Rusko prodiranje na vzhodni fronti gre naprej-še 150 milj do Berlina! Ruti se z okupacijo Tannenberga maščevali Z* poru v prvi svetovni vojni. Stalin razkril v povelju dneva, da je 27 pehotnih, oklopnih in topnilkih divizij invadiralo Slezijo. Rusi zasedli čez dva tisoč naselbin v Šleziji in Vzhodni Prusiji.—Tretja ameriška armada reokupi-rala kraje v severnem delu Luksemburške. Novi bombni napadi na nemška mesta.—Čete šeste ameriške armade prodirajo proti Manili Jan. — Marš«! LONDON« 22. Stalin J« naananil. da so ruske četa zaeadle Gniaano. in da so prodrl« do točk«« ld i« oddaljena od B«rlin« ISO milj. Prva beloruska armada pod poveljstvom maršala Žukova nadaljuje prodiranj« ¿«s Poljsko proti sapadu. V naglem prodiranju ao ruake čete savs«l« štiri velika iolosniška središča in dospele do točk«« ki J« 170 milj od Berlina. Ruske čete prodirajo na vaoj vzhodni fronti. V Vshodni Prusiji se blišaje Koenigsbergu. glavnemu m«stu t« province« na zapadu.pa prodirajo proti Gdan-sku, baltiškemu obr«šn«mu mestu. London« 22. jan. — Rusi so se z okupacijo Tannenberga, svetišča pruskih militaristov, maščevali za poraz v prvi svetovni vojni. Takrat je ruske sile porazil .feldmaršal Paul von Hin-denburg. Njegova grobnica je v Tannenbergu. Kakor v prvi svetovni vojni, so Rusi tudi v sedanji vrgli mo-gočne sile v Vzhodno Prusijo. Te sile se zdaj vale prefco te prrtv*«* t^adju «apedro front«. v prodiranju proti Berlinu. Nemško ljudstvo se mora v polnem obsegu zavedati preteče nevarnosti." Pariš« 22. jan. — Tretja ameriška armada je reokupirala kraje severne Luksemburške in zdrobila del nemške sile v belgijski izboklini, se glasi naznanilo. Prodrla je pet milj daleč po zdrobitvi odpora sovražnika v smeri Siegfriedove trdnjavske linije. Istočasno je prva ameriška armada dosegla nove uspehe v prodiranju proti St. Vithu, cestnemu omrežju v Belgiji, ki je še v nemških rokah. Okupirala je več naselbin, med temi Bom, ki leži tri milje vzhodno od St. Vi-tha. N Prva francoska armada je šla v akcijo proti nemškim kolonam v Alzaciji, kjer so te potisnile nazaj čete sedme'ameriške armade. Nemško poveljstvo je zagnalo nove divizije v boj proti Francozom in Američanom na tej fronti. Ameriški in britski letalci so izvršili nov$ napade na nemška mesta in industrijska središča v ce proti Koenigsbergu, glavnemu mestu, in proti Berlinu. Približale so se reki Oder v Šleziji, zadnji naravni trdnjavski liniji pred Berlinom. Možnost je, da se bo nacijska vojna mašina zrušila, ko bodo Rusi zdrobili to linijo. Rusi so okupirali pet strate-gičnih mest in železniških križišč v Šleziji v prodiranju proti Breslavi, glavnemu mestu Spodnje Šlezije, in Oppelnu, glavnemu mestu Qomje Šlezije. Druge ruske sile se vale proti Odan-sku, pristaniščnemu mestu ob Baltiškem morju. Okupirale so Lubawo, 70 milj od Gdanska. Maršal Stalin je v povelju dneva razkril, da je devet pehotnih, deset oklofkiih in osem topniških divizij invadiralo Slezijo, bogato industrijsko provinco, drugo najvažnejšo za Porurjem v zapadni Nemčiji. Med mesti, katere so Rusi zasedli, so Kreuz-burg, Pitschen, Landsberg, Ro-senberg in Guttentag. Cilj sovjetske ofenzive je okupacija vseh premogovnikov in rudnikov v Šleziji, ki zalagajo nacij-ske legije z vojnim materialom. Invazijo Šlezije je naznanil Stalin po treh letih in sedmih mesecih nemškega napada na Rusijo/ Nemci so napadli Ruse 22. junija L 1941. Ruski vojni uspehi nimajo primere v zgodovini. Sovjetske sile so prddrle 1170 milj daleč od Stallngrada ob reki Volgi v dveh letih in so /daj v akciji proti sovražniku na "sveti" nemški zemlji, čeprav so naciji zagotavljali ljudstvo, da se ne bo to nikdar zgodilo. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj v Moskvi, pravi, da »o Rusi v enem dnevu zased li čez dva tisoč naselbin, med te mi 350 v Vzhodni Prusiji in 250 v Šleziji, ubili in ujeli čez 50,000 sovražnikov ter razbili in zaplenili več sto nemških tankov, motornih vozil in topov. Nacijski voditelji ao v obupu apeliralina nemško ljudstvo, ''naj bo mirno v tej kritični uri. zaeno pa so dali zagotovilo, da t*>do nemške legije napele vse m le. da ustavijo prodiranje ru fckih armad. "Situacija na vzhodni fronti je kritična," ao izjavili " Kusi nameravajo v tej offnzivi ' ' kupirati vso Slezijo in Vzhodno Prusijo in zdrobiti naše sile Tarlac« Luson« 22. jan. — Čete šeste ameriške armade so zasedle Tarlac v prodiranju proti Manili, glavnemu mestu Filipinskih otokov. Japonci so pred umikom skoro popolnoma Razdejali Tarlac. , , Glavni stan genérala Duglasa MacArthurja poroča, da so ameriške čete dospele do točke, ki je oddaljena 70 milj od Manile. Obravnava proti fašistom v Rimu Obtoženi so vojnih in drugih zločinov ; Rim« 22. jan. — Petnajst pro-minentnih bivših italijanskih u-radnikov, med katerimi sta bivši šef generalnega štaba in bivši poslanik v Washingtonu, se bo moralo zagovarjati pred sodiščem na obtožbo vojnih in drugih zločinov. Obravnava, najbolj spektularna izmed vseh, kar se jih je doslej vršilo, se prične danes v palači Sapienzi. Samo sedem obtožencev pride pred sodišče. Sedem drugih, ki so obtoženi, bo obsojenih v odsotnosti. Ti so pobegnili v severno Italijo. Mnenje prevladuje, da se eden zločinec skriva v Rimu. Med obtoženci so general Alberto Pariani, bivši poslanik v Berlinu; general Mario Roatta, bivši šef generalnega štaba; Ful-vio Suvich, bivši poslanik v Washingtonu in zunanji podmini-ster. Roatta je bil poveljnik italijanskih okupacijskih sil v Jugoslaviji, Jci so storile več zločinov proti prebivalcem. Jugoslovanska ubežna vlada in maršal Tito sta zahtevala, da mora Roatta priti pred sodišče kot vojni zločinec in dobiti zasluženo kazen. POGOJI PIEMIR-JA SP ZAVEZNIKI IHfiGRSKO Odškodnina Rusiji, Jugoslaviji in Ceho-sfovitki ji USTANOVITEV KONTROLNE KOMISIJE Gcner«! de Ganile* * čestital Rooseveltu Pariz, 22. jan. — General Charles de neral Miklos, določajo, da moi a Ogrska odstopiti vse jugosl minske, čeho-slovaške in rumui ske pokrajine, katere je dobila od Hitlerja, ko se je pridružila nacijski Nemčiji. Ogrska se bo i ikrčila v okvir svojih predvojni! mej. Ogrska je zadn i satelit Nemčije, ki se je motala podati pod pritiskom ruskih bboroženih sil. Prej so kapitulirale Rumunija, Bolgarija ln Finska. Ogrska se je morala odpovedati pokrajinam, katere je dobila kot plen od Hitlerja. Začasna ogrska Vlada, ki je bi la ustanovljena viDebreeinu 211. decembra preteklika leta, bo od potovala v Budimpešto, ko boj ogrska prestolnic^ osvobojena. V Budimpešti bo tudi Sedež pravkar ustanovljene zavezniške kontrolne komisij?, kateri je bilo poverjeno izvajanje pogojev premirja Roosevelt odstavil Jonesa Wallace imenovan za trgovinskega tajnika Waahlngton, D. Cm 22. jan. — Predsednik Roosevelt je izsilil resignacijo J.n H. Jonesa, trgovinskega tajnika in upravitelja federalne posojilne agenture. To pozicijo je dobil Henry A. Wallace, bivši podpredsednik Združenih držav in vodja "newdeal-skega" krila demokratske stranke. Rooseveltova akcija je razka-čila Jonesa. To dokazuje vsebina pisma, katero je naslovil predsedniku. V tem pravi med drugim, da Wallace nima potrebnih kvalifikacij za trgovinskega tajnika. Kontroverza med člani kabineta je v ozadju premešan j a. Možnost je, da bo dobila odmev v demokratski stranki. Danes bo Roosevelt predložil nominacijo Wallaceja za trgovinskega tajnika senatu v odobritev. Predsednik je ponudil Jonesu, da ga potolaži, diploma-tično pozicijo, katero pa «je odklonil. Wallace in Jones sta se zapletla v oster konflikt 1. 1»42, ko je drugi očital prvemu nesposobnost v administraciji odbora ekonomske volne. Takrat je Roosevelt posegel v konflikt in ga izravnal. Moskva urgirá ofenzivo na zapadu London, 22. jan — Govornik na moskovski radiopostajl je ur giral zavezniško ofenzivo proti Nemcem na zapadni fronti. *Ru Domače vesti Oblaki Chicago. — Glavni urad SN-PJ so zadnje dni obiskale: Mary Strniša in hčerka iz Strabana. Pa., v spremstvu Ivanke Volk iz Chicaga, in Helen Sternisha iz Jolieta, 111. Zlata poroka Arma, Kansas. — (foseph in Ana Dolanc praznujeta S0-let-nico svojega zakonskega življenja dne 28. jan. Oba sta članu društvu 434 SNPJ. Poročila sta se leta 1895 v Dobovcu pod Ku mom na Dolenjskem. Rodilo se jima je U otrok, od katerih jih I to, poveljnik jugoslovanske živi Še sedem; dva sinova sta v osvobodilne armade in načelnik armudi. Čestitke in še mnogo odbora za narodno osvoboditev, USTANOVITEV FEDERATIVNE JUGOSLAVIJE Končanje starega tre-nja med Srbi in Bolgari TITO PODPISAL NOV DOGOVOR London. 22. jaiv — Maršal Ti- let! Nov grob v Pennl McKeesport, Pa. — Dne 1. se je .Izrekel za ustanovitev federativne Jugoslavije, katera naj bi uključevaia Bolgarijo in »«.ntv^u, — »m 4,|Maeedoniio jan. je tukaj umrl Louis Vodo- M . ,ni pivec ml. po tritedenski bolezni. , jonski list Times je citiral izjavo reprezentantu maršala, da bo priključitev Bolgarije in Ma-cedonije k federativni jugoslo- Bil je član društva 347. Pogrešan v vojni Owen, Wis. — Jos. Potočnik vanski držuvi končala staro tre-st. je bil obveščen od vojne o- nje med Srbi i\\ Bolgari, blasti, da je njegov sin S/Sgt. Po poročilu, ki Je bilo objav-Edward L. Potočnik pogrešan od ,Jeno v Londonu, je nova admi« 23. dec. Omenjenega dno se ni ntatraeij« v Bolgariji v načelu povrnil iz letalskega poleta nad odobrila Titov predlog, da pri-Nemčijo. Služil jo na bombniku dejo nektttere pokrajine bolgar-B-26 kot radioman in topničar. Lkp Maeedonlje, med temi do-V armadi je od aprila 1943 in hllul Strum0| v 0kvlr federatlv-preko morja je bil poslan lan- no Jugoslavije. Člani bolgarskega avgusta. Star Je 21 let.Ue viMde ig{ predstavniki mar-Pred vstopom v armado Je delal Ät|,tt Titu IM,)ravlJajo o razteg-v ladjedelnici v SuperlorJu. mtvi dogovora, da prideta Bol-Novl grobovi v Ohiu «arija in Macedonija v okvir no-Le Roy, O. — Tukaj Je umrl ve federativne Jugoslavije. Vsa Joseph Škof, star 48 let, doma]™»"*™ J a kažejo, da bo prišlo do iz Dolenje vasi pri Cerknici spolnega sporazuma. član SDZ. Zapušča ženo, sina nXnit 22, jan. _ Nft p^Ugi na. (pri vojakih) ln hčer. /nanjenega dogovora sta Velika Barberton, O. — Dne 31. dec. Britanija in Amerika dali kago-je tukaj umrl Frank Poje, stil hovllo, da bosta pošiljali llvfla 02 let ln doma iz Babnega polja ln druge potnem, v Jugosla-prlLoiu, odkoder jeprlšel v A-|v|j0 „ kooperaeljo organizacije Pogoji ***** plačitev od- ^nziva na vahod^ JfronU merici «0 toU; »¡»^^Udrušenih narodov sa pomoč in odnine TtfHHKHMKM) $200 000 - ' J«ustvarila P<>K<> e za othfM BNPJ, ABZ ln samostojnega ()b (UNHRA), todu potreb-0 Ru sij i r $100.000^0^ p a Jugo- na zapadni fronti," je dejal. "Ko društva Domovin«. Zapušča že- Llm. b)do .Jp^vale IndMlle fckodnine 000 WM slaviji in Čehoslovakiji. Premier Miklos se je obvezal, da se bo najmanj osem ogrskih divizij pridružilo zaveznikom v borbi proti nemškim silam in Interniral vse Nemce na Ogrskem z izjemo nemških žldov. Zavezniki bodo dobili tudi vse orožje, strelivo in druge potrebščine, katere Nemci puste na Ogrskem, kot plen. Odškodnina Rusiji, Jugoslaviji in ČehOslovakiji ne bo plačana v denarju, temveč v blagu, strojih in drugi industrijski opremi v šestih letih. Odškodnina drugim zavezniškim državam bo določena pozneje. «e bodo valovi Jekla ln vojakov začeli valiti proti Berlinu tudi z zapadne strani, bo kmalu sledil konec nemške armade. Huaki kozakl ln čete bodo kmalu v Breslavi." Mobilizacija človeške sile na Japonskem Washington„D. C.. 22. Jan. — Iladio Tokio je naznanil, da je premier Kuniakl Kolso odredil mobilizacijo vse razpoložljive človeške sile za vojne napore. On je apeliral tudi za enotnost in priznal nevarnost ameriške invazije japonske celine. no, dva sinova (v vojni), hčer in sestro, v starem kraju ¿a sestro| in brata. Is Mllwaukeeja Milwaukee. — Mrs. Josephina| Wiiidishman v West Allisu je bl- j jugoslovanske avtoritete. ¿arlevnl dogovor je bil podpisan v Uelgra^u. V imenu Jugoslavije ga Je podpisal maršal Tito, v imenu Amerike general Percy L. Sadler, v Imenu Voli- la obveščena, da je A. dec. padel I ke Britanije pa general Everett v Azijt njen sin T/Sgt. Joseph Hughes. Jugoslovanska ubežua Wlndishman, star 23 let. Služil vlada v Londonu, katere pred-je kot inženir na transportnem sednlk je dr. Ivan dubašlč, je letalu C-47. Pri vojakih Je bil dogovor odobrila, od oktobra 1042 in na azijskem "Jugoslovanske avtoritete bo-bojišču šest tednov. Poleg ma- do prt5V/.ele distribucijo in upra-tere zapušča tri sestre. — Druži-|vo pomoči," pravi naznanilo, na Ste ve Turk Je bila obveščena, ds Je bil ubit 12. dec. v Fran-1 .. • j cljl njen sin Pvt. Frank Turk. /fO0 SDOrOZUm med star 33 let in pri vojakih od no-1 r 1943. Polog staršev za t ; • n • no, tri brate ln štiri se l£/!f I/l AtlSI vembra pušča ženo stre. Is Cl«v«landa Clevelond. — Dne 17. Jan. Je umrla Frances Sever, roj. Blat nik, stara 04 let in doma iz Zver če vasi pri Hinjsh, odkoder je prišla v Ameriko prod 50 leti. Bi la Je članica SNPJ in 8ZZ. Zapušča šest sinov (dva. v vojni v Franciji), štiri hčere, vnuke in Diskuzije o bodočnosti Rutenije odložene London. 22. 'jan,—Tu je bila naznanjena sklenitev formalnega sporazuma med vladama Če-hoslovakije in Rusije glede odložitve dlskuzij o bodočnosti Ku-tenlje, province v vzhodni konl- brata. — Jack Vidmar se J« mo-1 ci Cehoslovaklje, ral podati na težko operacijo v bolnišnici Glenvillc - John| Crček z zapadne strani se je moral podati v bolnišnico St. Johni l radi pljučnice. Družini Ul-| 1 rleh Lube Je takoj po porodu u-1 mrl sinček — oče se nahaja pni vojakih v Te* a au. — Poročila sta i se Rudolph Vidmar in Christine| Mahne. — Družina I ne izjuve, da mora ta provinca priti v okvir Sovjetske unije. KuleHljtt je bila pred sklenitvijo kupčiie'v Monakovu, ko sta Velika Britanija in Francija kapitulirali pitni Nemčijo, del čehoslovaške republike. Tej kupčiji je sledilo razkosanje Čeho-slov a kije. Reoolta ne miki h vojnih ujetnikov DuI las, Tex., 22. jan. — Cez 1200 nemških vojnih ujetnikov v taborišču pri Alvl, Okla., Je re-v»>1 tiralo, poro^p vojaško poveljstvo osmega dlstrlkta. V akcijo so bile iioslane vojaške straie, ki so zatrle revolto. Revolta J« sledila protestu ujetnikov proli preglodu njihovih barak. I PROSVETA TOREK» H. JANUARJA» PROSVETA THE ENLIGHTENMENT . ' i GLASILO l* LASTNIMA. SLOVENSKE NABODNE PODPOWIE JEDNOTE Organ of «od pubhihed bf Slovene National Benefit Society Naročnina mm Edruiene drieee d vojnega tazdejevanja. Poleg vsega tega Je Imela Htislja ves čas te pavzo na Poljskem v akciji dve velik« ukrajinski armadi na Balkanu in severni Ogrski ter Slovaki)!. Samo zalaganjf teh dveh armad, ki sta osvobodili skoraj vet. Balkan. nretež«4 del Ogrske in Slovaki jo. bi bil problem za vsako državo*. Brez "lendleasnego" materiala hi Rusija seveda ne zmogla tega. Vendar oa mnogi politični kritiki v tej deželi omalovaževah to iu*ko fronto na Balkanu, dasi je gotovo toliko važna kot je anglo-ameriška fronta v Italiji. In Stalin se jt za sedanjo ofenzivo pripravil tudi politično—z ustanovitvijo piovizončne vlade na Poljskem. S lo ofenzfVo bo še bolj izpodbil tla poljski zamejm vlad* v Londonu i n utrdil svoje piislaše v I.ublinu. Toda poljsko vprašanje s tem ne bo rešeno, kakor tudi ne bo rešeno z likvidacijo poljskega podtalnega gibanja ki je bilo do /dat v pretesni večini na strani zamejne vlade., To \oiaš*nj< bo zadovoljivo ifšeno za obe strani te tedaj, če prid« do komoromisa tako fdede ozemlja, kakor tudi pri aaatavi skupne piovizončne vlade demokratičnih političnih skupin, Želeti je. da bi do tega privedla ta ofenziva, ki obeta v bližnji bodočnosti osvoboditi nearer m» Poljsko izpod nacijskega barbarizma Odvisno ie od Stalina In - RooaewHa. Za Rusijo )• vsekako-večje važnoati to, da ae ustvari dobra podlaga za bodoče prijateljske odnošaje s to deželo kol pa Je vse sporno ozemlje, ki je tudi vzrok vsega spora med poljsko ramejno vlado In Moskvo. O NOVI GVINEJI IN FILIPINIH Detroit. Mich.—Želim opisati malo življenje in razmere v krajih, kjer se nahajata moja sinova. Prepričana sem, da bo dopis zanimal čitatelje, vsaj one, kJ imajo sinove v vojski. In teh ni r^alo. * Moj sin poročnik John Krainz je bil zadnjega maja poslan z zračno divizijo v Novo Gvinejo. S teh otokov mi je mnogokrat pisal in opisoval tamkajšnje življenje, običaje in razmere. Poslal je tudi veliko slik. Ko jih gledam, se mi vidi, kakor da bi sama tam živela in videla kraje s svojimi očmi. V teh krajih so ljudje doma-lega nagi, le okrog pasu imajo obešeno cunjo, ki pokriva malo tu podobni velikim omelom, si barval ustnice in Život ter se ogledoval v vojaškem ogledalu. Koncem meseca oktobra pa so sinova pisma nenadoma preñe hala prihajati. Slutila sem, da je bil prestavljen najbrže na Filipinsko otočje. Moje slutnje so bile pravilne, kajti nekaj tednov pred božičem sem prejela kar tri pisma s Filipinov. Na Filipinih, piše sin, je veliko lepše kot na Novi Gvineji. Ljud je so mnogo bolj prijazni in in teligentni. Moški in ženske so oblečene tudi v spodnjo obleko. Ženske imajo zakrite prsi, a hodijo pa bose. Pravi, da neprenehoma prihajajp domačini od petega do 50. leta starosti povpraševati, če bi lahko storili kakšno uslugo. Za plačilo ne-čejo denarja, temveč obleke. Ves čas japonske okupacije nisa dobili v roke nobene vrste blaga. Za spodnjo moško ponošeno srajco lahko da oprati domačinki perifo celega tedna. Perilo pa operejo zveže belo. Pisal je tudi, kako je prišla k njemu domačinka in mu ponujala štiri banane vza blazinino prevleko. Ona bi iz prevleke naredila obleka Nazadnje sta se pogodila. Dal JI ie prevleko, ona pa mu je oprala vrečo perila. Domačini na Novi Gvineji pa oo bili drugačni v tem oziru. Za .vsako uslugo, ki so jo storili, so hoteli denar. Za kokosov oreh so zahtevali 25c. , Celo za fotografske oosnetke so hoteli denar. Domačine so najbrže raz-vadili ameriški vojaki, ker so jim za vsako stv«r, nlačali. John nadalje piši^da na Filipinih dežuje neprenehoma in da so vojaki zmeraj do kože premočeni, če na ne dežuje, je pa vroče kot v i »oklu. Filipinsko sadje Je bolj slastno kot ono na Novi Gvineji. Kokosovi orehi so tudi boljši in prav tako banane. Najbrže je tam zemlja bolje obdelana in sadno drevje gojeno. Mogoče na je tudi klima bolj ugodna, Ko pišem te vrstice sem prejela prvo pismo po omenjenih treh pismih, v katerih me je zagotavljal, če ne bo glasu od njega nekaj čaoa, naj nikar ne skr bim, ker bo zelo zaposlen, a da ni v bližini Japoncev oz. fronte. Faktično pa je bil prav blizu. V zadnjem pismu, to je v pismu, ki sem ga danes prejela, piše, da še vedno dežuje in da ima nekaj spominkov, katere so zaplenili Jajponcem, med njimi sabljo nekega japonskega f>oroč-nika, in puško, ki pa je ameriškega izdelka. Morda so to pu sko Japonci zaplenili Američanom, ali pa so poprej Američani prodajali puške Japoncem. Kdo ve? Bojim se, da se bodo ameriški vojaki nabrali revmatizma, ker so neprestano mokri, če jih ne bo že prej kaj hudega zadelo, jfcoliko trpljenja morajo prestati ti našt fantje! In kaj bo njihovo plačilo, ko se povrnejo domov, če bodo tako srečni, da se povrnejo? 'j Japonski aeroplani so pravi pritljikavci v primeri z ameriškimi! Piše, da so ameriški aeroplani skoro zmeraj zmagoval ci. Kadar pade po dvoboju japonsko letalo na tla, vsi hite gledat na kroj, kjer je treščilo letalo. Domačini kriče, da človeka sDominja na kibice pri ameriških žogometnih igrah. Oni namreč zelo sovražijo Japonce. Tam, kjer je moj sin, ie sedaj blata kake dva čevlja na debelo. Hrana vobče pa je boljša kot na Novi Gvineji. Take praznike so imeli vojaki ob božiču, med pa so v cerkvah peli "mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." Kje pa so oni, ki so lahko v resnici dobre volje? Ali so laJoko dobre vi ga dali za moje skromne in kratke dopise Uršula Klobčar. RAZNO IZ ILLINOISA Mt. Oliva. III.—V Prosveti smo čitali mnenje prejšnjega in sedanjega urednika o vprašanju svetovne politike. Glede tega si nista daleč narazen, ker ne ver-jameta v odrešenje sveta s strani Stalina, tako tudi ne s strani Churchilla, kar se namreč tiče imperializma. Njiju mnenje se razlikuje le v zadevah jugoslovanske osvobodilne borbe, ki ji načeljuje Tito, podporo pa dobiva od Amerike in Anglije, četudi je v osvobodilnem gibanju nekaj komunistične kaše. Prej se je veliko pisalo o demokraciji, kar je dobro, ni, ¡pa, dobro hvaliti tako demokracijo, ki je pristranska, kajti znano je, da demokracijo največkrat izrabljajo višje postavljeni, ne Pf. narod kot tak. To se bo nadaljevalo, dokler bo imel glavno besedo kapitalizem, čigar glavni in edini cilj je profit in izkoriščanje delovnih mas. Moje mnenje je, da pravega načrta za povojno Evropo, kakor tudi za Jugoslavijo, še nimajo pripravljenega, ker pri tem pridejo v poštev trije glavni gospodarji, ki si niso edini. Medtem pa Hitler računa, da ta njihova needinost privede do resnega razkola med zavezniki, kar bi pomagalo njegovemu programu za vladanje Evrope in sveta. Da se je Hitler urezal, so dokaz sedanje velike ofenzive na zapadni fronti, še bolj pa na vzhodni fronti, kjer ruske čete drobijo nemško vojno mašino z bliskovito naglico. Naši dopisniki sc bolj redko oglašajo, gotovo so prezaposleni in trudni. yčasih se kdo oglasi, da je srečal prijatelja, ki ga je vprašal, zakaj nič ne piše in da rad čita njegove dopise. Po* hvaljen je bil osebno, kar je lepo za oba, čemu pa je treba to v javnosti naznanjati, saj dobro blago se itak samo hvali. V moji mladosti sem preživel več let med Nemci in dobil sem precej vpogleda, kaj in kako mislijo <) našem narodu. Avstrijski Nemci so nas zvali za "vin-diške pse," Nemci iz rajha pa za nekakšne hudiče. Pa ne samo nas. temveč vse ostale narode okrog sebe, zlasti pa slovanske so smatrali za "manjvredne". Po tej vojni bo pač drugače, četudi ne bo vse tako, kakor bi mi želeli «n kakor bi bilo pošteno za vsa ljudstva. Zato pa morajo med nami ponehati vsa stran-karstvd, usmerimo naše delo za našo pomožno akcijo, kajti naš bedni narod v stari domovini potrebuje naše skupne pomoči. Zadnjič sem opazil med novimi naročniki ime mojega starega prijaetlja in "Triglavskega" tovariši >iz leta 1R97. iz West Milwaukeeja. Gotovo si hoče krajšati'dolge zimske večere s čitanjem Prosvete. ali ne. Nan-de? Za božiče me je obiskala moja družino iz Milwaukeeja. Sina sem vprašal, zakaj niso tudi Nandeta s seboj pripeljali, pa ni vedel odgovora., Moji sorod-niči F. Z. iz istega mesta, se za- It^ljuja^za pokion in sezon.) sko voščilo, tako tudi ostalim rojakom, posebno pa mojim trefn sinovom, dvema hčerama in nji. hovim družinam. Andrew Maren. POVEST IZ ŽIVLJENJA HELENE JAGROVE Spisal Joseph Ule (Milwaukee) III. . Kq se John povrne domov, naznani občinstvu čas pogreba in da bosta pokopana z mašo Uvi-del je tudi, da Helena ne bo mogla biti sama na'posestvu zato je najel za delo na farmi Meto Slak, kajti Helena sama ne bi mogla zmagovati. Dejal ji je, naj gospodari na posestvu kakor ve in zna, tako da bo najbolj v blaginjo Heleni. Gospodari naj vsaj dotlej, ko se vrne Helena. Ko pa se ona vrne domov, potem pa naj ona daje navodila po svoji pameti. ' Drugo jutro so se zbirali, da jpokopljejo nesrečni žrtvi. Občinstvo je že čakalo pogrebnika, ki je prišel malo pred deveto uro. Najprvo je znosil cvetlice v avtomobil, nato pa še rakvi. Helena je bila tako zmučena od žalosti in joka, da revica ni mogla niti hoditi, zato jo stric John in njegova žena podpreta (n ptfvedeta v avtomobil. Poleg nje se vsedeta, nakar se je jel --111 " Ko pri- najprvo za-nakar je pričel župnik takoj z mašo in drugimi pogrebnimi ceremonijami, s katerimi pa je bil hitro gotov. Po končanih obredih zanesejo krsti k grobu, v katerem je bilo dovolj prostora za obe krsti. K grobu pride tudi župnik, moli nekaj časa, nato pa privede stric John Heleno tako blizu groba, da ie videla dno, kjer bosta njen ate in mama, počivala za vedno. Potem pa jo odvede v avtomobil. Drugi pogrebci so se še nekaj časa pomudili pri odprtem grobu, nakar pričnejo tudi oni v skupinah odhajali proti domu. < Heleno je odpeljal domov stric John in ji dejal« da bo lahko pri njem toliko časa stanovala, dokler ne okreva popolnoma in malo pozabi nO svoje starše. Ko pa je prišla na stričev dom, pa se ji je videlo, kakor da bi pri-¡šla v puščavo. Hiša je bila velika in stala v slabi soseščini. Sobe so bile temne in neokusno urejene, zlasti tista, katero so odločili Heleni. Imela je samo eno zaprašeno okno. Omare za obleko ni bilo. Bili so samo v steno zabiti žeblji, na katere je obesila svojo obleko. Pod pa je bil pobarvan rdeče. Tudi okrog hiše se ji je zdelo jako neprijetno in tiho. Sadnega drevja ni^ bilo ne lipe in ne vrta z rožami. Helena je merila sobo sem in tja, a se ni mogla ujniriti. Johnova družina jo je imela rada, a ona si je mislila, da ji ljubezen kažejo samo v obraz, za hrbtom pa jo sovražijo. Tudi sosedove deklice so jo imele rade, a ona je mislila baš nasprotno. Kadar |5a je slišala ¿rveči avtomobil, je mislila, da se proti njej pode divje in požrešne zveri. Mnogo-krat je tudi tožila, da pri stricu ptički tako, lepo ne pojo kakor na nieni, farmi. Najlaže pa je prestajala bolest, ako je bila sama, zato se je večkrat zaprla v svojo sobo in premišljala o pokojnem očetu in materi. Sama sebi si je zatrjevala, ako bi samo eden staršev umrl, potem ne bi bilo tako hudo, a tako pa ne more prestajati, v Strica je vprašala, ali je kdo na njeni farmi, da bi hranil živino in kokoši« Stric ji pove, da je najel Meto Selakovo in ona skrbi za vse. Po petih tednih pa je dejala stricu Johnu, da bi šla rada domov, ker bo laže prenašala svojo bolest. Stric ji brani in pravi, naj ostane še nekaj č«- j sa pri njem. a vse prigovarjanje je bilo zaman. Ko je ne more pregovoriti, ji obljubi, da jo odpelje naslednji dan na njen dom. Še poprej je uredila svojo j obleko in druge stvari, tak" da ji ni bilo treba pred odhodom drugega urediti kot lase in * prazrjn'no obleči. Ko je pripravljena za odhod, je stopil" iz sobe in opazila, da je bil avto že pripravljen zanjo. Stric p* ji je dejal, ako je pripravljeni, j da jo lahko takoj odpelji. "Pripravljena sem," mu je izgovorila in ga prosila, da je nesel kovčeg v avto. kar je stne j takoj storil. ' Vsedetg se v avtomobil. Hi» lena pa je dejala z mehkim gl®" (Dalje na 1 itrani) TORKU, n* JAmJARJA -, PROSVETA uDa se razčistijo pojnf-ali debata dveh urednikov Odgovor na urednikov odgovor III ' Urednikovi argumenti so pri-lično zafcjeljeni z mistiko in romantiko. Na primer, ko piše, da se nikakor ne strinja z menoj, da bi bilo partizansko gibanje v interesu Stalinove diktature, nato pa nadaljuje, da "indirekt-n0 je to mogoče", toda ne v smislu, kakor jaz to tolmačim. Potem br. urednik omenja Roose-veltovo in Churchillovo zunanjo politiko, ki je voda na ogromen Stalinov totalitarski mlin. V tem hipu zame ni važno, kaj br. Garden misli o Roosevel-tovi zunanji politiki (na to pridem kasneje), kakor ni važno, s čim in s kom se on strinja; zame je zdaj važno, da mi dokaže, da ie moja gornja trditev napačna. To tudi poskuša, toda kako in s čim dokazuje? V isti sapi govori o "glupi ameriški zunanji politiki," za katero sem jaz "drvel slepo čez drn in strn in jo opeval kot najčistejšo demokracijo" ¿romantika!—kdo pa ve, kaj je najčistejša demokracija?), nato pa zakljti-či: "Za to svojo ddmrtevo se br. Molek ne opira na nič drugega kot na—strah pred komunizmom" --in takoj potem dostavi: "Ne rečem, da je ta strah popolnoma votel . . (mistika!). Torej jaz se za svojo trditev— da je bilo partizansko gibanje od začetka, kakor je še danes, v interesu Stalinove diktature—ne qpiram na nič drugega kot na "strah pred komunizmom." Navedel sem ž^ nekatera dejstva, na katera se opiram, druga pa še pridejo. Na kaj se pa br. Garden opira, da dokaže mojo zmoto? Na papirnati program partizanske stranke! Tukaj je br. Garden \ape\ dolgo pesem—romantično pesem, da je kaj—kako se je veliki Tito postavil načelo jugoslovanske demokratične federativne republike, kako je njegovo junaško, herojsko, idealistično in demokratično orientirano gibanje največje v vsej Evropi (zakaj ne največje v vsej zgodovini?), kako je to gibanje čudež (spet romantika), kako bi bila usoda Jugoslavija zapečatena brez partizanov (???—velika mistika!— Cehoslovakija ie brez partizanov, torej jo mir najde v grobu) itd., itd., itd. Ne bom motil br. urednika v tej njegovi visoki pesmi. Naj se tolaži z njo, saj potrebuje tolažbe . . . Ampak z vsem tem ni dokazal nič. Partizanska pesem o demokraciji ie še vedno le na papirju—kakor ie sovjetska ustava, ki se tudi iepo čita na papirju, v resnici je pa nikjer ni. Komunisti že leta pojejo o svoji "d c m o k r a c i j i", katera pa je t&vindl, pure and simple. Br. urednik je tudi zapisal, da Tito faktično že izvaja svoj demokratični program v praksi. To je drzna trditev, ki zahteva konkretnih dokazov. Kje faktič-ni dokazi? u»i - Prva vest v ameriškem tisku, ki je prišla iz osvobojenega Belil rada, ko so ga ruske čete okupirale, je bila, da so partizani izgnali poročevalko ameriškega United Pressa. Zakaj? Zato, ker j< hotela sporočiti, da sta bili v vsakem oknu Belgrada sliki Stalina in Tituša, ni pa bilo niti ene slike Roosevelta in Churchilla (ilavni pogoj prave demokracije je svoboda tiska in govora— m to svobodo so partizani zadavili prvo uro, ko so dobi|i Bel-grad pod svojo kontrolo. Tako "izvajajo" partizan*, demokracija v Jugoslaviji. Kaj še le pci-de ko bo vsa "Nova" Jugosia-N J" pod njihovo kontrolo! Diuko ves» iz "osvobojenega" liflgrada sem čital v New Lea- «n nasprotovali partiza-T-m, tore i t ud« demokrat je. so-' 'listi, soloh vsi, ki nasprotujejo (iiktaturi kakršne koli vrste. Izrecnih je ze bilo mnogo ekse-Kueij. Tn )e drugi dokaz, kak-too "demokracijo** izvajajo parr ti/anj v praksi. I Poročevalec in člankar Edgar Mowrer. ki ni monarhhrt An ali kakšen reakcionar, je 6. jan. poročal v Chicago Sunu: "Tito je organiziral (e Jugoslaviji) državno policijo po vzoru sovjetske policije, svobode tiska in govora ni podelil, izgnal je ameriške časnikarje iz Belgrada in dis-kriminiral je proti angleškim in ameriškim častnikom." Mowrer poroča, da pri komunistih v vzhodni Evropi so pojmi demokracije, antifašizma in prijateljstva do sovjetov istovetni, to je eno in isto. Pri voditeljih partizanov je torej demokracija— sovjetizem. Člankar Marquis Childs je nedavno pisal v Chicago Timesu 0 stoletnici kooperativ in zapisal je tudi tole: "V Jugoslaviji so bile konzumne zadruge važen del ekonomije, toda vse kaže, da današnje gospodujoče sile v tej deželi—Titovi partizani, za katerimi stoji Rusija—ne marajo zadrug v prejšnjem demokratičnem smislu." In zadruge so bistvo ekonomske demokracije!— To je le nekaj slamic, ki- kažejo, kam vleče veter—kakšna "demokracija" se obeta novi Jugoslaviji. Slično se godi v "novi" Bolgariji, kjer so sovjetski poveljniki po Stalinovih navodilih zatrli vsako demokratično gibanje in postavili v svojo lutkarsko vlado med drugimi tudi dva notorična sovražnika demokracije, Georgejeva in Velčeva, ki sta" sodelovala pri umoru prvega demokratičnega predsednika vlade v Bolgariji po prvi svetovni vojni Stamboliskega. V Rumuniji, kjer ima. Stalin drugo lutkarsko vlado, so v vladi pristaši kralja, ne sme pa biti Julij Maniu, demokrat in vodja kmet-ske stranke. V Italiji je Stalin prvi priznal bivšega fašističnega maršala Badoglija in zçlaj snuje na Ogrskem tretjo lutkarsko vlado pod vodstvom Hortijevega generala Mikloša. V priznani poljski "vladi" v Lublinu ima Stalin "demokrate", ki jih na Poljskem ne pozna nihče. In tako dalje. "Nova" Jugoslavija bo po vseh teh in drufeih znamenjih nova le po imenih, drugo pa ostane vse po starem oziroma bo slabše. Jugoslavija bo lahko republika in bo federativna—ampak kaj bo to pocenilo za ljudstvo? Prej je Slovencem in Hrvatom diktirala srbska čaršija, poslej pa bodo Slovencem in Srbom diktirali hrvaški komunisti, lakaji Stalina. Hrvaški politiki, veliki romantiki in čustveniki< bodo zadovoljni. Kaj pa je njim za demokracijo? Br. Garden se silno moti, ko razlikuje med komunistom Titu-šem (tako ga imenujem po naši ljudski govorici—Pilat: Pilatuš, Krist: Kristuš—čemu si pa nadeva romantična latinska imena?) in komunisti drugih dežel. Komunisti so vedno in povsod enaki; politične moralnosti ne poznajo nikjer; govore tako, delajo pa drugače; pri njih, kakor pri jezuitih, velja metoda, da namen posvečuje sredstva; kjer koli začrp in vodijo kakšno večjo akcijo, tam je kmalu zmeda in nesreja.—To merilo (kriterij) 9e je iSBzalo resnično povsod, pa se bo tudi v Jugoslaviji.—(Se nadaljuje. Ivan Molek. Komentar uradnika Uganka št. 1: Br. Molek ni imel nobenih težav, da je propagando iz starega kraja, Dosebno pa partizansko, bodisi hitro ali počasi, vendar pa "dobro analiziral s svetim merilom . . . in kmalu videl in vedel, kje smo." Ne more pa analizirati ali zapo-pasti mojega odgovora na njegovo trditev, da je bilo partizansko gibanje "od začetka in je še danes v Interesu Stalinove diktature." Kar naenkrat ga je zapustila njegova—euperiorna inteligenca . . . Uganka «t. 2: Včasih Je znal imenitno pa romantično razlagati pravO od neprave demokracije do najvišjega superlative, torej najboll čisto demokracije, zdaj pa oravl: "Kdo pa ve. kaj je najčistejša demokracija?" Ne- 1 koč, sploh še pred nekaj tedni v ' .vojem pismu, je bil bolj siguren. Ugâoka It. 3: Kako more biti nekdo v očeh človeka s superlor-no inteligenco "mistik", ako odgovori pogojno na neko še nejas- no vprašanje, kakor je na primer fronta ie davno razbitin uniče- • • ■ vpr^je i^munizma v Evropi,] na. Saj ima še Amerika svoje l €0TI]Q (f) PTQRSQ pred katerim ima toliko ljudi v tej deželi velik strah? Nekdo od naju je res mistik in romantik —ali pa je samo igranje z besedami za efekt. In mistik, ako ne slepec, mora biti oni, kdor istoveti položaj in povojno zgodovino Čehoslovakiie s položajem In zgodovino Jugoslavije. Yes, Cehoslovakija bo obnovljena tudi brez partizanov, Jugoslavija bi bila pa pokopana . . . Po Molkovem zagotovilu je "partizanska pesem o demokraciji še vedno le na papirju." Če je temu tako, potem so vsa poročila v slovenskem in ameriškem tisku o osvobodilnem gibanju največja lei, rai navadni plebej-ci pa glupci, ker jim prflično verjamemo. Mogoče je vzrok temu, ker smo—"mistiki" in "romantiki". Ali pa je mogoče nekaj narobe z Molkovim merilom o demokraciji? Zdi se nam vse-kakorL da je njegovo merilo preveč ozko in kratko in svojetirno v tem primeru, dasi je bilo včasih tako elastično, da je ob najbolj romantičnem poletu objemalo oziroma istovetilo tudi kapitalizem z demokracijo. Takrat tudi Churchill ni bil imperialist, marveč največji branitelj demokracije. Enako se je bila v Prosveti tudi Argentina čez noč spremenila iz osiščnega satelita v—"demokracijo". To je bilo par dni potem, ko je s klerofašiz-mom prepojena vojaška klika napravila puč in se povzpela na krmilo. In kakor se je br. Molek takrat motil, ko je proglasil Argentino za "demokracijo", ker je mislil, da tisti puč pomeni poraz argentinskih "izolacionistov" in pričetek sodelovanja Argentine z demokratičnimi in "demokratičnimi" deželami v tej vojni, tako se lahko tudi sedaj moti, ker ne vidi noče videti niti trohice demokracije v osvobodilnem gibanju v Jugoslaviji. Če je hotel, je lahko v Prosveti čital več člankov o prvem in drugem kongresu Slovenske osvobodilne fronte, ki je na teh zborovanjih ustanovila na demokratičen način veliko bolj demokratično vlado kot jo je Slovenija še kdaj imela. Lahko je tudi čital, da je vsaka večja vas ali pa skupina manjših vasi dobila svojo vaško—yes,«demokratično vlado; prav tako tudi vsi okraji. Pisec teh vrstic je nedavno poslušal obširno poročilo nekega Američana, ki je bil osem mesecev v Sloveniji, bil priča tem volitvam, kakor tudi zborovanju SOF. Opisal Je tudi sestav vlade in njeno funkcioniranje, prav tako tudi življenje v Sloveniji. (Žal, ker to poročilo ne Bme v javnost.) Iz tega poročila je razvidno, da vse, kar smo priobčili v Prosveti, ni nobena farbarija, nobena zlagana propaganda. Ta očividec, ki ni noben komunist ne socialist, ne more prehvaliti demokratične^® razvoja v osvobojenih delih Slovenije. V Suhi Krajini, kjer je največje belo-gardistično gnezdo, Je bilo v par vaseh izvoljenih tudi nekaj nasprotnikov Osvobodilne fronte. Br. Molek bo rekel, da je vse to—bluf, lažniva propaganda, izmišljotina, farbanje—lahko tudi "mistika" in "romantika". Well, svobodno mu, naj živi v svojih nebesih, čeprav so drugačne od realnega razvoja v starem kraju. On vidi samo—diktaturo . . . tajno policijo . . . Tito hi bil največji bedak, če bi ne imel taine policij«; brez nje bi bila tudi Osvobodilna "G-mene"—in je dobro, da jih ima. Toda po poročilu prej omenjene osebe je bile tajna policija v Sloveniji odpravljena po drugem kongresu SOK, ker Je Ittvcznl4kih luntinjih minU,Hr0V narod tohko «.Udaren in enoten/v Jeseni 1M3 ,de|uU mcd d. se vUda pocut, dovolj moi- „^ tudl , Jelo „ ka,m V((j. nu in uuvn vw /.«u >.m r i ua- ■ lni\IHAAII t!.. .<«.1.. 1 m. ----- stva. Tajno policijo je v osvobojenih delih Slovenije nasledila nih zločincev. Mogoče je v preprostih srcih evropskih narodov , ravno to načelo našlo največ za« nova policija, ki je bila £T^T'Cu urana po vas K m m Krajevnih noiU J( gotovo eno izmed naj- vladah. Lahko pa v drugih kra večjih duhovnih pridobitev ev- jih Jugoslavije ie obstoji Ujn. na- /J j . . w . , |cin pa mu ta pravičnost daje Čudno, da polaga Molek ve^jo posebno noto in ga razlikuje od važnost na Xo} kaj je pisal Childs drUgih lj!Ven evropskih narodov. v ?hlca«° ®r«ojnožni (to pa Prav p^bno pa je pravičnost ni "mistika !) bodočnosti zadrug pri slovenskem človeku ne sa- v novi Jugoslaviji, kakor pa na mo cenjena, spoštovana in vpo- to, kaj p še "Bazovica",, ki je ttevana, pač pa daJe evropski mnogo bližje Jugoslavije in v noti Se ben poudarek( k7je stikih s partizani. Če bi bil br. Molek hotel, bi bil lahko čital zelo dober članek o nalogah in potrebi zadružništva, ki smo ga pred par meseci ponatisnili v Prosveti iz Bazovice. Ne to, marveč je menda v interesu "demokracije", da se meče senca na Osvobodilno fronto od vseh strani! .... ; Glede ameriške poročevalke, katera je bila izgnana iz Belgra-^ da, kot omenja br. Molek, se nisem nič čudil, ko sem preČltal njeno skrajno prikrojeno in ten-denciozno poročilo, če Tito ne mara takih poročevalcev. Če trebljenje kvizlingov, izda- včasih morda^celo na prvi pogled pretiran. Slovenski narod se je v svojih ! kmečkih puntih boril v prvi vrsti za svojo pravdo, za pisane zakone in določila, za nepisane pravice starih urbarjev. Slovenskemu človeku je bila v preteklosti pravica celo važnejša od svobode. Slovenska literatura od pro-svitljene dobe dalje je polna motivov, ki premnogokrat naravnost dramatično slikajo tiho in neprestano borbo našega naroda za pravico. Koliko slovenskih domačij je propadlo zaradi ene same brazde na njivi, koliko jalcev in morilcev naroda pome- t0žb trf prepirov se je rodilo v ni sovjetizem, potem je pisec teh1 slovenskih vaseh zaradi—včasih vrstic za tak "sovjetizem". Po kar namišljene—pravice, mnenju Molka to ni demokraci- ; y pravico veruje slovenski ja-demokracija bi menda bila, ¿lovek najmanj lako udno in da jih pustiš svobodne, da bi lah- „eomahljivo kakor veruje v Boko kovali kontrarevolucijo in' Pravičnost "zelene mize" na preprečili ustanovitev nove dr- mirovnlh konferencah je bila žave. Ampak v deželi, ki gre slovencem v preteklosti edini skozi tako Golgoto kot koraka ' ^^omik, v katerega je verjel Jugoslavija od invazije, ki gre Ves narod od izobraženca pa vse skozi dve vojni, zunanjo in no-1(Jo zadnjega kmečkega delavca, tranjo, ni s tako * demokracijo | Jn kljub gtraSni ,n krivičn, ^jo. kot jo zahteva Molek mogoče aHvi. ki je ^ prvl BVetovni voj-zgraditi države, v kateri bi via- ni eno p^ tretjino slovenske-dala ljudska demokracija. In naroda in njetf0ve zemlje iz Čim bolj bo v tej civilni vojni ■ r0ČUtt najhujšemu sovražniku, iztrebljena reakcija, tem boljše yera v prav^no8t "zelene mize" bo po vojni za razmah resnično ni prenehala, čeprav se Je naj brže preoblikovala. Zaradi te pravice, ki Je bila že v prvi vojni in Je prav poseb no v tej povezana, zlasti med primorskim ljudstvom, z osvobo-jenjem, so kaj lahko razumljive vse žrtve doma in v tujini, ki jih naš narod polaga t navdušenjem na oltar pravice ln svobode. Samo zaradi te pravice je primorski človek že prvi dan vojne napovedi kot en mož sto pil na stran demokratičnih sil; Rim. 22. jan.—Italijanska via- zarudi iste pravice so vsi Prida je preko odbora za narodno morci danes v vrstah narodno-osvoboditev apelirala na pred- osvobodilnega gibanja. demokratične države. Anten Garden. Mobilizacija italijanske armade Mnogo ubitih v izgredih v Siciliji Glasovi iz sednika Roosevelta, premlerja Churchilla, maršala Stalina in generala De Gaulia, naj ji dovo- lijo mobiliziranje armade za bor- noviU p^ebna komisija, ki naj bo proti Nemcem. bl na podlagi moskovskih skl«- Ko je italijanska vlada nedav- p0V, ki so kasneje dobili v Te-no vpoklicala dva vojaška letni-1 heranu popolno potrdilo, prevze-ka pod zastavo, so nasCal^ resne ia funkcije nekakega zavezniške-komplikacije. Iz tega razloga Je' ga preiskovalnega sodišča. Ti vlada sedaj podala dplgo izjavo, sodniki so imeli zbrati obdolžen-Vlada je v IzJbvI razkrila, ds ce in dokazno gradivo, da bi moje vpoklic naletel na fnočan od-'glo biti pravici zadoščeno takoj, por v Siciliji in nekaterih dru-1 ko bodo zločinci prišli v njene gih pokrajinah. V Siciliji so iz-1 roke. Celo podrobni postopki so bruhnili izgredi, v katerih Je bi-, bili izdelani In objavljeni. lo .30 ljudi ubitih in več sto ranjenih. Med ubitimi je bilo dvanajst članov državne policije. Oglašajo se kritiki načina vpoklica vojaških letnikov pod zastavo. Ti hočejo vedeti, aH je vpoklic sploh v korist Italiji. Vlada še ni dala zadovoljivega odgovora kritikom. Članice krojaške uni le Iftteraatlonal LadUa Oarmeat Workers (ADD v Kidam Cttyju podnevi šivale obleke, ob večerih ae pe vadilo v slikarstvu. Ta uniia ima laboren isebraševalai depart moat In svoMm članom nudi poduk o nsirscIlčnoUlh predmetih as polfu social noga »nanj« in umetnosti. " Poglavje o vojnih sločlncih Poglavje o vojnih sločinih | šli in jih lepo vpisali na listo, da Moskovska konferenca treh ¡ jih ob svojem času povabijo na ' zaslišanje. Tristopetdeeet ljudi, ne ljudi, zveri so vse našli do sedaj. Mogbče se jim je še to število zdelo previsoko in kar verjetno je, da marsikaetri preiskovalec ni zatisnil oči ponoči, ne zaradi prusjaških letečih bomb, pač pa zaradi nadlegovanja—vesti ... * Že takoj ob samem začetku, ko je bila preiskovalna komisija postavljena, se je šušljalo, da nekaj ni v redu s to stvarjo. V komisiji predvsem niso bili zastopani vsi Zdruieni narodi. Na prvem mestu v njej ni zastopnika Sovjetske zveze. Na° moskovskem radiu so upravičeno dejali: "Precej skeptični smo nasproti vsem tem pravnim strokovnjakom, ekspertom, politikom, komisarjem itd. Svoječasno smo gledali pri delu Chumbcrlaina in Stojadinoviča ter nekatere druge genialne politične vele-ume. Videli smo tudi Slobodaiui Jovanoviča in vse te pravniške kapacitete, kako rešujejo politična vprašanja. Urejevali so nas in upravljali, ali kadar koli so hoteli, da ne pride do rešitve, so zadevo kar enostavno izročili strokovnjakom ... V Teheranu niso razpravljali strokovnjaki, pač pa voditelji in zato je tudi prišlo tfo pozitivnih rešitev in odločitev. Pravniki v Londonu govorijo: ^ "Dajte nam paragrafe, pa bomo postopali in sodili!" Paragrafov pa še ni, ali zločinci ao tu. Ti pravniki so navajeni, da zločince razvrščajo po kategorijah Ift da po pravilnikih sodijo . . . Ali, če bi ti pravniki sebi sneli robec z oči in praktično pogledali v svet, v tak, kakršen je, bl se jim pokazale stvari najsramotnejše v zgodovini človeštva , . ." V resnici stole v tej sodni dvorani, ki jo predstavlja vsa Evropa, milijoni trpinov, izstradanih, oskrunjenih, pohabljenih, ponižanih ln razžaljenih. Med njimi pa se razvrščajo milijonski grobovi pobitih ln pomorjenih; v tej evropski dvorani Je ena sama velika mlaka krvi , , . Pa so pravniki po pravilnikih, ki so Jih izvlekli Iz starih predalov in ki so bili napisani v 19. stoletju, našli 350 zločincev, ki so morili, ropali, požlgali: Ustje, Lozice, HrašČe, Kromberg, Pod-sabotin, Miren, VolČjodrago, Bilje, Vogorsko, Ajševico, Renče, St. Peter, Dol-Otllco, Črni vrh, 13 vasi v Reški dolini, 7 vasi na Cerkljanskem, 9 na gornjem Krasu, 8 v slovenski Istri, du naštejemo samo nekaj množen-itvenih zločlnpv. Kaj so laški fašisti in Prusjakl počenjali po ostali Sloveniji, o tem bodo govorile debele bukve slovenske zgodovine. In zločini po vsej ostali Jugoslaviji? Zločini v Msjdanpeku, Kragujevcu, &ab-cu, Kozarl, Jasenovcu It. itd. Strašni zločini v Harkovu in Minsku, v Lldicah itd, Ti pravniki in sodniki so po 11 mesecih težkega in napornega dela našli 350 zločincev, ki so pobili na ducate milijonov prebivalstva Evrope. ' Mislimo, ds bl za londonske pravnike bilo nujno potrebno, da napravijo malo ekskurzijo v Harkov ln Krasnodar, da obišče-jo svobodno Jugoslavijo, kjer m ni i jo fašiste In Prusjake, uste-še in narodne izdajalce In bi se mogoče na licu mestu le naučili, kako se nsjdejo zločinci ln kako se kroji prsvica. Ko so v Londonu povedali, kuj so opravili v II mesecih dela preiskovalni sodniki, so se zganile množice po vsej Evropi In trupla pomorjenih so ** obračala od strašnega razočaranja, Kljub temu veruje Evropa, da bodo londonski pravniki In sodniki odviyli teoretična modrovanja in sodili praktično: tako, kako sts Hitler ln Musoollni praktično zapovedovala zločinska dejanje Če se to ne bo zgodilo, b*» verá Evrope v pravk-o Izgubljaš In z njo bo izgubljena tUdI sama Eviops Al» ne bi bilo mogoče pametno, ds bl v to komisijo postavili ljudi, ki »o zaradi nsclstičnecs In fašlatovske-ga divjanja jzgubtll svoje najdražje »n m sedaj po takem londonskem modrovsnju blizu, de Izgube vsak smis«4 do življenja. Svojci žrtev—il naj b To je bilo Stipovo prvo tihotapsko dejanje. Sčasoma so ga Vrano in njegovi drugovi naučili raznih prekan, in imel je jako bistro glavo. Često je izne-nadil svoje učiteljp z novo zvijačo; kadar so bili v hudi stiski, je našel rešilno pot, ko so drugi že obupali. Nekega dne leži Vrano s po-magači in veliko množino duhana blizu Livna. Tudi Stipo je pri njem; zakaj oče mu je na Vranov prigovor dovolil, da mu pomaga pri "trgovini". Stražnikom pa je nekdo ovadil tihotapce, in prehod iz Bosne v Dalmacijo čez Prelog je bil težaven, ali celo nemogoč. Tedaj ogovori Stipo svojega gospodarja: "Hm, jaz bi že vedel, kako pridemo lahko in brez izgube preko meje v Sen j; ali potreboval bi dveh, dreh tovorov. (Osli ali konji, ki nosijo tovore.) "Vse ti bo, samo zahtevaj!" odgovori Vrano zadovoljen. Tretjega dne v jutranjem mraku ječe Vrano in njegovi "so-trudniki" pod težkimi bremeni s Prologa po beli cesti. Stražnik ugleda sumljive nosače in opozori nanje vse tovariše, ki se brzo poskrijejo, da bi zailezli te "lupeže". Ko pridejo Vrano in I njegovi drugovi na ono mesto,! ustavijo jih in jim snamejo vre-1 če, da jih preiščejo , . . Nekoliko kasneje prideta dve ženski po cesti; obe gonita težke1 tovore drv na čvrstih oslih. Prekanjeno se nasmehne mlajša deklica na cesti stoječemu stražniku; ta stopi k nji in jo rahlo vščipne v lice. "Rano si se napotila, deklica!" reče ji in se postavi pred njo. "Pusti me, gospod, hiteti moram, da se vrnem opoldne domov!" "Tedaj pd hitii ti krasna 'jabu-ka"!" ji reče stražnik, ko odhajata obe . . . V tem času so preiskovali skrbno prešite vreče zajetih ti-( hotapcev. Mirnega obraza, ma-, Ione začudeni, odpno ti spone in razvežejo vreče: drugega ni v njih, nego čista volna, katero hočejo nesti na trg, kakor zagotavlja Vrano. Stražniki jih morajo izpustiti. Toda Stipo—to je bilo mlajše dekle—je prinesel svoje tovore, v katerih je bil najlepši duhan, umetno povezan med drva, čez oetinski most in po ozki stezi do Karakašiče, majhnega sela daleč od pota. Ondi shrani blago, in nekoliko pozneje ga prevzame Vrano. "Ti si premeten dečko," vzklikne Vrano vesel; "ne bo ti brez koristi, tretjina dobička je tvoja!" * Stipova čreda ima že dolgo časa drugega pastirja. Zakaj dober je bil zaslužek pri Vranu, tako da se oče ni več upiral novemu razmerju. Izpočetka je pohajal Stipo zgolj iz radovednosti k tihotapcem; pozneje ga je veselilo to tajno delovanje in nevarno življenje. Končno se mu Je toliko privadil, da je strastno čakal časa, ko zopet odrinejo čez mejo na nova podjetja. Po Vranovi smrti je delal sam zase neutrudno in kar najdrzneje. Predno je mislil, je slul za najprekanjenejšega ptička y$e okolice; kar bali so sp ga vaj. stražniki. Lokav je bi», da nič takega. Ljudstvo si je^ripove-dovalo razne čudne stvari o njem, da zna izpremeniti zabra-njeno blago v karkoli si bodi, da je lahko neviden, kadar hoče, in še marsikaj drugega. Neopisno mirnega obraza je ob večerih pohajal med mestne izprehajalce. Zdajci potegne mehur izza pasa: "Gospodine, eto vam lepega duhana, poskusite!" Oblečen je bil po domače, ali jako izbrano. Poznal je dobro one, kateri bi kaj kupili od njega ... Gospod, kateremu je ponudil duhana, ga poskusi. "Daj, Stipo, da vidim," reče drug. (Dalj« prihodnjič.) ... TOREK, 23. JANUar t, Razni maliJ^U^ POTREBUJEMO MOŠKe T^^ ae "Laundry Washing' stro£ ^ vas naučimo, stalno delo ? pozneje. ^ t UNION LINEN co 4131 Raven«wood, blizo Irving $50.00 ZASTONj" Ako mi poveste nekoga, ki ima d(lU karo na prodaj. Ali jaz ku7 vaio karo in vam dam $50 oo v tovini. 1 ^ PHONE SEEley 0607 Po 6. uri P. M. pa JUNiper 7810 ŠIVILJA za popravljanje dobra .plača, stalno delo. takoj, >3345 Lawrence. IZKUŠEN KROJAČ za iüükT2 nje in obleke, ročno in strojno Z nje. Dobra plača, stalno delo. ¡3 Lawrence. AGrrotAJTE ZA PROSVEltt DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 f popoldne do 12. ure svačar. ' Vojno nujna Industrija. ' j v -t Rabimo tudi v Jedilnici ,YJ#AŠAJTE pri: ILUNOISBELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE-ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street V Prosveti ao dnevne sveto* ne In delavske vesti. Ali jik čitate vsak dan? SZSlTfe' JU;;, TISKARNA S.N.P.J. ■sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela ' t * 1 * ? fj. ' « « ; ' • ' t , ) ^TiSfca ifbil* za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjig* koledarje, letake itd. v flovttBgfc, hrvatskem, slovaškem, češkem, snglelkam jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SyOJI TISKARNI .... Vss pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne. unUako delo prve vrsta Pilite po Informacije na naslov: SNPJ PR1NTERY 2M7-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago 13. Iillnolt TEL. ROCKWELL 4SS4 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR Letnih MiS vsebuje sedemnajst pripovednih /spisov, petnajst peeml. sedemnajst rasnih opisov, nekateri is sgodovlne ameriških Slovencev, tri članke in razprave, rasne koledarske ln druge podatke ter nad itlrtdeeet sUk. Prva alovenska knjiga v Ameriki, v kateri so aplal i bojlič osvobodilne fronte ▼ Sloveniji. * Koledar stane $1.25 naroČite si dnevnik prosveto rosklejMi 12. redne konvencija ae lahko nančina llat Proartlo la PfUteJe eden. dva. tri. žtlri ali pet članov Ie3««biillne k eni naročnini. Uat Prosvete stane se vse e*ako. sa člane ali nečlane 16.00 sa •no Latno naročnino. Kei ve člani le plačajo pri asesmentu 11.20 sa tsdnilfcae Jim to priiteje k naročnini. Torej stdaj ni vzroka, reči da Je Ust predre« sa člane SNPJ. List Protfveta Je vala iaatnlna la gotovo Je v vsaki družini nekdo, k| bi rad čital lis« vsak dan. kmkor Wtro teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj liit tednik, bode moral Usti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosvete, to takoj naznaniti upravnižtvu lista, in obenem doplačati dotično vsote listu Prosvete. Ako tefa m stori, tedaj mora vpravnižtvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Cena iiatu Prosvete Jei Sa Zpruž. države in Kanado SMS Za Chlcago in okolice Je—J7.M I tednik Im--4JS " 1 tednik in__________«.30 in in In tednike i in 141 MS nič Za Evrope Je... t tednika in.. 3 tednike ln... 4 tednike in 5 tednikov In. 6.30 5.10 3.90 2.70 lJO ^Potato spodnji kupon, priložile potrebno vsoto denarji «U Money Order v plamu In si naročite Proaveto. lisL ki Je veže lastnina. PROSVETA. SNPJ. *M7 few Lawndale Ave. * Chlcago S3. EIL PrOešeno požiljam naročnine an Ikt Preevete vaoto I L Ime.----------------------¿L ¿¿uto, ftL. Naročile sprejema: Ustavile tednik ln «e pripišite k meji članov meje družine. ed alednčik PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. • Chicago 23, 111.