AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANCUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 139 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 13, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Nemci že obkoljujejo Pariz Nemške čete so prekoračile reko Marne pri Cha-teau-Thierry in so samo še kakih 20 milj od Pariza. — Pariz je zdaj v dosegi nemških topov od treh strani. — Nemci so bližje Pariza kot so bili leta 1914. ! Mehika je na strani 'zaveznikov in U. S. Mexico City. — Minister za | notranje zadeve, Manuel Garcia Tellez/ je pozval k sebi vse last- ANGLIJA HITI Z TANKI, MOŠTVOM IN TOPOVI NA POMOČ FRANCOZOM Berlin, 13. jun. — Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da je Pariz obkoljen od treh strani in da je celo beg proti jugu odrezan civilnemu prebivalstvu, ker obsipljejo vsa pota iz Pariza proti jugu nemška letala s kroglami. Nemške čete, ki so videle že razločno znani Eifelov stolp v Parizu, sklepajo močno verigo od treh strani Pariza. Po mnenju Nemcev je usoda Pariza zapečatena, ker je že v dosegi nemških topov. Nemško poročilo trdi, da so čete, ki operirajo ob reki Oise samo še dvanajst milj in pol od Pariza. V istem času poročajo, da so Nemci zajeli ob Rokavskem prelivu 20,-000 Francozov, med njimi več generalov. * Tours, Francija, 13. junija.— Nemške čete so prekoračile reko Marne pri slavnem Chateau-Thierry, kjer so se vršili v svetovni vojni tako strašne bitke in kjer so bili leta 1914 Nemci ustavljeni s pomočjo ameriških čet. Nemci prodirajo proti Parizu v polkrogu od treh strani. Da bi zavzeli Reims, kjer je slavna katedrala, so vrgli Nemci v boj 80,000 mož in 3;000 tankov. Francozi ne priznavajo, da bi Nemci zavzeli Reims, priznajo pa, da so nemške čete že prešle mesto na obeh straneh. Kljub silnim nemškim naskokom pa Nemci le počasi napredujejo proti Parizu. Francozi trdijo, da se odločilna bitka še ni vršila. Francoski poveljnik Weygand je skrajšal svojo bojno črto in prizadeva strašne izgube Nemcem. Poroča se, da so Nem- ci pripeljali včeraj zadnje tanke iz Nemčije, ki so jih še ime-'li. Nekje v Franciji (kraj se drži strogo tajno), se je sešel včeraj vojni koncil zaveznikov, katerega sestanka so se udeležili: francoski premier Reynaud, vrhovni poveljnik Weygand, maršal Petain, angleški premier Churchill, vojni tajnik Anthony Eden in general Dill. Doznava se, da se je koncil sporazumel na jako važnih določbah, toda podrobnosti niso znane. Gotovo so se pa posvetovali, kako bi ustavili Nemce pred Parizom. * London, 13. junija. — Anglija pošilja z vso naglico v Francijo tanke, topove in moštvo, da pomaga stiskanim Francozom. V istem času so pa angleški letalci bombardirali sovražne postojanke vse od Afrike pa do Norveške. Anglija pravi, da bo poslala zadnjega vojaka, ki ga more pogrešiti doma v Francijo in vsak top, ki še lahko strelja, da se ustavi Nemce pred Parizom. Med četami, ki so šle na pomoč v Francijo so poljski in angleški vojaki, ki so jih vzeli iz Narvika, norveškega pristanišča, ki so ga Angleži zapustili. Vse angleško časopisje poživlja vlado, naj pošlje vsako možno pomoč Franciji, ker se nikakor ne sme dopustiti, da bi padel Pariz, če bo zavrnjen Nemec od Pariza, bo izgubil vojno. Toda če pa zavzame Pariz, se bomo borili toliko časa, da ga zopet izženemo, piše angleško časopisje. nike in poslovodje glavnih dnevnikov ter jim je povedal, da je Mehika brez vprašanja na strani zaveznikov in da bo v vseh ozirih sodelovala z Zed. državami. Zlasti je minister poudarjal, da podpira Mehika Francijo. Anglije ni omenil, ker trenutno državi nimata medsebojnih diplomatskih zvez. Nato je minister apeliral na časopisje, da podpira vlado v tej njeni politiki. Predsednik Cardenas ni bil navzoč, toda razumeti je, da je bil ta sestanek sklican na njegovo željo in minister je govoril samo v imenu predsednika. Minister tudi ni omenil Nemčije, je pa strogo obsodil vstop Italije v vojno. Ta izjava mehiške vlade je zelo značilna vzpričo tega, da je Italija zelo dobra odjemalka olje. za Angleški letalci bombardirajo laška mesta 5000 letal na dan! Washington, D. C. — Edsel Ford. predsednik Ford Motor Co. se je izrazil, da bi njegove tovarne lahko izdelale 5,000 letal na dan in ne samo 1,000, kot se je izrazil njegov oče, Henry Ford. Oba Forda, oče in sin, sta si že ogledala ameriška bojna letala. S seboj sta imela tudi svoje inženirje, ki bodo napravili načrte za masno produkcijo, če bi Fordova družba dobila naročilo od vlade. Izgubljen suknjič Izgubil se je suknjič (re-kelc), v katerem je bilo več važnih listin. Kdor ga je našel je prošen, da ga prinese nazaj na 1072 E. 68th St. športna prireditev V petek zvečer ob 8:30 se bo vršila na dvorišču Shore High šole predstava v rokoborstvu. To bo prva predstava na prostem v tej seziji. Med drugimi korenjaki se bosta poskusila tudi slovenska junaka Joe Gom-bač in John Sintič. šola se nahaja na 222. cesti in Lake Shore Blvd. Pridite gledat te korenjake! Pozor pred podpisi! Povedalo se nam je, da se po Collinwoodu podpira podpise na gotove listine. Nabiralci pa ne povedo, v kake svrhe se nabira podpise. Opozarjamo naše ljudi, naj se ne podpišejo, dokler se dobro ne prepričajo za kaj gre. Nov grob Včeraj popoldne ob eni je preminul na svojem domu splošno poznani rojak John Cimperman, star 68 let. Doma je bil iz Nereda, fara Rob, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Leta 1904 je začel gostilno na Marquette Ave. in je bil tam 15 let. Potem se je pa preselil v West Park, kjer je živel dosedaj. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Klaus, doma od Sv. Gregorja, štiri sine: Johna, Antona, Franka in Louisa, pa šest hčera: Mary Vehar, Jennie, Ana, Bertha Glau, Helen in Maria ter sedem vnukov. V starem kraju pa zapušča tri brate: Franka, Antona in Lojza, sestri Johano Kočevar in Karolino bobnar ter več drugih sorodnikov. Bil je član društva Srca ezusovega št. 172 KSKJ, katerega ustanovni član je bil, društva Valentin Vodnik št. 35 SDZ in Sokola. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob desetih iz hiše žalosti, 4770 W. 130th St. v cerkev Marijinega Oznanenja, katere fare je bil tudi ustanovitelj, pod vodstvom pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek. Naj mu bo ahka ameriška zemlja, preosta-im pa izrekamo naše iskreno so-žalje. Novi priseljenci Iz vasi Zaboršt, fara Bučka pri škocjanu na Dolenjskem, so včeraj dospeli v New York na parniku Manhattan: Kristina, Albert in Rudolf Opalk. Pri parniku sta jih pričakala dobro poznana Mr. in Mrs. Rudolf Opalk ter jih odpeljala na svoj dom v Girard, O. t^se potrebno za potovanje je preskrbela tvrdka Kollander. Dobrodošli v svobodni deželi Strica Sama. TRAGEDIJA DEKLETA, KI JE ZAUPALA TUJCU Lorain, O. — 17 letna Velma Ericson, ki je zadnji teden gra-duirala na višji šoli, je danes mrtva in policija išče nekega nepoznanega moškega, ki jo je v torek ponoči vzel na avto izpred neke gostilne. Velma in Ruth Ford sta bili zvečer na neki zabavi, potem sta šli pa še v gostilno. Ko sta odšli kmalu po polnoči iz prostora, se je nek neznanec ponudil, da ju pelje domov v svojem avtu. Nespametni dekleti sta ponudbo sprejeli. Najprej Ameriški fašisti napadejo Ontario? St. Thomas, Ont. — Premier Hepburn iz province Ontario, Kanada, je danes povedal, da čakajo trenirani fašisti in naciji v Zed. državah, da vkorakajo v Ontario in jo razdenejo. Povelje za pohod bo prišlo iz Evrope, trdi premier. Hepburn, \ki leži bolan na svojem domu, trdi, da je dobila kanadska policija informacije, da se med fašisti in naciji v Zed. državah pripravlja za napad na provinco Ontario. Dalje je premier izjavil, da nima dosti upanja, da bi mogla kanadska vlada pomagati v slučaju, če se kaj takega res zgodi. --o—- Vlada Zed. držav pošlje še več letal zaveznikom Washington, D. C. — Zed. države delajo s polno paro na obrambenem načrtu in 80 na-daljnih bojnih letal je odstopila vlada zaveznikom. Armada in mornarica sta s tem odstopili zaveznikom že 263 letal. Obenem je mornarica naročila gradnjo 22 bojnih ladij za domačo obrambo. Nove bojne ladje za ameriško mornarico 22 po številu bodo veljale $327,233,000. Še nikdar v zgodovini ni vlada Zed. držav dala tako velikega naročila. Poleg teh 22 bojnih ladij, jih ima mornarica pa že v delu 66 v svojih ladjedelnicah. Predsednik Roosevelt dela načrte, da bodo začele vladne ladjedelnice in ar-zenali delati 24 ur na dan v treh šihtih. Izredno zasedanje državne postavodaje Columbus, O. — Governer Bricker se še vedno ni odločil, če bo sklical izredno zasedanje državne postavodaje ali ne. Zdaj se poizveduje pri poslancih in senatorjih, da bi se od njih po-izvedelo sentiment za izredno zasedanje. Namen izrednega zasedanja je, kot pravijo, da se določi potrebna vsota za relif ohijskim mestom za bodoče leto. Obenem bi postavodaja razpravljala (to je tudi glavni namen sklicanja zasedanja), če bi se razdelilo republikansko glasovnico jeseni tako, da bi bili ločeni državna od zvezne. To se pravi, da bi bil republikanski predsedniški kandidat posebej in governer z okrajnimi kandidati pa zopet posebej. Tako imajo upanje, da če v državi ne bi zmagal njih predsedniški kandidat, da bi zmagal vsaj governer, senator, poslanci in kandidatje za okrajne urade. 250,000 STRELCEV PRIPRAVLJENIH Tulsa, Okla. — Narodna strel-ska zveza naznanja, da je v Zed. državah pripravljenih 250,000 civilnih strelcev za obrambo dežele, če se jih bo potrebovalo. To so člani kalqft 3,000 strelskih in lovskih klubov po Ameriki. Ti so dobro izvežbani v streljanju, treba bi jim bilo le nekaj splošne vojaške vežbe in dežela bi imela lepo število brambovcev, trdi F. L. Wyman od National Rifle Association. Egiptovska vlada je pretrgala diplomatske zveze z Italijo. - Turčija je prekinila trgovske zveze z Italio. - Italijani bombardirajo angleška zra-koplovna središča v Afriki. London, 12. junija. — Težki angleški bombniki so danes bombardirali laško mesto Turin in pristanišče Genovo. Eno angleško letalo je bilo pri napadu izgubljeno. Genova je 525 milj zračne poti iz Anglije. Turin je mesto z 597,000 prebivalci in leži ob reki Po. Tukaj je glavno središče italijanske industrije. Genova ima pa 613,000 prebivalcev je glavno trgovsko pristanišče v Italiji. Poleg napada na ti dve mesti, so angleški letalci bombardirali tudi razne italijanske postojanke v Afriki, vključno zrakoplo-vna pristanišča v Etijopiji. Medtem je pa z uradno odredbo ukazal angleški kralj Jurij, da se prekine ves izvoz angleškega blaga v Italijo in se Italija za- blokira kot Nemčijo. * Cairo, Egipt, 12. jun. — Poslanska zbornica je odobrila predlog, da se prekine diplomat-' ske zveze z Italijo in da vlada stopi z vso pomočjo na stran zaveznikov. Predlog mora odobriti še kralj Farouk, da bo polno-, močen, ♦ Istanbul, Turška, 12. jun. — Turška vlada je prekinila z Italijo vse trgovske zveze, ukazala svojim ladjam, da se zateko v bližnja pristanišča, nato je pa poslala bojno mornarico preko Marmorskega morja proti Dar-danelam. Dve angleški ladji v Istanbulu sta dobili od doma povelje, da naj ostaneta tam, francoske in angleške ladje, ki so v črnem morju, bodo zasidrale v Istanbulu, ko se vrnejo. Vse to kaže, da se Turška pripravlja na vojno in sicer na strani zaveznikov. Splošno se govori, da Turška čaka samo besede iz Moskve, ki bo povedala stališče Rusije, če gre Turška v vojno, nakar bo Turška napovedala vojno Italiji. >s Rim, 12. jun. — Prvo italijansko vojno poročilo pravi, da so laški zrakoplovci bombardirali angleške utrdbe na otoku Malti v Sredozemskem morju. Dalje se poročilo glasi, da so sovražna letala bombardirala Turin, toda niso napravila nobene škode. Francosko-italijanska .meja je bila zaprta ob enajstih sinoči, to je kmalu potem, ko je prestopil mejo v Francijo kardinal Hlond, primas za Poljsko in mnogo diplomatov ter francoskih državljanov. Iz Francije so pa prišli italijanski državljani. Italijanske čete so zasedle mostove čez mejo, jih spodminirale in zavzele pozicije v gorskih prelazih. Kako se vozijo poslaniki iz Rima Rim. — Francoski poslanik se je odpeljal z vsem uradni-štvom, kakih 150 oseb, z vlakom proti Švici. Italija je dala vlaku močno spremstvo. Angleški poslanik se je pa odpeljal v torek iz Rima proti Anconi, kjer se je vkrcal na ladjo, ki ga odpelje v Lizbono na Portugalsko. V Lizboni bo ladja počakala na ladjo iz Londona, ki pripelje italijanskega poslanika, časnikar ske poročevalce in drugo urad-ništvo. Tukaj se bo uradnim potom zamenjalo oba poslanika, nakar bosta ladji odpluli vsaka proti svojemu domu s svojimi podaniki. -o- Prestal operacijo V St. Lukes bolnišnici je srečno prestal operacijo Louis Shuster iz 1086 E. 71st St. želimo mu hitrega okrevanja. Plinska družba bo potrošila milijon za shrambo plina East Ohio Gas Co. bo na svojih prostorih na 62. cesti, sever-.!no od St. Clairja zidala mogočno shrambo, kjer bo spravljala plin, da se tako prepreči even-tuelno pomanjkanje istega. To bo prva naprava take vrste na svetu, in bo stala okroglo en milijon dolarjev. Do 150,000,000 kubičnih čevljev plina se bo v tej' napravi lahko shranilo. V izjemno hudi zimi je v Cleve-landu vedno pomanjkanje plina in da se v bodoče to prepreči, se je plinska družba odločila imeti vedno dovolj plina v zalogi. Zadušnica V petek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca zadušnica za pokojnim Louis Krav-carjem. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Poroka V soboto se bosta poročila v cerkvi sv. Vida ob osmih gdč. Ann Muhič, najmlajša hčerka Muhičeve družine iz • 1148 E. 72nd St. z g. Joseph Zgoncem iz 61. ceste. Bilo srečno! Anglija spravlja otroke na varno London. — Glavna skrb angleške vlade, je zdaj, da spravi iz Londona 120,000 otrok na varno, predno začno Nemci s splošnim bombardiranjem Londona. V četrtek bodo začeli voziti otroke iz mesta v province Cornwall, Devonshire, Somerset in Wales. V zadnjih treh tednih so spravili na deželo več kot 50,000 otrok. TO JE BILO RES PRESENEČENJE Bay town, Texas. — Mrs. Ruth Ogden je morala za par dni v bolnišnico. Njeni prijatelji so sklenili, da ji v tem času popravijo hišo. Zbrali so skupaj $600 in šli na delo. 41 mizarjev je dalo na hišo novo streho in predelalo v hiši vse potrebno do ene popoldne. Devet papirarjev in barvarjev je popolnoma prenovilo hišo. ženske so obesile nove zastore in ko je prišla Mrs. Ogden čez par dni domov, ni poznala hiše. Relifar in kotliček Thomas Hunter, 2165 E. 36th St. je bil obsojen na $1500 globe je zapeljal domov Ruth na 920 W. 14. St. Velmo je pa dobila ob pol treh zjutraj policija, blo dečo po cesti. Odpeljali so jo v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je kmalu zatem umrla. Imela je mnogo ran na glavi in po telesu sploh. Stanovala je na 1666 Broadway. Policija je spraševala Miss Ford glede tujca, toda dekle pravi, da ga ni še nikdar prej videla in tudi licenčne številke njegovega avta si ni zapomnila. Če bi Nemčija zasedla angleško otočje, bi bil morda prvi korak Zed. držav, da bi zasedle Azorske otoke, Madeiro in Verdijevo otočje. Ti otoki, ki so danes last Portugalske, so na stra-tegični postojanki med Evropo, Severno Afriko in Ameriko. Ti otoki blokirajo pot iz Evrope v Južno Ameriko. Nobena evropska država ne bi mogla poslati brodovja v Južno Ameriko ali pa Južno Afriko, če bi hotela to za-braniti kaka močna mornarica na tem ntočiu. Polecr tetra bi bi1" najstarejše enaka pogodba na svetu in v kateri se je Anglija za vedno zavezala pomagati Portugalski. Zdaj, ko je Anglija pred padcem, se obrača Portugalska na varstvo na Zed. države, če bi Hitler zmagal, bi takoj planile po portugalskih posestvih špani-ija, Italija in Nemčija. Mussoli-' ni in Hitler sta že ponudila generalu Francu več portugalskih posestev, če se jima pridruži pro-'ti Ancliii in Franciji. in na šest mesecev zapora, ker je dobival od mesta štiri leta relif, obenem je pa kuhal doma žganje! To je bila najstrožja kazen za enak prestopek, ki jo je še dal federalni sodnik Paul Jones. Peček utonil vpričo očeta Včeraj je utonil v Rocky River 12 letni Lawrence Linn, ko je brodil preko potoka s svojim starejšim bratom in očetom. 15 letni brat Richard pripoveduje, da je držal Lawrenca za roko, ko je stopil v neko kotanjo.. Da ne bi še brata potegnil za seboj, je roko izpustil. Ko ga je hotel pa zopet prijeti, ni bilo brata nikjer; odnesla ga je voda. Sinoči trupla še niso dobili. IZ NASELBIN PO AMERIKI Chicago. — Dne 5. junija je v Presbiterianski bolnišnici po enem tednu bolezni umrl Ignac Jane, star 56 let in rojen v Dolnjem Vrhopolju pri št. Jerneju na Dolenjskem. Imel je srčno hibo in poleg tega ga je napadla še pljučnica. V Ameriki je živel 32 let. Zapušča ženo, štiri sinove, tri hčere in tri vnuke. Willard, Wis. — Po dolgi bolezni vodenici in končno še pljučnici je 22. maja umrl Frank černič, star 86 let in doma z Broda ob Kolpi. V Ameriko je prišel pred 53 leti, in sicer najprej v North Dakoto na farme, nato je šel v Minnesoto, kjer je pioniril mnogo let, zadnjih 14 let je pa bival pri vnukinji na farmi v Willardu. Zapušča dve vnukinji, sedem pravnukov in tri prapravnuke ter dva polbrata. -o- Niso častili Hitlerja Dr. Herbert Reichle, ki je prideljen kot patologist Mestni bolnišnici v Clevelandu in ki je zelo aktiven v nemških krogih tukaj, pojasnjuje, zakaj so ljudje vstali z sedežev v švicarski dvorani, ko so se kazali nemški filmi. Pravi, da so ljudje vstali, ko se je pokazal na platnu spomenik nepoznanemu vojaku iz svetovne vojne, ki stoji v Berlinu in da so hoteli s tem izkazati čast padlim vojakom, ne pa Hitlerju, ki je bil istočasno na sliki. Graduiranka V Garfield Jleights višji šoli je graduirala gdč. Josephine Kastelc iz 4724 E. 94th St. Kljub bolezni je bila med najboljšimi ob graduaciji. Na 7. junija je graduirala, 8. junija je pa že dobila delo. čestitamo vrli Slovenki ! pa tudi prva obrambena črta za Zed. države od Azorov do Nove Fundlandije. Če misli vlada Zed. držav na to ali ne, ni znano, toda dejstvo pa je, da bojna ameriška mornarica večkrat poseča portugalske vode, da se seznani z okolico. Portugalska bi se najbrže ne protivila ameriški želji po teh otokih, ker jih sama itak ne more varovati radi slabe mornarice in se že zdaj zanaša na varstvo angleške mornarice s pogodbo, lei Hn+ivn šo nrl let.fi 1386 ki ip Ali hnrln 7eA. rlrravp 7aserllp nnrhiaalske otoke^ i r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašaloih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. If.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.03 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ' Single copies, 3o. Entered as second clasb matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 139 Thurs., Julie 13, 1940 ............................ BESEDA IZ NAIODA • ...»..«»...-.—.—► . . . . . » .—■ - « * Bodalo v hrbet! Poroča se, da se Mussolini kar peni od jeze, ker ga je oni večer predsednik Roosevelt nazval indirektno zavratne-ga morilca. Roosevelt je izrecno rekel, "da je vzel Mussolini v roke bodalo in ga zasadil svoji sosedi (Franciji) v hrbet! Roosevelt je hotel s tem brez ovinkov povedati, da Mussolini ni imel toliko poguma, da bi se postavil proti nasprotniku iz oči V oči, ampak ga je napadel, ko je bil ta obrnjen proč ter mu zasadil štilet v hrbet nepričakovano. Lahko se Mussolini peni od jeze, kajti slišal je bridko resnico iz ust predsednika najmogočnejše države na svetu. In ne samo on, to obdolžitev ameriškega predsednika je slišal ves svet in Mussolini si pač lahko misli, da ves svet kaže nanj kot na šakala, ki prihuljeno preži ob strani, ko se druge zveri mastijo s plenom in ko se nasitijo te, se priplazi še on, da ogloje kosti. Prav tako vlogo igra danes Mussolini, vodja kulturnega italijanskega naroda, ki se štejejo, da so potomci slavnih Rimljanov. Pač potomci in sicer potomci onega Bruta, največjega prijatelja Julija Cezarja, ki se je skrivaj domenil z morilci in ko so ti planili z bodali po njem, je tudi on sunil. Julij Cezar je očitajoče pogledal Bruta, svojega najintimnejšega prijatelja in samo rekel: "In tudi ti, Brut?" Cezar ni očital drugim morilcem, očital pa je temu, kateremu je storil toliko dobrot v življenju. Ni čudno, da se je italijansko časopisje potuhnilo in je lepo zamolčalo Rooseveltove besede, da ne bi italijanski narod zvedel, kaj misli svet o njegovem voditelju in potom njega # italijanskem narodu. Če bi se bil pridružil Mussolini z vojsko Hitlerju takoj v začetku, bi bil to nazadnje akt vojne. Toda, ko je čakal, da je Hitler stisnil Francijo in Anglijo za vrat, ko ju je prijel za roke, da se skoro ganiti ne moreta in tedaj pride Mussolini s svojo "hrabro" vojsko, da obrca onemoglega soseda, ko že leži na tleh, je pa čin, ki bo ostal kot črn madež na italijanskem narodu za vse večne čase. Niti nad Hitlerjem, ki je pogoltnil skoro vso Evropo in požgal skoro pol Evrope, se toliko svet danes ne zgraža, kot se nad Italijo, ki se je pokazala zdaj v vsej sVoji straho-petnosti in zahrbtnem "junaštvu." Da, samo nad take si upa Italija, ki so brez moči, da bi se branili. To je pokazala zdaj, in to je pokazala tudi takrat, ko je šla nad bose Etijopce. Italijanski narod, ki je šel sicer nerad v vojno proti Franciji, je brez moči v rokah črnosrajčnikov. Narod je pustil, da so prišli do moči in zdaj si ne more pomagati. Res je, da italijanski narod sovraži Anglijo, toda ne sovraži pa Francozov, s katerimi jih veže skupna kultura. Saj so istega pokoljenja, dočim so si Italijani in Nemci stari sovražniki. Germani in Romani so si v takem nasprotstvu kot so si Slovani in Germani. Če bi bil Mussolini res pravi voditelj italijanskega naroda, ki bi bil gledal za dobro ime in lepo bodočnost Italije, bi bil ostal stran cd evropskega konflikta in skušal v vzhodnem delu Evrope preprečiti pokolj. Po vojni pa bi bil pomagal graditi razbito Evropo. Za plačilo bi bil lahko narekoval zahteve in bi bil dosegel, kar bi bil hotel. S papežem in predsednikom Rooseveltom bi bil deloval za sporazum med narodi in užival bi bil spoštovanje pri svetovnih narodih. Tako bo pa užival prezir vsega sveta, poleg trpljenja in žrtev, ki jih bo moral doprinesti italijanski narod. Pa je še veliko vprašanje, če bo odnesel kaj plena. In če ga bo, bo dobil samo to, kar mu bo Hitler milostno dovolil. S'tem, da je šel Mussolini v vojno ob strani Hitlerja, je postal njegov vazal, njegov pokorni sluga, ki bo moral plesati, kakor bo Hitler žvižgal. To se pravi, če bo Hitler končno zmagal. Če pa ne bo, se pa lahko izračuna, kaj bo dobil Mussolini od zaveznikov. V tem slučaju bo ostala Italija brez prijatelja, na robu propada in osramočena. Mussolini pravi, da velja vojna samo proti Angliji in Franciji in da so balkanske države lahko popolnoma brez skrbi. Toda Mussolini misli, da svet tako hitro pozabi kot on. Spomnimo se, da je bila tudi Avstrija pod njegovim pokroviteljstvom. Kako sveto ji je obljuboval, da jo bo varoval. Ko so naciji umorili avstrijskega kanclerja Dolfussa, je pribežala njegova žena z, otrokoma v Italijo, kjer je dobila varno zavetje. Toda ko so Hitlerjeve kohorte korakale v Avstrijo, ali je Mussolini ganil le z mezincem? Toliko se lahko Jugoslavija in ostale balkanske države zanesejo na Mussolinijeve besede. Zelo dvomimo tudi, da bi Rusija branila balkanske države oziroma Jugoslavijo, če se bo zahotelo Mussoliniju po nji. Če že res pride do tega, da bo Jugoslavija ob svobodo, bi bilo pač boljše, da pride pod Rusijo kot bi prišla pod Italijo. Toda zadnje čase so diplomati zopet zmešetarili med seboj in vprašanje je, komu v škodo, ko sta Italija in Rusija zopet o.bnovili diplomatske odnošaje. Če bo Rusija branila Jugoslavijo, jo bo za svojo korist in ne na ljubo Jugoslaviji. Balkanske države že hite zatrjevati, da bodo nevtralne. Tako so bile tudi Norveška, Danska, Holandska, Belgija. Čemu pa imate vojake? Hrvati in Slovenci Slovenci in Hrvati živimo tako tesno in pomešano medseboj tukaj v Ameriki, kakor so obmejno živeči drug poleg drugega doma v starem kraju. Mnogi pravijo, da je nemogoče povedati, kje se neha slovenska in kje se začne hrvatska zemlja v starem kraju. V Clevelandu in tudi drugod po Ameriki živijo Slovenci in Hrvati v drug drugega hišah in stanovanjih, delamo v istih tovarnah, hodimo v iste jedilnice in cerkve, vstopamo v ista društva in tudi ženitev in možitev se izvršuje drug z drugimi. Tudi v Ameriko smo dospeli z istimi vzroki in ista leta in tako se naselili drug poleg drugega. Jezik nas ne deli, stanu smo vsi enakega, običaji so enaki, vsi smo drug drugemu naklonjeni. Zelo lepo je tudi to, da beremo drug drugih tudi domače časopise in s tem vzdržujemo vez domačega prijateljstva in medsebojnega spoznanja. Vse to zgorej navedeno mi daje povod, da bom od časa do časa tudi opisal, katerega od teh pijonirjev, ki so med nami že toliko let živeli zadovoljni v lepem miru znami. Slovenci smo dolžni Hrvatom izraziti tudi priznanje glede naklonjenosti od njih strani našim trgovskim podjetjem. Mi Slovenci smo v trgovskem oziru radi velike naše naselbine, mnogo bolj razviti z številnimi trgovinami in Hrvati so tudi naši dobri odjemalci, za kar jim gre čast! Mnogi so odlični in spoštova nja vredni pijonirji vse čase med nami in z nami, še poudarim, da jim gre čast! Hrvati so nam pomagali zidati prvo cer kev in tako tudi narodne domo- naši sosedje, nekateri prav ob meji, drugi malo bolj stran, vendar so mnogi potovali po naših krajih in vedo odkod in kdo smo. To vse velja v prvi vrsti za te, ki so nam enaki po stanu in iz teh krajev doma in ki smo vsi odvisni od dela in kruha, ki si ga zaslužimo z delom svojih rok. Kdor se bolj daleč pomeša med ljudi, lažje bolj spozna ljudi in lažje sodi kot oni, ki ne pride z njimi v dotiko. Krivične mržnje in medsebojno nepri-jateljstvo se začne tam, kjer drug drugega ne poznajo, nakar sledi tisto tolikrat krivično sumničenje. Vmes se vedno dobi na obeh straneh tudi posameznike s kritiko, vendar večina naroda je na obeh straneh razsodnega, osobito pa še pri-prosti ljudje. Tako smo se razumeli vsa leta v naselbini v Clevelandu, kjer računamo, da je nad 40 tisoč Slovencev in nad 15 tisoč Hrvatov, mogoče tudi več. Mr. Joseph Grgat Danes naj opišem enega izmed teh, v katerem bomo videli značajnega moža. Mož za delo ve, od Hrvatov nismo nikoli sli- in mož za družino. Mož, ki lju- šali nobenega klubovanja v nobenih razmerah; vedno smo živeli v miru in zadovoljstvu med sabo. V Clevelandu je veliko Hrva- bi svojo staro in novo domovino. Nekega dne sva se srečala in razgovarjala z Mr. Joseph Gr-gatom, ki je bil vedno odjemalec slovenskih trgovin in imel tov, ki so tudi v domovini bili vedno spoštovanje do Slovencev v vseh ozirih. V dokaz naj navedem, da je naročnik Ameriške Domovine že 20 let. Dejstva govore! Mr. Grgat je mož dela, saj je delal celih 30 let pri eni kompaniji težka dela. Sedaj se nahaja že 10 let na farmi v Madison, O. Njegov naslov je: Bennett Rd., R. Madison, O. Mr. Grgat se nahaja okrog eno miljo od ceste No. 20 proti jezeru in ima tam prijazen dom še z drugimi poslopji. V hiši imajo tudi telefon, številka "958 Madison, O." Grgatova 'farma obsega 23 akrov zemlje, imajo konja in tri krave in nešteto kokoši. Kar sem še posebno opazil, so bile vsakojake mačke (mucke), tako so se mi dopadle, da sem jih posnel na filme. Razume se tudi, da farma Slovencev ali pa Hrvatov mora imeti tudi vinograd. Da imajo vinograd, je Mr. Grgat dokazal, koga je meni in mojemu sinu Anthoniju prinesel liter od zida in kar pri-legel se nama je. Potem, ko smo postali malo bolj zidane volje, je pričel pripovedovati Mr. Grgat o doživljajih. Povedal je, da je bil rojen v selu Podvrhu, okraj Samobor leta 1882. Že v stari domovini je hodil delat v tvor-nico, kjer so izdelovali različne palice za dežnike in drugo robo, delal je tam 10 let. Njegovi starši so doživeli visoko starost 80 let. Selo Podvrh šteje 70 hiš, farna cerkev v Samoboru se zo-ve sv. Anastazija. V Ameriko je šel, ko je bil star 25 let. Dospel je v Ameriko leta 1907. Istega leta je začel delati na New York Central železnici in delal je celih 30 let. Leta 1916 je bil pri delu ponesrečen, zlomilo mu je nogo in od tedaj ni bil več toliko zmožen za delo; sedaj mu pa tista poškodba po-vroča bolečine. To je bil tudi vzrok, da si je ustanovil dom na farmi radi rahlega zdravja Kakor se je pohvalil Mr. Grgat, je tam najboljša zemlja za pridelovanje raznih sadežev in tudi sadja; videli smo, da je ves vrt lepo razcveteli. Med pogovorom je Mr. Gr-gatu vedno uhajal pogovor na domovino, pravi, da je ni in je tudi ne more pozabiti hišice, Kjer je z starši užival vesela mlada leta. Zelo je pohvalil svoje starše in rekel: "Moji starši niso nikoli hodili v šolo, toda so bili modri gospodarji in dobri za nas otroke." Da ne bi samotaril v tej novi domovini, si je izvolil za tovar-šico gospodično Margareto Braidičevo leta 1914. Poročena sta bila v cerkvi sv. Pavla 3. oktobra. Mrs. Grgat je doma iz Brod Moravice iz sela Kuti. Za njegovo prijaznost sem mu obljubil, da bomo na njegovi farmi enkrat tekom letne sezone priredili slikovno predstavo. Na omenjeni cesti se nahaja slovenska družina Klajn-dist. Bennett Rd. je prva cesta na levo, ko prevozite prometno svetilko v Madisonu. Tako bodo njegovi prijatelji vedno lahko obiskali prijazno družino Grgatovih v lepih letnih dnevih. Iskrene čestitke in mnogo veselih dni ter počitka na stara leta Bog Vam daj! Anton Grdina. -o- "West Park Cadets" spadajoče k št. 21 Slovenske ženske zveze v Ameriki. Uniformirane skupine ali takozvani vežbalni krožki (drill teams) Slovenske ženske zveze so doprinesli narodu že mnogo lepih poklonov ob prilikah, ko nastopajo v raznih paradah in drugih lepih svečanostih. Narod je hvaležen zavednim slovenskim dekletom, ki žrtvujejo svoj čas za vaje in nastope kakor tudi skrbijo, da se gmotno vzdržujejo. Vsa čast tudi požrtvovalnim narodnakinjam Slovenske ženske zveze, ki čuvajo nad dekleti kot dobre matere ter jim ob vsaki priliki pomagajo in žnjimi sodelujejo. Lepa vzajemnost. med starejšimi in mladino je vredna javnega priznanja. Saj dokler bodo matere skrbno čuvale nad mladino ter jim vsestransko pomagale in jo navduševale dotlej smo brez skrbi, da bo ohranjen lep biser slovenske narodnosti. V listu ste videli že večkrat te lepe krožke Slovenske ženske zveze na slikah in danes vam tu predstavimo krožek iz West parka namreč West Park Cadet's od podružnico Št. 21 Slovenske ženske zveze, katerih spretna voditeljica je gdč. Helen Kozely iz dobro poznane in spoštovane Koželove družine iz West Parka. Prvo vrsta od leve na desno: Frances Komocar, Marge Janco, Mary Stevens, Rose Kožuh (light guide), Helen Kozely (captain), Christine Sustersic (left guide), Dorothy SinkcvichMary Pozelnik, Kathcrine Chorich, Anne Hosta. Zadnja vrsta od leve na desno: Frances Kave, Olga Sustersic, Josephine Intihar, Agnes Flis, Josephine Zalar, Alice Weiss, Mary Chorich, Agnes Golick, Louise, Felician. Radio v Sloveniji Joseph Zelle Razvoj radio rapošiljanja v Jugoslaviji se nikakor ne more primerjati z ameriškim. Že leta 1920 je začela redno oddajati radio program prva ameriška radio postaja KDKA, last tvrdke Westinghouse Electric Co. v Pittsburghu, Pa. Tekom dveh let (do leta 1922) pa je že postalo oddajanje radio programov precej zamotano, kajti bilo je nad tri sto oddajnih postaj, ki so oddajale programe od osem do deset ur dnevno. Leta 1927 pa je bilo že nad 500 radio postaj v Ameriki. Prva radio oddajna postaja v Jugoslaviji je začela delovati v Zagrebu leta 1926 z oddajno močjo 300 Watts na 1086 K. C. (približno tako močna kot je naša elevelandska WCLE postaja). Kmalu potem pa je "Radio Zagreb" dvignil moč na 700 Watts, katero ima se daneS!' Leta 1928 je začel "Radio Ljubljana" oddajati radio programe na 527 K. C. i»ntiiiit»nii!iiiiii»i»tiniiiiii»ii»»»>»ii)iitiii»inMmi)inimiinni»i»mmm WINNET0U F* nemikem Urlrmlks K. M»j» rimutwmiitintt:»»t:niu»iuuttttmiuu»'m»HnrHinMt»iiiiiMiiii»»timuimuw V gostem polkrogu so me obdajali bojevniki, ki so prišli po mene. Poglavar je spet povzel : "Belokožec naj nam izroči o-rožje!" Prijel je za mbjo puško. Stopil sem za korak nazaj. "Obdržal ga bom. Nisem vaš ujetnik, prostovoljno sem prišel k vam!" "Beli človek nam bo vendarle oddal orožje, dokler ne vemq, po kaj je prišel." "Ali se me rdeči ljudje bojijo? Le kdor se me boji, bo zahteval, da mu moram izročiti o-rožje." Njegov bojevniški ponos je bil užaljen. Vprašaje je pogledal po svojih treh tovariših in najbrž bral v njihovih očeh pomirljiv odgovor. Dejal je: "Bojevniki Komančev ne poznajo strahu. Beli mož naj o-rožje obdrži!" "Kako je ime mojemu rdečemu bratu?" "Old Shatterhand govori s Tokeihunom, ki pred njim vsi sovražniki trepečejo." "Prosim svojega brata Tokei-huna, da mi odkaže šotor, kjer bom čakal, da bodo poglavarji Komančev z menoj govorili." "Tvoje besede so dobre. Belokožec bo dobil šotor, sinovi rodu Racurro pa se bodo posvetovali, ali bi kadili z njim pipo miru." Mignil mi je in stopil po taboru. Prijel sem mustanga za vajeti in šel za njim. Ves tabor je medtem privrel vkup, na desno in levo so se nam umikali in radovedno gledali belokožca, ki si je*upal v levji brlog, in marsikatero staro in mlado žensko lice je pre-žalo izza šotorov za menoj. K sreči Racurroi niso bili tisti ko-manški rod, ki je z njim imel Winnetou opraviti v puščavi Mapimi. Njihovi šotori so bili prav taki, kakršne sem videl pri severnih Indijancih. Postavijo jih žene moški se ne pečajo s takim delom. Njihov posel je lov, boj in lenarenje. Vse drugo naložijo na ramena slabotnemu spolu. Žene ustrojijo kože, ki so z njimi šotori pokriti, jih razpro-strejo Aa solncu in narišejo na nje s kosom oglja približno o-bliko, ki jo potrebujejo, prire-žejo kože in jih sešijejo s tenkimi jermeni. Potem pripravijo gladke, prožne droge in zanesejo vse skupaj na kraj, kjer bo šotor stal. S preprostim o-rodjem izkopljejo okroglo, dva čevlja globoko jamo in zataknejo droge v zemljo. Drogi morajo biti najmanj tako dolgi, kakor bo šotor širok. Upogne-jo jih in jih na vrhu zvežejo z vrbjem. To delo ni prijetno, žene in dekleta morajo plezati po vitkih drogih in pri vezanju se le z nogami oklepajo drogov. Ko je ogrodje postavljeno, se začne najtežavnejše delo, 'obleči' morajo ogrodje s kožami in jih pritrditi, da jih veter ne odnese ali ne dvigne. V notranjščini šotora podpirajo zunanje droge navpični, rogovilasti drogi. Šotor je torej razdeljen v dva kroga, v zunanjega in notranjega. Tudi na notranje droge obesijo kože. Na vrhu šotora pustijo luknjo, skozi katero odhaja dim. Lastnik šotora si lahko svoja dva okrogla notranja prostora še razdeli s kožami v več "sob," kolikor jih pač potrebuje. Vhod je nizek in zastrt s kožami ali pa z rogoznico. Odkazali so mi majhen, prazen šotor. Privezal sem konja ob njem, razgrnil kožo in vstopil. Poglavar je ostal zunaj. Nisem še bil dve minuti v koči, pa je vstopila prastara žen- ska s svežnjem suhljadi na hrbtu. Vrgla je drva na tla in odšla. Čakal sem, kaj bo. Kmalu pa se je vrnila z velikim, pa žal napol razbitim loncem. Voda je bila v njem in še nekaj, pa nisem mogel dognati, kaj bi bilo. Zakurila je in pristavila lonec. Legel sem in jo molče gledal. Po indijanskih pojmih bi se bil zelo pregrešil zoper svojo čast, če bi bil govoril z njo. Seveda pa sem si tudi lahko mislil, da mi ni bila poslana samo za kuharico in postrežnico, ampak da ji je bilo tudi naročeno, naj me opazuje. In prav tako dobro sem tudi vedel, da prežijo skozi različne špranje in luknje šotorovih sten različne radovedne oči po Old Shatterhandu. Voda v loncu je zavrela in po vonju sem zasodil, da mi ženska kuha govedino. Res mi je črez dobro uro postavila (vroči Lonec prav med noge in odšla pa me prepustila samemu sebi, da si postrežem, kakor vem in znam, seve brez vsakršnega pribora. Lotil sem se lonca in rad priznam, da sem sočno bizono-vo stegno prav pridno in snažno obral in da tudi juhe nisem odklonil, čeprav je bil lonec vse drugo prej ko snažen in čeprav je manjkalo juhi soli in vsega, kar po naših pojmih v njo spada. O soli Indijanec vobče noče nič slišati, zakuh pa seveda tudi ne pozna. Če ,sem pravično sodil, sem moral priznati, da so mi res "imenitno" postregli, Ivsaj po svojih razmerah, in še danes bi sto proti eni stavil, da je bil moj potrti lonec edini, ki so ga iztaknili v taboru. Po "obedu" sem si djal odejo pod glavo, se zleknil po tleh in se vdal razmišljanju o položaju. Vmes sem čul, da so nakrmili tudi mojega mustanga in da dva Komanča rahlo stopata ob šotoru gor in dol. Ogenj je dogoreval, zaspal sem. Važni, odločilni trenutki so me čakali drugi dan, pa to me ni motilo, potreboval sem svežih moči in prožnega duha, zakaj bi torej ne spal? Prasketanje me je drugo jutro zbudilo in ko sem pogledal krog sebe, je spet čepela starka v šotoru, kurila in pristavljala znameniti lonec k ognju. Opravljala je svoj posel ravnodušno, ne da bi me posebej pogledala. Ji tudi nisem nič zameril, da se ni zmenila za mene. Spet je postavila žareči lonec pred mene in spet sem s slastjo použil velik kos bizono-vega stegna in posrebal juho. Okrepčan, nasičen in spočit sem si zaželel še tudi zraka in solnca in sprehoda. Komaj pa sem vtaknil glavo iz šotora, že je šinil eden stražnikov okoli in mi pomolil svojo sulico, kot bi me hotel skozi in skozi prebosti. Takega obnašanja seveda nisem smel dovoliti, ves svoj u-gled bi bil za vse čase zapravil. Prijel sem z obema rokama sulico pod konico, sunil od sebe, pa jo naglo in krepko potegnil k sebi. Rdečkar je izgubil ravnotežje, izpustil je sulico in padel pred mene na tla. "Uff —!" je zatulil in pograbil za nož. "Uff —!" sem naredil tudi jaz, vrgel sulico črez ramo v šotor in tudi pograbil za nož. "Belokožec naj mi vrne sulico!" "Rdečekožec naj si sam poišče svojo sulico!" Na obrazu mu je bilo videti, da se mu to le ne zdi čisto varno. Pa njegov tovariš je prišel okoli šotora. "Belokožec naj se poda v svoj šotor!" mi je robato zapo-vedal. Dalje prihodnjič Čestitke za god Danes je god vseh Tončk in Tonetov. Iskrene čestitke Mr. Anton Grdini, st., njegovi soprogi in naši prijazni sosedi, Tončki Jevnik na 61. cesti ter vsem Tonetom in Tončkam. Bog Vas ohrani še mnogo let zdrave, vesele in zadovoljne. Vam želi družina Praznik iz 61. ceste. -o- Železnica pod Rokav-skim prelivom Zdi se, da zemlja, kakršno je ustvaril Bog, človeku ni po volji, zato jo poskuša preoblikovati po svoje. Po suhi zemlj dela prekope (Sueški prekop), čez naravne morske prelive pa hoče izpeljati železniški tir "Za zgraditev predora pod Rokav-skim prelivom se pogajajo strokovnjaki že kakih 150 let. Prvi načrt za predor so leta 1802 predložili Napoleonu. Načrt je izdelal inženir Mathieu. — Takrat še ni bilo železnic in so pač mislili na poštne vozove, ki bi vozili skozi predor. — Inženirji so predlagali, da bi pričeli vrtati na obeh straneh hkrati, Francozi od francoske, Angleži pa od angleške strani. Za po-skušnjo so kopali na sredi Ro-kavskega preliva, na malem o-toku, kjer je bila voda le 15 m globoka. Tu je bila tudi najvišja točka morskega dna. — Pod morjem bi vodila tlakovana cesta. Predor bi razsvetljevale oljnate svetilke, za zračenje bi bilo dobro poskrbljeno. Za ta predor se je navduševal tudi tedanji angleški minister Fox, ki je dejal prvemu konzulu: "Tu gre za veliko reč, ki bi jo lahko izvedli vzajemno." (Tak sporazum med Anglijo in Francijo bi tudi zagotovil stalni mir v Evropi.) — Toda Anglija se je ohladila, češ da varuje svojo odlično o-samil^ev,, ^rancija pa ni izpustila iz rok ugodne prilike in je hotela — tako rekoč — zabiti prvi žebelj. Vprašanje za zgraditev predora se vedno znova sproži, kadar se med tema dvema narodoma porodi misel za bratsko sodelovanje in misel za skupne koristi. Tako je sedaj to vprašanje zopet na dnevnem redu, kakor je bilo že med svetovno vojno. Predlog za graditev podmorskega predora je bil nedavno predložen v pretres francoski vladi. Delničarji se zaradi oklevanja zelo pritožujejo in pravijo: "Ako bi predor že obstojal, bi se 'Tomiji' danes brez skrbi vozili v Francijo in bi se jim ne bilo treba bati, da bi nemške mine potopile njihove ladje." Izmed vseh velikih načrtov se svet najbolj zanima za zgraditev podmorskega predora. Velikanske vsote so že porabili za razne načrte in poskuse. V Franciji se je osna vala velikopotezna družba, ki je bila leta 1875 odobrena tudi od vlade in ji je bila podeljena koncesija za dobo 99 let, in sicer za gradnjo železniškega tira, ki bi tekel o denega konca države mimo Boulgone in Calaisa do najjužnejšega dela Francije. Ali bodo imeli novi načrti, ne glede na prejšnje, kak trajen uspeh? Ali bo mogoče pridobiti Anglijo, da bi ne delala ovir? Vsi ti' pomisleki so vojaškega značaja. Tu pridejo v poštev razlogi in nasveti najvišjih vojaških predstavnikov obeh prizadetih držav. — Moltke se je nekoč izrazil, da bi kazalo zadevo, ki se tiče predora, dobro premisliti, kajti predor bi ne pomenil zbližanja med Anglijo in Francijo, temveč J>i bil zanka za Nemčijo v primeru kakega spora. Ko so med svetovno vojno vprašali maršala Focha, kako on misli glede predora, je odgovoril: "Ako bi predor pod Rokavskim prelivom že obstojal, svetovne vojne ne bi bilo." — Angleški poslanik Fell pa se je izrazil takole: "Kadar bo prekop gotov, bo vojna na zapadu nemogoča." Ti vojaški pomisleki pa niso zanesljivi. Je, kakor če bi vprašali ibis et redibsi starih oraklov, ki niso nikoli jasno povedali;kako in kaj. Ako pa vprašamo pamet, dobimo odgovor, da so železnice izpeljane zato, da nas roda v prijateljstvu med seboj, bi ju vezala podvodna pot. Ako pa bi naneslo, da bi se sprla, bi zadostovalo nekoliko ton razstreliva, in — pdomorski predor bi bil uničen! Toda ne glede na vojaške pomisleke ima ta načrt še druge nasprotnike. To so razni pisatelji, modroslovci in učenjaki, ki se bojijo, da bi Angleži utegnili izgubiti svojo tako skrbno negovano osamitev, drugim pa bi bilo zopet zelo všeč, ker bi potem lahko sfrčali skozi ta mali prerez pod morjem kar naravnost z ene celine na drugo in bi se izognili morski bolezni. Nekateri zopet trdijo, da bi bilo v nevarnosti duševno bogastvo angleškega naroda, njegova tradicija in stari običaji. — Danes, prav za prav pred vojno, si tako lahko potoval ponoči iz Pariza v London kar v postelji in ti ni bilo treba prestopati iz vlaka na parobrod, ker je vlak sam zapejlal na ladjo. Toda ta prijetna potovanja so sedaj kolikor toliko ogrožena! Kar daje temu načrtu še prav poseben čar, je dejstvo, da bi pomenilo takšno velikansko podjetje višek evropskega genija. Predor bi bil dolg 53 kilometrov, medtem ko znaša dolžina doslej najdaljšega svetovnega železniškega predora le 19 kilometrov. Mogoče pa je tudi, da z ozirom na koristi takega predora nekoliko pretiravajo! Sicer pa namigavajo krogi, ki jih je ta zamisel zajela, da so pripravljeni žrtvovati za izvedbo načrta vse svoje imetje in vse svoje življenjske sile. Da bi le ne bili razočarani kakor tisti, ki verujejo na potovanje na luno! Premotrirno torej zamisel predora tudi s tehnične strani! Podmorski predori niso novost. Tu je predor Tamigi pod Mersejo pri Liverpoolu, drug tak predor je pod Seino, in še več drugih. Toda pri Rokavskem predoru dela izjemo velika razdalja ter dejstvo, da bi morali zgraditi predor najmanj sto metrov pod morskim dnom. To globočino so določili na podlagi neštetih po- so, da se nahaja v teh plasteh — kakih 60 m na široko — neke vrset mavec, ki je vseskozi enako trden in gost. Tu bi kopanje ne delalo prevelikih ovir. Sicer bi ne smeli uporabljati rastreli-vnih snovi, temveč bi v teh plasteh morali vrtati s stroji na rezila. Na ta način bi na teh krajih hitro napredovali, še posebno zato, ker svet tu ni kamnit in so plasti enakomerne. Predor bi imel obliko soda. Takšna oblika bi prenesla največji pritisk zemlje. Naredili bi dva rova, vsak po 7 m v premeru, v vsakem rovu po en železniški tir. Važno vprašanje je tudi, kako preskrbeti predor z zadostno množino filtrirane vode, ki bi bila potrebna za stroje in za čiščenje predora. Upoštevati je treba tudi to, da bi predor ne imel enakomerne lege, temveč bi se dvigal in padal, kakor položena vrv. Zdaj so pričeli misliti celo na to, da bi zgradili še tretji predor, ki bi oskrboval prva dva predora z vodo. V tem rovu bi bili nameščeni vodnjaki in čistilni stroji za vodo. Stroški za predor bi znašali — računano po današnjih cenah — štiri milijarde francoskih farnkov. Toda to je šele proa-čun. Takšni proračuni pa se vedno prekoračijo. Drugi zopet predlagajo, da naj bi se zgradi-a poleg predora še vozna cesta. Seveda bi za tak načrt štiri milijarde ne zadostovale. Delo železniškega predora bi trajalo pet let, za vozno cesto pa bi potrebovali še nadaljnja tri leta. Skozi predor bi lahko vozilo 125 do 150 vlakov na dan. če bi odpotovali iz ene ali druge pre- zbližujejo, ne pa zato, da bi nas skusov (okoli 7,000 po številu), ločile. j ki so jih naredili na dnu morja Dokler bi živela omenjena na-)v Rokavskem prelivu. Dognali po Vipavski dolini do Postojne je ena naših naj živahnejših prometnih žil. V povojnih letih je doživela že mnogo popravil in predelov, pa je bila zadnje mesece v zelo slabem stanju. Sedaj jo hočejo razširiti, zravnati in preložiti. Največja dela v tem pogledu so v Aj-doviščini in na Cesti. Ajdovski odsek bo čisto nov; nova cesta bo tekla od razširjenega Štur-skega mosta preko nekdanje predilnice in po polju pod trgom ter se bo ob koncu pokopališča zlila na staro državno cesto. Na Cesti je izginila tesna vijuga in bo vozila sedaj skozi vas široka, ravna črta. Celotni tlak obnovljene ceste bo izdelan po najmodernejših predpisih s primerno kanalizacijo in z vsemi varnostnimi pripravami ter bo asfaltiran. —Pojasnilo o amnestiji. Ker so neki listi prinesli netočno vest, da je tihotapstvo iz februarske amnestije izključeno, prinašamo sledeče pojasnilo: Kazni za tihotapstvo tobaka, soli, kinina in drugih monopol-skih izdelkov se z amnestijo o-prostijo, če za te prestopke postava določa samo globo v naj-vešjem znesku 2,500 lir. Če pa je kazen določena z nad 2,500 lirami, se globa spregleda, oziroma delno zniža le, Če stranka plača tekom 120 dni (števši od 23. februarja 1940 dalje) mo-nopolsko pristojbino; te pristojbine je treba plačati le, če znašajo nad 1000 lir. — Isto velja za kazni radi prepovedanega kuhanja in prodajanja žganja. —V avtomobilu ga je zadela kap. 48-letni zavarovalni urad-stolnice (London—Pariz) * ob'nik H- Tomšič se je v torek, osmih zjutraj, bi lahko obedovali že v drugem glavnem mestu; popoldne bi prebili v mestu, opolnoči pa bi bili' lahko zopet doma. Predor pod Rokavskmi prelivom pa ni zamišljen toliko zaradi trgovskih stikov med Anglijo in Francijo ,temveč kot poglavitna mednarodna vez. Ako se prepustimo svoji domišljiji in pogledamo v bodočnost, si lahko predstavljamo sledeče zveze: tivropsko-azjijsko črto London—Karachi, predor pod Mont Blancom, predor pod Bos-porom; potem evropsko-afriško črto, predor skozi Gibraltar, ki je že dolgo v načrtu, dalje železnico skozi Saharo, ki je tudi že začrtana na zemljevidu. Izračunali so, da predstavljajo provizije in obresti od denarja, ki so ga porabili za načrte in poskuse, ako jih računamo po šest od sto, velikanski kapital. Pri vseh teh načrtih pa bo treba velike previdnosti, ker bi se prav lahko zgodilo, da bi se Angleži, ki se pustijo sedaj tako lepo prositi, nenadoma požurili ter naredili, kakor takrat pri Sueškem prekopu, ko so stvar tako spretno zasukali, da je ostal v njihovih rokah. 2. aprila popoldne peljal z avtomobilom po službenih poslih proti Ajdovščini. V bližini ceste pod Sv. Križem mu je postalo slabo. Njegov spremljevalec ga je hitro zapeljal k zdravniku v Ajdovščino, da bi mu nudil pomoč. Bilo pa je prepozno. Kljub takojšnji injekciji je Tomšič podlegel srčni kapi. Rajnki je bil po rodu Goričan, sin slovenskih staršev, ki se ni nikoli sramoval svoje materine besede. Bil je dober človek. Svoj čas je služboval kot užitninski uradnik v Ba-ški dolini in je bil zato znan po naši deželi. —Loke pri Krombergu. — Pred kratkim se je naselil v Lokah furlanski duhovnik Cele-don, ki bo opravljal vsa duhovniška dela v loški cerkvi. MALI OGLASI To je vse, kar je ostalo od precejšnega števila francoskih bojnih tankov, katere so razbili Nemci s svojim značilnim "blitzkriegom" v Flandriji.' Slika je bila poslana iz Berlina potom radia,. Delo dobi dekle v gostilni. Vpraša naj se na 1245 E. 55th St. Odda se soba za enega fanta ali dekleta; vse udobnosti. 920 E. 73rd St. (141) Nobenega civilista ni vec videti v tem severnem francoskem mestu. Le vojaštvo je še tu. Francoski tanki na poti na fronto. Poslopja so raznesena od nemških bomb, samo cerkev je še po čudnem naključju ostala ne do t atrij ena. IZ PRIM0RJA —Državno cesto po Vipavski dolini popravljajo. Skoro celotni kos od Ajševice do Vipave je v popravilu. Dosedanji tlak, ki je bil v nekaterih predelih že asfaltiran, je razbit in odstranjen, cesto obrobljajo kupi grušča in kamenja in po razru-vani strugi med tema dvema stenama se počasi in gugaje gibljejo iijj ropotajo težki in lahki avtomobili, so v stalni in večkrat glasni borbi z raznimi drugimi vozili in vpregami. Ne-: počakanim šoferjem in zadir-čnim voznikom gre vse napak in marsikatera ostra pa tudi surova beseda preseče zaprašeno ozračje. Potniki vdano trpe in se smehljaje pustijo premetavati na svojih sedežih, ker se tolažijo, da bodo dela kmalu dovršena in bodo oni potem po gladkem asfaltu udobno brzeli po razcveteni in v zelenju tone-či Vipavski dolini. Popravila, ki so sedaj v teku, so bila nujno potrebna. Cesta iz Gorice Delo dobi Moški dobi delo na farmi. Oglasi naj se po 4 uri popoldne na 5204 St. Clair Ave. (140) Zavarujte vaš avtomobil proti nezgodi $5,000 do $10,000 zavarovalnine za ljudske poškodbe stane $21.08. $5,000 zavarovalnine za škodo storjeno drugim avtomobilom, 3tane $6.80. Zavarujem tudi avtomobile proti ognju in catvini. Zavarujem hiše, trgovine in šipe pri trgovinah. Prodajam hiše in lote. Vprašajte pri John Zulich 18115 Neff Road Telefon KEnmore 4221. (143) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SJjOVKNSKA IZDELOVAL-NICA NAOROBNIH SPOMENIKOV "*' ■gmwiii— — I »i ■■»■ *» il '"»i 1 ni—I lini H I— inpi.1i I—I Ml m m East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vaSega avtomobila. Delo točno in dobro. tal razbeljen zrak nad polji in se je brezoblačno nebo bočilo temnosinje in visoko, ko se ni ganila nobena bil in je bilo vse tako prenasičeno z lučjo, da u-tripa življenja ni bilo"več mogoče čutiti. In so bile tudi drugačne ure, kadar je namreč zvečer teta Ivana prepevala na vrtu stare pesmi ali pripovedovala pravljice. Tedaj je slednja sekunda skrivala v sebi celo večnost sreče. In prišle so tudi vesele ure — kadar so otroci križarili po poljih in odkrili bogve kaj vse. Ivanu je nekoč šinilo v glavo, da bi si spekli krokarja na raž-nju. Kako je bil mrha trd in grenak! Seveda, ker so ga pozabili iztrebiti! Dolge dni potem je ta pečenka zabavala vso družino. Podobno je bilo s tistim plezanjem, ki je tako nesrečno razkrehnilo Ivanove hlače. Moral je, da bi mogel dostojno iti skozi vas, prepeti dva žepna robca čez svojo zadnjo plat. In naliv tisto popoldne na polju! Zarili so se globoko v kup sena, ki jih je prijetno grelo. Prelepo je bilo gledati, kako dež v debelih, toplih kapljah zamolklo bije ob tla. Ivan je tako navdušeno deklamiral pesmi Viktorja Hu-goja, da se je razvnel celo Vol-benk, čeprav je razumel pesem le napol. Še Stop se je nesramno hlinil, da napeto sledi navdušenemu govorniku, junaško se je vzravnaval pri vsaki kričeče izrečeni besedi in turobno cmevkal, kadar je Ivan lirično ihtel. Kako vedre in vesele in kako polne čiste radosti so bi- NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest da je izdihnil svojo blago dušo naš preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče Anton Sterle ki je previden s svetimi zakramenti po kratki bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 15. aprila, 1940, v starosti 70 let. Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida, smo ga položili k večnemu počitku dne 18. aprila, 1940 na Calvary pokopališče. Globoko hvaležni se želimo tem potom p/isrčno zahvaliti Monsignorju Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Iskreno se želimo zahvaliti Miss Amalia Marentic in Mrs. Mary Zelko, E. 60th St.; za prvo pomoč in tolažbo v teh težkih in žalostnih dnevih kakor tudi vsem drugim, ki so nam kaj dobrega storili na en način ali drugi. Ravno tako tudi iskrena hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki sci .čuli in molili ter se udff ežili svete maše in pogreba. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem onim, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto pokojnega s krasnimi venci kakor tudi naša prisrčna zahvala vsem, ki so darovali za svete maše in ravno tako tudi naša iskrena zahvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Prav lepo se želimo zahvaliti družini Louis Dor-nik in Mr. Frank Dornik, ki so prišli sem iz Pennsyl-vanije in se udeležili pogreba. Iskrena hvala tudi članom društva sv. Srca Jezusovega (samostojno) in društva Cleveland, št. 126 SNPJ za lepo udeležbo pri pogrebu. Posebna zahvala naj pa velja nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku. Prav lepa hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Zele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Preljubi in nikdar pozabljeni soprog in oče, moral si nas za vedno zapustiti, toda ostal nam boš v sladkem spominu. Globoko potrti nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš v miru v zasluženem po-I čitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ame-I riška zemlja. Žalujoči ostali: ANNA STERLE, soproga. ANTON, sin. Cleveland, O., 13. junija, 1940. Marshal Dill, predsednik mednarodne razstave v S an Francisco (Golden Gate International Expo.) je 25. maja prerezaI trak, ki je zapiral dohod na razstavne prostore ter s tem odprl razstavo. Na njegovi levici je "Miss Exposi-tion" in nad njo pa je "Miss United StMes." Največ za Vaš gazolinski dolar! To je vedno nai cilj.....zaradi lega smo X-70 IZVRŠEVANJE ŽE 22 KRAT POVELIČALI in sicer od lela 1935 -petkrat pa samo lansko leto! 4' 'l1 't^t* 1 Te pridobitve so uspeh stalnega proučevanja da se SOHIO X-70 drži v ospredju, vedno boljše in v vsakem oziru kar zahtevate . • . dolžino milj, dviganje, gonilno moč in varnost proti sunkom. Ali ste ta naš izdelek že poskusili? To bi morali storiti — ZDAJ! :-'.v,:';.;': Nič čudnega, če je Volbenk ži, tisti večer skušal prvikrat zle-teti! Prelepemu dnevu je sle- se (lila krasna zvezdnata noč. Kamor je pogledal, povsod iskreče m( se zvezde! Ko je stal vrh griča, ni mogel nobene stvari na zem- nj 1 ji več razločiti in je videl le zvezde, ki so se bleščale pod da njim in nad njim. Hodil je med pr njimi, skoraj bi jih mogel tr- na gati kakor cvetlice. Mirno so ot krožile, hodile so stoletja in sto- o letja svoja določena pota. Kakšna sila jim je pisala pot? pc Le slepa sila? Sila brez duše? pc Ali je res edino misleči človek živ pokopan v strašanski grob? M Edino živi, misleči in trpeči pi človek! Brez utrniljtenja! is Toda kako naj rodi dušo, kar oc je samo brez nje, in zavest, kar b( je samo nima? st Volbenk je stegnil roke za zvezdami in govoril sam s se- n boj: "Kje je Bog v vsem tem! Kam naj grem, da ga najdem, vi kam naj obrnem oči, da ga o< uzrem?" p k Po tem lepem dnevu je Vol- n benk nemudoma pisal svojemu n staremu profesorju. Tako ga ti je prevzelo, da se je nekomu s' moral zahvaliti. Pismo je na- k raslo in v njem sta se dobra J hrana in lepi vrt prijazno me- p šala z zvezdami, mlado ljubez- n nijo do domovine ter novimi p spoznanji. Stari profesor je ganjen od- k govori 1: s "Wilde, zavoljo teh dobrih v besed naj vam bodo odpuščeni p vsi vaši grehi, sedanji, pretekli k in prihodnji — tega zadnjega n moja sestra sicer ne odobrava." s Tudi gospodična Werther je r pripisala nekaj besed, tako ve- r drih in dobrotnih, da se je Vol- t benku stožilo po njej. { Oglasila se je tudi mati. Kon- 1 čno je po hudi bordi mož pri- l stal na ločitev. Zato je sinu že c napovedala, da se bo kmalu spet lahko selil. "Kajne, da boš i mož, ki se morem nanj zanesti s v tem bridkem boju, ki me še ; čaka. Zaročila sem se z rav- < nateljem Bohmejem." s Volbenk niti sekundo ni pre- i mišljeval, ko je pisal odgovor: i "Ostanem pri očetu doktorju Wildeju. Najlepše pozdrave! i Volbenk." Ko je bil vrgel pismo v nabiralnik, ga je to maščevanje nad materjo bridko zabolelo. Zakaj maščevalnost mu je narekovala pismo; nad materjo se je maščeval za zmago ravnatelja Bohmeja nad svojim krušnim očetom! Mati je pisala tudi teti Ivani, ki je potem poklicala fanta k sebi. Opazila je že pri prvi besedi, kako je hipoma postal vase zaprt, in mu govorila o materi nežno in z neskončnim Sočutjem. Volbenk je mater pač še vedno ljubil, toda z njo ni maral. Odkrito je priznal, da ravnatelja Bohmeja sovraži, povedal pa ni zakaj. Teta Ivana, ki je vedela, da je ločitev nekaj strašnega, je prigovarjala Volbenku, naj pomaga očeta in mater spraviti, naj se trudi, da se laže sporazumeta. Volbenk je odkimal: "Saj se dobro razumeta, teta Ivana, in se imata tudi rada." Tedaj teta Ivana prvič v življenju hi vedela ne kod ne kam. "Razumeta se? Ljubita se? Čemu potem silita narazen?" "Kdo ženske razume? Če se jim godi slabo, prenašajo kot junakinje, če pa jim predobro, ne vzdrže." "Tbot večino ' 1 in H i tip vordr- zd ži," je popravila teta. pf In ko je Volbenk nadaljeval, Lj se je skoraj ustrašila. ^ "Teta Ivana, ali si poznala I mojega pravega očeta?" . "Da, poznala sem ga, a oL'e njem nisem govorila, ker . . ." "Ker je hotel tako moj očim, Lj da se zabriše vsak spomin na|bj prvi zakon moje matere. Jaz m naj bi ne bil sin vojaka, temveč La otrok povojnega časa. Ka.j veš L o mojem očetu, teta?" ja Teta je stopila k pisalniku in ' potegnila iz predala staro nia- vc P«- " dE In nje je zdrsnila podoba. Mož v sivi vojaški uniformi s m prav istim trpkim nasmehom, L, istimi svetlimi očmi kot tista L( očetova podoba, ki mu jo je o L£ božiču pričaral pred dušo oni stari koral. L Podoba je drhtela v fantovih ž( rokah. j. "Daj jo meni, teta!" "Rada, otrok moj! Ah, če bi p vedel, kakšen mož je bil tvoj L. oče! Koliko so mu dolžni! Po n poli brat je bil mojega moža,L-( ki so mu starši umrli brez pre- ž: moženja. Tvoj oče ga je šolal L na svoje stroške, čeprav je imel L, . tudi sam le nekaj malega po L i svoji materi. In ni mu bilo lah- L-■ ko s stricem, kajti bil je pravi L l Janez Narobe. Toda tvoj oče je j - pazil nanj in ga vzgojil v sijaj-L - nega moža, s katerim sem se i pozneje jaz poročila. v Tvoj oče je bil zdravnik, ka- L - kor veš, in je zdravil ljudi na U svoj način. Vzrok bolezni je L i vedno iskal najprej v duši, šele U i potem v telesu. Pomagal je, i kjer je le mogel, in zdravil je j 1 najrevnejše bolnike prav tako h ' skrbno kakor najbogatejše in t 2 neprestano delil, kakor bi imel i - milijone. In če bi ga tvoja do- j - bra mati ne razumela in mu ne pomagala, bi gotovo težko žive- - li. Tako pa sta delala in se u- - bijala dan za dnem in bila ve-e dno dobre volje. a In ko si prišel ti, Volbenk, š mislim, nobenega kraljevskega ,i sina še niso tako radostno spre-e jeli! Še v povojih si bil, ko je t- oče že videl v tebi svojega naslednika. Čisto resno ti je igral — bil je izvrsten godbe-1: nik — svoje skladbe." U "In po večerih," je sanjal de-;! ček, "me je jemal na kolena in mi grel mrzle noge v Sivojih dla-i- neh." d "Da, res je," je presenetilo ij teto Ivano. "Kako neki to veš, i- saj si bil še čisto majhen, ko je je odšel na vojsko." ja "Toda, povej mi teta, kako m to, da ste pustili mojo mater tako samo po očetovi smrti?" li, Teta Ivana je vzdihnila. k "Nismo je zapustili. A pri e- najboljši volji takrat pomaga-a- ti nismo mogli. Zgubili smo v a- Alzaciji hišo in zemljo in smo o- morali bežati. Tvojega strica ič so vpoklicali, dolgo nismo o ni njem nič slišali. Z obema tvoji-la ma bratrancema, čisto majhna 'A, sta bila še, sem ostala tu, na materinem posestvu, ki je že la stara družinska last, a je bilo je vedno zadolženo. Na zelo ču-o- den način sva se našla spet s ti, Fricem, ki je bil med pogreša-a- nimi — a to ne spada sem. Zelo trdo nam je šlo spočet-ta ka, nazadnje smo pa le začeli " laže dihati. Majhna kmetija iv- nas ni mogla preživljati, zato m. smo si pomagali s tovarno za | e? ure. Z desetimi delavci smo pričeli in da smd še to zmogli, se je morala babica prodati vse :ot svoje dragocenosti, ro, Hvala Bogu, minulo je! Pripovedujem ti samo zato, da boš ir- vedel, zakaj nismo mogli poma- gati." "Da, in potem se je tudi pri bi nas vse spremenilo. Mati je S] prodala hišo mojega očeta, ni n je mogla več vzdrževati, je re- g kla, in se je poročila z doktor- n jem Wilde jem." ti "To je bil seveda nov svet, s: kamor mi nismo nič prav so- č dili. Popolnoma smo se odtujili drug drugemu. Mislim, da je tako želel doktor Wilde. A zdaj mora biti spet drugače, s Pomagati moramo tvoji mate- n ri, da najde spet. pot do nas, 1 prav sedaj bo tega zelo potreb- 1 na. Takrat nismo bili Veseli j njene poroke z doktorjem Wil- ( dejem, ki ima popolnoma dru- t gačne nazore kakor mi. Pa je i: I bila le srečna z njim in tebi je r bil on dober oče. Pomagati ji- z ma moramo, da se spet spravi- 1< ta. Ti pa, Volbenk, bodi svoji 1« materi dober sin, kajti le tvo- i; ja ljubezen ji more pomagati." Dosti več teta ta dan ni govorila, toda Volbenk je čutil, da mu je videla v srce. Nekaj dni potem je prišlo materino pismo. Razmetane, pctoglave črke so pričale, kako je bila razburjena, ko je pisala teh nekaj besed: "Mati bi ti ostala zvesta celo pod visilicami. Kaj ti je mar žena doktorja Wildeja? —Tvoja mati." Ure in ure je begal Volbenk ' po gozdu. Prav za prav ima I mati prav. Kaj njega briga že- II na doktorja Wildeja? Mar se ' je mati zanj zaradi tega manj " Žrtvovala? Ali mu ni stregla, Mkadar je bil bolan? Ni mar M zanj stradala med vojsko? Kaj 3 ni kriv doktor Wilde sam, ko - jo je vzgajal, naj se izneveri 1 sami sebi iz prejšnjih let? Saj 12 je hotel, da je imela vero in " zvestobo za prazen nič. e To vse je Volbenk pretehta-vol; ko si je pa priklical pred " oči podobo, kako je mati poči-a vala v Bohmejevem objemu, ni e mogel matere od žene več loči- e ti. !> Koliko drugačna od matere e je bila teta Ivana! Kakor kra-0 ljica je hodila med svojimi o-n troki, mirno, odločno in pogu-mno. V njej je bilo vse enotno Min brezpogojno trdno za vedno. Ko je odgovarjal materi, je bilo pismo pač toplejše in bolj spravljivo, sklepa pa, da ostane pri očimu, spremenil in ga je utemeljeval s tem, da ravnatelja Bohmeja ne more trpeti. Prosil je, naj mu dovoli, da sme počakati v Švici, dokler ločitev ne bo izvršena. To mu je ddvolila. Kadar se je Volbenk pozneje spomnil na te počitnice, so se mu dozdevale ko prelepe sanje. Tu ni vse samo večno nastajalo, kakor v velemestu, temveč je prečudno venomer bivalo. Čas ni bil razbit v ostre, robate drobce, ki duši sekajo rane, in ni nervozno priganjal od minute do minute, tekel je neopazno ko široka, varno noseča reka in je, vsaj zdelo se je tako, kdaj pa kdaj obstal. Ob sončni pripeki na primer, ko je migo- sohio mow: THE PROGRESSIVE GASOLINE \\ switching i \ Copyrlirht 1940, The Standard Oil Company (Ohio) __...,.„,i, ,,..'........ , .. ....—.. ,. .,..<»» ■■•: :.',>.....................- - •■ .. nr-umMTiMHWtiWd All Pft OMIDI :■ ■ ■ iM&ssm-m