Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od gannond-vrste za vsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravnlštvo „11 ir a44 v Celovcu,
Vetrinjsko ohmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXV.	V Celovcu, 18. avgusta 1906.	Štev. 33.
AJIIT Današnja številka obsega 6 strani in ima prilogo: „Slov. Tehnika" štev. 4.
Celovški intermezzo ni še končan.
Katoliško politično društvo v Celovcu in „Slovenski Narod".
Že v zadnjem „Miru“ se je konstatovalo, da „Slov. Narod“ ni mogel imeti pred zaupnim shodom resolucij v rokah, da pa je mogel biti obveščen, kakšni sklepi se bodo bržkone na shodu sprejeli. Odbor katoliškega političnega društva imel je teden poprej že svojo sejo in pri tej odborov! seji se je že sklenilo, staviti predlog, ki je v Ljubljani povzročil toliko nevolje. Ta odborov sklep se nikakor ni smatral kot tajen in lahko ga je izvedel vsakdo drugi.
Zato pa se zopet in odločno naglasa, da postopanje Korošcev s „Slov. Narodom" ni v nobeni zvezi! In tajnik gosp. Ekar? Gosp. Ekar lahko v Ljubljano poroča, da se mu k najvažnejšim posvetovanjem niti pristopa ni dalo. Lahko se tudi javno pove, da je njegovo stališče že dolgo zelo omajano, ker se ni vedno dosti oziral na program koroških Slovencev.
Katoliško-političnemu društvu je bilo na tem mnogo ležeče, da dobi za sodelovanje pri listu moža, ki bi bil sposoben za agitacijo, in tako je le slučajno postal ta gospod tajnik političnega društva. — Sapienti sat.
Dvojna mera.
„Slovenec“ očita Korošcem nasprotstvo zoper dr. Šušteršiča, „a proti dr. Tavčarju pa molče. Zakaj pa ni dr. Tavčar niti poizkusil, da bi bil pridobil svoje zaveznike za koroške Slovence?"
Stvar je vendar jasna: Koroška resolucija je naperjena proti celi slovenski delegaciji. V kolikor je dr. Šušteršič kot načelnik odgovoren za postopanje vse delegacije, zadene očitanje njega; v kolikor je kriva našega poraza vsa slovenska delegacija, zadene njo. Razdele si stvar gospodje lahko sami.
Stališče koroških Slovencev je, kakor je bilo, katoliško in narodno, in mi ne bi imeli nobenega povoda, zdaj pričenjati upor zoper kako osebo izmed slovenskih poslancev, ko bi ti gospodje ne bili v tako tesni zvezi s prežalostnimi dunajskimi dogodki. Vsakdo, kdor se je nekoliko bavil s politiko, bo tudi dobro vedel, da se na političnem polju kakor na gospodarskem včasi pri najboljši volji ne dà doseči, kar bi se želelo. A tukaj se za nas ni le nič doseglo, marveč mi naj plačamo stroške neke politične barantije, ne da bi se nas bilo vprašalo: postanemo naj, kar so bili Korejci za Japonce — za Lemišev mir. Ako se branimo pogina, se nam očita brezumnost!
Zanemarjali so socijalno delo.
Kdo ga je zanemarjal? Korošci, seve. V Ljubljani se je namreč izračunalo, da je v nameravanem edinem slovenskem volilnem okraju 37.600 Slovencev in le 7500 Nemcev. „Če se Slovenci tu ne upajo zmagati, potem je dovolj žalostno."
Kdo pa je ta volilni okraj skoval za Slovence? Dr. Lemiš. Ali ni žalost-nejše, da nam kruh reže najsrditejši sovražnik? In če se mi pritožujemo: tega kruha ne bomo siti, ker je zastrupljen, pa se pravi v Ljubljani, da je žalostno, če ga našželodec ne zmaga.
Ljubljanski naši prijatelji bodo sami predobro vedeli, da številke niso merodajne, marveč socijalne razmere. In oni so izkušeni dosti, da bodo vedeli, kakšna razlika je med našimi in kranjskimi razmerami. Kako malo je število slovenskih duhovnikov na Koroškem! Svetni gospodje se v javnosti niti ganiti ne smejo — vide Beljak! Le dr. Brejc je zastavil s sijajno spretnostjo in vso odločnostjo svojo
moč v službo katoliške narodne politike — in kaj piše o njem „Slovenec“? Borimo se mi tukaj zoper verske in narodne nasprotnike: peščica bojevnikov zoper dva napada! Ljubljanski gospodje pa nam očitajo: „Boje se delavstva v Borovljah ... to se maščuje, kakor nad kranjskimi liberalci." — Res! Gospod, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje, zlasti kakor tisti cestninar tam za vratmi!
Naši ljubljanski prijatelji bodo nam neko opombo dovolili: Vsakatera velika politična stranka mora skrbeti sama, dase primerno deluje na onem polju, ki ga smatra za svojega. Če se je v Ljubljani spoznalo, da se na Koroškem premalo dela, zakaj pa niste delali vi? Mi vam tega ne očitamo, prosimo pa, da ohranite svoje lepe nauke za se, dokler ne poznate razmer.
Dobro teknilo!
Zopet je poročal „Slovenec" v svoji razburjenosti:
„KoSevski mandat brez kompenzacije vzor dr. Brejca. . . . Merodajno je dr. Šusteršičevo delovanje, katerega smoter je bil, dobiti v prvi vrsti Koroško, in če to ne gre, potem štajarsko kompenzacijo. Ko bi bil po odbitju koroške kompenzacije trmoglavo ostal pri nemogoči zahtevi, bi bil zapravil kompenzacijo na Šta-jarskem. Ali naj bi — po mnenju dr. Brejca — ostal kočevski mandat brez kompenzacije? To bi bil lep slovenski nspeb. katerega bi bil morda priboril Slovencem dr. Brej c. “
Temu nasproti je treba opomniti na brzojavko, ki se je iz Celovca bila poslala dr. Ploju: „Kompenzacija za Kočevje more biti le drugi slovenski mandat na Koroškem. Nujno prosimo, da vsak drugi kompromis brezpogojno odklonite." „Slovenec“ pa trdi, da hoče dr. Brejc kočevski mandat brez kompenzacije! To ni samo nelogično, morebiti se sme reči: da bi take logike v «Slovencu" ne smelo biti, ker mu dela nečast. Smoter ljubljanskega delovanja je bil torej «dobiti v prvi vrsti koroško, in če to ne gre, potem štajarsko kompenzacijo", — a kaj pa je z besedami, ki so se Wastianu rekle: „da se bo pozneje tudi s kompenzacijo na Kranjskem zadovoljilo"!? Kam pa nam je zbežala sramežljiva logika? Nam se pa nehote vriva misel, da se je tirjala kompenzacija: ali na Koroškem, ali na Štajarskem, ali na Kranjskem, ali kje „in partibus infidelium".
Dr. Gessmanovo pismo.
Dr. Gessman je spisal gospodom v Ljubljani spričevalo, da sta se poslanca dr. Ploj in dr. Šušteršič resno potrudila, pridobiti večino za dr. Plojev predlog.
Kaj pa je s tem pismom? Pripisuje se tukaj dr. Gessmanu beseda: „Was wollen Sie denn, wir haben doch im Einvernehmen — ne Einverstàndnis — mit dr. Šušteršič gehandelt." A ta beseda se ni rabila v utemeljevanje resolucij zaupnega shoda. Teh besed vodstvo celovških Slovencev ni samo izumilo, rekle so se, in če niso resnične, se naj neresnica pripisuje nemškim gospodom. V odborovi seji se je omenil neki privatni pogovor z msgr. Weissom. Te besede prišle so po nepoklicani roki v javnost in so se tam mogle zlorabiti v nek dokaz, za katerega niso pripravne. Nikdo ne bo hotel trditi, da je dr. Gessman iskal dovoljenja pri Slovencih, ko se je glasovalo zoper Koroško. Sporazumno postopanje je mogoče brez vseh dogovorov. In ves faktum priča, da so Nemci in Slovenci na Dunaju bili sporazumnega mnenja, da se iz odločne roke Lemiševe ne sme tirjati z enako odločnostjo, da vrne, kar je vzel slovenski zemlji. Volilna komedija vršila se je na Dunaju v več dejanjih. Govorilo se je o sporazumljenju, a ni se povedalo, v katerem aktu so se junaki prebadali in v katerem so se zopet objemali.
Kako previdno se mora sprejemati takih besedi, spričuje nam «Slovenec" najbolje sam. Reklo se je, da se je dr. Šušteršič z Wastianom pogajal in izrazil, ,,da se bode pozneje tudi s kompenzacijo na Kranjskem zado-
voljil". «Slovenec" pa pravi: „Z Wastianom se dr. Šušteršič sploh ni pogajal, imel je izključno le privatne pogovore, merodajno je le delovanje" itd. Naj bo dovoljeno to stvar prevesti in kon-statirati: „Z Gessmanom se dr. Šušteršič sploh ni pogajal, imel je z njim izključno le privatne pogovore, merodajno je le delovanje" itd. «Kdor je kaj drugega pravil — in bodi kdorkoli — Jih je nalagal." Merodajno je nam res le del<8 vanje in tisto dejstvo, da se nas hoče streti,/ Ali se je to zgodilo sporazumno z Nemci ali ne, to je popolnoma vse eno, odgovornost slovenske državnozborske delegacije ostane ista.
Javnosti imamo le še pripomniti, da se je zaradi zgornjekoroške volitve dr. Gessman po-služil dr. Šušteršiča, da vpliva za udeležbo Slovencev v korist nemškega krščansko-socijalnega poslanca.
Zaspani trenotek.
Katoliško politično društvo je zaspalo ugoden trenotek, piše «Slovenec".
,:Pri lajanju na dr. Šušteršiča izvestni gospodje niso imeli časa za pametne politične račune. Sedaj bi bil čas pridobiti nemške krščanske socijalce za glasovanje v plenumu. Kaj je v tem oziru storilo sedanje toli kričavo vodstvo slovenskih Korošcev, oziroma dr. Brejčeva pisarna? Ali je stopilo v kak dogovor za to volitev z dunajskim vodstvom krščanskih socijalcev? Ako tega ni storilo, tedaj je s svojim vihravim postopanjem zamudilo najugodnejši trenotek za pridobitev drugega slovenskega mandata.1'
Torej najugodnejši trenotek za pridobitev drugega mandata je bila volitev na Zgornjem Koroškem! In Slovenci na Koroškem so ta trenotek zamudili, — ker so čakali aviza iz Ljubljane. In ker se je ta svetovno važen trenotek zamudil, naj se s tem 1001 argumentom dado Korošci prepričati, da je pretečo nevarnost povzročilo vodstvo katoliško političnega društva in nikdo drugi. Kdor tega ne sprevidi še, ta je po «veliki neumnosti" «toli kričavo" „z vihravim postopanjem" in «lajanjem" na vekomaj padel v nemilost pri prijateljih v Ljubljani.
Škoda za list in škoda dobrega imena, ki ga je doslej nosil. Le ta popolnoma neumestni napad znova priča, kako popolnoma tuje so tem gospodom razmere na Koroškem. Korošci obžalujejo dunajske dogodke, molčati niso mogli, in zdaj, ko so odgovorili, kakor se drugače odgovoriti ni dalo, se vnema pikra polemika, ne zoper par oseb, marveč zoper vse slovensko ljudstvo na Koroškem. Popred se jih je žrtvovalo Nemcem — morebiti brez potrebe, zdaj se jih pa še žali s pisavo, ki bi se v katoliškem listu ne smela rabiti. Obžalujemo ne sebe, marveč katoliški dnevnik v Ljubljani.
Msgr. V. Podgorc.
Poslano.
V časnikarski borbi, ki so jo povzročile celovške resolucije, je »Slovenec« nakopičil celo vrsto neresnic, ki se tičejo deloma samo mene, deloma pa poleg drugih oseb tudi moje malenkosti. Napovedal mi je boj po vojskinem pravu, to je torej boj brezobzirnega uporabljenja vseh sredstev, poštenih in nepoštenih, boj na nož, boj do uničenja. Izvršujoč to nekrščansko in nečloveško načelo, skuša me »Slovenec« pred vsem pred slovensko katoliško javnostjo denunciati kot prikritega liberalca, kot zaveznika »smrdljive struge kranjskega liberalizma«. Namen tega manevra pa je prozoren: »Slovenec« mi hoče ukrasti v trdem političnem boju pošteno zasluženo ime katoliškega politika, da bi mi tako spodkopal zaupanje, ki mi ga je v katoliškem slo-
HHT* Opominjajte »e Oiril-M^etodove dražbe!
venskem prebivalstvu zlasti na Koroškem pridobilo moje vztrajno in neustrašeno delo, za katero sem žel ne-broj strupenih napadov po raznih nemških in slovenskih — liberalnih listih.
»Slovenec« je o neresnicah, ki jih o meni piše, sam prepričan, toda imeti hoče za celovške resolucije žrtev — mojo glavo. Dam mu jo pod nož! Samo po njo mora priti — pred celovške porotnike! Imenujem namreč s tem z namenom, da me toži, tistega, ki pri »Slovencu« sedaj opravlja rabeljski posel nad koroškimi Slovenci, glede neresnic, ki jih je v tej borbi zoper mene napisal, grdega lažnika in obrekovalca in ga poživljam, da me toži in tako dà priliko, pred sodno javnostjo resnici pomagati do zmage.
Drugega sredstva nimam, da se obranim nečuvenega sumničenja in obrekovanja, kajti pojasnila v »Miru« »Slovenec« zamolčuje ali zavija, popravkov od mene ne sprejema, urednik njegov, dr. Žitnik, uživa poslaniško imuniteto, pisec sam pa se previdno skriva za brezimnostjo!
Celovških nemških porotnikov se menda ne boste zbali; to je forum, pred kojim jaz nimam nobenega pardona pričakovati. Če Vas torej z vso resnostjo na sodbo kličem pred ta forum, lahko iz tega sklepate, kako mirna in čista mora biti moja vest!
V Celovcu, 15. avgusta 1906.
Dr. Janko Brejc
odvetnik, predsednik »Kat.-polit. in gosp. društva za Slovence na Koroškem«.
Celovške spletke in ljubljanske blodnje.
Kakor hitro smo dobili zanesljiva poročila o novem volilnem načrtu in o razdelitvi volilnih okrajev, nas je prvič prestrašil načrt, ker se z njim tukaj politično Slovence uniči. V drugo pa nas je presenetilo neko soglasje med volilnim načrtom za Koroško in načrtom za Kranjsko! Sicer se mesta in trgi niso vezali v en volilni okraj, to se je zgodilo le na Koroškem in na Kranjskem. Na Kranjskem ostala je po prvem načrtu peščica Nemcev brez poslanca — tukaj na Koroškem pa se je Nemcem priklopil kar večji del vseh Slovencev. To soglasje nas je prestrašilo. Človek si je pri tem lahko mnogo mislil, a sodba bi bila krivična, dokler ni — dokazov.
Ugibati se je moralo, kako se pride iz te prežalostne zagate, ki jo je nam podaril dr. Lemiš. Samo ugovarjati ni dosti, moral se je napraviti drug načrt. In pri sestavljanju drugega načrta, morali smo si reči: Nemci si prisvajajo ta teren, na pr. Velikovec, celovško okolico itd., ker je v njem posejanih mnogo Nemcev. Da se nam vrne naša dežela, dajmo jim nazaj nemška mesta in trge. In to tem bolj, ker imajo mesta druge interese, kakor dežela: drugo gospodarstvo, drug jezik, drugo versko mišljenje, ker jih z deželo ne veže prav ničesar!
Zlasti naša mesta in naši trgi so za soci-jalni razvoj ljudstva naravnost eminentna nevarnost, ker v njih popolnoma vlada nemško urad-ništvo. Le ti ljudje vplivajo pogubno v narodnem, v verskem in v gospodarskem oziru. Vse tirade o „ očitnih načelih splošne in enake volilne pravice“ nas ne bodo prepričale, da je dobro in opravičeno, ta mesta priklopiti deželi. Ko se je delal naš načrt za pridelitev krajev, se je videlo, da se z dr. Lemiševim načrtom iz-vanredno prilaga, mesta družiti z deželo, da pa, če se hoče slovenski del Koroške združiti v dva slovenska volilna okraja, to drugače mogoče ni, nego da se nemška mesta vržejo na nemška tla. Kakor hitro se pa mesta denejo stran, se naravno poda drugi slovenski volilni okraj.
Govorilo se je najpopred: Ko bi kranjski volilni načrt bil drugačen, ko bi ne združeval mest in trgov z deželo, mogli bi poslanci nasproti vladi reči, da se ne sme kaki politični
stranki na ljubo delati takih izjem, kakor se dela na Koroškem. A zdaj, ko je na Kranjskem razdelitev enaka — le tam, v korist slovenski ljudski stranki, pri nas pa v našo pogubo in v prid — Vse-nemcem, zdaj smo uvideli, da naši poslanci proti tej razdelitvi ne morejo nič reči. In v odborovih posvetovanjih se je poudarjalo, da bi bilo častno za slovensko ljudsko stranko, ko bi dala kranjskim mestom in industrijskim krajem dva volilna okraja, da se mi iznebimo neznosnega nam naloženega tovora. Kajti potem bi se moglo na vlado in na Nemce pritisniti tudi z argumentom, da se ne more za edino Koroško drugače postopati, kot za druge dežele.
Ugibali smo tudi, bi se li ne povzdignil ugled slovenske ljudske stranke, če za to, da mestom pusti nekaj duška, reši slovenskemu ozemlju koroški teren. Reklo se je tudi, da bi se na Kranjskem iz mest in industrijskih krajev dal sestaviti delavski mandat, ki bi bil ali krščansko soci-jalen, ali socij alde mo kr atičen, nikdar pa ne liberalen. A pri vsem tem nismo bili toli optimisti, da bi bili pričakovali uvažanja takih razlogov, vsaj je za tako uvažanje bil čas že zamujen.
To se je v Celovcu govorilo pri izdelovanju novega načrta. Naš trud je obetal sadu, ko so se tudi Nemci pošteno in odkritosrčno upostavili za ta načrt.
O prizadevanju ljubljanske liberalne stranke, o Plantanovih načrtih nas ni nikdo informiral, vsaj tudi s to stranko nismo stali v nobeni zvezi, in če kdo kaj drugega trdi, naj svojo trditev opremi z dokazi, sicer jo bomo ožigosali kot poulično sumničenje. Začudeno zdaj čitamo v listu slovenske ljudske stranke, da je ta naš načrt, ki datira vsaj tedne pred Plantanovim, podpora Plantanovi geometriji! Da se je dr. Brejc v svojem govoru „pošteno zarekel", da je „izdal prave namene celovške komedije", da se je „iz-rekel za Plantanovo geometrijo"! „S tem je jasno dokazano, kje je iskati pravi vir celovške spletke. Za koroške Slovence se vpije v vnanji svet — za liberalno kranjsko geometrijo — pa je prava smisel tega vpitja."
Kaj pa bi Ljubljančani rekli, ko bi mi stvar nekoliko premenili in rekli: „Izdali so v Ljubljani prave namene ljubljanske komedije..., izrekli so se za famozno Lemiševo geometrijo. S tem je jasno dokazano, kje je iskati pravi vir ljubljanske spletke. Za slovensko ljudstvo se vpije v vnanji svet — za vsenemško koroško geometrijo — pa je prava smisel tega vpitja!" Kaj bi k temu v Ljubljani rekli? A mi ne dokazujemo tako. Seveda smo lahko prepričani, da ničevost svojih „dokazov“ in sumničenj v Ljubljani ne bodo kmalu spoznali.
Nadalje piše Slovenec:
„Če se hočejo koroški Slovenci podati za svojim voditeljem v smrdljivo strugo kranjskega liberalizma, jih le obžalujemo. Naj se pa ne čudijo, ako bode slovensko ljudstvo na Kranjskem iz tega izvajalo vse potrebne in naravne posledice. Kdor podpira našo dekadentno liberalno stranko — ta je ž njo tudi na isti poti propada, je naš sovražnik in mi se moramo boriti proti njemu po vojskinem pravu.“
Mi imamo le konstatovati, da z liberalci nimamo ničesar opraviti, da pa omilujemo očito monomanijo, ki po dnevu in po noči, na prijatelju in sovražniku, gleda in vidi le „smrdljivo strugo kranjskega liberalizma". Če bodo Kranjci izvajali iz tako verodostojnih poročil, kot se zdaj čitajo v „Slovencu“, kake posledice, se ne bomo nič več čudili, kot zdaj, ko v katoliškem dnevniku pogrešamo vso objektivnost in se čudom čudimo, kako nervozno se love sence, ki bi šle zoper koroške zaupnike v boj! Kar se iz Ljubljane očita, je izmišljotina. Mi pa tukaj kažemo na velik, lep kos naše domovine, ki se izro-čuje tujcu, sovražniku katoliške vere in naroda ! Izročuje se ta kos sovražniku, kakor si do-mišljujemo, brez potrebe. Svoje misli smo povedali jasno, brez ovinkov, a dolži se nas zahrbtnega spletkarjenja. Voditelj „S. L. S.“ je pripoznal slovesno, da je tužni Korotan najhujša rana, ki nas vse hudo peče, rana, katere ne bodemo nikdar preboleli, dokler se vnebovpijoča krivica ne popravi. In če se Korošci poslužujejo edinega sredstva, ki jim še preostaja: proglašujejo nas prijatelji v Ljubljani kot sovražnike, proti katerim se je boriti po vojskinem pravu. Mi boja nismo iskali in ga nismo povzročili, mi se z nedostojnimi sredstvi nismo in ne bomo borili, ne bomo napadali oseb: Vidimo pa pretečo pogubo, vidimo nevarnost, v katero se je nas spravilo po nekem nam več ali manj neznanem spletkarjenju in proti temu bomo z vso odločnostjo rabili vsa poštena sredstva, da se račun tega spletkarjenja ne bo moral plačati od nas. če nas v tem boju prijatelji ne podpirajo, sodila jih bo zgodovina slovenskega naroda. Msgr. V. Podgorc.
XXL redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda
se je vršila 2. avgusta v Logatcu na Notranjskem. Sprejem v Logatcu je bil prisrčen. Zborovanje je bilo viharno, zlasti volitve. G. podtajnik Bradaška je med drugim poročal: Lani je preteklo 20 let, odkar so se začele ustanavljati podružnice, letos je pa 201etnica obstoja vodstva. Iz vodstva so tekom leta izstopili gg. župan Hribar, odvetnik dr. Ivan Hribar kot blagajnik in tajnik kanonik Žlogar. Z novim letom je prevzel blagajniške posle notar gosp. Hudovernik. Med umrlimi se je spominjati zlasti g. župnika Mart. Malenška kot nadzornika družbe, vnetega pospeševatelja njenega ter predsednika obeh šentpeterskih podružnic. Odbor je razposlal tekom leta šest okrožnic na podružnice ter eno specijalno okrožnico na koroške podružnice. Danes kol-kuje vse uradne listine 16 slovenskih občin, na čelu jim Ljubljana, ter več posojilnic in društev. Naj bi jim sledile vse druge! V preteklem letu se je ustanovila ženska podružnica v Žalcu. Pri-rastlo je 13 pokroviteljev. Družba ima zdaj 152 podružnic, od katerih jih ne deluje 64; te bodo izkazane v koledarju za leto 1907. Da ne delujejo, so krivi njih odborniki, ki pošiljajo prispevke vodstvu več mesecev pozneje, nego se konča blagajniško leto, ki se začne in neha s solnčnim. Iz vest j e o podružnicah v vsakoletnem koledarju naj bi bilo zrcalo vsega društvenega delovanja, zato naj bi podružnice ne metale v koš vodstvenih okrožnic, objav in pozivov.
Podružnice so prve opore v družbi; njihov namen ni le, da zbirajo ude in pobirajo denar, ampak pred vsem, da prirejajo zabave in poučne večere. Vsak član naj bi zahteval povsod blago, ki se prodaja v družbeno korist.
Prispevki podružnic so se v zadnjih dveh letih pomnožili za 8000 K, torej za tretjino. Skupni dohodki po odštetih posojilih znašajo 13.000 K. To je razveseljivo in to naj nas bodri, da tudi v prihodnje delamo še za pomnožitev družbenih dohodkov.
Družba je imela preteklo leto 17 Ijudsko-šolskih razredov in 11 otroških vrtcev. Vseh otrok je bilo koncem leta 1886 ; če bi bilo dovolj sredstev, bi n. pr. na tržaški deški in dekliški šoli napolnili še šest razredov ter bi otvorili otroške vrtce v Studencih pri Mariboru, Gradcu, Borovljah in Železni Kapli, kjer so najbolj potrebni.
Družbi so pripadle preteklo leto slovenske paralelke dekliške ljudske šole v Mariboru, dosedanja dva razreda se letos razširita na tri. Pri družbi se je ustanovil penzijski zaklad, ker je primanjkovalo svetnih učnih moči. S tem se pridobe dobre učne moči.
K debati se je oglasil g. A. Ekar in vprašal, kako je s pogajanji med družbo in onimi gospodi, ki zastopajo šentjakobsko šolo v Rožu. G. Hudovernik je odgovoril, da je družba v tem oziru pojasnila vse župniku Ražunu. Družba ondotne gospodinjske šole ne more podpirati, ker ji tudi imovina ne pripušča. G. E k a r vpraša, če so pogajanja pretrgana. Ko g. prvomestnik izjavi, da ne, se gosp. Ekar zadovolji s tem odgovorom.
Jurist Stibler s Pohorja zahteva pojasnil, zakaj da se v šoli na Muti toliko nemškutari.
Prvomestnik poroča, da je to šolo nedavno sam obiskal, a ni slišal niti ene nemške besede. Pač pa je bil z uspehi te šole zelo zadovoljen.
Tajnik A. Ekar poudarja nasprotno, da na Koroškem slov. šole to ugonablja, ker se premalo poučuje nemščine. Starši zahtevajo, da se njihovi otroci nauče nemščine, in ako se temu ne ugodi, pošljejo svojo deco raje na nemško šolo. Župnik g. Treiber izpove slično. Ker se je glede tega vprašanja pokazalo nesoglasje, prevzame prvomestnik besedo. On sam simpatizira z akademikom Stiblerjem, da naj bodo družbene šole slovenske. Vendar se bo vodstvo o teh razmerah informiralo in vse potrebno ukrenilo, da se ugodi resničnim krajevnim razmeram.
Blagajnikovo poročilo
podal je gospod Aleksander Hudovernik. Skupni dohodki znašajo 57.833 K 53 v., stroški pa 56.762 K 55 vin. Saldo 31. decembra 1905 kot koncem 20. upravnega leta 7265 K 71 vin. Listi so nabrali 6229 K 62 v. Od tega je nabral „Slov. Narod" 3904 K 52 vin., „Slovenec“ 978 K 2 9 vin., „Mir“ 543 K 42 vin., „Glas Naroda" v Ameriki 500 K. Za družbine vžigalice je družba prejela letos že 2000 K, torej je doslej vsega skupaj 20.400 K. Med Nemci vlada zaradi tega silna jeza, ker „Sudmarkine“ vžigalice pri njih ne donašajo skoraj nič.
Volitve so bile jako burne.
Pri banketu se še enkrat oglasi g. E k a r in pravi med drugim : Podružnice naj se postavijo na stališče izobraževalnih društev. Kar se v podružnicah zbere, naj se ne vpošlje
vse vodstvu družbe, ampak naj nekaj ostane doma. Ljudje naj se izobražujejo, ko pridejo iz šole, ko so najnevarnejši časi zanje, da se izgube v nemško morje. Tako se bodo navzeli pravega narodnega duha. Zahteva koroških Slovencev je, da družba pripozna to njih opravičenost. Kar koroški Slovenci hočejo doseči, morajo doseči.
Gospod prvomestnik je obljubil g. Ekarju, da se njegova želja uresniči.
Gosp. Prevc se zahvali g. Ekarju za krasen govor.
G. župnik Lavrič je nato napil obmejnim Slovencem in klical: Delajte, da se narod zave, pedi zemlje ne smete prepustiti tujcu!
Kolikor je nam znano, so se v času, ko so se na Koroškem podružnice ustanavljale, ustanovile tudi podružnične knjižnice. Kje so sedaj? Ali je vse zaspalo? — Poživljamo vse naše koroške podružnice, ki še niso imele letnega občnega zbora, da ga kmalu skličejo. Vse podružnice pa, ki po nemarnosti odbornikov spijo že dolga leta, naj se vzbudijo! Na delo, dokler je čas.
Koroške novice.
Calumniari audacter. „Slovenec“ je v svoji prvi razburjenosti nad našimi sklepi obdolžil odbor našega polit, društva, kakor da je ta zakrivil slovenski poraz v volilnem odseku. Trdil je, da pozna kranjske državne poslance, ki so vodstvu v Celovec pisali po podatke radi volilne reforme, pa niti odgovora dobili niso. Na naš poziv, kdo so tisti poslanci, oglasil se je edini dr. Žitnik, klaverno trdeč, da je dr. Brej cu pisal po razne podatke. Že v zadnjem „Miru“ smo dokazali, da je tudi ta trditev neresnična, kajti dr. Žitnik je dr. Brejcu pisal samo enkrat po podatke in sicer 12. marca 1905 po podatke o koroških sodnih razmerah, da bi o njih govoril v budgetnem odseku. Dr. Brejc je „Slovencu“ poslal pravilno sestavljen popravek, toda „Slovenec", ki ga ščiti poslanska imuniteta dr. Žitnika, popravka ni objavil, temveč mesto tega trdi novo neresnico, češ, „da je dr. Žitnik že želel od njega (dr. Brejca) podatkov v pismu, v katerem mu je pisal radi nekega krojača, ki je hotel v krojaški tečaj na Dunaj".
Kakor rečeno, je tudi ta trditev neresnična. Do dr. Brejca se je obrnil neki krojaški pomočnik, Kranjec, s prošnjo, da bi mu pomagal v neki krojaški kurz na Dunaju. Dr. Brejc je radovoljno sestavil zadevno prošnjo in jo poslal dr. Žitniku kot članu obrtnega odseka, da jo na pristojnem mestu podpira. Črez nekaj tednov dobi dr. Žitnik od ministrstva vprašanje, kje se sedaj nahaja tisti krojaški pomočnik? In to vprašanje je dr. Žitnik sporočil dr. Brejcu, ki je takoj dal poizvedovati in, ko je tedanje bivališče pomočnikovo dognal, to dr. Žitniku sporočil. Dr. Žitnik je tedaj res pisal dr. Brejcu po podatke, toda za podatke — o krojačevem bivališču! In te podatke je tudi dobil. Dr. Žitnik pa odločno preveč zahteva od naše bistroumnosti, če na pismo za naznanilo krojačevega bivališča pričakuje podatkov — o volilni reformi.
Podatkov niso imeli! Na shodu zaupnikov je dr. Brejc dokazal, da je z g. dr. Plojem kot zaupnikom „Slovanske zveze" stal v nepretrgani korespondenci radi volilne reforme ter da mu je postregel z vsem potrebnim gradivom za utemeljevanje naših zahtev. Pa tudi drugi slovenski poslanci so bili dosti informirani, kajti odbor našega političnega društva je izdelal poseben tiskan promemoria4 v tej zadevi s potrebnimi zemljevidi in ga po dr. Ploju dal razdeliti med slovenske in druge slovanske poslance. Kdor se je hotel informirati in za nas kaj storiti, imel je tedaj dosti prilike. Če promemoria komu morda ni zadostoval, pisal naj bi bil po pojasnila. Toda nihče ni terjal kakih na-daljnih podatkov.
Dr. Ploj — referent „Slovanske zveze“ za Koroško. „Šlovenec“ piše: ,„Slovanska zveza4 si je razdelila referate in dr. Ploj je celo na željo koroških Slovencev sprejel referato koroških zadevah. Saj dr. Brejc ne bi privoščil nobenemu kranjskemu poslancu „Slovenske ljudske stranke", da bi se poD*''Al z uspehom, da je Korošcem pridobil drugi mandat! Po želji koroških voditeljev je bil torej dr. Ploj v tej zadevi zastopnik ,Slovanske zveze4.44 — Tako piše „Slovenec“, kljub temu, da smo v „Miru“ že nasprotno dokazali. „ Slovenec" postopa pač tudi tukaj po načelih vojskinega prava, po kojih so dovoljena tudi nepoštena sredstva. Pojasnimo torej stvar ne za „Slovenca“, ampak za tiste, ki so še v stanu ločiti resnico od zavijanja in volje, izvedeti resnico. Kakor znano, je ministrski predsednik Gautsch v seji državnega zbora dne 28. novembra 1905 v splošno
senzacijo razvil novi vladni program, kojega prva in glavna točka je bila volilna reforma.
Že 30. novembra 19 05 pa je g. dvorni svetnik dr. Ploj pisal dr. Brejcu sledeče pismo: „Velečastiti gospod doktor! Naš klub se bavi z vprašanjem, kako da se morejo pri uvedbi splošne in enake (volilne) pravice v slovenskih pokrajinah sestaviti volilni okraji. Izvolil se je poseben odsek, ki se bavi s tem vprašanjem in more izdelati konkretne predloge. Jaz sem prevzel „Ko-roško". Na podlagi izdelanih predlogov bode potem klub začel pogajanja z vlado. Prosim Vas torej, da mi priskrbite potreben materijal in naznanite zahteve koroških Slovencev. Stvar je zelo važna in tudi nujna. Kakor Vam je znano, so namestniki in deželni predsedniki dobili nalogo, v kratkem poročati o sestavi novih volilnih okrajev in bodo pri tem delu gotovo delali na to, da se nemška posest kolikor mogoče ohrani. Treba je torej energične protiakcije. Prisrčen pozdrav. Vam vdani dr. Ploj." Datum tega pisma in vsebina pač dosti jasno kažeta, da je gospod dr. Ploj referat za Koroško prevzel brez vednosti, ne pa celo na željo ,,koroških voditeljev". Kdor navzlic temu more kaj drugega trditi, naj objavi svoje dokaze.
Koroško slovensko politično društvo zaspalo ugoden trenotek! Tako piše „Slovenec44, ker baje vsled krivde političnega društva pri zadnji deželnozborski volitvi na Zgornjem Koroškem krščanski socijalec Huber ni bil izvoljen. „Slovenec“ prav ničesar ne ve o delovanju političnega društva v tej zadevi, pa vendar brez pomisleka dviga tako obtožbo, ker se mu gre le za hipni učinek pred javnostjo, ne pa zato, da bi javnost izvedela resnico. Seveda je tudi ta „ Slovenčeva" trditev naravnost iz trte izvita. Naše politično društvo je sklenilo z vso silo podpirati nemškega krščanskega socijalnega kandidata Huberja, je ta sklep oficijelno naznanilo tudi tukajšnjemu vodstvu krščanskih socijalcev in se z njimi dogovorilo radi načina agitacije v onih 4 slovenskih občinah, ki so temu volilnemu okraju prideljene. Politično društvo je vse storilo, kar je bilo storiti mogoče, da bi se Slovenci v kar naj večjem številu volitve udeležili, poslalo je celo tri svoje odbornike na nadrobno agitacijo v one štiri slovenske občine, ni pa krivo, če se občina Brda, ki šteje med najbolj zavedne slovenske občine na Koroškem, ravno radi glasovanja krščanskih socijalcev v volilnem odseku ni hotela pokoriti strankinemu sklepu, temveč se mu je odločno uprla. Gospodje, ne „vodstvo“, ampak ljudstvo samo je govorilo zoper krščanske socijalce, in sicer proti volji in kljub prošnjam in prizadevanju „vodstva". Adresujte tedaj svoj „ anatema" na ta pravi naslov — če imate pogum obsojati tudi ljudstvo, kakor lahkomišljeno obsojate njega Roditelje".
Dr. Gessman kot priča. Velikanski kapital si je mislil kovati ,,Slovenec" iz pisma dr. Gessmana, katero je priobčil v četrtek, dne 9. avgusta. Ali vkljub njegovi nezmotljivosti mu sreča vendar ni bila mila, kajti ravno to pismo je najsijajnejši dokaz, da se je ,.Slovenec“ zopet zlagal. Evo dokaza: Javnost je izvedela za ta dr. Gessmanov izrek po „Slovenskem Narodu" z dne 4. avgusta. „ Slovenec" z dne 9. avgusta priobčuje dr. Gessmanovo pismo kot odgovor na ,.Narodovo" očitanje ter pravi: „Dr. Žitnik je pisal takoj dr. Gessmanu, naj pojasni, kaj je na tem. Dr. Gessman mu je odpisal nato sledeče pismo, ki ga moramo zaradi njegove značilne jasnosti priobčiti doslovno. Pismo se glasi:
„Grado, 6. avgusta 1906.
Euer Hochwiirden !
Sehr geehrter Herr Kollege !
Zunachst entschuldigen Sie, dass ich erst beute Ihr werthes Schreiben v. 31. Juli (!!) zu beantworten in die Lage komme, nachdem dasselbe erst auf weiten Umwegen hieher an meine Adresse gelangte. Und nun zu der in Ihrem Briefe besprochenen Angelegenheit der Mandats-Einteilung in Karaten . . .“
Kakor je^ razvidno iz zgoraj podčrtanih datumov. je dr. Žitnik pisal že celih pet dni prej, dne 31. julija, dr. Gessmanu y zadevi, katero je „Slov. Narod" priobčil šele 4. avgusta. Iz dr. Gessmanovega pisma je razvidno, da je dr. Žitnik pisal samo to pismo, ne pa morda še kako drugo po 4. avgustu! Dr. Žitniku in ž njim „Slovencu“ je bila ta izjava dr. Gessmanova. torej znana že prej, predno je prišla v javnost, predno jo je priobčil „Slov. Narod44! Naj nam torej pojasni vsevedni in nezmotljivi „Slovenec“, kako je vendar to mogoče, da se je dr. Žitnik pet dni prej obrnil na dr. Gessmana, predno je vedel, kaj se
bo pet dni pozneje^ čitalo v „S1. Narodu". Torej je laž, da se je dr.Žitnik obrnil takoj po poročilu v „Narodu“ na dr. Gessmana, ampak obrnil se je že pet dni pred objavo v „Narodu“.
„Slovenec“ z dne 13. avgusta piše v notici iz Trbovelj :
Vaši socijalni demokratje se že pripravljajo na nove volitve za državni zbor. Imajo namreč posebne tiskane liste, katere mora vsak njihov pristaš izpolniti. Na ta način bodo izvedeli, koliko glasov dobi lahko kandidat. Nekateri Korošci pa raje dr. Šušteršiča obdelujejo, kakor da bi si vsaj dovoljen jim mandat zasigurali. Pa kaj hočemo. Zabavljati je veliko, veliko lažje, kakor pa delati.
Torej po milosti nekaterih gospodov ,,dovolj eni" mandat si moramo zasigurati. Tisti gospod, ki je to pisal, naj le pometa najprej pred svojim pragom. Mi ne potrebujemo več takih lepih naukov. V odgovor na zadnja dva stavka vam povemo, da smo delali z vso močjo, zato imamo tudi pravico kritikov ati. Zabavljajo in „obdelujejo“ pa samo nekateri ljubljanski žurnalisti, na Koroškem pa delamo in potem kritikujemo.
Kat.-politično In gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi v nedeljo, dne 19. t. m., popoldne ob V24. uri pri „Škofu“ v Vogrčah shod. Govorili bodo g. deželni poslanec Fr. Gr afenauer in g. Ekar iz Celovca.
Celovški slovenski klub bo imel tudi za-naprej svoje redne sestanke v znani gostilni „pri zlatem studencu", Lidmanskega ulice v Celovcu. Prvi redni sestanek je prvo sredo po 1. septembru. Kakor vsako leto, opozarjamo tudi letos rodoljube izven Celovca nato, da najdejo odtedaj naprej vsako sredo v imenovani gostilni slovensko družbo. Za prenočenje ste sedaj gostom na razpolago dve postelji, pozneje več.
Šolske novice. V uradni „Klagenfurter Zeitung" od dne 10. avgusta 1906 razpisuje okr. šolski svet v Volšpergu službo učitelja na šoli v Spodnjem Dravogradu, ki naj bi tudi za mesečnih 25 kron oskrboval ekspozituro pri Sv. Lovrencu na Ojstrici. Znanje slovenščine, ki je na omenjeni ekspozituri neobhodno potrebno, se ne zahteva. Zahtevamo od deželnega šolskega sveta, da nastavi takega učitelja, ki bo popolnoma vešč slovenskega jezika, kajti drugače je pouk na šentlovrenski ekspozituri nemogoč. To zahtevamo iz pedagogiških ozirov.
Za družbo sv. Cirila in Metoda in za stavbeni sklad „Učiteljskega doma" v Celovcu se je nabralo na novi sv. maši č. g. Ant. Benetka v Grižah pri Celju 56 kron, katera svota se v dveh enakih delih razdeli med oba zavoda.
Duhovniške in cerkvene stvari. Razpisana je župnija Podklošter do 20. septembra t. 1. — Razpisano je mesto veronaučnega učitelja na meščanski šoli v Celovcu s 1800 kron plače in 300 kron stanarine do 22. avgusta, — V torek dne 14. t. m. je bil novoimenovani prošt tinjski, mil. g. Gregor Einspieler, v škofijski kapeli slovesno umeščen za tinjskega prošta. Čestitamo !
Celovške novice. V nedeljo dne 12. avg. je bila na križni gori velika ljudska veselica za mestne uboge. Ljudstva se je kar trlo. Posebno zanimiv je bil umetni ogenj. — Ta dan se je pripeljalo 500 Dunajčanov-izletnikov s posebnim vlakom na Koroško. Zato je bilo menda mesto s frankfurtaricami okrašeno. Kolikor pa vemo, Dunajčani niso posebni prijatelji frankfurtaric, zatorej jim ta čast menda ni dopadala posebno. Dunajčani so se odpeljali v sredo nazaj domov.
Romarski vlak v Rim odide 27. avgusta iz Linča. Naznanila še sprejema „komite za romanje v Rim v Linču", Volksfeststrasse 12.
Poziv! Že stoletja nas trpinčijo do krvi; zatirajo nas povsod. Sedaj nam hočejo še vzeti pravico, da se pritožujemo o krivicah, katere trpimo ; oropati nas hočejo primernega zastopstva v državnem zboru. ^ V veliki nevarnosti smo, da nas Slovence na v Štajarskem in Koroškem zadušijo za vselej. Še je čas, da se oglasimo proti tem krivicam! Dne 23. avgusta ob 10. uri dopoldne se bode vršil v „Narodnem domu" v Mariboru velik zaupni shod štajarskih in koroških Slovencev. Na shod so vabljeni vsi slovenski deželni in državni poslanci štajarski in koroški, posebej še gg. poslanci dr. Šušteršič, Plantan in Gabršček. Govorilo se bode le o krivicah, katere nanRhočejo zadati pri preosnovi volilne pravice na Štajarskem in Koroškem. Ker je stvar zelo važna, udeležite se zanesljivo shoda in pripeljite s seboj vse svoje znance in prijatelje. Čim več nas bode, tem več bode izdal naš glas !
Slov. politično društvo za Spodnji Štajar v Mariboru.
„Slovenski znak44, obstoječ iz lipovega peresa s cvetjem v naravnih barvah, le eden cvet s tremi glavicami je belo-modro-rdeč, je dala napraviti znana narodna tvrdka Uršič in L i p e j v Brežicah. Znak je jako okusno izdelan v email.
Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Eden znak stane 1 krono; pri večjih naročilih se dovoli znaten popust. Naročijo se lahko znaki z varnostno iglo ali z gumbom pri tvrdki Uršič in Lipej v Brežicah ob Savi. Slovenci ! Narodni sovražniki nas vedno bolj in bolj pritiskajo, tuji naval grozi preplaviti naše pokrajine. Bolje nego dosedaj moramo ponosno poudarjati vsepovsod „Slovenec sem;‘ ! Pokažimo se Slovence vsepovsod, s slovensko govorico, s slovenskimi šegami, s slovenskimi znaki! Segajte pridno po slovenskih znakih; nosite jih ob vsaki priliki, zlasti na potovanju!
Odbor za slovenski znak.
Našim sadjerejcem v izpodbujo. Iz posebnih vzrokov se Korošci nismo številneje udeležili sadne razstave v Radovljici na Gorenjskem leta 1904. Vendar je bila ondi zastopana tudi naša slovenska Koroška. Letos pa bomo imeli priliko sponesti se s svojo lastno razstavo v Beljaku. Pri tej priliki ne moremo kaj, da ne bi opozorili naše sadjerejce na „Spominsko knjigo gorenjske razstave", ki je te dni izšla v krasni opremi in z izvirnimi slikami ter strokovnimi spisi. Kdorkoli hoče napredovati v sadjereji, omisliti bi si moral to knjigo, ker ista nam uprav odpre oči, kaj nam treba še storiti, da bomo v tej pre-koristni gospodarski panogi resnično napredovali. Knjiga je po sebi precej draga (8 kron), a prireditev takih del je združena vedno z velikimi stroški in težavami, a ob lepoti in koristi knjige se prav naglo pozabi na nje navidezno visoko ceno. — Naroča se pri načelstvu bivše sadne razstave v Radovljici na Kranjskem.
Pozor ! Opozarjamo na današnji oglas „L e p a prilika". Posestvo je posebno prikladno za upokojene, oziroma bolehne osebe.
Krst nadvojvodinje. V Išlu se je v navzočnosti cesarjevi vršil krst novorojene hčerke nadvojvode Franca Salvatorja. Princezinja je dobila ime Matilda.

Spominjajte se šentjakobske šole!
Za narodno in gospodinjsko šolo v Št. Jakobu v Rožu so darovali: Slov. kat. akad. društvo „Zarja“ 10 kron. Jurij Traven, župnik na Obir-skem, 10. J. Vošpernik, posestnik, 50. Prebitek dijaške veselice v Kranju 10. Jak. Vrečko v Slovenjem gradcu 10. Celovški beraški klub 5 2 0. Na veselici v Št. Jakobu zbrali ljubljanski dijaki 12’50. G. Dekleva v Št. Jakobu 5. Dr. Fr. Kogoj na Jesenicah 5. Zbirka na pastoralni konferenci v Rožeku 21. J. Kravina 2. % od obligacije 8. Iv. Majerhofer, župnik v Pokrčah, 10. Fr. Svetič v Kamniku 10. Nekdo v Št. Jakobu 1. Zbirka v gostilni Bauman, Kranjska gora, 6.50. Jan. Wieser, prošt v Podkrnosu, 50. Skupaj 741 kron. Iskreno se zahvaljujoč za poslane darove zopet in zopet prosi še nadaljne podpore
M. Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožu.
Št. Jakob, dne 8. avgusta. Kakor znano, vršil se je tu dne 22.julija tl. shod, katerega so se udeležili i ljubljanski in deloma tudi koroški dijaki. Da se nemčurji nad takimi pojavi slovenske zavesti jezijo, to je gotovo, kakor je tudi gotovo, da jim pri najboljši volji ne moremo pomagati, ako se jim pri takih prilikah morda vendar še oglaša vest, da so i oni pravzaprav le sinovi slovenske matere, katere se pa v svoji neskončni zaslepljenosti in nadutosti sramujejo ter jo pomagajo zaničevati. In da se v takih stiskah zatečejo k nizkotnostim, ki pač ne pričajo o germanski kulturi, tega jim ne smemo zameriti, saj boljšega taki elementi sploh niso zmožni. — Ko torej slučajno čitamo zadnji izbruh v zloglasnem „Štajercu“, se nam vzbuja k večjemu pomilovalen posmeh nad takimi reveži tembolj, ker vlada zadnje čase pač jako huda vročina, ki očividno ne ostaja brez precejšnjega vpliva na nemčurske možgane. Odpustimo jim, saj ne vedo kaj delajo! Ne zdelo bi se nam niti vredno, da jim sploh odgovarjamo. Storimo to samo iz usmiljenja napram „Štajerčevemu“ dopisunu, ker tako milo stoka in jadikuje nad takimi hujskaškimi veselicami. Da ne bo v prevelikih skrbeh, mu povemo na tem mestu, da je to šele naš začetek. Veste kaj, g. dopisun, človeško življenje je niče-murno in polno zmot, vsak človek ima svoje slabosti; ena naših glavnih slabosti pa je ta, da prirejamo včasih tudi „komedije“. In če vas sedaj še zagotavljamo, da nam „nafehtanih cven-kov" za narodno šolo nikakor ne primanjkuje — po sicer ne merodajnem mnenju „cenjenega“ do-pisuna se namreč denar za narodno šolo sproti zapije; menda se motivira ta sodba dopisana s tem, da je morda sam kak blagajnik „sudmarke“, n e-li? — bi li ne bilo potem najboljše za vas, da nemudoma poberete svoja šila in kopita ter jo odkurite tja v —
„rajh“; kajti tam boste mogoče vendar našli oni „blaženi“ mir, po katerem zastonj zdihujete med „klerikalno svojatjo"!	Korotanski.
Podgorje, dne 8. avgusta. Vsem Slovencem se priporoča narodna gostilna vrlega Klemenjaka. Od daleč že se blesti slovenski napis „gostilna“, ki ga je dal napraviti zadnjo soboto. Torej Slovenci: Svoji k svojim!	Korotanski.
Marija na Žili. (V spomin f župniku Jožefu Strojnik-u.) Naj bi veljale te-le skromne vrstice rajnemu gospodu župniku Jožefu Strojniku v blag spomin! V pondeljek, dne 31. julija, smo pri cerkvi Marija na Žili tik 20 let poprej pokopanega župnika Jerneja Majherja k večnemu počitku položili tudi gospoda Jožefa Strojnika, ki je po dolgotrajni mučni bolezni, v starosti 65 let, svoje trudne oči zatisnil. Bil je rajni Jožef Strojnik, ki je služboval tukaj 20 let, obče spoštovan in priljubljen. Lepi sijajni pogreb sam je pričal o simpatijah, ki jih je rajni imel pri vseh. Razun faranov in drugih častilcev je 17 gg. duhovnikov prihitelo od blizu in daleč rajnemu izkazat poslednjo čast in ljubezen. Prečastiti gospod Gregor Einspieler, novoimenovani prošt v Tinjah, je vodil mrtvaški sprevod ter govoril tudi primerno nagrobnico v slovo. Kot posebna zasluga pokojnika pa se ima tudi še zabeležiti, da je v svoji župniji, na skrajni meji proti Beljaku, ustanovil slovensko posojilnico v socijalni blagor našega ljudstva. Nič manj hvalevreden spomin si je postavil na cerkvenem polju, ker je tukajšnjo staroslavno Marijino cerkev in pa nje starodavni, nekdaj glavni oltar „Marijinega kronanja" dal prenoviti in do celega, kakoršen je bil nekdaj, po umetnikih novo popraviti. Zares splošno pozornost vzbudi ta prekrasni umotvor in pobožno občudovanje pri vseh obiskovalcih. Na obrazih vseh večjih in manjših podob se blišči in glasi vesela glorija kraljice nebeške. Kdor ve, da ni ravno lahko po prostovoljnih milodarih skupaj nabrati 5500 K, kolikor je prilično vse delo stalo, gotovo rajnemu župniku Jožefu Strojniku lepega in hvalnega priznanja ne bode odrekel. Bodi mu zemljica lahka!
Iz Žabnic. Od vseh krajev sveta prinaša „Mir“ novice, samo od Žabnic že dolgo časa prav nič. Imamo moči za pisavo samo le bolj „dajč-majster". Vprašal bi marsikdo, kaj je vzrok, da nihče od tukaj za pero ne prime. Lahko zastopno pa je, da vse nekako „žaluje“ in v žalosti se ne ljubi pisati ali čitati. —- Romarska pot na sv. Višarje je letos do sedaj še nekako dobro obiskovana, predzadnjo nedeljo so bile procesije v spremstvu č. gospodov, ki so lansko leto službovali na Višarjah.
Velikovec. Dne 11. t. m. prigodila se je tukaj velika nesreča. Kakor običajno odpeljala se je trušenska pošta opoldne iz tukajšnje glavne pošte proti domu. V celovškem predmestju pred Kostweinovo gostilno pride jej naproti v smeri iz Celovca neki avtomobil. Poštni konj se avtomobila prestraši, krene z vozom na stran in voz zadene s tako silo na cestni kamen, da se voz razbije, postiljon in g. Candido, steklar tukaj v Velikovcu, ki se je hotel v Trušnje peljati, padeta tako nesrečno, da sta nezavestna obležala na cesti. Prihiti precej g. dr. Zjch, ki je ranjence obvezal. G. Candido je močno poškodovan na glavi, rokah in nogah, postiljon pa na nogah. Avtomobil se je ustavil in orožnik je avtomobiliste zaslišal. Posti-Ijonu in g. Candidu se je zdaj že na boljše obrnilo. Kdaj bo vendar vlada prepovedala ta pogubo-nosni šport?
Velikovška „elektriš“ vedno boleha; nekateri pravijo, da ima premalo vode, drugi, da se elektrotehnik premalo spozna, in Bog si ga vedi, kake bolečine bodo še prišle nad njo. Zadnji teden kar tri dni in noči nismo imeli električnih kresnic, in so zopet prišle na „noč“ prejšnje stare petrolejke, katere še sedaj visijo pod električnimi žarnicami, pravijo, da zato, ker se morajo poprej te prižgati, potem šele se zabliska v tisti stekleni hruški. Pa bodisi že kakor hoče, velikovška električna je vendar tako imenitna, da ji je že „Kikiriki“ slavo pel.
Dobrlavas. Na tukajšnji duhovniški konferenci dobrolske dekanije se je nabralo za narodno šolo v Velikovcu 22 kron. Glede slovenskih tiskovin, ki jih okrajni glavar velikovški noče vročiti voditeljem matrik, se je sklenilo iste naročiti naravnost iz Dunaja iz c. k. dvorne zaloge.
Slovenji Gradec. Bratje Korošci! Čitalnica v Slovenjem Gradcu priredi 19. t. m., ob 4. uri popoldne, v „Narodnem domu" veliko pevsko veselico. To bo druga velika slavnost v pokretu slovenjegraških Slovencev, ki obeta veliko uspeha. Nastopi do 40 pevcev, iz katerih grl bo orila naša pesem. Bratje Korošci! obiščite nas, da se spoznamo in s pesmijo krepimo v boju zoper skupnega sovraga. Železniška zveza je prav ugodna.
Društveno gibanje.
Vabilo. Ob priliki sestanka slov. visokošolcev in dijakov v Št. Jakobu v Rožu priredi „slov. kat. izobraž. društvo Kot" dne 26. avgusta ob štirih popoldne v št. Jakobskem „Narodnem domu" shod z govori, petjem, tamburanjem in igro.
ooooooooo»oooooooo o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Gabilo
k veselici, katero priredi katol. slovensko izobraž. društvo v Globasnici v nedeljo dne 19. avgusta 1906 ob 4. uri popoldne v „Na-rodnem domu" (pri Šoštarju) v Globasnici. Uprizori se narodna igra v 5 dejanjih
Rokovnjači,
h kateri se vabijo rodoljubi od blizu in daleč. Vstopnina: sedeži 1 krono, stojišča 40 vin.
0
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
oooooooooaooooooooo
Dopis.
Trst. Čudna usoda je zanesla skoraj vse člane prej močnega slovenskega omizja v Beljaku v južni kraj, v pomorsko mesto Trst. Nekaj je k temu pripomogel ljuti pritisk od strani nadutih Nemcev, kateri se čutijo zdaj gotovo srečne. Da pa se Nemci vendar ne bodo preveč veselili njih velikanske zmage, se je sklenilo obdržati naše omizje pod starim imenom tudi v Trstu, in smo se zbrali že prvi torek našega bivanja v Trstu v lepem številu — 16 nekdanjih Beljačanov in 4 gostje iz Trsta — in si obljubili, zbirati se redno tudi v prijetnem pregnanstvu, odkazanemu nam od Nemcev. Počutimo se prav dobro, kajti mi čutimo, da se nahajamo sicer tudi med našimi narodnimi nasprotniki Italijani, ali ti so kavalirji proti oholim Nemcem na Koroškem, od katerih slišiš le laž, vidiš le ščuvanje in čutiš le surovost. Ne bodemo pozabili tudi tukaj naše slovenske Koroške in si bodemo šteli v dolžnost, širiti misel za teptani slovenski narod na Koroškem in podpirati njega težnje v vsakem oziru. Že prvi večer smo se spomnili gesla: narod brez šole, je narod brez bodočnosti, zbrali in poslali majhno svotico za narodno šolo v Št. Jakob. Utrjeni v našem prepričanju po surovosti Nemcev, ne bodemo nikdar pozabili, da je nas rodila slovenska mati. Upamo pa sicer, da se vidimo kmalu v mnogobrojnem številu na Koroškem, kjer si bodo podali Tržačani, Kranjci in Korošci bratsko roke. Vse za narod!
Razglas
o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. k. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
«sa».
Meseca oktobra se otvori deveti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg veronauka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 kron, ali za ves tečaj 360 kron. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj. Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo :
1.	dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2.	znati čitati, pisati in računati;
3.	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške;
5.	zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starev, oziroma varuha, naj se pošljejo
do 13. septembra t. 1. glavnemu odboru c. k. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V	prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V	Ljubljani, dne 31. julija 1906.
Darovi za „Učiteljski dom“ — namesto da se udeležimo katoliškega shoda v Ljubljani: Čč. gg. Franc Marinič 10, Jan. Tomič 2, Uranšek Ivan 2, Rožman Janko 2, Filip Lačen 2, kaplan Ivan Sekol 5, kaplan A. Sadjak 5, Ant. Ažman 5, Jurij Rudolf 2, Jože^ Kraut 3, Pavel Riedl 2. Vkup 40 K. Hvala! Živeli nasledniki!
Tisoči priznanj potrjujejo
da najboljše in najcenejše dobavlja
cerkvene paramente in oprave
neprekosno že 95 let stara tvrdka
Josip Neškudla
c. in kr. dvorni dobavitelj in tvorničar
Jabloné nad Orlici,v štev. 86, pošta istotam Češko.
Prosi se natančnega naslova.
Ilustrovani ceniki, proračuni, izberki poštnine prosto
Gospodarske stvari.
Črtice o govedarstvu.
(Piše Pr. Dular.)
V tisti deželi je blagostanje doma, v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo.
(Dalje.)
Razgovorimo se zdaj nekoliko o klajnem apnu in živinski soli.
Zraven ostalih redilnih delov (beljakovine, tolšče, ogljikovih vodikov) se mora nahajati v živalski krmi tudi potrebna mera rudninskih snovij, ki so v živalskem telesu pa tudi v zadostni meri v popolnoma dobri klaji, so sledeče: sol, apno, tosforova kislina, železo, kalij, magnezija in še nekatere druge manj važne.
Brez navedenih rudninskih snovij (soli, apna in tako dalje) ne more prav nobeno živinče dolgo živeti. Izkušnje so natanko dokazale, da bi žival v krajšem ali daljšem času poginila, ako se ne bi nahajalo v krmi, katera se ji daje, prav nič rudninskih (mineralnih) delov, t. j. soli, fosforove kisline, apna, železa itd. Če je pa v krmivu le nekoliko teh za živalsko življenje prepotrebnih rudninskih snovij, in sicer če jih ni toliko, kolikor jih telo potrebuje, takrat začne dotična živina prej ali slej prav gotovo bolehati in s časoma tudi pogine, če ni o pravem času potrebne pomoči. Zdaj nastane vprašanje, kako je mogoče tukaj pomagati. Pomoč je mogoča samo na ta način, da dajete živini boljše in tečnejše klaje, v kateri se nahaja potrebna mera rudninskih snovij, ali pa da dajete živini zraven slabe klaje posebej soli in klajnega apna, katero obstoji iz fosforove kisline in apna. Kajti največkrat ne-dostaja v slabi krmi soli, fosforove kisline in apna, a drugih rudninskih snovi, kakor magnezije, kalija, železa itd. je tudi v netečni krmi navadno toliko, kolikor jih telo potrebuje. Če je v živalski klaji premalo soli, tedaj dajte živini posebej živinske soli, pa bo prav; če se pa nahaja v krmi premalo apna in premalo fosforove kisline, takrat privrzite živini klajnega apna, pa bo tudi dobro izhajala.
Če je v klaji premalo fosforove kisline in premalo apna, in če ta nedostatek ne izravnate s pokladanjem klajnega apna, tedaj trpe s po-četka samo živalske kosti, a sčasoma se razboli celo telo. Če je pa v krmi premalo soli (solnih snovi), takrat ne more želodec klaje dobro prekuhavati, takrat se ne more prebava v redu izvrševati, želodec oboli in sčasoma začne celo truplo bolehati.	(Dalje sledi.)
Književnost in umetnost.
Zgodovinska knjižnica. Izdaje »Zgodovinsko društvo v Mariboru.41 I. oddelek. Pomožna znanstva. 2. zvezek: Prazgodovinske izkopine. Cena 40 vin. Prvi zvezek zgodovinske knjižnice je obsegal pouk, kako je treba sestavljati krajevne kronike. (Stane 23 vin.) Drugi zvezek pa obsega: predgovor, uvod, najstarejši sledovi človeškega rodu na zemlji, nekovinska doba, kovinska doba, sledovi prazgodovinskih selišč, izkopavanje grobov, vprašanja za nabiranje in preiskovanje prazgodovinskega gradiva in slike, ki jih je dala na razpolago c. kr. centralna komisija za umetniške in zgodovinske spomenike. Ta knjiga bo zlasti zanimala koroške Slovence, ker imamo na Koroškem obilo izkopin tudi v slovenskih krajih. Opozarjamo, da je zgodovinsko društvo v Mariboru sklenilo v zadnji seji razširiti svoj delokrog tudi na koroške Slovence. Z veseljem pozdravljamo to misel. Pred vsem pa je potrebno, da tudi Korošci pristopimo zgodovinskemu društvu kot udje. Udnina znaša 5 kron na leto. Udje dobivajo zato »Časopis za zgodovino in na-rodopisje.“ Denar se pošilja č. gosp. dr. Fr. Kovačiču, profesorju bogoslovja v Mariboru.
Dunaj, dne 14. avgusta 1906.
Žitne cene, proračunjene za 50 kg:	Pšenica 8 K.
Rž 6 K 50 vin. Oves 7 K.
Ustnica uredništva.
Gr. J. M., Bače: Narodni kolek v prid ..Učiteljskega doma“ prodaja ..Akademija slovenskih bogoslovcev v Ce-lovcu“. Ker pa so gospodje sedaj na počitnicah, ga lahko naročite pri kakem gospodu bogoslovcu v Vašem okraju ali pa pri gospej Izop, trafikantinji v Celovcu, Kosarnske ulice 7. Zdravi!
Dopisnikom, katerih dopise nismo mogli objaviti v ti številki, naznanjamo, da pridejo prihodnjič na vrsto.
Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo. IMF Edino pravi je ‘TKf
Thierryjev balsam
le z zeleno znamko z nuno. Staroslaven neprekosljiv zoper motenje prebav-Ijanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Gena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra“
za vse še tako zastarele rane, vnetja, poškodbe, ture in uljesa vseh vrst. — Cena: 2 lončka K S’SO franko razpošilja le proti predplači ali povzetju
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Knjižico s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicinalnih drogerijah.
VzgojM! za deklice
(Internat)
čč. šolskih sester v .Narodni šoli4
družbe sv. Cirila in Metoda
v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim staršem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se začne dne 15. oktobra 1.1. Plačila 20 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
L....
Itepa prilika!
Na prodaj je krasno posestvo tik okrajne ceste I. razreda, v bližini mesta in železnične postaje ter svetovnoslovečih toplic na Spod. Šta-jarskem. Posestvo meri 15 oralov, obstoječe iz vinograda, njiv, sadnega in zelenjadnega vrta, travnika, gozda in dveh hiš. — Gosposka hiša (slična vili) ima 3 sobe, pokrito verando, predsobo, kuhinjo, shrambo za živila in dve kleti. Druga hiša: z eno sobo, predsobo, kuhinjo in klet. Obe hiši sta zidani in z opeko kriti ter v dobrem stanu. Dobra pitna, in zraven velika tekoča voda. Vse posestvo je skupaj. Prikladno je posebno radi zdravega podnebja in drugih ugodnosti za pen-zijoniste ali bolehne osebe. — V kratkem se ravno tu gradi nova železnica. Plačilni pogoji so za kupca zelo ugodni. Naslov: Ivan Kušar, Jurovce pri Ptuju (Spod. Štajarsko).
Zavarovalni potovalec
dobi na Koroškem takoj mesto pri dobro vpeljani zavarovalnici. Plača po dogovoru. Prijave našemu listu.
Kupujte narodni kolek!
Službo občinskega tajnika
želi sprejeti že več let v taki službi se nahajajoči mlad mož. Naslov pove upravništvo „Mira“.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemalo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 50/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Ne quid nimis.
O dobri stvari nikoli ne moremo dovolj govoriti in pisati, če hočemo, da postane prav poljudna in skupna last najširših krogov. To se n. pr. lahko nanaša na Kufekejevo že več let izvrstno uspevajočo moko za otroke, ki jo vsi zdravniki označujejo za izdelek brezhibne dobrote in dobrodejnega učinka. Ob pravilni in pravočasni porabi varuje
Kufekejeva moka otrokova prebavila v najnežnejši dobi pred motenji in vpliva tudi na obolelosti teh organov na prav odlično ugoden način. S preživljanjem otrok s Kufekejevo moko se doseže precejšnje znižanje tako škodljive driske, in je Kufekejeva moka za otroke bila že pogosto rešilna hrana. Tudi pri oslabelem želodčnem in črevesnem delovanju starejših otrok, pri bledičnih, nevrasteničnih odraslih deklicah se s tem izdelkom doseže primerna prehrana. Kufekejeva moka
ni samo dragoceno nadomestilo materinega mleka za preživljanje dojencev, nego tudi izdelek, ki je zaradi lahke pre-bavnosti in zadostno določene ter preizkušene redilnosti povsod, kjer se pri otrokih in odraslih pojavljajo bolesti in slabosti prebavil, primerno in velecenjeno živilo, ki ob stvari primerni porabi, ki jo določi zdravnik, motenja želodca in črevesa lahko zabrani in odstrani.
Tovarna, za kmotijske stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki	vodovodi,	ki
sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, katerim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
Cenilce pošilja zastonj.
Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljnba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem In Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje:
glavni zastop „CR0ATIE“ v Celovcu
Valentin Jug, benediktinski trg št. 4.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Koroške.
CROATIA
Absolutno zajamčeno pristno mašno vino
priporočal je ljubljanski knezoškofijski ordinarija! veleč, duhovščini za nakup pri kmetijskem društvu (zadrugi) v Vipavi zato, ker je pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej fino staro in novo namizno vino po 40 do 50 kron za 100 litrov loko kolodvor Postojna. — Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračunijo nekoliko ceneje. — V zalogi so tudi finejša sortirana vina, pinela po 50 K, stari beli burgundec po 60 K ter stara buteljska vina.
liovetke puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernig,
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se vljudno priporoča za natiskovanje vizitnic pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Kupiti se želi grašcinica ali vila
z lepim vrtom ali s parkom na deželi bodisi na Kranjskem, Štajarskem ali Koroškem. — Pismene ponudbe z opisom in ceno pošljejo naj se na upravništvo „Mira“ pod št. 1864.
ffltT Več učencev "*1
sprejme v uk pri dobri oskrbi
Gašper Krasnik,
kleparski mojster v Celovcu, na starem trgu št. 10.
[g][g]
Rastlinski liker in rastlinska grenčica
n
JELEN”
[g) [5]
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata
in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško
telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka
%
------te vrste, ----------- ---------------
Edini izdelovatelj:
Anton Jelence v Idriji,
imetelj rastlinske destilacije JELEN".
HDIšj
m

m
mm
Podružnica L Akcijski kapital K 2,000.000. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.	jubljanske kreditne ban Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi. Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. "9®	ke v Celovcu Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.
		
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.