče govora je prenesel na po- sodelovanja med obema deželama, trebo po aiklivnem, miroljubnem { Cu En Laij pa je v govoru ob sodelovanju vseh aziijskib in afri- | podpisu sporazuma poudaril sirsi ških dežel. Njegovo pomiirljivost ; pomen, ki mm ga pripisuje Kitaj-dokazuje tudi to, da ni ostro na- , ska. »Mi vemo, da so tudi neka- Delegati konference presojajo zdrave, izročili darila naših že-uspešmo ureditev tega vprašanja lezničarjev ter spomenico, v ka-kot nov dokaz, da je ubrala ki- ; teri izražajo hvaležnost, da so tajska zumamija politika novo pot. ] bile železnice izročene v uprav-Jože Smole I ljanje delovnim kolektivom. Predsednik Tito se je zahvalil za pozdrave In darilo, zatem pa je svoje mlade goste pogostil s slaščicami in sadjem. Ob tej priložnosti je dijaški kvartet zapel dve pesmi, dijak Vlado Podgoršek pa je uspelo recitiral Kajuhovo pesem »Mati sanja« in Puškinovo pesem »Cmi šal«. Po prisrčnem razgovoru se je predsednik Tito fotografiral skupno z dijaki. Zaprosil jih je, naj sporoče svojim tovarišem in celjski mladini njegove pozdrave. Sporazum o tuniški avtonomiji Edgar Faure se je sestal z voditeljem Neodestura, v Franciji interniranim Habibom Burgibom sta Pariz, 22. apr. (AFP). Francoska in tuniška delegacija se sPorazumeli glede konvencij sporazumov in dodatnih fra* °*t°^ov’ ki jih bosta morala potrditi še tuniški bej in rancoska vlada. Najkasneje do 30. maja naj bi dokumente Parafirali. ki so o sporazumu,' 4. konvencija o pravosodju z nied drugim objavili, je dvema dodatnima protokoloma; p rečeno: 1 5. konvencija o administrativ- in Tu^~pvniki francoske vlade nem in tehničnem sodelovanju določili nhfv.13?1 v Parizu- ^ avtonomiic tuniške notranje kali kono!’ 1°, se> ne da bi &»“ *elno spora7ri konference, na- fPorazC?? mel1 0 konvencijah, Uh. m dodatnih protoko- aneksniV°nro|6’i ..^razumi in bilo doso-H ’ 0 katerih je ! . ®eženo soglasje, so: **»' in S^„lkonven=ija z uvo- P°slovani.,°?atni Protokol glede Tuniziij j^®n<:oskih ustanov v admini» Sloven>i> nagnjenje k rah- i Predsednik tuniške vlade Ta- e°no£f vnlln P'°ham Temperatura har Ben Amar je izjavil, da je meri O _ . . UaKi rvrif+cvrrnti mPn HllP- 8m®d ~3 ln -2, na Primorskem • fez dan med 11 ln 16 sto-raj v nižinah rahla megla. treba »ta dan prištevati med dne ve, ugodne za francosko-tuniške odnose«. Pogajanja so naletela na ODŠKODNINA ZA ZAPLENJENE NEPREMIČNINE Z uredbo o odškodnini za zaplenjene nepremičnine je zdaj urejeno več let odprto pereče vprašanje. Najvažnejše načelo uredbe je, da dobi lastnik zaplenjene nepremičnine realno odškodnino, ki bo določena na podlagi tarife. Tarifo bodo določili republiški izvršni sveti. Uredba bo veljala samo za zaplembe po njenem uveljavljenju. Odškodnina se bo plačevala iz sredstev organizacij in ustanov, ki uporabljajo zaplenjeno nepremičnino, ne pa iz proračuna, kakor doslej. UREDBA O ZUNANJETRGOVINSKEM POSLOVANJU Druga važna uredba se nanaša na zunanjetrgovinsko poslovanje. Njeno glavno načelo je, da se natanko ugotove potrebni pogoji gospodarskih organizacij za opravljanje zunanjetrgovinskih INSTITUTI ZA JEDRSKO F1Z1KO, USTANOVE S SAMOSTOJNIM FINANSIRANJEM S posebnim odlokom Zveznega izvršnega sveta postanejo inštituti »Boris Kidrič« v Vinči, »Ru-dier Boškovidc v Zagrebu in »Jožef Stefani v Ljubljani ustanove s samostojnim finansira-Narodni banki. Posebna novost v njem- dane njihovih upravnih _ „ _ tem oziru je, da dobi uprava 23, odborov imenuje in razreši Zvez-Ida še ni določen rok, kdaj se zunanjo trgovino pravico, da ne-, na komisija za atomsko energijo. ] bodo začela iugoslovansiko-allbain- poslov. Najvažnejši pogoji so: določeni strokovni kadri, rezervni sklad sredstev do določenega zneska in določena kavcija pri Na vprašanje, kaj misli o izjavi generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze Nikite Hruščeva, ki jo je dal pred nekaj dnevi v Varšavi, je Branko Draškovič odgovoril, da »presoja Jugoslavija izjavo g. Hruščeva kot koristno za stike med obeima de-žeilama. Vsekakor je pravilno mnenje, da je ureditev stikov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo prispevek k miru v Evropi.« Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve je potrdil vest, da se je Jugoslavija registrirala pri ameriški komisiji za atomsko energijo, da bi dobivala radioaktivne izotope, in izjavil, da je vlada FLRJ določila nekega Slana jugoslovanskega veleposlaništva v Wa-shingtonu, ki se bo povezal s Komisijo za atomsko energijo ZDA. Draškovič je rekel, da Jugoslavija še ni izrazila svojih konkretnih zahtev, da pa bo to najbrž v kratkem storila. Na vprašanje, ali je že dosežen kak napredek v prizadevanjih. da bi odstranili krajevne težave v Trstu, je Branko Draškovič odgovoril, da se obravnavajo vsa vprašanja obojestran- ske koristi za Jugoslavijo in Italijo po redni dipl' plomatski poti. Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve je izjavil, odvisno od omenjenih pogojev pri registraciji podjetja presodi tudi njegovo gospodarsko upravičenost, kar je tudi nujno potreben pogoj. Kriterij za gospodarsko upravičenost ne pride v poštev za industrijska podjetja, ki izvažajo svoje blago ali v večji količini uvažajo za proizvodnjo potrebne izdelke. Zvezni izvršni svet se je postavil na stališče, da se lahko ukvarja z vsemi zunanjetrgovinskimi posli vsako podjetje, če izpolnjuje omenjene pogoje. Razen tega bo z novo uredbo upostav-ljeno tudi častno razsodišče zunanjetrgovinske zbornice, katerega naloga bo voditi postopke za brisanje podjetij iz registra. Nadaljevanje na 2. strani s>ka trgovinska, pogajanja. V PETEK, 29. APRILA, LJUDSKA SKUPSČINA LRS Predsednik Ljudske skupščine LRS sklicuje oba zbora Ljudske skupščine LRS na ločeni seji. ki bosta v petek, 29. apr. 1935, ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine LRS. Po predlogu dnevnega reda bosta oba zbora vsak na svoji seji obravnavala predlog zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ln sklepala o potrditvi statutov nekaterih gospodarskih zbornic, Republiški zbor pa bo posebej še sklepal o odreditvi nadomestnih volitev v 69. volilni enoti okraja Maribor-okolica, razen tega pa obravnaval še predlog zakona o ustanovitvi Sveta za urbanizem LRS, predlog zakona o turističnem šotorjenju in predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci. Po ločenih sejah obeh zborov se bo vršila še skupna seja, ki bo sklepala o Izvolitvi nekaterih sodnikov. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS VČERAJ SE JE SESTALA ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA Dnevni red sej Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev Včeraj ob tl. dopoldne se je sestala Zvezna ljudska skupščina. Na včerajšnjih sejah sta kupščinska domova določila in sprejela dnevni red. Poprej so v Zveznem svetu prebrali vprašanja ljudskih poslancev Ivana Šijtara in Nikole Kmeziča, poslana Zveznemu izvršnemu svetu. Poslanec Šiftar je vprašal, ali je na dediščine in volila, o dopolnitvi moč oprostiti davka na promet za zakona o prometu z zemljišči in po- rezanje gradbenega lesa na žagah slopji, osnutek odloka o spremem- izvajalcev je tudi odobritev" statuta oziroma določiti nižji odstotek za bab in dopolnitvah zveznega druž- Zvezne gradbene zbornice in obrav- Na dnevnem redu Zbora proizvajalcev je obravnavanje osnutka zakona o dopolnitvi zakona o pro-metu z zemljišči in poslopji in 0| davku na dediščine in volila, obravnavanje odloka o spremembah in dopolnitvah zveznega družbenega plana. Na dnevnem redu Zbora pro- IZ DELA LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE Predlog zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del v razpravi gospodarskih odborov obeh zborov Ljudske skupščine lastnike gozdov ali lesa, kadar re- benega plana, osnutke zakonov o navanje tri mesece obsegajočega žejo gradbeni les za svoje najnuj- obdelovanju neobdelane zemlje, o poroeila odbora za prošnje in pri- nejše potrebe in ali je treba plačati občinski dokladi in krajevnem sa- t0žt>e. davek na promet z oljem, kadar ga moprispevku, o dedovanju, o dok- , Skupščinska domova bosta na- proizvajalci predelujejo v oljarnah, toratu znanosti, o pospešitvi tožbe- dalie.ala svoje delo danes ob 9. - - 1 1 ^ A «4 m I m 1 rt /I , X X. Ljudski poslanec Kmezič je vpra- q dopolnitvi osnovnega zakona o SEJE SKUPŠČINSKIH ODBOROV | bilo v celoti urejeno. V smislu zvez- v republiškem družbenem planu za ,7 zakonski zvezi, o ratifikaciji spora- Mandatno-imunitetni odbor Zbo- nega ustavnega zakona lahko ljud-i tekoče leto, je nujno potrebno ta «kih £1 V Voiv^ini^ ki Tn :h Hn zuma ° lls,anovitvi balkanske po- , ra proizvajalcev Zvezne ljudske ske republike samostojno izdajajo vpra-anja rešiti z republiškim za- sloi fimnšir^H Tz zvP/neira „ lču svetovalne skupščine in o državnih | skupščine, je imel sejo, na kateri je zakone s področja temeljne in splo- konom, kajti Izvršni svet v smislu na in č^ta sredstV^ne bodo zaco- Praz,niklh-.Po tem osnutku zakona obravnava, sporočiIo ,judskcga po- šne zakonodaje, če ne obstajajo ---«■« ----------------- tollL k«kn (Ara S0 flržavn' Praznlk> ^ovo leto- • slanca Milana Mičkoviča., ki po za- ustrezni zvezni zakom. Republiški nos t i^ na stale i z pog od b o teh d e H h" ,maj in 2°' "°vember- Vs' « konu o izvolitvi in odpoklicu zvezJ družbeni plan za leto 1955 preda- nosti, nastale iz pogodb o ten ae • k) ^ praznUjejo po dva diu. Ce od- njh |Judskih poslancev ne more več deva, da se bo dvignila proizvod- Zvezni svet bo obravnaval tudi i pade eden izmed teh dni na nede- poslanec Zbora proizvajalcev, nost adbene dejavnosti in poce- gospodarskih odborov obeh zborov poročila mandatno-imunitetnega od- j Ijo, se nedelja ne računa v praznič- ]!er je 0dšel na službo v državno nile sradbei:- storitve’za 12 odstot- ' razpravljali, so obsežena samo taka upravo. Predlog o razrešitvi ljud- kov. Prav tak-> je poudarjena po- vprašanja, s katerimi se odrejajo nega postopka pred rednimi sodišči, Ljubljana, 22. aprila. Danes sta se sestala gospodarska odbora Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Slovenije ter razpravljala o predlogu zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih dei. Seji Gospodarskega odbora Republiškega zbora, ki ji je predsedoval tov. Ivan Maček, je prisostvoval tudi državni sekretar za gospodarstvo LR Slov-nije ing. Marjan Tepina, ki je dal k osnutku zakona nekatera pojasnila. Na področju gradbene zakono- 1 preči eventualno zviševanje s podaje so bili doslej izdani nekateri : godbj določenih gradbenih del. Gle-zvezni predpisi, med drugim Ured- j de na to, da je pomanjkanje ustrez-ba o gradnjah, vendar pa gradbeno * nih predpisov resna ovira, da bi se po očje s pravnimi predpisi še ni mogel doseči ta smoter, predviden republiškega Ustavnega, zakona teh predpisov sam ne more izdajati. V predloženem zakonskem pred' logu, o katerem so danes poslanci bora ter osnutke zakonov o davku ne dneve. S seje Zveznega izvršnega sveta pravice in obveznosti investitorjev ter izvajalcev gradbenih del, medtem ko bo podrobnejše določbe o teh vprašanjih, kot tudi tehnične (Nadaljevanje s 1. strani) Komisija tudi odobri program dela inštitutov, imenuje direktorje ter vodje administrativnih poslov in potrjuje pravilnike o plačah delavcev in uslužbencev inštitutov. DOKLADE K POKOJNINAM UNIVERZITETNIH PROFESORJEV Zvezni izvršni svet je sprejel tudi začasni odlok o posebni dokladi k pokojninam univerzitetnih profesorjev. Univerzitetni profesorji, ki si pridobe ali so si že pridobili pravico do starostne pokojnine, bodo dobivali posebno doklado v višini dodatne plače, ki so jo prejemali tik pred upokojitvijo. Redni profesorji, upokojeni pred uvedbo dodatnih plač, bodo prejemali posebno mesečno doklado v znesku 10.000 din, izredni pa 8000 din. CESTNA TAKSA NA TUJA MOTORNA VOZILA Zvezni izvršni svet je sprejel tudi uredbo o ustanovitvi zveznega urada za cene in razdelitvi dohodkov gospodarskih organizacij, ki proizvajajo za potrebe Jugoslovanske armade. Sprejel je tudi spremembe tarife davka na promet in taksne tarife. Z drugo uredbo so uve- Predsednik republike — častni meščan Slavonskega Broda Mestni Id okrajni ljudski odbor Slavonskega Broda sta Imela »veiano skupno sejo. na kateri so ob desetletnici osvoboditve mesta Izvolili predsednika republike Tita za čast. nega mefičana Slavonskega Broda. Na svečani seji so prebrali tudi brzo- ZA POSPEŠEVANJE V KE1J5KI ZNANOSTI Novoustanovljena unija bo združevala delo vseh jugoslovanskih kemikov skega poslanca Milana Mičkoviča je. treba, da se gradbena dela racional-odbor poslal Zboru proizvajalcev. I no organizirajo, preddela pa pravo-Odbor za gospodarstvo in zako- j časno opravijo, nodajni odbor Zbora proizvajalcev j Za dosego teh nalog je potrebno, i sta imela skupno sejo, na kateri sta da se uredijo nekatera vprašanja s : predpise izdal državni ^ sekretar za 1 vskladila besedilo osnutka novega področja gradbeništva tako, da se gospodarstvo s pravilniki, oziroma dene cestne takse za tuja mo- j zakona o občinski dokladi in kra- zagotovi točno izpolnjevanje grad- navodili. torna vozila na poti skozi našo jevnem samoprispevku. ; 1 benih pogodb ter da se hkrati pre-1 Oba gospodarska odbora sta po- državo. Ta denar bomo porabili 1 za graditev cest. Letos tujim j avtobusom še ne bo treba pla- ^ST ANOVITEV UNIJE KEMIJSKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE čevati takse, ker je Turistična zveza že objavila pogoje bivanja | tujih turistov v naši državi. . RATIFIKACIJA MEDNARODNIH SPORAZUMOV Zvezni izvršni svet je ratifi- j ciral tudi šest mednarodnih sporazumov, in sicer o nujnih ukrepih za preprečitev poplav na ju-; goslovansko-romunskem obmejnem področju, o spremembah in dopolnitvah prejšnjega sporazuma med našo državo in Bolgarijo o načinu proučevanja in obravnavanja obmejnih incidentov, o ( popravilu, obnovi in dopolnitvi < obmejnih stebrov in označb na' jugoslovansko-romunski meji, tr-j » govinski in finančni sporazum, hkrati predstavljala jugošlovan-med Jugoslavijo in Argentino, I ske kemike tudi kot nacionalni sporazum med našo državo in komite v Internacionalni uniji za Italijo o preskrbi goriške občine čisto in uporabno kemijo, v ka-z vodo in sporazum z Avstrijo teri je med 32 državami včlanje-o upostavitvi meddržavnih turi-1 na tudi Jugoslavija. Doslej so stičnih avtobusnih zvez. j v pomanjkanju nacionalnega ko- MTlirt-IVT/™ A MTA | miteja zastokali našo državo v NOVA IMENOVANJA 1 ^ej unyj predstavniki akadem- V ZVEZNI DRŽAVNI UPRAVI | skJega sveti Dosedanji veleposlanik v Fran- Na predlog beograjskega^ in ciji Srdjan Priča je imenovan za zagrebškega kemijskega društva državnega podtajnika v Tajni- so za predsednika nove Unije ke-štvu za zunanje zadeve. Doseda- mijskih društev Jugoslavije iz-nji državni podtajnik v Tajni- j volili strokovnjaka svetovnega štvu za notranje zadeve Jovo! slovesa akademskega profesorja Predstavniki republiških kmetijskih društev ter kemijskih inženirjev in tehnologov iz vse države so že lani ustanovili koordinacijski odbor, iz katerega se je na zasedanju 21. in 22. t. m. v Ljubljani v prostorih Kemijskega inštituta »Boris Kidrič* konstituirala Unija kmetijskih društev Jugoslavije, ki bo odslej koordinativni, kooperativni, posvetovalni in reprezentativni organ vseh kemikov Jugoslavije. Teh pa je okrog 1600. t Novoustanovljena unija bo mične industrije, ki je že več kakor sto let staro, v Jajcu v [pomanjkanju srednjih strokovnih j kadrov, ki bi jih potrebovali tri-1 krat več, kakor jih dajejo naše ! srednje strokovne šole. Fakultete pa ne morejo sprejeti več študentov, ker je njih število omejeno glede na razpoložljiva mesta v laboratorijih. Tudi pouk kemije v naših srednjih šolah je nesmotrn. V tem oziru je najslabše v Sloveniji, saj se kemija pouču- Bosni pa eno izmed najstarejših; je na srednjih šolah danes z elektrokemijskih podjetij na manjšim številom učnih ur ka-svetu. . . I kor pred petdesetimi leti. Na Hr- Novoustanovljena unija si je, vatskem imajo n. . pr. obvezne postavila nalogo koordinirati, praktične vaje iz kemije na sred-sprcmljati ij1 podpirati delo ke- njih šolah, v Sloveniji pa se še mijskih društev, pospeševati raz- pOU^ kemije omejuje, kaj šele, da voj kemične znanosti in uporabo jnislili na praktične vaje. znanstvenih izsledkov ter po potrebi sodelovati v akcijah ostalih' Za šole in prosvetno-žnanst-znanstvenih strokovnih društev veno delo je trenutno zelo pereče in organizacij. Unija bo prirejala vprašanje nabava materiala, saj] -p-TE ODROH' zvezne kongrese za čisto in upo- je treba okrog 85% vsega mate- OBLASl' kemične analize uvažati, ZA ORGANIZACIJO«-^^ drobneje pretresala člene nega zakona ter ga z n spremembami in po ysk a in sta odborov Republiškega . Zbora proizvajalcev sprejela, r log zakona o oddajanju 1 ,, rJ n ju gradbenih del bosta predložila Ljudski skup 1 ni je, ki se bo sestala od ko lltlko in ljudsko ztlra.lmna tzvršnesa sveta tov. Mo .gjne Je sklleal prvo seJ® ,s„k“Lvarovani®: nejfa zavoda za s°ciareiell st® 5 Na skopSčlnl , o ; Zveznega zavoda, ..TOMU bor in Imenovali ,dIreHtod"Jroed sa zavoda. Razen tesa ran, d« crlm obravnavali tudi r'rkJ si|na * o orcana. SjKUI«^ tes:a zveznega organa, v ponedeljek 25. aprila Tehnično pomoč Jugoslaviji bodo naj povečali rispfl V Beograd bo 25. 5?ro3drPr^'*1' direktor za kmetijstvo T-len. S predstavniki Zv®*nspodarsk®JS era sveta. Uprave za S ■P1 ni('tiis .. telinldno pomoč ter ^v*. . na^f!L zbornic se bo razrovarja '’an)z^je nji tehnični pomoči te orR F.\0 Jugoslaviji Kaze. da bo-P« m»lo primeri večja letom minulim Norveška gospodar^, delegacija v „ Sinoči Je prispela v norve«k» Kidričeveffa devetčlanska ostaia gospodarska delegacija, v Ljubljani nekaj dni. SKLICANJE SEJE ZA VOLITVE LJUDSKE SCIN^RS za volita Predsednik odbora J3 kljcUje Ljudske skupščine gprj- 5. sejo odbora za torek, ‘ ,0pju la 1955, ob 10. uri v P° Ljudske skupščine LR=-Predlog dnevnega rea • Volitve in razrešitve so rabno kemijo, organizirala bo se- riala za Kemične ananze uvazau, RfpUBU jovo.—« i stanke, posvetovanja in razstave razlago le 7^ni?A VmnSKE SKt'PSClN .si. • j. Snmrci sekretaria1 ter izdajala publikacije. V spre- neznatna devizna sredstva iz Kapicic je__imenovan__za držav- dr. Maksa bamca. za sekretarja ^ centralnega deviznega sklada, nega svetnika v Tajništvu za zu- j& bil izvoljen akademski prof. nanje zadeve. Državni svetnik dr. Panta Tutundžič iz Beograda, Nikola Cobeljič je imenovan za podpredsedniki unije pa so prof. namestnika direktorja Zveznega dr. inž.^ Božo Težak (Zagreb), zavoda za gospodarsko planira- prof. inž. Dimče Tošev (Skoplje) nje. Dosedanji direktor hidro-, in taž. Bakočevii (Titograd), centrale »Jablanica« ing. Cedo j medtem ko je prevzel posle bla-«CJI „„ prou.o.i .u... , Miličevič je imenovan za direk-' gajnika inž. Jakšič (Sarajevo), javko, s katero je predsednik Tito> ie- j tor ja skupnosti jugoslovanskega Kemija je v zadnjih desetlet-st tal ob deseti ob etn d osvo o ve. elektrogospodarstva. Za držav- jih postala ena izmed temeljnih ZBOKA LJUDSKE jetem in oblastveno "odobrenem centralnega deviznega sklada, L®S organi' statutu je med drugim določilo, (srednje šole sploh ne dobe teh! Predsednik odbora a- RepU-da sklepajo organi unije veljavno deviz), ostalo pa si morajo naba- zacijo oblasti in uprav samo v prisotnosti vsaj dveh viti z deviznimi sredstvi, ki jih: bliškega zbora Ljudske » a za tretjin svojih članov, in to samo uvozna podjetja kupujejo na pro- LRS sklicuje 10. sejo o« g ^ soglasno. stem trgu. V tem primeru pa torek, 26. aprila 195^ , upjčine Najvažnejša naloga unije bo stene n. pr. kilogram čiste labo-, v poslopju Ljudske si udje. za cedai koordinirat? dpln vfla- ratonjske solne kisline nad LRS v Ljubljani, Trg n? njenih društev, kadw se Izkaže «00 din, kilogram čiste solitrne Predlog dnevnega red gve , potreba, in nastopati pri zveznih kislme pa celo 5600 din, medtem 1 nadaljevanje mP ^ * K ko znaša cena pri nabavi z de- zvezi s pripravo predlog« raz- Plenum Glavne zadružne ! ne&a svetnika v Zveznem zavodu znanosti, ki omogoča da narava | org^m kot reprezentet^no^ ta ^ami “ rataegTdevknega obnovi upraTOO-teriteria^ ^. za gospodarsko jilaniranje na daje človeštvu, ki se hitro mnozu Ke^^^o^teio.^ Pospesevata gklada 288 oziroma 400 din. delitvi Ljudske republik^ zveze FLRJ imenovana Leon Rip in ing. Vik-i tisto, kar nujno potrebuje za •bo. zlasti raziskovalna dela in si p0(j0^ne raziike so tudi pri na-Predsedstvo Glavne zadružne zve- tor Korošec, za svetnika pa Dje-; življenje, ustvarja pa tudi nove prizadevala, da se bodo smotrno , . materiala ze FLRJ Je sklenilo včeraj sklicati , Drafe z direktorja Zvezne surovine ki iih v naravi ni V uporabila sredstva, ki jih daje Davl osxa sa maie a a. plenum za 5 maj. Na plenuma bodo i L"ale' resiorja zvezne, surovine, ki jm v naravi m. v . . nnrvl’ V zvezi s strokovnimi kadri obravnavali probleme nadaljnjega uprave za državne materialne nasi državi ima kemija ze staro bKUPnos,x v xa namen, razvoja zadrnžnlh organizacij In pri mTStnllaz'ak«estavo osnutka zakona o «-«*«•-, '',^tilvlurJu “u^1IJ po eno najbolj značilno obdobje našega boja. — V v'tr,j!inc^ ohranjene dragocene in redke muzealije iz narodnoosvo bodil" af' boja. Po ogledu razstavnih prostorov so si gostje ogledali _ ^ hive in muzejsko knjižnico. Na sliki: Zvito okrog kanK1’ mleko, ki se je lahko vložila v drugo, večjo, so prenasa‘ bodeče žice ilegalno literaturo Vprašanja kolonializma in miru Zakaj se Adenauerju mudi političnem odboru konference azijskih in afriških dežel 22‘ apr' (Al P-Reuter), nega orožja in prepovedi jedrskega odborih pripravili ustrezne zakljuC-foutični odbor azijsko-afriške kon ~ ——-V- i ko gre za nemško oborožitev, ne pa glede priprav na konferenco štirih velikih sil ference ’ .ailjaKU‘alrlSKe Kon- orožja za množično uničevanje, ke. ‘učijo, dsT mora* Franriin VrJt° r“°' 2’‘ak?Jšen .sporazum 0 prenehanju Tu pričakujejo, da bo politični (OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«) i Macmilanom. Sociatoo-demokrat- urediti vnrl? ”? mlren oboroževanja in sporazum vseh odbor že jutri začel obravnavati | ska frakcija bo baje spričo nove- Maroka in Al" lunizije, držav o prenehanju nadaljnjih po- zadnjo točko dnevnega reda — Bonn, 22. apr. Danes je vladni bil, kakor so tu objavili, dosežen ga položaja prihodnji tedan za- Zlra’ «kn«nih ; a re_ vprašanje koeksistence. Na plenarni predstavnik sporočil novinarjem sporazum že z Mendes-Franceom htevala posebno parlamentarno seji bodo potem proučili poročila načrt dela kanclerja Adenauerja j (posarski sporazum, posarsko- debato o konferenci štirih. Opo- odborov za kulturna in gospodar- za prihodnjih deset dni — malo- j francoske gospodarske konvenci- zicij0 bi utegnili podpreti nekateri ska vprašanja, Kaže, da bodo kon- ne brez komentarja. Načrt pa11- ' ’ “ J Politi? • ji" • . skusnih jedrskih eksplozij, 3. _ _ Predlo« r»0'i m je sprejel tudi organizacija OZN in sprejem sleher-državf'°"«°--^ ,ora’ naj bi prizadete ne neodvisne suverene države va- vprašanjih bodo v ožjih arabskih °fva“ k ureditvi vprašanja njo, 4. miroljubna koeksistenca. Tu- lucHe n7MegUnCeV na Pod‘a8> reso- di o teh vprašanjil “cije OZN, m Je ostro obsodil plemensko razlikovanje. Iran ai* i*6 ‘ur8ki delegat zase, za in Lih” Llbanon. Libijo, Sudan ferenco zaključili 24. aprila. Davi je turški delegat zase, za r 'u k’ Libanon, Libijo, Sudan Drw1, ,e.njo> v političnem odboru nkUzem resolucij°> ki obsoja kolo- ! dn«fr*dI°^ res°lucije izraža vero v ojanstvo človeka in pravico na- ŽIVAHNA RAZPRAVA o »starem in novem« kolonializmu, toda turški delegat je formulacijo o njem nazadnje umaknil je, francosko-nemško gospodarsko politiki iz vladne koalicije, ki se sodelovanje, moselski prekop itd.). ne strinjajo s socialnimi demo-Dokaj jasno je, da se bodo raz- krati, marveč si prizadevajo formulirati nekaikšno »tretjo pot« o razgovorih z Moskvo, ki ne bi štirih, ustanovno sejo zahodnoevropske t bila ne kanclerjeva, ne socialno-zveze, ki bo 7. in 8. maja v Pa- demokratska in ki bi dajala pr-rizu. venstvo politiki združitve pred Bonn pričakuje, da bo fran- . oborožitvijo. ; že sam po sebi dovolj pove. 127. aprila se bodo začeli v Lon-' donu razgovori strokovnjakov i govori razvijali v znamenju pri-I ZDA, Anglije in Francije o pri-1 prav na konferenco štirih in na pravah na konferenco ' Bonnska vlada za to konferenco še ni določila delegacije. Vse kaže, da tudi še ni pripravila tako imenovanega nemškega programa ! coska vlada deponirala ratifika- j čeprav ga je že večkrat cijske dokumente 5. maja, torej' R. Vujovič rod™ ^ ln pravico na- A , „ „ , , . . , , .___, zanjo, čeprav ga je ze večkrat cijske ookumenie a. maja, torej oWi svobode in neodvisnosti,' Bandung, 22. apr. (Reuter). Na Nehru, ki je poudaril, da je glav- napovedala. Na račun te bonnske j pred prvo sejo zahodnoevropske | VpIpnitBlmijlri Vplikih cil daS P°1Ul6n°. socialno, gospo- današmj seji političnega odbora na naloga konference delati za ^gsnosti in zavlačevanja, ko zveze. Kancler Adenauer najbrž! VeiepOSlimiKI VeilKin SU ®*SKO. Ir ii 1 f,.„ • i i i . , na 7QVifoiro 'Tur/^iio i-t-i Trom rini mir Tronclri ndlpgar AhnčVn TP « , . , u , n 1 mm« Ki m m Mut blttnff*«! naj bi se sestali na Dunaju v začetku maja darvK« gospa- r , ,J ,----T .'7' . počasnosti in zavlačevanja, ko zveze. is.ancier Aaenauer najuiz duh« ’ ku*turno> intelektualno in J® zahteva Turčije m Irana, naj mir. Iranski delegat Abdoh je e ^ razgovore štirih na eni,, zaradi tega ne bo dlakocepil v | . vn° nadvlado nad narodi, ob- na kadar gre za oboro-' razgovorih s francoskim zunanjim mirt VSe 7rst€ kol°nializma in tudi ^lzm^ z vidika nove formulacije chti »vse oblike kolonializma«, na drugi strani, je že sli- ' ministrom, da ne bi nastale nove . narodne doktrine, ki izvirajo ^tari novi kolonializem«, iz- Iraški predstavnik Dzamali je de- v parlamentarnih krogih v težave pred sejo Atlantskega Pariz, 22. apr. (AF Reuter), nietod sile, infiltracije in rovar- zva^a nekoliko vznemirjeno de- jal, da SZ zasužnjuje druge na- gonnu marsikatero pikro šalo. pakta, ki naj bi se je udeležil Francija, Velika Britanija in ZDA ; bato. rode. Drugi dan, 28. aprila, bo pri- tudi nemški delegat. Kancler s° predlagale danes Sovjetski Nekateri delegati so napadli sirski delegat iz- spel z letalom v Bonn francoski Adenauer bo bržčas v Parizu iz- | zvezi, naj bi se 2. maja na Du- . r. . _ •: t>;_____ o i___ , __________—„ n n iu sestali velenoslamki štirih Jenja. 1(U|] ' J^ka delegacija pa je pred- , . . . , - xva sc jc iuui su^ai uci&sai o^r^n. »v-« - ——~ » . , .. . im* sj-* SV-OJ osnut«k resolucije o tem ^ko. komunistično, kakor druge rekel t* razpravi 0 tem vpra- zunanji minister Pinay. S kane- menjal mnenja z ameriškim zu-i naju s^tali veleposlaTuki štirih i7P-Sanj.U’ v katerem med drugim ldeol°gi]e. U Nu je posredoval m ^n- * turški predstavnik svojo,lerjem se bo razgovarjal dva dni nanjim ministrom Dullesom in velesil. V notah, poslanih sovjet- Jzraza t:fVTW7nri1 rlo nro.Vinrl c.rv\r J J . .» 11. •_ .1 _ m ■________ •;__ _______________________ctpmil TllTiamPTUU miTUSt.rST.Vll. nTm2« Sm'pat'je in podporo odvis-ki se bo« za neod-itnajo n f poziva vse države, ki in cil, * ‘em P?dročju še kolonije opozoril, da bi prehud spor uteg- zahtevo j ml privesti razgovore do neuspeha. i Cu En La j je nasprotoval for-in odvisna ozemliaVai llmV0-01'10 rnulaciji o »starem in novem ko-določenem "ok^^p^rnSvis- Titanu«. Arateki delegati so bili različnih misli. Kotelavala, ki nost. o*anovktuhdi 1 £- h edsfiSSUSSS’«, ‘ •nrn* - —, L Bjih imperializma. FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER V LONDONU , zem«, je izjavil, da ne želi skaliti vpra' j harmonije na konferenci. Predsednik pakistanske vlade Francoski zunanji lo spornih zadevah, o katerih je angleškim zunanjim ministrom skemu zunanjemu ministrstvu, so tri zahodne dežele danes od-I govorile na sovjetski predlog, naj bi takoj sklicali konferenco zunanjih ministrov štirih velesil, na kateri bi sklenili državno pogodbo z Avstrijo. V francoski noti je rečeno, da bi se morali pred sklicanjem konference zunanjih ministrov Priprave na stike z ZSSR London, 22. aprila (Tanjug), so jata vse važnejše probleme so- omiliti mednarodno napetost SZ najprej sestati veleposlaniki šti- Cevionsk- • • 1 Predsednik pakistanske vlade Francoski zunanji minister Pi- dobnosti. Potem ko je rekel, da je sprožila pobudo za hitro ure- rih velesil, ki bi določili podrob- Kotelavala ' ministrs!ii predsednik l Mohamed Ali se je drugače kakor nay, ki je bil včeraj v Londonu, bo prišlo do konference zahod- ditev avstrijskega vprašanja in nosti glede državne pogodbe, hčnemu odtT pred,ož“ danes poli-, u Nu, izrekel za razpravo o »no- kjer je z zunanjim ministrom nih strokovnjakov, je pripomnil: *" ” T L"* 0 miru N'0rU °Snulek deklaracije vem in starem« kolonializmu na Macmillanom govoril o stikih z »Prav tako je možno, da bo podari točke- jCg?-V pr?d‘?8 vsebuje bandunški konferenci ZSSR, o pariških pogodbah, o pis avstrijske pogodbe priložnost konvpr.^;-' , lmPrejšnjo sklenitev V debato je posegel tudi in- Indokini in Severni Afriki, je za Sestanek zunanjih ministrov.« vencije o kontroli konvencional- dijski _ ‘ “ . - - . ministrski Vzdušje sodelovanja ^v^kSvT-i-ET mnovlm velikem uspehu, konference, da njecova dežela odkrl- staltščlii udelAio v sledlščih tn tosrčno spoštuje načela mirne koeksl. videti ncnremA^M.'- kl 80 MU često stence. Pojasnil je sprejemljivo sta-m ohranill ^Vi, e, so upostavili lišče o vprašanjih, kl so za sosedne !°v»nja. Velii/J J? trezncca sode- dežele najbolj pereča: o položaju štele Prizadeval. „Tl.Vla udeležencev sl vilne kitajske narodne manjšine v moglo ’ 86 vsemu, kar , deželah Jugovzhodne Azije In o tako 8a, svetu nrioiTi« P°l°ža.1 ln stike I Imenovani razdiralni dejavnosti. Tr- »«'e, da bi 80 81 prizade- dl] je, da se Kitajska ne bo vmeša- 11> šlrokoermi^ .?T. duha strpno- vala v notranje zadeve drugih de. n to se jim tP ♦ rai'unevanja. žel. Ču En Laj Je rekel: »Naporom pn,.„„ , 1® tudi posrečilo. kitajskega ljudstva je treba pripisati, fenco ohrnii”. P°«kusl, ki konfe- da je revolucija zmagala. K tej zJ5aSi J®v, se v 8n,er trenj ln zaostri n' pripomogel nihče od zunaj. Tega 1 so uhr!u? Posrečili ln delegatom" ne morejo zanikati niti ljudje, kl jim vadi vpčSp‘ ‘c 11 a svetu takšnTh fi*> da’"b‘ “ Storilf drugi’ smo proti J® zm,ig,u ko Preveč. V Bandungu z«nanjemn vmešavanju v naše notra-ilos 1,,: BaJa resnica, kl so ln m.L nie zadeve. Kako bi potemtakem mo-pledhSfa ln al,: različna politična s" tcžltl P® vmešavanju v notranje henlh ,i -n nazori ter razili-U* zadeve drugih?« bePrcmaBH?1 P08ameznih držav niso Na koncn le f'n En LaJ Predstavnlii ovlra. da se jnih, *! I predstavnike vseh dežel, naj obiščejo Pogajati 5 ne M mogli sestati hi Kitajsko. »Na Kitajskem Imamo pre. I? n goto vil? Jle bl Paskali stiklllšč f°vor: .Bolje je videti enkrat, ka-Jandiing J/.«8 nPnth koristi Se več ! ko s,I5atI stokrat ■ felJlvo tSu ie ^ možno in NI dvoma, da el je kitajski pred-lrazlte. 1 so razlike posebno stavnik v Bandungn prizadeval upo-BanH.. xi i staviti in ohraniti duha sodelovanja, neforn*1! ‘o omogočil stiko^® mnogimi ni« S osebne stl-ganl,T 8lcer uradno i Takšnih »o slratl- ne narezati* p‘ V^11 "r' ah !®8tanek Cu P„ Y , Poff|oJmo sa- eo t?rt.?,®®.m Van Va ital8 i.Z Rom«Iom bn« 8tlkl maih^ -1 aJak°nom. Mar Si®*" sairrs1' Ra«, ■■ss-aJH"vs&rt oove™'1' ,, Praks., da ho med narod?T° me" mogli državnik”11,)"1?,1' da 80 Posa. vzduli. da. le nastalo !>rlp0‘ to so v Londonu pozdravili kot Hkrati francoska vlada predlaga, koristen uvod v razgovore štirih, naj bi bil sestanek 2. maja na o širših mednarodnih problemih, j Dunaju. Potres ie razdejal mesto Volos v Vzhodni Tesaliji Atene, 22. apr. (Agencija Atene), rajo ukrepe krajevnih, civilnih in Potres, ki je nastal te dni v Vzhod- vojaških oblasti. Vojne ladje, leta- de, ko bodo razpravljali o nem- v tem delu sveta, škem vprašanju. ! Uradni predstavniki Foreign ni Tesaliji je prizadel zlasti mesto la, avtomobili m druga vozila ne Pinav ie Doudaril da ie bilo Officea so izjavili, da sta se Volos. Na obali so nastale tri vzpo- nehoma prihajajo v mesto in z nji- na vferaišniih razgovorih s pred- Francija in Velika Britanija spo- redne, približno 1 km dolge razpo- mi zdravniki in bolničarke, zdrav- stavniki britanske vlade u^otov- razumeli, da bo delovna skupina j ke. Hiše so ondod tako poškodova- stvene potrebščine, šotori in živila, lieno, da obe deželi podobno pre- izvedencev zahodnih velesil pri- ne, d« v njih ni moč stanovati Ne- Število žrtev še ni dognano. pravila poročilo za zunanje mi-1 poškodovanih je e nekaj poslopij , VoIf>s fefHo največjn meslo y , nistre, ki se bodo v začetku . « armiranega betona. Dva velika domala 60.000 pre- _ . , . maja med konferenco Sveta mi- hotela, zgrajena iz armiranega be- -J J Cu En Loievi razgovori , nistrov Atlantske zveze sestali tona sta zunaj nedotaknjena, notra- * • i v Parizu. nji zidovi pa so docela porušeni. Atene, 22. apr. (Tanjug). Po Nocoj je predsednik kitajske j y pristojnih britanskih krogih Novi potres sredi Volosa, je da- potresu, ki je te dni prizadel Vo-vlade in zunanji minister Cu En jz javl ja jo, da stališče SZ na-, vi zaključil katastrofo v tem tesal- los in njegovo okolico, je ostalo Laj priredil večerjo siamskemu Sprof} konferenci štirih še ni do- skem mestu. Zdaj so v mestu raz- brez strehe malone 100.000 ljudi zunanjemu ministru Vaitajakonu ceja jasno. Zahodni zunanji mi-1 dejane malone vse hiše. Razen mesta je bilo prizadetih še in filipinskemu delegatu generalu mgjj-i bodo na pariškem sestan-1 Na kraj nesreče so prišli pod- 28 okoliških vasi. Gmotna škoda Carlosu Romulu. i razpravljali, kdaj bi se za- predsednik vlade Panajotis Kanelo- je ogromna in pomeni hud uda- v I I r i . J! ____ — ..1 —• •«_ X_ J.— J.1«. 1,* > »•/»/» rrr\ rr»*Slr/\ rfnorv^n Ti državniki, ki so se v sredo fela konferenca, pa tudi vpra prvič srečali na večerji kot gostje j šanje formalnega predloga Mo-indijskega ministrskega predsed- skvi o razgovorih štirih. Zahod- pulos in še dva ministra, ki nadzi- ! rec za grško gospodarstvo. kar je vsekakor razveseljivo ln koristno. O. M. nika Nehruja, so nadaljevali raz govore o azijskih vprašanjih. Danes se je Ču En Laj sestal tudi z japonskim delegatom Ta-kasakijem. ne velesile se docela strinjajo, da je treba zelo skrbno pripra- j viti sestanek z ZSSR. Osnovni ; namen konference štirih bi bil,: kakor misli britanska vlada, OSTRA BORBA ZA DELAVSKE PRAVICE V TRSTU Nova provokacija v ladjedelnicah Tudi nameščenci poldržavnih ustanov stavkajo zaradi prenizkih plač (Od našega sodelavca) spenzijo kaznovalo one delavce, ki so ob objavi protidelavskih Trst, 22. aprila. — Danes so v ukrepov zapustili delo, pa so po- D8tvVrjanTw,li° T hondunvn ladjedelnicah Sv. Marka suspen- tem, ko jih je ravnateljstvo su- 8tavnn!,rV® P^hno odiiiVT®!0*11 } dirali 151 delavcev, 7 pa so jih spendiralo, vdrli v obrate in jih n®katcrih dru»?h!lc' Indlk!' Biirmc^ln ^Pustili z dela. Ravnateljstvo znova zapustili šede, ko so jim za- 5 dežel. Tndi kitajski ladjedelnice je z enodnevno su- ——'-1! - 7 pa so jih spendiralo, vdrli v obrate in jih Openci se upirajo 2ftPlembi prosvetnega doma, ki so ga po vojni sami obnovili grozili z novimi represalijama. Ponovne suspenzije z dela in odpust sedmih tovarišev je med delavci izzval veliko ogorčenje. Odpustitev delavcev krši sporazum in pogodbo med tovarniškim odborom in ravnateljstvom, ki določa predhodno posvetovanje med obema o upravičenosti od-, Trst, 22 »-uvT.il pustov. Zato menijo, da je zadnji ehi, ko j aDrila. Komaj dan za klic ukrepa o zaplembi prosvet- protidelavski ukrep ladiedelni-‘Andrej C0k brcxsvetno društvo nega doma na Opčinah, je pokra- škega ravnateljstva zgolj nova Jlega komb.Tri ^Dtevalo od vlad- j inski komisariat za italijansko provokacija, s katero skušajo do-—^ ja dr. Palamare pre- mladino obvestih sedanje upra- ! kazati, da so delodajalci absolut- ------------------vitelje doma, da morajo izpraz- nL gospodarji tovarne in da ne U . niti prostore do 25. t. m. V na- priznavajo delavskih in, smdikaL- «011011 Menderes sprotnem primeru grozijo z za- n’b svoboščin, ki so si jih delavci konskimi ukrepi in s tožbo. Beoi Pr»de na obisk v dolgoletni borbi priborili. uradu za delo, so bila ponovno prekinjena in se bodo nadaljevala šele v sredo. Zastopniki industrij-cev vztrajajo na svojem stališču, a tudi delavci ne popuščajo. Položaj je precej resen in za sedaj ne kaže na kompromisno rešitev, spora. Ze drugi dan pa traja stavka | uslužbencev poldržavnih ustanov in je tudi danes stoodstotno uspela. V stavki, ki se bo končala jutri zvečer, sodeluje okrog 1000 nameščencev. Danes so napovedali še 4-dnevno stavko srednješolskih profesorjev. Nehru, U Nu in Naser v New Delhiju pred odhodom v Bandung - Z VSEH STRANI SVETA OZN ATOMSKA RAZSTAVA Washington, 22. aprila. (UP). v _ , - , , I __ -« « v i , j* IT aMllUgžužl, m. dpi nu, (ur j. v Domače prebivalstvo je ogor-1 V Oikviru Splošne borbe proti okviru ženevske konference atomskih čeno zaradi nezaslišane zahteve. antisocialnim in protisindikalnim strokovnjakov bo letos poleti tudi ve-vlade g^Adnari1 Pokrajinskega komisariata, ki ho-1 ukrepom ladjedelniškega ravna- j r^avt j !J.redsednik ’ n apr' (Jug°press). ^enderes iJf vlade g. Adnan pri-^ v Beograd n^^ljalTi3 uradni obisk. vlade g Fasit*^^^podpredsed- tajnik ministrstva11 za I rodovalnice na Opčinah. Domači- ' že’ v drugih obratih omenjenih ; NamStntk'Jenerainega'jajnlka_ kon- J® ZadoTro -NT • -... .. -.......... , hder*ho »*ouc ti. /iUIiilll * — ' | ,, * . « .» . «j j nega maici'laia zd aiuuuMvc ija na področju ^ Pošiti^r' ,Razen Jugoslaviji vam. Ujah izotope še 50 drža- valstva, kajti je dvorana v pro- vodstvom predsednika svetnem domu edina na Opčinah, dikatov Srbije Dragi Stamenko-kjer lahko nastopajo slovenske viča. Delegacija potuje skozi Mo-dramske skupine kakor tudi slo- skvo in bo jutri nadaljevala pot vensko narodno gledališče za j v Peking, kjer bo prisostvovala Tržaško ozemlje. I proslavi 1. maja. VELIKA BRITANIJA DELEGACIJA SOVJETSKIH SINDIKATOV V LONDONU Moskva, 22. aprila. (Tass). Sovjetska sindikalna delegacija pod vodstvom tajnika CK sindikata stroj ni- INDONEZIJA ZEMELJSKI PLAZ ZASUL VSO VAS Djakarta, 22. aprila. (AP). Ogromen zemeljski plaz je v vasi Paka-siran na srednjem delu Jave zasul skoraj vse prebivalstvo. Nesreča se je pripetila v noči med nedeljo ln ponedeljkom. Pri življenju sta ostala samo dva vaščana. Velikanske plasti zemlje in kamenja, debele po 5 m, so docela razdejale vseh 46 hiš v vasi. Po velikem neurju v februarju so oblasti opozorile vaščane na nevarnost plazov z bližnjih gora se ti niso hoteli odseliti. ZAHODNA NEMČIJA INCIDENT NA MEJI MED OBEMA BERLINOMA Berlin, 22. apriila. (Reuter). Policija je sinoči objavila, da jt neka vzhodnonemška rečna patrulja zadržala zahodnoberlinsko caTinsko pa-trulno ladjo ter aretirala 4 člane njene posadke. Incident se je pripetil pri otoku Haffelu blizu meje med zahodnim Berlinom in sovjetsko cono. TURČIJA DEMONSTRACIJE ZA CIPER Carigrad, 22. apr. (AFP). V Ankari in Carigradu so včeraj izbruhnile študentske demonstracije v smislu sklepa Študentske zveze, da bodo 21. april v Turčiji praznovali kot »dan Cipra«. V Carigradu so študentje po svojem zborovanju v sprevodu odšli vendar . pred grški generalni konzulat in I vzklikali: »Ciper je turški 1« DESET LET GOSPODARSKEGA VZPONA NAŠE RUDE PREDELUJEMO 2DAJ DOMA Pridobivanje kovinskih rud so jojizvodnjo sicer ni povečala. Ker pa v novi Jugoslaviji močno razširilo, i moramo predelovati siromašnejšo Odprli smo vrsto novili, sodobno rudo, smo morali njeno proizvodnjo opremljenih ruudnlkov in razširili j precej povečati. Zdaj odpiramo nov stare. Toda bolj kakor povečanje ru- 'velik rudnik bakrene rude v Maj dan-darske proizvodnje j* ca razvoj v peku, ki nam bo omogročil nadalje prvem desetletju po osvoboditvi zna- j povečati proizvodnjo bakra. KvaJi-čilno, da smo začeli rude doma pre- 'tetno pa se je predelava bakrene rude delovati, medtem ko je bilo v stari j bistveno spremenila s tem, da sro« Jugoslaviji naše rudarstvo le suro- z zgraditvijo nove elektrolize bakra vinski privesek tehnično razvitih* dežel, kamor smo poceni izvažali rude ali rudne koncentrate, medtem ko smo morali za drag denar uvažati iz naših rud pridobljene kovino in polizdelke. Zaposlitev rudarjev v naših rudnikih je bila odvisna od tega, ali je tujina pripravljena odkupovati naše omogočili podvojitev proizvodnje elektrolitičnega bakra, ki smo ga začeli sami v veliki meri predelovati v polizdelke, in to v novi valjarni Sevojno in v novi tovarni kablov v Svetozarevem. Tako y bodoče ne bomo več Izvažali niti elektrolitičnega bakra, ampak predvsem polizdelke iz bakra. Pri elektrolizi surovega bakra RUDARSTVO v milijoni h ton: 1*9 METALURGIJA v tonah: 66.700 1939 195*» 1939 I9b*t «939 19&V železna bakrena jvinčeno ruda ruda cinkova r. 27.000 13 650 1939 195** 1939 19SV 1939 195«* elektrolit, rafinirani jurovi baker svinec cink pa nam ostane doma zlato, ki se pri tem izloči. Najbolj smo v prvem desetletju nove Jugoslavije razširili proizvodnjo svinca, ki je postal na področju metalurgije naš glavni izvozni predmet. Proizvodnja svinčeno-clnko-ve rude je dosegla že dvakratni predvojni obseg. Še bolj kot v državnem merilu se je povečalo pridobivanje te rude v Sloveniji, saj smo lani v Mežici nakopali že 367.000 ton te rude nasproti 109.0C0 tonam v letu 1939. To rude. Le malenkosten del nakopane železne rude smo ob nerazvitem železarstvu predelovali doma. To pa je bilo včasih za naše rudarje usodno. V letih svetovne gospodarske krize nismo imeli kam izvažati naše železne rude in je njena proizvodnja padla od 431.000 ton v letu 1930 na komaj 27. kratkomalo prodana in še dragocenega kadmija. i nekaj kosov Iz prihodnjega leta. V zvezi s predelavo svinčeno cin- | Da, in Prvomajska ima nove ku-kove rude smo začeli v velikem ob- j polne peči in sploh sodi V kate-segn izločati iz svinca tudi srebro gorijo nacionalnega ponosa. Kako in bizmut. Tako je proizvodnja ! je tu vse urejeno, vse v nekem srebra narasla od predvojnih 1339 na višjem smotru in ljudje se mi zde 90.000 kg in proizvodnja bizmuta, ki kot majhni vijaki sredi svetlih natančnih in sto površnih novi- I je nekako šlo. Se cinusovega olja, kjer sem se ga 1 čisto malo ga je še. parnih le malo preveč nadihal. In v skovska ulica in tova . ne- kotlov in »Prvomajska« ne* j0 resnična stvar, ki Je j? y k dejstvom, ki živi zanj »Plivi« so strupi. Ta naša največja lekarna je pričela sedaj izdelovati antibiotike: penicilin, streptomicin in kloromicetin. To1 časopisih in govorih. ,terial» da na del tovarne elektromotorjev in električnega taa, »Rade Končar« v Zagrebu In perspektive so spl°b bo Sava postala reka, ka .^en1 skozi mesto. Teren naj bregu utrjujejo, da ooa ^ zidali in velesejem se do ^ in temelji v Trnju so z m0St in čez dve leti bo tu n gjnjev' Avtocesto gradijo skozi ^ob10 nimivo se mi je zdelo n. pr., da ko, le še majhen ^odo Pogled sodi v poglavje o sodobni medicini. In kot se vse druge, ali vsaj večina tovarn, tako se tudi »Pliva« rada pohvali, da svoje izdelke vozijo v 16 različnih držav. Take stvari danes 'veljajo kot potrdilo za kvaliteto. Le še o dveh kolektivih. Za- pr., da aaj, ic oc - i r!yor hočejo Brazilci kupiti celotno i tranzitno zvezo, in koio staX je, proizvodnjo neke zagrebške to- i pomaknili dalje na Jus- Bpr T- '------------------------ J čeprav lep in hrani tOJJ*-„ tu, minov. Tričetrt stole^fL^ola S®* ko je bila hrvatska vse®3 le velika vas. m koiiKvedo & tega, kar ljudje vse ze og0, tudi to, da bo m milo ^ mnogo časa, preden do mern0, Toda prenagliti se le n resumirajmo danes Morcja to dejstva: presenečenje. eneČ^ lahko imenujemo res P , jjjti nje, sicer pa tako vame. In to prav tiste, ki je pred nedavnim še imela težko milijonsko škodo, ker so bili njeni izdelki tako slabi, da jih niti doma nismo mogli porabiti. To je tista znana štorija o pomičnih merilih za kovinarje. Najprej so jih v celoti kupovali drugje, potem pa bo kupili material in jih naredili doma. Rezultat je bil nezadovoljiv, kakor pravimo stvarem s tem nepravim imenom. Potem je bila škoda in ljudje so šli -vase. Inženir je lomil nova merila, ki nje, - -rh-vomajf'- in prav je, da ima »Prv^V ^rože vso letošnjo proizvod J ^pjji bo bila napačno izdelana. Ljudje i dano in da bi Brazilci r so kleli in pričeli delati iz doma- vsa tehnična čega materiala. Jesenice. Potem ■SSSo sli svojim staršem. Sestra je očita la neubogljivemu bratu takole: Ljubljana, 15. II. 1926. Dragi brati Z'imaš pravice jeziti se, če Ti rečem, da si pozabil name in na mamo in na vse mesto. Tu smo Ti na šli zaposlitev, a Ti nočeš priti. Tvoj ] oklic Tl je ljubši od v^eg. in to v tujcn daljnem svetu, daleč od mene in mame. Raje imaš zdaj tiste kraje tam, ko pa si se šolal, si poznal samo nas. Odšel si daleč zdoma, v tuje kraje, na tuje ognjišče, da bi na njem razpihal plamen. Zakopal si se v siromašno vas in Tvoj odgovor na naše pismo "e glas’: ,K Vam pridem kasneje/ Menda ne misliš priti takrat, ko boš upokojen?« Odgo-or je po naključju^ prišel otrokom v roke leta 1931, Pismo je otroke vanjo Dalje je bila pisava nečitljiva. Učitelj se ni ločil od svojih učencev, od šole in ljudstva. Vojna ga je zalotila za katedrom in ga pahnila stran. Kam? Toda ljubezen ljudstva, spomin nanj kot na prvega učitelja te vasi živi v dušah njegovih učencev in zdaj na zidu razreda v novi šoli visi njegova fotografija, za šolo, v hladu višnje, kjer je učitelj najraje počival po napornem delu, pa stoji spomenik, posvečen prvemu učitelju, in na njem piše: »Tvoje ime bo ostalo sestavni del vseh naših imen. Semkaj Te je privedla želja, da bi nam pomagal. Zato ti dolgujemo neizmerno hvaležnost. Mi, Tvoji učenci smo Ti postavili spomenik z željo, da bi se oglasil, če si še živ.« DUŠAN JAPUNDZO PERIFLEX VISOKOELASTIČNA SKLOPKA vsestransko uporabljiva v rudnikih in cementarna pri vseh pogonskih napravah in postrojenjih HIDROMONTAZA KMSi 1. MAJ PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE IN ČESTITAMO SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA »LJUDSKA PRAVICA« 5 Aktualna gospodarska In politična vprašanja dnevnem redu seje iniciativnega odbora SZDL bodoče koprske skupnosti komun bila danes seia^1 ^ ^o-pru je spremljajo našo politiko. Na sestan- sanja novega plačn.ega sistema in SZDL bodoče '?,cla ^ne8a °dbora , ku so kritizirali posamezna gospo- druge probleme v podjetjih. Inicia-komun. Na dn » °^rs } skupnosti : darska podjetja zaradi izigravanja tivni odbor bo sklical sestanek ko-P°ročil0 Albin'tiVrJe^1 r u ^)° I gospodarskih predpisov. Sklenili so, misije za sestavo tarifnih pravilni-aktualnih «< ujca ° nekaterih da se bo morala SZDL v prihodnje kov vseh okrajev, kjer bodo pregle- vpraAaniiK Sospodarsko-političnih odbor sklenil H fa' razPravi Je nizacije SZDT , m°rale 0rga- vati n'„aktivneje prepreče-se „“ l!V"e Pojave lokalizma, ki Podjetni' ')aJ° zIasti v nekaterih Sa ™ ‘n ‘Udi na terenu- Sociali-razpravf>eZa organizirala obširno družen ° z,veznem in republišem maaala r. P Bolj bo tudi P0' nim svetom in liprav- ki Premalii nlal°V”i Promet z Italijo železniške postaje v Novi Gorici ° -!!,'^If.Vnei,11 Popisu gospodar- Novi Go izvoz prek rici pusiaje v Novi in uvoz n™?6 namreC c«>oten i sPn«o tega V SeŽan‘’ ki 'e k°nferenci L- obremenjena. Na Novi Gr\r • ^ '!a V Četrlck V moč znaten'/! S,°, ,meniIi- da bi bilo med obema Hr^ 68® Prometa prek nov™ državama preusmeriti je. Zn^°«onske železniške posta- Pozneje z«r°nH? '[g<>vine bi ,ahko Vrtojbi. ' obmejno postajo v bolj poglobiti tudi v ta vprašanja dali ali so norme postavljene de-ter hkrati aktivneje spremljati vpra- jansko stimulativno. Skoraj povsod zvišali tarifne postavke vendar ponekod le administrativnemu osebju Komisija za pregled tarifnih lavcem v proizvodnji z določeva-pravilnikov koprskega okraja je te njem nerealnih norm, kar pa dedni zaključila svoje delo. Skoraj stimulativno vpliva na storilnost vsa podjetja so že sestavila tarifne posameznika in celotnega kolektiva, pravilnike, ki na splošno ustrezajo zakonskim predpisom. Le ponekod je bilo nekaj nepravilnosti pri izpolnjevanju obrazcev. Značilno je, da so skoraj vsa podjetja zvišala tarifne postavke in s tem tudi povprečje plač. Ponekod je to zvišanje j opravičljivo, drugod pa so bile v j tem oziru storjene napake. Nekatera podjetja so zvišala tarifne po- O. Množični izlet na Čebine Mest m komite ZKS in mestni odbor SZDL Trbovlje prirejata to nedeljo v okviru proslav v počastitev desetletnice osvoboditve množični izlet na Čebine, kjer je 1 bil leta 1957 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, stavke administrativnemu osebju, Razen prebi^tva iz rudarskih delavcem v proizvodnji pa so tarifo Z-^ i’"1 iv K , 1. v, Hraistnmka se bodo množičnega iz- občutno znižala. Zlast, je značilen j tudi prebivalci iz primer piranske ladjedelnice, kjer n , - c - r Krškega «„ z,a„l povprečje pl,« „ 700 din. , ““SJST N, pri tem pa so znižali najnižje plače za 900 din in zvišali najvišjo za fiOOO din. Nekatera podjetja opravičujejo znižanje tarifnih postavk de- io in ono iz Kranja ekonomska srednji sola v Kranju sk°-komerciaZo"jk^ia. ekon&m- ‘ako upamo, da bomo z novim Vajo v Kraniu • nanlera- šolskom letom v Kranju spet dobili sko srednin Pre*‘ ekonom- ekonomsko srednjo šolo. že imeli J , ' LR't0. 80 v Kranju l^1- da b0 preve«'linH-’ lLe.r,S0 ?le' Z okrajnega plenun^a brazbn t> ' eve(- 'Judi s tako izo- o • i* G°spodarsif^ ki «a jc napravi- Socialistične zveze za Skesa odbora T' .0krajne8a >jud- i Gorenjsko sProtno. Na m r* KJ’ ,JC- Pok.azal na- Kranj, 22. apr. — Danes dopolni zaposleni ! ■ kjer ^ morali dne je bil plenum SZDL za Gorenj-n°TOsko izobm 'i' S srfdnJ° eko- sko. Osrednja točka je bil družbeni z n**jo izobrn7h >CV° ,ve^na ljudje plan. Raztolmačil ga je tov. Kristan, °- Za tiste, ki delajo predsednik OLO Radovljica. Na tem plenumu so bili sprejeti mnogi važni sklepi. 1 sedaj na teh mestih in nimajo dovolj izobrazbe, pa nameravajo organizirati večerno ekonomsko šolo. Tako upamo, da bomo KUPIMO PLOCeVINO ali Prej) do IT 30111111 na* °’40 do i o I; dunenzija od trde. ’ Poltrde ali OKOVJE«, Kamna gorica J 147 slavi, ki se bo začela na Čebinah ob 10. uri na zgodovinskem mestu pri »Baiririču«, bodo sodelovale godbe in pevski zbori iz rudarskih revirjev. Po proslavi pa bo na Čebinah partizanski tabor, na katerem se bodo v spominih na nekdanje borbe spet srečali borci iz vsega Zasavja. Zlet rudarske mladine Slovenije v Trbovljah V počastitev desete obletnice osvoboditve bo v nedeljo, 8. maja, v Trbovljah zlet rudarske mladine Slovenije. Hkrati bo ta zlet priprava na festival delavske mladine, ki bo 22. maja v Kranju. Priprave vodita komite LMS in SZDL mesta Trbovlje. ____________ »Partizan« bo razvil prapor Ljudski odbor mestne občine Kamnik bo botroval društvu »Partizan« Kamnik pri razvitju društvenega prapora in mu bo ob tej priiložnosti dodelil 25.000 dinarjev. Prapor bodo razvili junija. Nekaj drobnih iz Kamnika JOTMim pohištva 0Va gorica Proda tovorni avtomobil 4t- * Interesenti • . Prihod v J Javijo toeen v°zilo doma. ’ da zadrži™ Vsi niso upoštevali predpisov o škropljenju sadnega drevja Posebna ekipa Kmetijske zadruge Nevlje je na področju občine Kamnik pravočasno poškropila sadno drevje. Ko so končali, so pa ugotovili, da nekaj kmetov ni hotelo upoštevati predpisov. Tako se bodo morali le-ti j zagovarjati pred občinsko komisijo za kaznovanje prekrškov. Dela na cesti Kamnik—Trzin Uprava za ceste LRS nadaljuje dela na cesti Kamnik—Trzin. Sedaj odstranjujejo rušo z nove trase na odseku Duplica—Mengeš. Konec maja pa bodo verjetno začeli asfaltirati prvi odsek ceste Kamnik—Duplica. Za cenejšo hrano Ljudski odbor mestne občine Kamnik je sklenil, da smeta obe kamniški menzi, ki sta v sklopu gostinskega podjetja »Grozd« porabiti 10®/« prometnega davka od prodaje alko-kolnih pijač za pocenitev prehrane. Pomoč za nabavo gasilskih siren Gasilska društva na območju Kamnik bodo tudi letos prejela podporo mestne občane. Tako do prejelo osrednje društvo Kamnik, ki je v skupini A, 320.000 din. Iz teh sredstev bodo morali prvenstveno nabaviti posebne gasilske sirene za opremo gasilskih avtomobilov. Ostala društva Duplica, Nevlje in Tunjica pa bodo prejela po 60.000 dinarjev. GLAVNO PREMIJO 500.000 DINARJEV ŠPORTNE LOTERIJE JE ZADELA SREČKA STEV. 776143 PRODANA V CELJU DOBITNIK SE SE NI JAVIL. 'M’ Cio-mk, ki živi *z& Ljubitelj-vrtnar in paznik ptujskih parkov Kdo v Ptuju ga •*c Pozna? Kadar ga ^'čaš na cesti, se ",J mudi. Pod roko • avadno nosi sadi-( ke in v žepu škarje za obrezovanje grmi-pi| CevJa* Tudi v gostil-n: »Pn pošti«, kjer - • || °heduje, ga vsi po- | znajo. Po obedu pre- P0Ve- 'cakšn"6,.^15 ter Ve> i e Časopis ter ^ttt naza ^akSno križanko in ^Posten in Pa:k' Posebno pomlad obedu, fp V a's^‘1 sploh ne pride mi ° dela 11113 8 svojimi PozaK( _ 2artu in irmifcvi™ “^kanii Ji ela ima s svo na je,,3™ ln. grmičevjem, da «• Matevži?? * clanes tova- ler po * §a pogrešajo v menzi. Pove, dl vedno kakšno glasno Jv • v°lno. n!;LParke J® urejeval že pred so t: 3’ katera je takrat za- ktlo, j^0 as a visoko. Hudo mu je v^»m>ardiraii !nfd vo;lno zavezniki J 1 mnogo n niSk1 most in uni-0 ZapuSf„nrOVja v Parku. Vse je v°lnt 2orj(i, ° ln uničeno, ko je po hasade skrbeti za parke in je ° neea drevja. Povsod v eti sadove njegovega dela. Pomladi, ko se parki razcveto, hodi okrog in pazi na vsaik cvet, na vsako vejico. Koliko se prejezi, kadar mu brezvestneži polomijo veje in potrgajo cvetje! Tedaj je njegov glas slišati po vsem parku. Včasih pri delu tudi zgubi kakšno stvar alt pa kaj pozabi. Samo svojih številnih gojenk ne pozabi nikoli. Anton Matevžič je upokojen bančni uradnik iz Cirkovec na Dravskem polju. Te dni bo obhajal petinšest-desetletnico. Ko sem ga obiskal v skromni sobici, mi Je prišlo na um. kako je mogel bančni uradnik tako vzljubiti rože. To sem ga tudi vprašal. »Vidite,« mi je povedal, »sem kmečki sin in že od mladih nog ljubim cvetje. Ta smisel za cvetje mi je ostal. Ni mi toliko za plod, le cvetje ljubim. Nekoč sem v Halozah pol ure občudoval cvetočo češnjo . . . Mnogo sem potoval po Italiji, Franciji, Nemčiji ln Avstriji in povsod so me parki posebno zanimali.« Več redkih rastlin Je sam vzgojil. Kar Jih ne posadi v parku, jih ponudi Ptujčanom, ki imajo vrtove. Nikol', nič ne zahteva za svoje delo, dela iz ljubezni, potrpežljivo in vztrajno. Večkrat sicer potoži, da ja zbada v križu in da mu nič ne pomagajo. Kadar mu kaj polomijo, : pravi, da bo vse pustil, pa takoj dela naprei. Ne more se ločiti od svojih rož. V sobi ima na stenah slike Ka-simirja, Gasparija in drugih slikarjev, na omari pa botanične knjige. ! Pokazal mi je tudi semena, ki Jih še ' ni posejal. Same redke rastline. S ponosom mi je povedal, da se mu vse prime, kar zasadi. Potem sera mu omenil Muzejski park, ki je ves njegovo delo. O tem parku govori s posebno ljubeznijo. Tam so nasadi bolj v pouk in letos bo poskrbel, da bc na posebni desk! narisan načrt nasadov in vsaka rastlina omenjena s ' svojim imenom. Preden sem se poslovil, mi Je s skrbjo rekel: »Nič ne vem, kako bo, ko se jaz poslovim ' od svojih rož... Le kdo bo skrbel zanje?« . Na oknu ima samo eno rožo — i Kamelijo. Vse drugo odnese v vrtove ■ in parke. »Kaj mi hasnejo rože v ! sobi,« ml Je povedal, ko sva odhajala po stopnicah. »Cvetje spada v naravo.« Ko sva se pred vežnimi vrati poslovila, je z velikimi korald od hitel v partr ... M R. =Z=A=D=N=J=E=V=E-S= I ODMEVI S KONFERENCE AZIJSKIH IN AFRIŠKIH DEŽEL Skaljeno ozračje v Bandungu zaradi turško-pakistanskega predloga o razširjenju pojma kolonializma na Vzhodno Evropo Bandung, 22.. aprila. Poskus razširjenja pojma kolonializma na Vzhodno Evropo, ki ga je včeraj sprožil Kotelavala, je danes vse dopoldne zaposlil vodje delegacij. Najvažnejši momenti s te seje so naslednji: Prvič. Proti pričakovanju Cu En Laj ni reagiral ostro, temveč pomirljivo. Ni se spuščal v bistvo obtožb, temveč se je zavzemal za to, naj se konferenca izogiba ideološke diskusije in nadaljuje delo v harmoničnem duhu za razvijanje sodelovanja vseh afriško-azijskih dežel. Drugič. Cejlonski premier je umaknil svoj predlog o razširjenju pojma kolonializma na Vzhod, no- Evropo in izjavil, da je storil to v interesu enotnosti konference. Tretjič. Delegaciji Pakistana in Turčije se nista strinjali s cejlonskim premierjem in sta njegov prvotni predlog predložili konfe- I renči v novi obliki. V pakistan-sko-turškem predlogu se obsoja-' jo vse oblike infiltracije in subverzije. Turški, pakistanski in iraški delegati so jasno povedali, da ; pri tem mislijo na Vzhodno Evropo in na prakso mednarodnega komunizma. Turško-pakistanski predlog so podprli Perzija, Liberija, Liba-noi» in Filipini. Četrtič. Indija, Burma in Sirija so apelirale na Turčijo in Pakistan, naj ne zaostrujeta položaja in naj umakneta svoj predlog, pri čemer je bilo naglašeno, da razširjenje razprave o kolonializmu, kakor sta jo načeli Tur-, čija in Pakistan, lahko samo za- I strupi ozračje, zaradi česar kon- j ferenca ne bi mogla doseči veli- j kih pozitivnih rezultatov, ki jih; od nje pričakujejo. Nehru je kon-1 kretno predlagal, naj se vprašanje kolonializma omeji na Azijo in Afriko, in naj bo v uvodu re- NASEROVA VLOGA Kairo, 32. apr. Poročila posebnih dopisnikov kairslkili časnikov iz Baindumga, komentarji in uvodniki o tej konferenci zavzemajo v egipt sikih časnikih glavno mesto. Ko pišejo o dejavnosti egiptske delegacije, poudarjajo, da je Naser med tistimi, ki sadijo, da se je treba iz-oginiti propagandnim govorom, v katerih bi napadlli posamezne ideologije. Oaisniki opozarjajo na opazno razliko med nastopom egiptskega im iraškega predstavnika. Po njihovi sodbi je Dža-mali v korist enega izmed blokov skušal razdvojiti konferenco na dva nasprotna talbom. >A1 Akibair< pravi, da je ne glede na sklepe, ki jih bodo sprejeli v Bandungu, že zdaj docela jasno, da se je več iko polovica človeštva odkrito izTekla »zoper kolonizacijo in obsodila vojne grožnje, ki izpostavljajo človeštvo naj večjim nevarnostim«. Politični krogi v Egiptu in v araibsikem svetu sploh pripisujejo poseben pomen razpravam o Palestina in Severni Afriki ter poudarjajo, da je Ču En Laj izpričal svojo naklonjenost arabskim beguncem. V Kairu iznatžajo zadovoljstvo z Naserovo vlogo v Bandungu, ki je privedla Egipt med najuglednejše dežele v borbi za ne- odvisnost, enakopravnost in svo-j bodo zatiranih narodov. Naser se ’ zlasti trudi, da bi dosegli spo-jštovanje pravic aralbske Severne I Afrike , ponudil pa je svoje usluge tudi v sporu med Palki-I stanom in Afganistanom. Časniki so obširno poročali ] tudi o tem, da bo egiptsiki dele-jgat Hasan el Bakuri obiskal Kitajsko. Opazovalci sodijo, da je | to še eno znamenje, dia bo Kairo j kmailtu pripoznal pekinško vlaldo. 1 Z. Pečar 1 solucije poudarjena pravica vsakega naroda na neodvisnost in samostojnost. Sinočnji predlog cejlonskega premiera, še bolj pa današnji nastop Pakistana in Turčije so precej neugodno vplivale na ozračje, vendar upajo, da bo azijsko-afri-ška konferenca vseeno uspešno končana. J. Smole ftehm za koeksistenco Bandung, 22. apr. (Tanjug). V debati o osnutku resolucije o »Miru in mirni koeksistenci«, v ožjem političnem odboru se je indijski- ministrski predsednik Nehru danes popoldne odločno zavzel za načela koeksistence. Dejal je, da politika sile in vojaških zvez vodi svet v uničenje in da je edini način, da bi zagotovili mir na svetu v tem, da bi s koeksistenco zmanjšali področja na katerih so odnosi napeti. »Mi se ne bomo pridružili ne enemu, ne drugemu bloku, ker bi to pomenilo izgubiti svojo individualnost«. Nehru je nadalje poudaril, da v osnutku resolucije U Nuja, ki obsega pet načel, ni ničesar, čemur bi mogel kdo nasprotovati. Dejal je, da lahko v sedanjem svetovnem položaju, za katerega je značilna razdelitev sveta na bloke in čedalje večja nevarnost za mir, azijske in afriške dežele rešijo svet, če bodo ubrale tisto pot, ki pomeni mir . Razen Nehruja so na današnji seji političnega odbora govorili vodje delegacij Burme, Liberije, Kambodže, Japonske, Južnega Vietnama, Egipta, Nepala in Turčije. Masprotia med ZDA in Francijo glede politike obeh držav v Južnem Vietnamu Washington, 22. aprila (R). Iz verodostojnih virov se je izvede- i lo, da so med ZDA in Francijo] i nastala »resna nesoglasja« o na- j činu rešitve krize v Južnem \ j Vietnamu. Vlada ZDA meni, da 1 I je Južni Vietnam prav tako ne- j | varno področje za mir na svetu j ! kakor Formoza. J Francoski in ameriški diplo- i mati so danes ves dan razprav-1 ljali, da bi vskladili politiko v Južnem Vietnamu. Po posebnem poročilu, ki ga je general Collins podal Eisenhovverju, poudarjajo v ameriških krogih, da je v Južnem Vietnamu »velika negoto- vost«. Američani menijo, da upornim sektam ni treba dovoliti »s silo svojega orožja priti v vlado«, medtem ko Francozi stoje na stališču, da je edini način za preprečenje državljanske vojne sodelovanje vseh sekt in frakcij v vladi. Kriza italijanskega kmetijstva Rim, 22. aprila. (Tanjug). Italijanska kmetijska proizvodnja je v težki krizi, kakor je ugotovil posebni vladni odbor, ki se je sestal danes pod predsedstvom predsednika vlade Scel-be. Odbor, ki so ga sestavljali kmetijski minister, minister za finance, minister za delo, minister za zunanjo trgovino in minister za proračun, se je bavil z ukrepi, ki naj bi jih pod-vzela vlada za saniranje proizvodnje v kmetijstvu. Na prvem mestu so predvidena vladna posojila in finančna pomoč kmetijskim zadrugam in posestvom, nadalje ukrepi na področju melioracij in gnojenja, kakor tudi ureditev cen na kmetijskem tržišču. Odbor je ugotovil, da italijanski kmetijski proizvodi zaradi carin in slabe organizacije izvoza ne morejo prodreti na tuji trg. Italija bo po sklepih odbora spremenila svojo izvozno in uvozno politiko na področju kmetijstva, da bi tako zagotovila čim večji izvoz riža in da bi čim bolj omejila uvoz raznih vrst sira, masla, živine in mesa. V skladu s sklepi konfederacije kmetijskih posestnikov, katere predstavniki so danes razpravljali s Scel- bo, bo vlada proučila tudi možnosti zvišanja cen žitu. Nazadovanje kmetijske proizvod- j nje pripisujejo na eni strani neugodnim vremenskim razmeram, na drugi strani pa nezadostnim ukrepom za povečanje proizvodnje, saniranje tr- j žišča in izvoz kmetijskih pridelkov. ] GENERAL TEMPLER — j NAČELNIK IMPERIALNEGA ŠTABA LONDON, 22. aprila (AP). Dosedanji poveljnik britanskih sil v Malaji general Templer je bil imenovan za načelnika imperialnega generalštaba. Templer bo prevzel svojo dolžnost 1. novembra letos in zamenjal feldmaršala Hardinga. ANGLEŠKI ŽELEZNIČARJI GROZE S STAVKO LONDON, 22. aprila (AFP). Britanski železničarji so danes zagrozili, da bodo l. maja začeli stavkati, če vlada ne bo sprejela njihovih zahtev za povišanje plač za 8 šilingov na teden. SOVJETSKA VLADA BO RAZVELJAVILA POGODBI Z VELIKO BRITANIJO IN FRANCIJO MOSKVA, 23. aprila. Kakor poroča Tass, je Prezšdij Vrhovnega sovjeta ZSSR dal predlog sovjetske vlade o razveljavljenju pogodb ZSSR z Veliko Britanijo in Francijo v razpravo komisijama za zunanje zadeve Zveznega sveta in Sveta narodnosti. Pogodbi z Veliko Britanijo in Francijo sta bili sklenjeni 1942. in 1944. leta. STEVENSON V AFRIKI NAJROBI, 22. aprila (AP). Demokratski prvak Adlai Stevenson je danes prispel v Najrobi. To je prva etapa njegovega enomesečnega potovanja po Afriki. UMOR ŠTABNEGA OFICIRJA SIRSKE ARMADE DAMASK, 22. aprila (AFP). Na neki nogometni tekmi v Damasku je bil izvršen atentat na načelnika tretjega oddelka sirskega generalštaba polkovnika Adnana Malikija, ki Je kmalu nato umrl. Atentator je po napadu izvršil samomor. CIRIC, MLADINSKI PRVAK JUGOSLAVIJE V ŠAHU BANJA LUKA, 22. aprila (Tanjug). Deveta partija šahovskega dvoboja med Čiričem in Crepinškom sc je končala z zmago Čiriča, tako da je Čirič postal mladinski prvak Jugoslavije v šahu. ŠOLSKA VPRAŠANJA na seji Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani Ljubljana, 22. aprila. Danes popoldne je bila v prostorih Mestnega magistrata 62. skupna seja Mestnega zbora in Zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta jubljane. Sejo je vodil predsednik MLO dr Marjan Derma-mastia. Predsednica Sveta za prosveto tovarišica Anka Pemuš je prebrala poročilo, iz katerega so razvidna naj-l bolj pereča vprašanja, ki tarejo Svet za prosveto. Že uvodoma je s številkami podkrepila to težavno stanje. Tako na primer en učenec, ki se šola v ljubljanski šoli, stane Svet letno okoli 10.000 din, gimnazijec 15.000, učenec ali dijak v vzgojnem domu pa celo 136.000 din letno. Svet za prosveto je s statistikami predvidel, da bo v Ljubljani leta 1960 j 3500 otrok več kot sedaj. Zato bi mesto potrebovalo 100 novih učilnic. Potreba po osnovnih šolah in novih učilnicah je največja predvsem v centru, na tesnem pa so tudi v Sne-berju, Vrhovcih, Trnovem, Rožni do- 1 lini, Jaršah in za Bežigradom. O te- j žavnem stanju šolstva priča zlasti dejstvo, da je v nekaterih gimnazijah , po 45 dijakov v enem razredu. Ljudski odborniki so v razpravi | predlagali korekturo šolskih okolišev, i Tako na primer na Rudniku več otrok, stanujočih v neposredni bližini | ondotne šole, obiskuje štirirazrednico ! na Prulah. Spričo tega je ta šola pre- I obremenjena, medtem ko je ona na Rudniku nepopolno zasedena. To vprašanje naj bi na svojih zborih rc- ( šili ondotni volivci. Odborniki so sprožili tudi vpraša- ; nje šolske kuhinje na klasični gimna- i ziji. V prostorih, kjer naj bi bila ku- j hinja, stanuje namreč neka družina in zaradi tega je 700 dijakov Klasične gimnazije brez malice. Zlasti so se odborniki zavzeli za Vajensko šolo, ki ima del svojih pro- storov v nekdanjem nunskem samostanu v Veselovi ulici. Šola ima pouk na štirih mestih. Profesorji morajo največkrat hiteti iz enega dela mesta v drugega k naslednji šolski uri. Eden izmed razredov Vajenske šole je celo v zasebnem stanovanju, kar moti učence in. profesorje pri njihovem delu. Se posebno težavno stanje je v grafičnem oddelku, kjer imajo učenci pouk v sobi z betonskim podom, ki tudi sicer ne ustreza svojemu namenu. Ljudski odborniki so živahno pozdravili predlog o uvedbi eksperimentalne ljudske šole na Poljanah, v kateri bi učitelji s sodelovanjem komisije za proučevanje šolstva, psihološkega inštituta in Centralnega higienskega zavoda proučevali otrokovo duševne in fizične zmogljivosti. Z različnimi metodami in načini deli ter z uporabo sodobnih učil in učbenikov bi znatno pripomogli k napredku našega šolstva. L- ••u«, sodobnego turizma aostinstva - toez sadnih sokov »C E L E! II - S1 S« Povsod v svetu so sadni sokovi uvedeni kot pijača prve vrste. Gostinstvo brez sadnih sokov kaže na primitivnost in zastarelost — Zato takoj nabavite Ne odlašajte! jabolčni sok, borovničev biser ali grozdni sok TOVARNE »CELE1A-SAD« - CELJE -c KULTURNI OBZOBNIK > PRVI FESTIVAL slovenske m itigosiovanske sodobne drame v Celju Festival bo največja gledališka prireditev po osvoboditvi Filmski svet je razpravljal O »KRVAVI REK I« Precej hitro se bližajo pomembni prazniki v okviru 10. obletnice osvoboditve. Tudi l. festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame je pred durmi. Na odru Mestnega gledališča v Ce-'ju se bodo na čast 10. obletnice osvoboditve zvrstili številni gledališki ansambli. Predstavili nam bodo sodobne drame, uspehe na novo ustvarjenega, ter s tem omogočili, da kritiki in občinstvo vse to oceni. Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame bo največ ja gledališka prireditev po osvoboditvi. Na festivalskem re perior,'ju je dvoje Cankarjevih klasičnih del, pet slovenskih novitet ttr ena hrvaška novitetj. Od tega sta dve krstni predstavi in tri krstne uprizoritve. Tri drame so prve stvaritve pisateljev. ju izvedlo krstno uprizoritev drame Igorja Torkarja: »Pisana žoga*. Režija Stane SeOer, scena Niko Matul j. Izven festivalskega programa bo Mestno gledališče Celje imelo li. maja z dramo M. Mikelna: »Dež v pomludni noči*, slavnostno otvoritveno predstavo »Celjskega tedna*. Slavnostna otvoritev festivala bo ribora, režija Fran Žižek, scena m- uečerni predstavi slavnostni za-soboto 7. maju, z uprizoritvijo Vlado Rijavec. Naslednji dan, to je ključek I. festivala slovenske in ju- V nedeljo 15. maja gostuje v okviru . . . festivala Zagrebško dramsko kaza- va, ^Stdn.k^Umsilc s^fovT liste s sodobno dramo Marjana Tone Fajfar, ki je odprl raz-MatkoviČa: *Na koncu poti*, režija Pr*vo najprej o celotnem liistoriatu . D j ni novega umetniškega tilma »Krvava dr. Branka Gavele, scena Madinur reka£ kI ffa režir£ Frailtišek Cap, in Zedrinski. Istega dne bo po konča-, o tem, kako je Umetniški svet sprem- ' ljal nastanek scenarija po ideji — Filmski svet in bivši Umetniški svet sta film odobrila, zahtevata pa se n popravke idejnoestetskega značaja Zato ** Pred dnevi so se sestali člani Filmskega sveta in bivšega Umetniškega sveta Triglav lilma, da lil skupno pretresli in analizirali idejno-estetske probleme novega umetniškega filma »Krvava reka« in ob tem razpravljali tudi o problemih družbenega upravljanja našega filma na konkretnih primerih in na osnovi izkustev, ki jih je imel dosedanji Umetniški svet v odnosu do upravnega odbora »Triglav Ulma«. Zaradi izredne aktualnosti teh problemov pa tudi zaradi razjasnitve nekaterih ne povsem točnih informacij, ki so prodrle v javnost, smatramo za potrebno, da o tem zasedanju obvestimo naše bralce. pripomb Umetniškega geel« je dogajalo, da je poMeUe J skM* ! »večje poslovne koristi« « „ j Umetniškega sveta, zarau drjii prihajalo tudi do take» “ k„t t idejnih in umetnij*kw film *Dj1' bil n. pr. koprodukcijski matinska svatba«. Ilnietuišl*e”.j Na osnovi izkuSeiO“Šefinj sveta bo zato dokaj ..^keira bodočo vlogo novega J druži’*1!'] . ta pri uveljavljanju na^ ^ I — upravljanja, fc-uo Um proJrraJ>i®loj j., /p, . drame Ivana Cankarja »Hlapci«. v četrtek 12. maja bo Slovensko narodno gledališče iz Trsta uprizorilo dramo Ivana Cankarja: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Dramo ie režiral Jože Babič, scene pa je izdelal Maks Kavčič. Mestno gledali šče iz Ljubljane bo v petek 13. ma- iališč. goslovanske sodobne drame. Za festival bo Mestno gledališče v Celju izdalo bogat gledališki list, I bo obsegal kakih 100 strani. V njem b^do objavljeni tehtni prispevki o stanju sodobne drame in gle- F. K. Františelc Cap ni pokazal, da so bili okupatorji nemški fašisti. Domobran- „ ------- _ ci nastopajo kot samostojno organizi- ; j„ določati glavno ssu -e tak rana vojaška sila izven nemške voj- politike. Umetniški svii ^ vs ske, partizani pa so prikazani kot ne- spočetka uveljavil na e’niaj» <*r, kakšen »zelen kader«, ki operira le predložena dela čita in vjiiua i11,,,. v gorah. Prav tako so bili v sne- maturški oddelek Trle** malni knjigi nekateri prizori poanti- ! ta na osnovi idejno e. ^ t£]l del grebškega režiserja Branka Delana In j rani v napačno pojmovane moralne rijCv izloči najboljša * i)rar«“| kakšna stališča Je zavzel že takoj od probleme; n. pr. osvobodilnemu bor- p0roča Umetniškemu . j poK»» - - cu. zdravniku, ki v silobranu uhlje , turški oddelek je vscsk* je dolj domobranca, daje etično odvezo oče zrele in tehtne kriter J „>nj Ijm« tega domobranca, moralno izkrivljen . opravljal to selekcijo. ' karakter. , „ | niškega sveta_ niso 1 & V glavnem zaradi teh načelnih , vali vseh predloženih ( nrilvliali , pripomb, je Umetniški svet tedaj od- (iar niso zahtevali. ^ je Pr klonil Čapovo snemalno knjigo in ]c 0 tistih scenarij-in, . Sel« L sklenil, da umetniški direktor Triglav , pravil dramaturški oua ijiirttJflfJ vsega začetka. Clanl Umetniškega sveta so v razpravi pojasnili, da se Umetniški svet ni strinjal z nekaterimi idejnimi problemi. Umetniški svet je sodil, da so nekateri prizori v Čapovi snemalni kn-jigl prikazovali takratni zgodovinski položaj v bistveno drugačni luči. Režiser in pisec snemalne knjige Cankarjevo »Pohujšanje« v izvedbi Tržaškega gledališča Slavnostno predstavo bo izvajalo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane. V nedeljo 8. maja bo ansambel Mestnega gledališča Celje dal krstno predstavo igre Jožeta Javorška: »Kriminalna zgodba«. Režija Andrej Hieng, scena Sveta Jovanovič. Drugo krstno predstavo bo dalo Mestno gledališče Celje v ponedeljek 9. maja, in sicer dramo Miloša Mikelna: »Dež v pomladni noči*. Režijo, in scena Mile Korun (Ljubljana). Gledališče ~a Slovensko priuiorje iz Kopra bo gostovalo 10. maja s komedijo Vasja Ocvirka: >Tretje ležišče«. Krstna uprizoritev p režiji Hinka Košaka, scena Miloš Ilohnjec. V sredo 11. maja bo krstna uprizoritev drame Branka Hofmana: »Življenje zmaguje«. Izvaja Slovensko narodno gledališče iz Ma- Jugoslovansko dramsko po-zorište bo nastopilo v Parizu z »Jegorom Buličovom« Beograd, 22. apr. (Tanjug). Ansambel Jugoslovanskega dramskega pozori >ta bo nastopil na letošnjem mednarodnem dramskem iestivalu v Parizu z dramo Maksima Gorkega »Jegor Buličov« in sicer 1., 2. in 3. junija. Z »Jegorom Buličovom« so sklenili nastopiti zato, ker je umetniški svet tega gledališča sodil, da je veliko bolj smotrno sodelovati s tem delom, kakor s Shakespearovim »Kraljem Learom«, kakor so to poprej sklenili, in sicer iz umetniških in tehničnih razlogov. O spremembi svojega sklepa je vodstvo Jugoslovanskega dramskega pozorišta že obvestilo organizacijski odbor mednarodnega dramskega festivala v Parizu. 1945 Srečanja z umetniki-partizani 1955 S KAJUHOM ljubljanskim ilegalcem Ob deseti obletnici osvoboditve bomo objavili nekaj srečanj s partizanskimi umetniki. Ni nam mogoče, da bi v tem okviru priobčili pogovore z vsemi, vendar se bomo z njimi skušali oddolžiti vsem umetnikom-partizanom, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. Za uvod prinašamo kratek spomin na srečanje s Kajuhom. Prebudil se mi je rahel spomin na pomladansko Ljubljano leta 1943. Država v državi. Po ulicah oblastno hodijo in se vozijo italijanski vojaki, oficirji in policisti, pred njihovimi očmi pa se veter nagajivo poigrava z raztresenimi lističi, na katerih je napisano: OF. Ti dve črki jim vzbujata neugoden občutek, da žive na vulkanu. Dve državi sta. Italijanska država v »ljubljanski pokrajini* in podtalna OF, ki jo vse posluša. Mreža ilegalne organizacije povezuje vsako hišo in ljudje nosijo dva obraza: enega, ki ga kažejo okupatorju, in onega drugega, resničnega, pristnega. Mislim, da je bilo okrog 27. aprila. Zdi se mi, da je bil razmeroma miren dan. Na vsej poti do Mirja me ni nihče legitimiral. Tam pri rimskem zidu, tako mi je dejal zakonspirirani tovariš, ki smo mu rekli »zvezat, se boš sestal z novim tovarišem iz kulturniške skupine. Da ne bo kakega neprijetnega nesporazuma. Njegovo geslo bo: >Ali bi lahko dobil vaš avto-gram?< Natanko ob dogovorjeni uri, v opoldanskem času, sem odšel k rimskemu zidu. Opoldanski čas je bil za take sestanke najbolj primeren. Večina ljudi je bila takrat doma pri kosilu in zato so bile ceste bolj prazne. Tako je bilo manj možnosti za kako presenečenje. Na Mirju sem nastopil svoj *sprehod< in si ogledoval prazno ulico. Sumljivih ljudi ni bilo videti, okna so bila Oečidel zaprta, pihal je hladen veter. Sonce se je tu in tam prikazalo izza oblakov. Sedel sem na prvo klop ob rimskem zidu, kamor se je sonce uprlo, in čakal. Zapredel sem se v svoje misli in pozabil na čas, na okupacijo, na vse. A samo za nekaj trenutkov. Pred menoj je stal, z rahlim poklonom, mlad mož bolj visoke kot srednje postave. Preden je spregovoril, se je previdno ozrl, nato pa se nasmehnil, videč, da je vse v redu. & >Ali bi lahko dobil vaš avtogram?t Da bi ne bilo nikakega suma, je bil že potegnil iz žepa beležnico in zakracal sem nekaj po papirju. Tako sem prvič videl Kajiiha. To prvo srečanje sva porabila za sprehod po Mirju, ki sva ga nekajkrat obhodila, na koncu pa sva sedla na klop. Pogovarjala sva se tako odkrito, kot je to le mogoče pri ljudeh, ki se prvič vidijo. Beseda je tekla o tem, da bo treba v hribe, o slabem položaju Italije, o partizanih, o kulturi, predvsem o tisti kulturi, ki jo je potreboval tisti trenutek. In prav to je bil čas, ko je Kajuh, ob trdem in nevarnosti polnem ilegalnem delu, ob nenehnem zasledovanju in v pripravah za novo pot v partizane, ustvaril svoje najbolj zrele pesmi. Poslovila sva se, kot so se poslavljali ilegalci: vsakdo je odhitel v svojo smer, naglo in odločno. Za kraj naslednjega sestanka sva določila vrt gostilne Krčon nasproti Tobačne tovarne. Sestali smo se tedaj štirje: razen Kajuha sta prišla še pesnik Jože Udovič in sedanji umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc ter jaz. Na vrtu Krčonove gostilne smo bili bržkone videti kot kaka vesela družba. Redki gostje si pač niso mislili, da je to sestanek kulturniške skupine OF. Bili pa smo zadržani in resni. Razdelili smo si delo, Kajuh pa je povedal, da bo v kratkem jodpotovalt. Zdi se mi, da je imel že pripravljeno >prtljago«. O tem je v Ezopovem jeziku pisal tisti čas svojemu dekletu: >Od zunaj, izven bloka, kraja še ne vem točno, na Dolenjskem nekje, sem dobil povabilo, da lahko nastopim, če hočem seveda, službo. Služba bo baje izredno lahka in nenaporna in bo čisto strokovno o skladu z mojim poklicem. Pravijo, da mi bo dobro.€ >V torek ali sredo,* je pisal dekletu nekaj pozneje, *bom nastopil tisto službo izven bloka ...« Za kakšno službo je šlo, je seveda jasno. Klicalo in vabilo ga je v partizane. Sestanek pri Kreonu je bil tudi moje zadnje srečanje s Kajuhom. Črni, lasati fant, čigar pesem je tedaj že navduševala srca, se je s krepkim stiskom roke poslovil z menoj. Stvari so se razvijale naglo, v Italiji je padel Mussolini. Ne dolgo potem, 24. avgusta 1943, je Kajuh — potem ko se je za slovo srečal še z Otonom Zupančičem — zapustil Ljubljano in odšel v svojo prvo in zadnjo službo. Prečuden cvet je v grapi črni ... FRANCE NOVSAK filma Ciril Kosmač skupno 8 Čapom izvede nujne idejno-estetske popravke. Zal pa režiser Cap ni sprejel vseh sprememb, ki jih je predlagal Ciril Kosmač. Že na takratni seji si je Umetniški svet pridržal pravico dokončnega sklepa o tem, ali se naj film prične snemati ali ne. To odobritev je Umetniški svet vezal na potrebne spremembe v snemalni knji. gl. Zal pa je podjetje Triglav film pričelo film snemati brez sprememb v snemalni knjigi in seveda tudi brez pristanka Umetniškega sveta. Ko je Umetniški svet ponovno razpravljal o snemalni knjigi, je bil že postavljen pred dejstvo, da se film snema, čeprav se je tudi direkcija Triglav filma strinjala z vsemi pripombami Umetniškega sveta na prejšnji seji in je bila tudi soglasna, da se ne prične s filmanjem, dokler Umetniški svet ne odobri snemalne knjige. Umetniški svet je ob vsakemu filmu zavzemal podobna stališča: razpravljal je samo o osnovnih in načelnih idejno-estetskih problemih. Ni se pa vmešaval v realizacijo, niti v probleme režije. Podobno je bilo tudi pri »Krvavi reki«. Dolžnost Umetniškega sveta je bila, da zagotovi zgodovinsko vernost podajanja. Če bi bili sprejeti omenjeni popravki, bi vendarle lahko nastal dober slovenski partizanski film. Pred sedanjo skupno sejo Filmskega sveta in Umetniškega sveta so sl člani obeh svetov ponovno ogledali že skoraj izgotovljen film in so ugotovili. da so nekatere pripombe US upoštevali, da je dana osnova za dober film, da pa ustvarjalci filma niso jemali dovolj resno vseh idejno-estetskih pripomb Umetniškega sveta. Vnesli niso prizore, ki ilustrirajo vlogo nemških okupatorjev; figura zdravnika ni etično izčiščena; ni vidna izrazita podrejenost domobrancev gestapu; prikazan ni spopad partizanske patrulje z Nemci; prav tako niso vnesene pripombe povsem umetniškega značaja. tem je o delu razpravljal, dajal svoje i«1«" .. svet in dajal svoje je pripombe. Realizacijo Ivan Čobal: puščal dramaturškemu ®,d0d(W podjetju Triglav jno bolj*’6 $ škeKa sveta bi lahH? IiriHv fiin* ."pil dove, če podjetje ^^7* jo podo« dopustilo, da Prl£j!'aVi“reki«-pojavov, kot pri 60 člani ® ,. V nadaljnji razpravi«« Q ^ svetov še podrobno uK'~ut meznlh prolileniili dru, !! cel . I jan j a ter ponovno »n*V,0Žln so, \ film »Krvava reka«. O” Trsto PT f film realizirajo in..?pr Ohladili * ’ ( Člani so v razpravi ugotovili, da i lanov, ki naj bi mn* ' položaje®^ je dolžnost novoustanovljenega Film- | dovlnsko 'IL vse skeča sveta zagotoviti realizacijo NOB. Sklenili so, ‘J" rjalcem nekdanjih pripomb bivšega Umetni- ! ponovno predlože "s!v ;Kiranit X *i.t 1rPSH .1 k-cii* beno upravljanje film, je v nekem smislu razumljivo, da podjetje ni jemalo dovolj resno sedaj ni bilo zakonite osnove za druž- ‘ Triglav filma se je »v«nfla podjetju Triglav pripombami in JJ?.« da b° *K ter s tem zagotoviti, reka« dober film. VSEM BIVŠIM BORCEM XV. DIVIZIJE xn. i*1 Pozivamo vse bivše borce Gubčeve, Cankarjeve, gn0t XV. brigade, jurižnega bataljona, artilerije in drug, ^ ^ XV. udarne divizije, ki še niso javili svojih našlo ^ delovanja v enotah XV. divizije, naj to store najkasn j j 26. t. m. Podatke pošljite na naslov Stab XV. divizije, ^ narodne osvoboditve Ljudske republike Slovenije, cesta 23. /iboru 22 Podatki so nujno potrebni Pripravljalnemu oao proslavo 10-letnice osvoboditve Ljubljane. Pripravljalni odbor »P r o g r e s« Generalna trgovačka zastup-ništva, Beograd, Knez Mihaj-lova 1 išče ZASTOPNIKA ZA SLOVENIJO. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe na gornji naslov. 1519 KULTURNI RAZGLEDI PO SVETU Pred ustanovitvijo evropske filmske centrale V drugi polovici aprila bo v Bruslju pod častnim predsedstvom belgijskega zunanjega ministra Spaaka in francoskega zunanjega ministra Pinaya kongres evropskih filmskih delavcev, na katerem bo razen dežel Beneluxa, Francije, Italije, Švice, Švedske in Avstrije zastopana tudi Jugoslavija. Na kongresu bodo razpravljali o izboljšanju delovnih pogojev filmskih ustvarjalcev, kakor tudi o ustanovitvi evropske filmske centrale, ki naj bi te pogoje za vso Evropo enotno »redila. Evropska gledališka razstava na Dunaju V zvezi z otvoritvijo obnovljenega Burgtheatra in Dunajske opere bo na Dunaju v »Kiinstlerhausu« od »rede septembra do srede decembra letos odprta evropska gledališka razstava. Podobno razstavo bodo kasneje odprli v Essenu. Razen dunajskih državnih in mestnih knjižnic, muzejev in zbirk bo zastopanih na razstavi nad 150 evropskih ustanov, ki se ukvarjajo z gledališko problematiko, z dragocenimi dokumenti o razvoju odrske umetnosti v Evropi. Lovro Matačič gostoval tudi v Salzburgu Po prodornem uspehu v Miinchenu so dirigenta Lovra Malačiča povabili v Salzburg. Tam je sredi minulega tedna dirigiral koncert orkestra Mozarteuma, ki ga je priredilo salzburško kulturno društvo. Na sporedu je bil Mozartov koncert za klavir in orkester v c-molu in Brucknerjeva VII. simfonija v e-duru. Solist je bil salzburški pianist Gilbert Schuchter. Dantejeva »Božanska komedija« na filmskem traku Dantejevo genialno pesnitev bodo kmalu posneli na filmski trak. Italijanski producent Dino de Lauren-tis, ki je zdaj zaposlen s pripravami na snemanje filma po Tolstojevem romanu »Vojna in mir«, si je že priskrbel vse pravice za filmsko upodobitev Dantejeve umetnine. Samo Hubad v Miinchenu Dirigent orkestra Slovenske filharmonije Samo Hubad je te dni gostoval v Miinchenu, kjer je kot gost dirigiral orkestru munchenških filharmonikov. Na sporedu je bila Brahmsova I. simfonija in Mozartova »Koncertantna simfonija za violino in brač«. Miinchen-ški kulturni kritiki so zelo ugodno ocenili gostovanje dirigenta Sama Hubada. Strindbergov muzej v Stockholmu V Stockholmu bodo v hiši, imenovani »Sinji stolp«, odprli muzej, posvečen Avgustu Strindbergu, švedskemu dramatiku in pisatelju, v čigar dramatiki in epiki se zrcalijo duševne in svetovne nazorske krize v letih 1880 do 1910. Strindberg je imel mogočen vpliv na evropsko dramatiko in je, nemiren in neuravnovešen duh, kakršen ie bil, prehodil v svoji umetnosti pot od naturalizma do ekspresionizma. Nordijski muzej je dal za ureditev Strindbergovega muzeja v »Sinjem stolpu« na razpolago sedem tisoč knjig iz zapuščine in originalno pohištvo. V muzeju bo urejen poseben prostor za proučevanje Strindbergovega življenja in dela, v katerem bodo katalogi njegovih del, viri, rokopisi, izrezki iz časnikov ter neobjavljena pisma. Nova drama Tennessee Williamsa Newyorški »Morosco Theater« je nedavno uprizoril novo dramo Tennessee Williamsa s kaj nenavadnim naslovom »Mačka na vroči kositrni strehi«. Kritika je novo delo enega izmed največjih sodobnih ameriških dramatikov, ki je zaslovel po vsem svetu z dramama »Tramvaj hrepenenje« in »Steklena menažerija«, eno-dušno pozdravila. Delo je režiral Elia Kazan, ki ga poznamo tudi pri nas, saj je med drugim režiral filme »Viva Zapata«, »Bumerang« in »Tramvaj hrepenenje«. Churchill v karikaturi V Londonu je nedavno izšla posebne vrste Churchillova biografija z naslovom »W. S. C. — A Cartoon Biography«, v kateri je objavljenih 279 karikatur na Churchillov račun iz razdobja 1900 do 1945, ki so bile objavljene v časnikih in revijah po vsem svetu. Med njimi so karikature znanih mojstrov te zvrsti: Lovra, Strubeja, Topolskega, Maxa Beerbohma in dr. Nova drama Th. Wilderja Znani ameriški pisatelj in dramatik Thomton Wil-der je med nedavnim bivanjem v Evropi napisal dramo »Sončno življenje«. Krstna predstava tega novega Wilderjevega dela bo 22. avgusta na mednarodnem festivalu v Edinbourghu, kasneje pa ga bodo igrali tudi na newyorških odrih j. S. ŽELEZNIŠKO GRADBffgV0 PODJETJE ST. 1 SAR.*■» potrebuje naslednje uslu ce in delavce: 6 blagajnikov . 4 gradbene i»ze?‘rj!ce 3 Lončne uslvff6 za družbeno prehr‘’ . »jj knjigovodjo skon^ za družbeno prehran daktilograiko Kore- I. razreda z znanje spondence 40 do CC kvalifici* zidarjev za opečna dela ^ Plača za zidarje P° ??eoV>r Stanovanje in hranavijarji Su ljena na gradbišču. lahko javijo v skup po- posamezno in to takoj- .^e' trebni uslužbenci moraj ^neopravljen državni izP|l ‘0van'’ benci, ki so bili ze K3 ne pridejo v poštev. spl0’' poslati na gornji n®'" Z*' nemu oddelku. — ” služki po sporazumu Potrebujemo VEC MEHANIKOV STRUGARJEV IN KLJUČAVNIČAR^ Plača po dogovoru. »Mehanika« TrWv' ut T 64 i ŠPORT IN TELESNA VZGOJA SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU NASl posamezniki uspeSni Harangozo je premagal ameriškega prvaka Milesa Utrecht. namiznoteniška Jugoslovanska Milesa s 3:2 (11:21, 21:18, 21:20, 21:15, yogrinc sta si sfnoči3 v pa znanega nemškega vetovnega prvens Sozo "lp"^£°me,mbni zmagi. Haran-.— J premagal ameriškega prvaka ^tošnjeg^svetnvn^a? prv?h ^olih igralca Erlicha s 3:1 (21:18, 21:11, 15^21 jevala hva e^a, Prvenstva izvo- 21:16) . aVe pomembni zmapi. Maran. r* *. Grujiča je v prvem kolu premagal Madžar Szepesi s 3:1. V tekmovanju moških dvojic sta Gabrič ln Vogrinc v I. kolu premagala Švicarja Stedelhofena in Ross-mera s 3:0, v II. kolu pa sta ju izločila Japonca Ogimura in Tomita s 1:3. Dolinar in Harangozo sta zlahka premagala Urchettija in Stekerja s 3:0. Grujič je skupno z Axenstonom premagal v n. kolu Waležana Mauri-cea in Norrisa s 3:1. Naj večje prese- ATLETIKA Nastop najboljših slovenskih atletov atletske sezone je in: ti n n- imenovani »Otvoritve- «jeTa tfb^6W>116?- Organizacijo le*o-noJ,an3a je i«revzeda ŽAK Ž6 nad mo Prijavljenih vseh ln atl<>tov iz sko- » Klubov Slovenije. nlmive SL predvsem za- •H* m- Na 300 m ®Wnc Žit? Ril-’ D^rdjevdč, 116 bo ' ZuT)an- Ni6 manj J^rezeS??, v?k 1000 m- nekaj mlTiiu>1'P(>tilltia 1)0 sk^talo 3e, treba »Metov, med njimi ?lladinskecT oma“1|fci državnega ja- V teku na im I kro8u Hafner-k° Lorger v fS, m -,b,° startel Stan-®9 bosta borila 10 m 6ez »vire Pl>ga6. pri 5i^!?a^prvo mesto Puc in pejftia, Kne7 R^-h, -t>a,- “ im6°a Sta-S‘Tnik Celesnik, Hudo. deli kvalitetnB • P°rok. da bomo vi-Tekmovanfp L *f“mive borbe. “a stadiirou »Ljubljane«0 v° Šiški? Tekmovanje poštarjev p . v bitri hoji T hi^hoja -°«a?a 5P°rtaa Panoga !Jveljavila meri r.? zadnja leta zelo £‘ativo mednarrvilf^011 ' ki na ini-Jetrto ieto nara—stano*)*- uolgl proei špnt- 21:9, 21:11. Gabrič pa se je pomeril z Romunom Fopescuom in ga premagal v štirih nizih 21:13, 16:21, 21:9, 21:11. PRVENSTVO SLOVENIJE V ROKOMETU NEDELJSKA TEKMA BO ODLOČILA Braniku zadostuje za osvojitev prvenstva neodločen rezultat v tekmi proti Odredu Delovni kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA Z ELEKTRO-RADIOTEHNICNIM MATERIALOM »R A D10 C E N T E R« Maribor, Partizanska cesta 26 čestita vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem k prazniku dela 1. maju Prodajamo vse vrste radijskih sprejemnikov z garancijo, izvrženo v lastnih delavnicah z najnovejšimi instrumenti, kar omogoča hitro in kvalitetno popravilo. — Izvršujemo popravila vseh vrst radijskih sprejemnikov. — Sprejemamo vsa v to stroko spadajoča dela. — Se priporočamo! M 261 ^JoenpUt“' toX^lje^Pr-a^^ V četrtek Je bila odigrana odložena prvenstvena rokometna tekma med Rudarjem Iz Trbovelj in Proletarcem iz Zagorja. Kot običajno je Proletarec spet nastopil samo z 9 ROKOBORBA Zm pBOIKA j »Rijeka« : »Ljubljana« j> a^a Crvene zvezde Dames ob 20. uri zvečer bo v ste- rorin„ograd’ 22. anriia . | kleni dvorani Direkcije železnic, grarinm4odb°Jkarskem’ tu™!? medna-1 (vhod iz Pražakove ulice) prijatelj CUsU Je Crvena zvezda V Be°' ski. d™b°J TAK »EiJeka« - 2TAE Ctt<3 • crvena J v -DCU" SKl dv< 15-6 «„farme z rezultat Pr,e™a?ala i »Ljubljana«. Na vsaki strami bo na. ' t5:8). rezultatom 3:0 (15:9,1 stopilo po osem rokoborcev. Ljubitelji rokoborbe vaibljeni. DnA^°DNI SAHOVSKI TURNIR V BUENOS AIRESU TILNIK ]E DOHITEL IVKOVA Mih s Airesu Beslo Uto* :prečilo : sedaj -r aii-partiji z P'cnneS- Partrjo^rm™,’,7' prvib )n s6 Pa ni odln«i !'?la I>rotl v tivi ? m-oral klinh * 81 v Pr'd ao zmago t!,t D0ievati tretjo » Iv.°di sedaj S2SL kol- Paru1^,!1"^. rič tretji, pol točke za Ivkovom in Piinikom. Vrstni red po III. kolu in končanih prekinjenih partijah: Ivkov, Piilnik 3, Gligorič 2,5, Donner, Pach- i man, Panno, Szabo 2, dr. Trifunovič, . Esposito. Martin, Rossetto, Toran 1,5, • Bisguier, Guimard 1, Lipdnix, San-guinetti 0,5, Beno, Reinhardt 0. Sinoči se je začelo IV. kolo s temile partijami: Gligorič — Ivkov, Trifunovič — Rossetto, Esposito — Bisguier, Panno — Pilnik, Lipinix — Benco, Guimard — Toram, Pachmann — Donner, Szabo — Rednhardt, San-eruinetti — Martin. SVETOVNO ROKOBORSKO PRVENSTVO Naši so dobro začeli Sinoči se je začelo v Karlsruhe III. svetovno rokoborsko prvenstvo v | grško-rimskem slogu. Sodeluje 147 j tekmovalcev iz 23 dežel. I Prvi dan tekmovanja so se borili tudi trije naši tekmovalci. Vukov je , v mušji kategoriji premagal Ceho-slovaka Odehnala, Bakšaj v težki kategoriji Švicarja Moserja. Turek U-maz pa je v bantam kategoriji premagal Berenija. Sodniki so kljub očitni premoči Vukova prisodili zmago Ce-hoslovaku. Toda njih odločitev je bila po protestu razsodišča razveljavljena in Je bila zmaga podeljena Vukovu. V tekmovanju za svetovno prvenstvo v rokoborbi (grško-rimski slog) so danes zmagali Bela Torma, Milo-rad Arsič in Branislav Simič. Stevan Horvat pa je bil premagan. Bela Torma je v peresni kategoriji premagal po točkah Holandca Hendrika Alflena. V srednji kategoriji je Branislav Simič premagal v 10. minuti Hendrika de Nijsa. Mllo-rad Arsič Je v welter kategoriji premagal po točkah Danca Henninga Schmidta. V lahki kategoriji pa je Madžar Gyula Tarr premagal po točkah Stevana Horvata. igralci in tako Rudar ni imel težkega dela. Rezultat 25:1 (15:1) je realen in pričakovan. Ce bo rokometna enajstorlca Odreda v nedeljski tekmi proti Braniku zmagala, potem je usoda Mariborčanov zapečatena. Slovenski prvak b; postal Rudar zaradi boljše razlike v golih. V kolikor pa Branile zaigra tako kot jeseni ln premaga Odred ali pa igra vsaj neodločeno, potem postane Branik slovenski prvak. Ta tekma, ki bo v nedeljo kot predtekma k nogometni tekmi II. zvezne lige Odred : Budučnost, bo odločila, kdo bo letošnji prvak. Trboveljčani že nestrpno čakajo na nedeljski re-z naslovom republiškega prvaka, zultat, saj bi se prav radi ponašali še nobeno leto tekmovanje v I. republiški rokometni ligi ni bilo tako zanimivo In s tolikšnimi presenečenji kot prav letos. V zadnjih dneh že vsi mrzlično računajo in iščejo vse vrste razlik v golih In osvojenih točkah zato, da bi že v naprej skušali spoznati končno razvrstitev. Zadnjo besedo pa bodo rekli igralci Odreda ... l'll!llllllll!IIIIIIUIIIII!lllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllilllllill!llilllllllll!!lllllllllllllllllllll!llllllillllllll!IIIIilllllllllllllllllllll!lllllllll!ll>llllHllllllimil!llillllilillllllllillillll!BU!l!jiiil OKRAJNI LJUDSKI ODBOR v Krškem SPREJME V SLUŽBO: I- IH.GOSPODARSKA RAZSTAVA JLED COMMERCE1* K” * "00 1. V. DO 30. IX. 1955 PRAVNIKA EKONOMISTA ^ za tajništvo za gospodarstvo §§ VETERINARJA za sektor Sevnica P V poštev pridejo tudi začetniki. Ponudbe je poslati na : | tajniStvo OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRŠKO s j j priloženim življenjepisom do 15. maja 1955. 1 1518 i iiiiiniiiiiiiiiiuniimniniinmimiiiniiiinnnniniHtmmmnnninnmfmininniTnnuimmminnnRiiHnnimiRminnnmiimnmninninnmnnimiHinniuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiumnnnii Naročite se še danes na našo novo ljudsko knjižno zbirko KNJIŽNA POLICA del ^ tna* denar dobite Se letos šest kvalitetnih leposlovnih ’ Vsak° z več kot 250 strani obsega. Celotna naročnina 12nr)Sel3 Š6S* znaša v kartonirani, mehki vezavi samo dinarjev. Za knjige vezane v platno pa 1800 dinarjev, aročnino lahko plačate v zaporednih mesečnih obrokih P° 200 dinarjev. Naročilnico pošljite na naslov: DRŽfiVNfi ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26 — LJUBLJANA V letošnjem letu prejmejo naročniki naslednje knjige: 1. Ignazio Silone: PRGIŠČE ROBIDNIC 2. Branko Čopič: OGNJENO LETO L knjiga 3. Branko Čopič: OGNJENO LETO IL knjiga i. Lev Tolstoj: KOZAKI — HADZl MURAT 5. Giuseppe Marotta: ZLATO NEAPLJA 6. Nagrajeni izvirni roman Prvi dve knjigi prejmejo naročniki takoj, ko nakažejo prvi obrok, ostale pa bodo izhajale v presledkih po dva meseca. Posamezne knjige bodo v knjigamiškl prodaji mnogo dražje. Kof el VICKI BAUM NAROČILNICA Podpisani naročam zbirko KNJIŽNA POLICA 0 knjig Naročnino v znesku din __________ bom plačal v celoti takoj, v zaporednih mesečnih obrokih po din _____ počenil z mesecem naročila. Moj naslov: poklic . pri ---------------- Kraj ............ uslužbenec Lastnoročni podpis Opomba: Nezaželeno črta j tel 1200 »Da?« i« °brntia m vpražal stari zdravnik in stopil k mizi. P earl je SnDjne rna^tena kopalca proti njemu, tako da je lahko videl ^krat ne ^ ur^ke in bleščečo kožo. »Da,« je ponovil zdravnik, k Sv°jem 0t .VpraSanje' marve^ kot potrdilo. Pearl se je obrnila C'°Vanim • m°2U' štiriintrideset od sto jih pride k nam s pode-113 svoi Sl^^om>* je dejala v angleščini. Yutsing Cang je sedel ttialQrie ^ pri steni, držal na kolenih aktovko in bil videti *2l0 j0 ^.°\lcr^vec’ ko da bi bil osebno kriv tolikšnega odstotka. e a zgrabiti pri koreninah,« je zamrmral neodločno. Hain vrsmom vprašati, kako se počutite?« ga je vprašal doktor Marveč f toda z obujmo izgovarjavo; zvenelo ni kitajski, kajti n ancoski- Yutsing je pohitel z enako vljudnim odgovorom, Sa zmera.ri star°ga zdravnika, da bi se naučil novega jezika, so ^°ktor -J ,ganttt- »Kako je z višinskim soncem?« je nadaljeval «jerrm, ,ain’ t11 njegova angleščina ni bila mnogo boljša od kitajščint-. »Vlogo sem ponovno priporočil,« je odgovoril Cang. »Poslali jo bodo naprej. Zdravstveni urad je dal tiskati ilustrirano brošuro o zatiranju jetike, ki jo bo poslal vladi v Nankingu.« Pearl je bila medtem opravila z novorojenčkom, in njegova babica je sedela zdaj na tleh, kakor je bila vajena, in ga spet zavijala v njegova svečana oblačila. Drobna, gola zadnjica je mlahavo pogledovala iz majcenih hlačk, narejenih samo za prednjo stran. »Srečo in zadovoljstvo dečku,« je dejala Pearl babici, ki se je spet priklonila. »Sto sinov za Taital,« je želela vljudno. »Hvala za dobro željo,« je odgovorila Pearl obrnjena proč. Doktor Cang se je ženi tolažeče nasmehnil. Otrok ni mogla roditi, vzlic temu pa jo je imel zelo rad in jo zelo cenil. Doktor Hain se je bil ustavil na pragu svoje sobe, potem ko je preudaril Cangov odgovor. »Lahko vam povem, kaj je največje zlo na Kitajskem,« je dejal. »Vi preveč častite črke. Vlogo. Brošuro. Vse, kar je napisano. Natiskano. Vi niste dosti boljši od revnih ljudi, ki sežgo recept in popijejo pepel s čajem. Zadovoljni ste z lepo brošuro; toda črke še niso zdravilo. S potiskanim papirjem ne morem ozdraviti kulija, ki je že s šestnajstimi leti jetičen in ki pljuje kri. Čakal je še nekaj časa, in ker niti Pearl, niti Yutsing nista odgovorila, je izginil skozi vrata, ki jih je z nogo potegnil za seboj. »Vse razkužiti,« je dejala Pearl majhni bolničarki. Sama je nalilr suh' imata v umivalnik in si jela resnega in zbranega obraza krtačiti roke. »Kaj te je pa prineslo sem?« je vprašala pri tem. »Mislil sem, da bi lahko šla naravnost od tod večerjat, brž ko bo tvoje delo končano,« je odgovoril Cang. »Saj je že končano,« je dejala Pearl prijazno in splaknila kaplje rdečkaste tekočine s koncev svojih prstov. »Peš pojdeva skozi park,« je rekla. »Zdi se mi, da zrak tu ni dober.« Res je bil zrak zadušljiv od karbola in duha po mnogih bolnikih, ki so se uro za uro pomikali skozi nizke prostore klinike. »Da, pod drevesi bo prijetno,« je menil Cang in si oddahnil Pearl ga je potisnila skozi vrata v majhno pregrajo s preprosto pisalno mizo, kjer bila njena delovna soba. Odprla je omaro, stopila za njena vrata in slekla haljo. Ko je spet stopila predenj, je bila oblečena v zeleno, tesno obleko z visokim ovratnikom, kajti opazila je, da ji bolniki bolj zaupajo, če se oblači po kitajski modi. Iz tapecirane košare je vzela čajnik in dve skodelici ter nalila možu vročega čaja. »Sijajno,« je dejal Cang zadovoljno. Vtem ko ga je pil, je čutil, kako se njegovi razdraženi živci pomirjajo in kako ga prevzema veliko zadovoljstvo. Pearl je počenila predenj in gledala, kako pije čaj. Sele ko ga je popil, ga je nalila tudi sebi polno skodelico. »Dovoliš?« je vprašala vljudno, preden ga je popila. Takoj potem je vstopila številka dve, mlajši sluga, žareč od veselja, da je gospod spet prišel. »Prijetno spanje in srečne sanje!« je še zaklicala Pearl skozi vrata doktorja Haina, preden sta odšla. Toda zdravnik je bil menda preveč zatopljen v svoje delo, da bi odgovoril. Iflll tanin fffiP KlO LET izgraditve. DOMAČI IZDELKI IMAJO PREDNOST »Uh, kmalu bi jo izkupiU, je zagodrnjal mlad gozdni delavec, ko je malo manjkalo, pa bi mu priletel zob krožne žage v obraz. »Vidiš, švedsko jeklo, avstrijski izdelek, pa ga takole lomi.t Kaj zdaj? »Odpelji se o Ljubljano, pa kupi nekaj res dobrega. Kar k »T ehnometalui pojdi na Titovo cesto, tam ti bodo zanesljivo postregli z dobro robo,< mu je svetoval prijatelj. Čez nekaj ur je bil o Ljubljani.Tudi iTehnometalt je hitro našel. Stopil je v trgovino, ki je bila že polna ljudi. »Dober dan, želite, prosim?« je prodajalec takoj povprašal novega kupca. »S čim lahko postrežem?< »Dajte mi dobro krožno žago. Najraje bi poskusil nekaj novega, te avstrijske so drage, pa še nič ne zdržijo.t »Ravno prav ste prišli. Včeraj smo dobili novo pošiljko domačih žag.< »Domače žage? Pa so kaj vredne?< »Povem vam, da so se na po-skušnji obnesle bolje kot inozemske. Izdeluje jih tovarna »Kordunt, so trikrat cenejše kot uvožene, po kvaliteti pa tudi nič ne zaostajajo.< »O, če je pa tako, mi jo pa kar dajte.t Tako je kupec zadovoljen odšel iz trgovine z dobro domačo žago. Da ne boste mislili, da ima >T ehnometal*. samo žage. Še zdaleč ne. 2e o trgovini imajo železnino, od majhnih žebljev in vijakov, do umivalnikov in tehtnic. Skratka, zadovoljijo lahko obrtnike in gospodinje. Zato se v njej skoraj v vsakem času kar tare ljudi in imajo prodajalci vedno polne roke dela. Jekla so v skladišču skrbno zložena Razen tega pa morajo marsikomu tudi svetovati, kaj bi bilo bolje kupiti in za katero vrsto naj se odloči. Pa stopimo iz trgovine na dvorišče. Dobili bomo vtis, da je tu garaža na prostem. Avtomobil pri avtomobilu. Poltovor-ni, terenski, kamioni tri, pet, celo osem tonski. Na vsake četrt ure odpelje naložen kamion, na njegovem mestu pa že parkira drugi. Tako gre dan za dnem. tudi dva mlada pomočnika, ker »Tehnometal« skrbi tudi za kadre. Z leti bosta tudi pomoč- iiimmmsi SllisiSS V trgovini »Tehnometala« Je vedno polno ljudi Mislili si boste, da to ni potrebno, saj za prevoz železnine res niso potrebna tako velika prevozna sredstva. Za samo železnino pravzaprav ne. Kaj pa jeklo? Brusi? Tračne žage? Vse to ima »TehnometaU o skladiščih, če te prostore lahko imenujemo skladišča. Za trenutek stopimo V SKLADIŠČE JEKEL To je dokaj visok, temačen prostor, v katerem je milijonska vrednost. Kar predstavljajte si nad tisoč vrst raznih jekel, in sicer o glavnem domačih. Saj je podjetje eden večjih kupcev guštanjske in jeseniške železarne. Često pridejo v to skladišče kupci ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz Zagreba, Reke, Pulja in od drugod. »TehnometaU namreč skrbi, da je njegova zaloga čimbolj popolna, zato tudi ima v tem skladišču na razpolago jekla za nože, orodje in svedre, vzmeti za avtdmobile, srebrna jekla — precizno brušena na tisočinke milimetra, itd. Tovariš Kramar, ki vodi to skladišče, ima večkrat velike težave. Ne samo to, da včasih kakega jekla nima. To se le bolj poredko zgodi. Pač pa običajno vsak kupec, ki pride prvič v skladišče, zahteva uvoženo jeklo. Podjetje pa je sklenilo, da uvoženi material prodaja samo o primeru, če domačega ni. Zato je treba kupca prepričevati, da guštanjsko jeklo kvalitetno prav nič ne zaostaja za švedskim, edino kar je, izdelava domačega je nekoliko bolj groba, pa tudi to gre že na bolje. No, in tako kupec, čeprav malo nezaupljiv, pristane. Do sedaj se še nihče ni pritožil nad domačim jeklom in drugič, ko pride, že sam pravi: »Kar domačega mi dajte. Kvalitetno ustreza, pa veliko cenejši je.r Tudi jeklo se prodaja včasih na dekagrame. Razen tega pa še vedeti za vsako vrsto, kje je, ni kar tako. Upravnik skladišča sicer ve, vendar ima pri sebi že nika imela že vsako jeklo o >malem prstu< in bo lahko upravnik brez skrbi prepustil svoje mesto mlajšim močem. Pa pustimo jekla in se preselimo k sosedom. BOGATA IZBIRA Sosedno skladišče ima v glavnem predmete široke potrošnje, »Zakaj ga pa potrebujete?t »Za stroj s 3000 obrati.< »Za to pa lahko uporabite domačega.< »Ampak domačih doslej še nismo uporabljali.« >Nič hudega, če je stroj res za 3000 obratov, lahko brez skrbi vzamete domačega — beograjskega, ne bo vam žal.i >Saj imamo uvožene kroglične ležaje,c je pojasnil upravnik najbolj iskanih predmetov. »Vendar če bi dajali samo uvožene, bi kmalu prišli >na kant*, ker za manjše število obratov so domači prav dobri.* Strinjal sem se s tem. Tudi ni nič čudnega, če o tem oddelku najdete kupca iz Hrvatske ali Srbije, saj vsi poznajo »TehnometaD, da prodaja le kvalitetne izdelke. MATERIAL PRIDE V SKLADIŠČE, DRUGI DAN GA ŽE NI VEČ Pod nizko streho se zraven skladišča krogličnih ležajev skriva v majhnem prostoru nova >zakladnica<, v kateri je trenutno samo za 10 milijonov vrednosti. Tu »vlada* predsednik delavskega sveta tovariš Novak, ki ima opravka z brusi, Brezšivne cevi leže kar pod »milim nebom« na dvorišču. V ozadju se vidi vagon in prikolica tovornjaka, oba pripravljena za nakladanje Titovi cesti takoj za trgovino, ima podjetje skladišča tudi v •»Javnih skladiščih* pri železniškem prelazu na Titovi cesti. Tukaj lahko uporabljajo industrijski tir, na katerem dan za dnem stoje vagoni, bodisi za nakladanje ali pa za razkladanje. Prvih je več. Na te vagone v glavnem nakladajo železne plošče, železne palice in brezšivne cevi. Poglejte si samo sliko: čez kup brezšioih cevi vidite vagon, za vagonom prikolico tovornega avtomobila — povsod nakladajo material. To skladišče pa je tako rekoč na prostem, saj ga loči od ceste samo skromna ograja. Razen tega je deljeno Ijal »Tehnometal*. Ko se vselili v novozgrajeno sK šče, bodo marsikateri Pr(> odpadli. Za ljubljanske kup sicer, ki so bili navajeni vati in sprejemati blago v . tru, bo sicer položaj malo >zapleten<, ker se bodo voziti ponj v predmestje Ijane. Za podjetje pa bo P . vanje veliko lažje. Novo dišče bo dolgo 170 m, ^JnCJ> se bo tudi prostorno klet. pravi, da bo ves material, Ki sedaj na dveh krajih vn mernih prostorih, v Iepcrn_ ^ vem skladišču. Razen tega povezano tudi z pustni*«« tirom na železniško P° ,. S tem se bo razbremenil vozni park, kupci iz no ra^ ^ pa bodo imeli olajšano odpadel bo prevoz s karam u0 postajo. V novem skl a ,.gB) material tudi varno s pr a in ne tako kot sedaj, 0’ u zunaj, izpostavljen mrazu, in dežju. »TEHNOMETAL* NI POSREDiOVALEC SAMO bib Podjetje »Tehnometal< If ^ ustanovljeno 1932. leta■ e ^ obstoja podjetje ne igra vloge posredovalca med no> _ in potrošnikom oziroma r° . " na to, kar le potrebuje. Pri tem ima ^ težave. Kot na primer pri n . z« rezanje ^* no, ampak gleda tudi na posreduje kupcu vse, ^8,pIaJ;j mi ‘ i djeti Izbira krogličnih ležajev Je precejšnja, pa še vedno ne popolna 1 Na dvorišču stoji avtomobil pri avtomobilu katere kupujejo trgovine z železnino: mreže za ograje, pile iz Zreč, klešče iz Nove Gradiške, vijake itd. Lahko bi našteli na tisoče raznih predmetov. Zato ni nič čudnega, če se pred tem skladiščem največkrat ustavljajo avtomobili trgovin iz vse Slovenije. Tudi tu lahko opazite zanimivost: »Tehnometals je nujno potreboval večjo količino pil■ Naročil jih je v Zrečah. Tovarna je odgovorila, da jih trenutno za domačo prodajo nima na zalogi, pač pa da bo poslala pile, pripravljene za izvoz. Ko je prišla pošiljka d skladišče, so videli, da so te pile lepo sortirane v zavojčke, naoljene in precizno brušene. Druga pošiljka, ki pa je bila namenjena domačim potrošnikom, je bila pa precej površno obdelana. Čeprav so tudi pile iz druge pošiljke šle takoj v promet, je podjetje kljub temu takoj protestiralo proti takemu omalovaževanju domačih kupcev. Podjetje d Zrečah je napako priznalo in danes so, lahko rečemo, po zaslugi »Tehnometala< pile enako kvalitetne za domače kupce in za izvoz. EDINO SKLADIŠČE KROGLIČNIH LEŽAJEV V SLOVENIJI »Prosim kroglični ležaj znamke RIV.t žagami in raznimi strojčki. Da, strojčki. Recimo tisti za vrtanje lukenj v vratih. Mislite, da je to preprosto? Vzameš sveder, zvrtaš luknje in vdelaš »panter.. Vse to odpade, če imaš strojček, za katerega izdelavo je dal pobudo »Tehnometals in s katerim narediš petkrat več v določenem času kot z ročnim vrtanjem. Podjetje namreč zaposluje večje število obrtnikov, ki delajo enako kvalitetne stroje kot inozemske tovarne s serijsko proizvodnjo. Pri vsem tem pa je domača roba tri do štirikrat cenejša. Kupec pa lahko dobi tudi naslov direktnega proizvajalca in sam naroči pri njem. Običajno pa tega ne delajo, ker podjetje računa samo tri procente več, tako da krije svoje stroške. Težava je v tem, da je vsega premalo. Danes pride material v skladišče, jutri ga že ni. Razen tega jih boli še nekaj. Na primer to: Žage domače proizvodnje so se pocenile za štirikratno vrednost, les pa ima isto ceno ali pa celo višjo. Druga težava pa je o tem, da naša industrija ne izdeluje zaenkrat tako drobnih izdelkov, kot so razni praktični strojčki in kompleti za obrtnike, zato je podjetje pač vezano na privatnike. ŠE ENO SKLADIŠČE Veliko smo že opisali, pa še ne vsega. Razen skladišča na poslovanje veliko težje. V teh skladiščih pa »Tehnometal* nima samo železa, temveč tudi cin-kovo pločevino, bakrene palice, aluminijaste U palice, ki jih vedno bolj uporablja naša industrija, predvsem pa izdelovalci okenskih okvirov. jetje »Javor izdelavo 'teh nožev, čes ne zmoremo. Vendar je po vztrajalo, »Javors je končno delal serijo teh nožev, in sledica: prihranek deviz m ^ enkrat cenejša izdelava. ni osamljen primer, lahko našteli še več. . . V začetku je imelo P°^!-a zelo velike težave pri u°e ^ Ijanju domačih izdelkov na ^ šču. Vsi so se jih branili >n ^ htevali uvožene. To je Pa ra^ samo nekaj časa, dokler tudi najbolj trmasti kupcl Gradnja novega, prepotrebnega skladišča deli, da je bolje kupovati mačo — enako kvalitetno in nejše blago. Podjetje »TchnometaU tudi o bodoče skrbelo NOVO SKLADIŠČE NUJNO POTREBUJEJO Vsa skladišča so že dotrajala. Tako na Titovi cesti kot o »Javnih skladiščih<. Zato se je podjetje odločilo in vzelo o najem še nedograjeno skladišče pri letališču. Gradijo ga »Javna skladišča*, in eno med njimi, ki bo kmalu pod streho, bo ujiorab- lahko zadovoljilo vsakega s kvalitetnimi, predvsem čimi izdelki in o vsakih nah. Njegovo geslo: poceni piti in poceni n oaati da 1 kup1 dom■ Polič DNEVNE NOVICE »meStnoset?:S^h,,^ade?ll3t 7'nan0sti >n, Torek, 26. aprila ob i<„». V5*11 obvešča, da bo v ponede- >nwghofn Annia^« P rila 1955 ob 10 dop. lemi j e obramba dok-stvene *a P^dobitev znan- SloveL^i0p?JS doktorja znanosti na ' -—emtJ’ znanosti in umet- ‘Ketc. .Za slovensko narodopisje', ‘»etova L]U^an‘. tQv. Milka Ma-stituta _ okovnega sodelavca In-AkademiČ? „slovensko narodopisje ®sertacin' ? at bo branil svojo ^em žlovlk«em° ,Sežganl ln Pre- mtsefnfjV Stt Lzš11 prvi dve številki za leto io« £ , no gospodinjstvo« *ov in ,w! u °,eg nasvetov, recep-številki del> Prinašata ti dve ko; KavT , Juslrni 5e sledeče član- sPacito1stvnEn aT° soclalisti na go-JStvo in njegov razvoj, Gospo- OPERA _ 20: Bruckner:, — 14.30 Iz Uradnih listov — 14.40 Kar ‘jen dno ™ »Elizabeta 'Angleška«. Abonma E. vam ugaja (zabavna glasba) — 15.15 v dvorani a. a?rUa 1955 ob l(> dop. s,eda 27 anril, _h ch,k„„nparp- Skladbe za harfo — 15.30 Tečaj espe- i—.vorani Akademii« Sieda^ 27. aprila ob_20. Shakespeare., rantskega jezili;a _ ^ lekoiJa _ 15.40 vanje Štefke Drolčeve (Julija) m |l0JLIJf,ka 'i't oo^trtakl lrterature- Staneta Starešiniča (Romeo), članovi S ? T> *?Q iV.t-VsTT S Slov Namrtncja 7 Trsta Boleslav Prus: Lutka II. del — 16.20 Narodnega gledališča iz Trsta, ZalgraJmo ln zapogo — 17.15 Glas- j bene uganke — 17.15—18.00 UKV pro- ^ . _ 1 gram: Zabavna in plesna glasba — Sobota, 23. aprila ob 19.30: Strauss:, 18 qq jezikovni pogovori (ponovitev) Nekdanje svečanosti; Stravinski: - _ 18 15 partizanske in delovne pesmi Lisica zvitorepka; Gotovac; Sim-, _ 18 30 okno v svet: Pred 10 leti v fonlčno kolo. Abonma red F I gan Franciscu — 18 45 Ifira tambura-Nedelja, 24. aprila ob 19.30: Verdi: j ski orkester ljubljanskih »Svobod. »Ples v maskah«. Gostovanje R. v Matka Sijakoviča — 19.00 Ra-Francla. Izven in za podeželje. i gliskl dnevnik — 19.30 Zabavna glas- Ponedeljek, 25. aprila: Zaprto. baJ_ vmes reklame in objave - 20.00 r?X.’ aPn'a. ° : Hriatič., javni veseli večer Radia Ljubljana »Ohridska legenda«. Izven. j 22.15—23.00 Oddaja za naše izse- Pomen,? '? ekonomskih"" vidikov, *"o ske soh n ?Z,"eea jodiranja kuhinj-Prve kakovosti in uporabi jajc, naročiti nt vi1. Vsem, ki se žele *0 takoi v i ■vetu)H>>o, da store ne bo dohitf 'S3?16-*6 prvih številk 5'smenn Interesentom, ki nas številka p na3 jim pošljemo vse leta i9Š40 harmo- Mo recitator ?er ”Ka3«h« ter član Wskem domu Ronaiek. V inva- ^"'alidom tir da:l™0 Priznanje našim ?>no udele?LSVOjcem Padllh s šte-?veze vnfalŽSi? na Proslavi. — KO Si5"a* ter .N?viVblo1ki«!nValldOV 'SP’ da soTroko^"^0 LRS sporoča, la za vse vsel1 nazivov U(J1 za stroki ne !zpite- kakor !jetoj| v!Zpile za Pr^nanje froki ter strli, ?azbe v statistični 2 XII. v Vi i1,1^11 Prehod JJPltnih rokih If i razred v rednih ?arcu in a^mT to spomladi v § In novemhr™ ^ Jesend v okto-^Pomiadanski etos se izjemoma Ih1?13 julii žrt?1 rok Prestavi na Jiti prj 2avorti, PriJave je treba vlo-Svojih stfi^5Za staHstlk0 LRS pre-^red izpitnim naJmanj en mesec ” , stroko™? . »■»»*» «11» »m -J**™ KrSTJiS i IS™ .uS»k. - Posi DU&n. . “ telefon štev 21-618 ln Kulturna rubrika 250 din za tujino 500 din — Tekoči račun tiJGDSKA PRAVICA SOBOTA, 23. APRILA MALI LEKSIKON Kako se lahko ljudje orientirajo v naravi brez kompasa? Katero najnižjo in najvišjo notranjo temperaturo prenese človeško telo? Ljudje se orientirajo ali določijo strani sveta na raz-ličme načine. Z busolami oziro-nia kompasi, katerih ma^cnetna igla kaže zaneraj p.roti severu in jugu po soncu, ki je ob šestih zjutraj na vzhodu, ob šestih zvečer pa na zahodu, njegova senca pa opoldne zmeraj kaže proti severu, po severni zvezdi, ki zmeraj miglja n>a severu, po luni: mlaj je zmeraj aa zahodu, prvi krajec v kl imo opoldne, ob šestih zvečer pa ga vidimo na jugu, ščip nastane zvečer na vzhodu, okrog polnoči je na jugu, zjutraj pa na zahodu, zadnji kra-jec nastane o polnoči na vhodu, zjutraj je na jugu, opoldne pa na zahodu. Človek se lahko orientira tudi po okoliških predmetih: severna stran drevja in kamnj,a je zmeraj bolj poraščena z mahom; mravljišča gozdnih mravelj so na južni strani dreves in štorov, pozimi zapade več snega na drevje in poslopja od severne strani. Orion tiramo se lahko tudi po cerkvah, džamijah in grobovih. V pravoslavnih cerkvah je oltar na vzhodni strani, glavni vhod pa na zahodni strani, v katoliških cerkvah je narobe. Džamije imajo minarete na južni strani, gavni vhod pa na severni. Križ na krščanskih grobovih je obrnjen proti zahodu. Ptice lete spomladi od juga proti severu, jeseni pa od severa proti jugu. V&i ti načini orientacije pa so samo približni. * Temperatura človeka na mraau, če ni prehud, se giblje nekaj časa okrog 37 stop. C, potem pa nenadoma pade na 34 stop. in organizem se skrči. Potem pade temperatura na 31 stop. in človek se onesvesti. Ves čas, dokler se organizem brani, življenje ni v nevarnosti. Ko pa pade temperatura na 26 stop. C, doseže najnižjo mejo, na kateri je še moč rešiti življenje. Že pri 25 stop. C krčevita odrevenelost popusti in človek umrje. Naj višja temperatura, ki jo lahko prenese človeški organizem, znaša 42 stopinj C, potem pa sledi smrt. INDIJI GRADE NAJMODERNEJŠE MESTO Načrte zanj je napravil sloveči francoski arhitekt Le Courbusier Arhitekt ni zgolj arhitekt, mar- pomeni, da jima žele obilo sreče, meta, pa tudi pešcev. »Teoretično več hkrati tudi slikar, kipar, so- Indijski inženir Varma si je ogle- se lahko zgodi, da otrok nikoli ne ciolog in psiholog. Pred njegovimi dal prve načrte novega mesta in bo srečal avtomobila, ko bo hodil v očmi ne nastane ena sama hiša, pisal slovečemu francoskemu arhi- šolo daleč od stanovanjskega bloka, marveč cela skupina poslopij, mes- tektu: »Mi imamo besedo, ki ustre- kjer stanuje,« je rečeno v pojasni-to, v katerem vsak del smiselno za tej odprti roki in ki pomeni to- j l;;., priloženih mestnemu načrtu. Vse ustreza svoji funkciji in sodi v liko, kakor,trdna vera v poslednje'. . avtomobilske cei:_ in ulice bodo v :!POt? Ce'0t"r, Kak°,JC T° JC Vera’. ki,se razvije iz hreP*“- njvem mestu 5 m globoko pod dobil genialni graditelj našega sto- nja po največjem vrelcu znanja in m . let ja Le Courbusier naročilo, naj iz- iz želje, da dela človek za skupnost, ’ sa™ .,prVl P°‘ dela načrte za novo glavno mesto ne da bi mislil na plačilo. Vašo fi- , &oveku ® da so po' indijske zvezne države Vzhodni lozofijo .odprte rokc‘ bodo sprejeli . Robljene v zemljo. Tako je arhi- Punjab in kako ga je širna, še pov- Indijci v celoti«. *ekt poskrbel, da mestni hrup ne bo sem pusta gorska planota ob vznož- 1 j motil ljudi. ju Himalaje, gledana iz letala, nav- PEČAT ZAHODNE CIVILIZACIJE 1 V novem mestu bo prostora za dihnila za to moderno Herkulovo Le Courbusier je sicer pritisnil P°’ mMijona ljudi in vsi bodo imeli delo, to sodi med najlepša in naj- novemu indijskemu mestu pečat za- idealne možnosti glede stanovanja večja ejanja c oveštva. hodne civilizacije, ni pa pozabil, da in dela. Novo mesto je nedvomno Pobudo za to veliko delo je dala je krava v Indiji za sedai še sveta „„.-i a -i i -u • i Pandit Nehru. Nad Kapitalom, se- žival. Zato so krave enako vključe- , . an °’ J J€ mogel dežem vlade novega mesta Kandi- ne v celotno podobo mesta, kakor 1 Zahod v osebi Le Courbusier; garh (imenovanega tako po bližnji umelni plavalni bazeni in avtomo- >n njegovih sodelavcev hitro na vasi) se bo dvigala kvišku 15 m vi- bili. V Kandigarhu se bosta združila predujoči Indiji, soka, strogo stilizirana odprta roka. v celoto dva svetova, ki sta sicer Še zdaj je v Indiji razširjen običaj, daleč drug od drugega: hinduizem Aa zapuste prijatelji družine na in nacionalizem. Štiristoletna obljuba izpolnjena. Pleme Gadiya Lohar vstop* ■ednini vrata trdnjave Chittorgarh. Pred 400 leti so se njihovi P1^. zakleli, da vstopijo v trdnjavo šele tedaj, ko bo osvobojena-kaže, kako je nad 4000 pripadnikov tega plemena, na čelu z ^ skim predsednikom vlade Nehrujem, svečano vkorakalo v sU trdnjavo. da svatbi na belih hišnih stenah poro- . e nad 60 let stari, v Neuchate-čencev rdeče odtise svojih rok, kar lu rojeni arhitekt je sam opisal, •• i mmm - - c ■: ■. ■ .v.--;- • mm NEVARNOST PIRAMIDNIH KLUBOV V ANGLIJI Prišla je iz Amerike in londonska policija svari ljudi, naj bodo 0] Najbolje organizirana policijska l Ce bi plačali po pol krone vsi lju- ralo in varnost Anglije. Valje centrala Zahodne Evrope, Scotland dje v seznamu, ki ga ima ta ali oni j iz Amerike čez Atlantik. Am j, Yard. ie nndan nrvsvnriln nnptaškn rlan v r^l/nh K4 —x— i .. r»or»pti vse s“ Vard, je ondan posvarila angleško član v rokah, bi moral tisti večer, 1 oblasti so morale napeti vse ždaj javnost pred »piramidami«. Tako ko sprejema člane, dobiti od njih so to piramidno kugo zatrle. pravijo v Angliji delovanju v okvi- 128 funtšterlingov. Toda takšna pi- je na vrsti Anglija. _______ J'11 določenih klubov. Gre za nekak- ramida ali veriga nikoli ne drži. — --------------------------------------------- šen sistem snežnih kep. Ce bi se v Nekjj se zmeraj pretrga, če pa bi r n f I 0 teoriji vse razvijalo tako, kakor si držala, bi nekega večera obsegala 715 DflRRO V 0 « ; zamisli človek, bi bile te »pirar i- v okviru piramide ali verige blizu de« sijajen posel. V resnici pa je 200.000 ljudi. Kaj pa ima pri tem oprav iti po- . Caruso je licija? bo začudeno vprašal marši- v New Yorku ček kdo. Zakaj mora policija v tem pri- vs°to, P da s.e ve- p pred oči, ko je pred neko indijsko donskih deklet. Z zobmi se je bila nga . Plramjda ne pretrga, si po- j vasjo opazil dve ženski v narodni zagrizla v nekaj in v brezupnem ma8aJ° Angleži zadnje čase, kakor boju s smrtjo si je polomila vse P?č nanese. Pri prijateljih in znan- j nohte. c™ opravijo z vprašanji hitro. Zdaj Policija se je zlasti zanimala za so se zaeeli . obračati na ulicah seznam v njeni ročni torbici. Ugo- na P?vsern *uJe Uu hkrati pa mora ustrezati sebi nič posebnega, toda motno, ne- ; ločitev odsevov so lahko pustili do- 1 mnogim praktičnim zahtexam. prozorno steklo postane nenadoma ma, tudi če je sijalo sonce nepo- prozorno. Položiš ga na pestro sli- j sredno na slike. i POGLOBLJENE CESTE ko in že je čisto in prozorno kakor vsako drugo steklo. Razlika je sa člane. Načelo, po katerem delujejo SO l.Vveceri Prlljubljen0 zbirališče ti klubi, je tako preprosto in samo raznlh.. zločincev in pustolovcev, po sebi razumljivo, da se človek med njuni tudi seksualnih morilcev, naposled vpraša, zakaj se ne bi Tudi Townsendova se je bila za- w i Temu ustrezno je Le Courbusier posrečilo. In vendar se nikoli ne pletla z vabljenjem novsem tuiih . M^eji vsega sveta so na novem zmeraj mislil na »oba glavna lepot- posreči, in vsi člani klubov so v ljudi v takšno verigo. In ko je pri-mo ta, da tudi potem ni videti na | a^b®lj n? elementa dežele«, namreč na veliki nevarnosti. Vsak član kluba šla po treh večerih na vrslo, je mo- IVAN TOČKO Na letošnji razstavi novih izumov v Parizu je bil med drugim razstavljen tudi praktičen aparat za umivanje otroške glave, ki ga vidimo na sliki. Aparat ima podaljšek v cevki, po kateri se odteka voda. Otrokove oči pa so tako zavarovane pred vodo in milnico ■D m (T k lobo, odbije sončne žarke, da barve ^fetfem^Vse r^kl^ ^i!a do«r.a>.na,niti ,še eetrlina mes: ‘««a mora d™gi dan privesti'v klub najvažnejšega pristojne oblasli z8 pod njim migljajo. podjetjem. Vse reklame ta, e bil širokopotezno zasnovan, dva nova člana in oba morata pla- tro in preprečijo piramidne večer S tem je pojasnjena skrivnost pod no™ steklom zmeraj cestni sistem dolg 45 km. Arhitekt čati po pol krone. In tako se ta in vse, kar je z njimi v zvezi Ti ve- novega stekla. Ce gledamo karkoli enakomerno vidne. je upošteval potrebe vseh vrst pro- igra na podlagi seznama nadaljuje, čeri bi namreč lahko omajali mo- skozenj le nekaj centimetrov daleč, postane neprozorno. Takoj pa postane prozorno, če pride v stik s predmetom, ki ga gledamo. Ce uporabimo novo steklo za sliko, je pod njim lepo vidna, toda steklo ne odbija nobenih žarkov, svetloba se na njem ne zrcali kakor na običajnem steklu. Ni težko uganiti, da bo novo steklo dobrodošlo in da ga bodo uporabljali v najrazličnejše namene. Novo steklo so izumili v Švici, nemška steklarna pa je odkupila vse pravice glede izdelovanja in uporabe. Podjetje izvaža novo steklo že po vsem svetu. Nedavno je bila v galeriji Marl-i orougii v Londonu razstava »Mojstri X stoletja«. Vse slike so bile v okvirih pod novim steklom. Ob »Ali bi mu lahko poteSD žrela moj klobuk?« Jezero je bilo zelo razburkano, kega jutra stari ribič TtaVal In ko so našli na vlažnem pesku od tistega dne so tudi Jonu začeli zapuščenega otroka. Tri dni se dajati dnevnico kot drugim de- - „ JC uu OUI1 Ila ,e_ niso bili pomirili valovi. Zenske lavoem... Otroci so ga samo od-' zesru in lovil ribe. Kadar pa ie so se križale in prestrašene go- ]e vorile: — Glejte, zato se je jezero tako razbesnelo! Kdo ve kakšno nesrečo nam bo še prinesel ta otrok?! — E, kakšen otrok, reci odkrito — pankrt... Kako je Jon zrasel, ne ve nihče. Nekajkrat je bil tako težko zbolel, da so vsi dvignili roke od njega in začeli zbirati denar za njegov pokop, on pa se je — kot po čudežu — sipet dvignil na noge. Brž ko je skupaj s cigani začel zbirati odpadke, ga je vzel k sebi v jamo pod trdnjavo nosač Geni, največji delo-mrznež v okraju, in tam sta živela skupaj. Cez nekaj časa je Jon začel hoditi z ribiči na ribolov. Sprva mu niso nič plačali, samo kruha in kakšno malovredno ribico je dobiL Priganjali so ga k vsakršnemu delu: nosil je vrvi, razpenjal mreže, se krivil pod polnimi koši rib in često zamen il utrujene ribiče pri. vesla- III. makedonska brigada na pohodu 1945. leta pred njim male otroke, da jih ne in odšel, da vidi vojsko. Prvi so urc^i. prišli Nemci s tanki in avtomo- Po ves dan je bil Jon na je- bili, za njimi pa Bolgari. Na trgu, ob jezeru, je bila ceremonialna zamenjava zastav v znak, da so se zamenjali gospodarji. Da bi bilo čim bolj veselo, so igrale godbe. Vse mesto je bučalo. Spet so se pokazali tisti s cilindri in črnimi suknjami, ki so se kazali tudi pred starim gospodarjem. Govorili so in mahali z rokami ter se bili na prsa: — Ah, svoboda ... Slava zmagovalcem! Jon se je vrtel okrog trga in gledal bolgarske policiste, kako plešejo »rčenico« (bolgarsko kolo) in teptajo prah s svojimi gumijastimi čevlji. Zvečer je šla skozi mesto godba, igraje razne marše. Spredaj so šli cigani, ki so nosili bakle. In kot da zavijajo, so dolgo v noč ječala godala. Ko pa je mestna ura odbila dve po polnoči, je nad stisnjenimi hišami zavladala gluha, temna noč ... ot>e' »Nič dobrega se naW» ^p0' ta — spet hočejo izdelovat* ve namesto masla.« ^ ^ Vf ' da,eC klicali »pankrt«, ker so ve- opazil kačo, je kot neumen skočil , Nl bi,° dolgo in ljudje so s ^ n,a deli> ^j jih čaka, če jih zgrabi, za njo in jo zasledoval, dokler strahom čitali čez noč nalepljene bolj od rimi j ena mesta m ostali Dvignil jih je kot peresca in jih je ni ujpl. Kač ni ubijal: izpulil Plakate, ki so klicali ljudstvo v tam po deset ali dvajset dni, so kar oblečene metal v vodo. Tudi jim je zobe in žela in jih take borb° proti novim zasužnjeval- se vsi čolnarji trgali med seboj odrasli so vpili nad njim »pankrt«, držal po žepih in pod strajco po cem- ZaIoteli so se policisti, besni za Jona, da bi ga dobili v svoj kadar so se razjezili. Jon je ta- dva, tri dni, dokler niso crknile. in iznenadeni nad tako hitrim od- com, Ker se se nikoli m zgodno, krat samo majal glavo, veliko kot Odkar je bil kupil star čoln ie govorom na njihove grabežljive da ne bi ubogal in opravil vse, panj, z buškami in nikdar poče- prenehal hoditi z ribiči na lov. 7-arr‘i5li. in začeli z zapiranjem, rfi' Je , rx no/ . med‘ sanimi lasmL Njegove škilaste Začel je prevažati potnike od pri- Jon Je gledal, kako grabijo ljudi tem, ko so ribiči, utrujeni od 0£i go vedno gledale preplašeno stana do plaže in nazaj. Prislu- in ^ sredi belega dne vodijo dnevnega dela, počivali, je Jon in nekam divje, namesto obrvi pa ženi denar je hranil v mošnjičku zvezane skozi mesto. Ko pa so hoda! okrog, nabiral drva m jim sta se mu videli na obrazu le dve zavezanem z vrvico okrog vrata! ^eli pobirati tudi med čolnarji, netit ogenj. brazdi, ki sta ga delali še bolj * 3e Jon razumel, da je vse zme- — Glej no, glej, jecljavec je groznega. Človeka je bilo strah, Jon je slutil, da se bo danes deno 111 da S€ vse upira tujcu... postal cel možak, — je rekel ne- da ga pogleda. Zene so skrivale nekaj zgodilo. Priklenil ie čoln (Se nadaljuje) »Imel sem občutek, da "ehote* ste danes poročili, Pa izkoristiti ugodno priložno o t* »Trenutek, prosim, sa«1 pogledal bi rad, kako bi 1X1 stojala dolea brada.«