113
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja 28. marcija. — Vladni časnik je danes naznanil cesarsko potrjenje zasilne volilne postave (pravijo, da konec tega meseca bodo po vseh deželah nove volitve tacih poslancev , ki niso prišli v državni zbor); isti časnik naznanja imenovanje c. k. polkovnika Horsta, ki je dozdaj le voditelj bil ministerstva za deželno brambo, za pravega ministra, in pa potrjenje državnega proračuna dohodkov in stroškov za letošnje leto. Stroški so šteti na 353 milijonov in 714.207 gld., dohodki pa na 353 milijonov in 776.901 gold., po takem bi dohodki presegli stroške za 62.694 gold. To je pa le na videz tako , v resnici je drugače , kajti gotovina državnih blagajnic se šteje na 18 milijonov in pol, in ti milijoni so kot dohodki šteti; tudi se bode od ostankov državnega posestva prodalo spet za iy5 milijona, in tudi to se šteje kot dohodek. Davki ostanejo kakor so bili, redni tako kakor izredni. Znesek direktnih davkov je cenjen na 83y8 milijonov, ne direktnih pa na I78ys milijonov, znesek colnine na 17!/s mil., dohodkov od državnega posestva na4y3mil., rudarstva na4y5 mil., poštnine na 13y3 mil., telegrafov na 2'/6 mil. Izmed direktnih davkov je znesek zemljiškega davka cenjen na 36ys mil., hišnega na 20 mil., pridob-nine na 8y6 mil., dohodnine na 18y5 mil. Med nedirektnimi davki je davek od žganja cenjen na 7J/7 mil., od vina in mošta na 3ysmil., od piva na I9y7 mil., od mesa in klavne živine na 4y2 mil., od sladkora na 11% mil., od soli na 18y2 mil., od tobaba na 51*/, mil., od kolka (štempeljna) na 1373 mil., od taks in pravdnih pristojbin na 26ya mil., od loterije na 13ys mil., od cestnin in mostnin na 2y2 milijona.
—   O velikonočnih praznikih   so  vsi   ministri,   od prvega do zadnjega,  šli okrepčat se na deželo po velikem trudu,  ki so ga imeli, da so zasilno volilno postavo vrinili „Dalmatincem in Primorcem". To je edina stvar,   o  kteri  se raduje Auerspergovo ministerstvo — al „Keform" po pravici trdi, da je revna stvar, če ministerstvo morale s silo (Noth) vzdržavati državni zbor. Cesko.    Iz Prage.    Silovitosti, ki se neprenehoma gode pri nas v volitvenih zadevah, so takošne, da pred malo  tedni   nikdo   ne   bi bil verjel,   da je to mogoče. Oklic volilnega odbora, kteri češkemu plemstvu nasve-tuje,  kakošne  može  naj   volijo   za poslance,  je   bil   v prepoved djan,   pozneje   pa  vendar   spet oproščen.    V mesto Kolin je cesarski namestnik  general Koller poslal cel batalijon vojakov,   ki   so  bili vkvartirani v 16 hiš po 15 do 30 mož z ukazom, da jih mestjani morajo preživi ti in oskrbeti z vsem, česar potrebujejo ; strošKe pa bodo poplačali potem tisti, ki bodo krivi spoznani, da so pomagali   ali   se vdeležili onih deputacij (poslanstev), ki so šle na nektere grajščine prosit njihove njim znane lastnike, deloma prijatelje, naj nikakor ne volijo ustavovercev.  General Koller pa je te prošnje vstavil v vrsto „nevarnih demonstracij", „žuganja" in ustrahovanja".   Na to je šlo mnogo mestjanov iz Kolina k generalu v Prago, pritožit se zoper neupravičeni ukaz, in po   pričah dokazati mu, da nikodar niso nič pregrešili. Al general jim   strogo   odgovori:   „to meni nič mar, kakošen   vtisek    deputacija   naredi   na   tega   ali unega;  po  mojih mislih je to str ah o vanje in dolžnost moja je, to odvrniti".    Tako odpravljena deputacija se je podala  do Njegovega Veličanstva   v Pest; tu se jej  je  reklo,   naj   prošnjo   svojo izroči cesarjevi
pisarni. — Tudi kmetijska družba češka je kar nagloma bila unidan razpuščena, njena pisarnica zapečatena in njeno premoženje v varstvo vladno vzeto. In zakaj spet to? Zato, ker je družba kmetijska zahtevala, naj to, kar češka dežela pošlje v dunajsko razstavo, ondi ostane skupaj na svojem mestu, ne pa, da bi se potaknilo v več prostorij. V seji družbe kmetijske je njen predsednik knez Karol Schwarzenberg vladnemu zastopniku g. Addi kar naravnost rekel, da „česko kraljestvo ne bode služilo v kinčanje Cislajtanije in Cehi na razstavi ne bodo pokrivali nagote nemških avstrijskih dežel". V tem smislu sta govorila tudi grof Harrach in dr. Trojan, rekši, da, „ko bi imela češka dežela na razstavi svoj poseben prostor, videlo bi se še le, kako beraška je druga Čislajtanija". Na te govore je bil ces. komisar A d da tako iz sebe, da je pri tej priči zapustil zbor. In nasledek tega je razpust narodne družbe kmetijske, ki je 105 let delala na korist in povzdigo kmetijstva, na ktero pa so zdaj nemčurski ustavoverci sum valili, da je glavno gnezdo nasprotovanja vladi pri volitvah! — Tako se godi zdaj Cehom, kterim general Koller neki tudi s tem žuga, da jim prepove izdavanje Časnikov. Ceski narod pa mirno trpi vse in ne prestopa nikjer postavnih mej, da bi si kjer koli s silo pomagal, za trdno pričakajoč, da vse trpi — le en čas!
HrvaŠko. Iz Zagreba. — Se zmirom niso razpisane volitve za deželni zbor, pa tudi ne ve) se, kedaj se začne zbor. Eni pravijo, da konec maja meseca, drugi da v prvi polovici junija meseca. To je gotovo, da se tudi o tej zadevi zakon pod klop meče in da Magjaroni delajo, kar jim je drago, kajti ako bi veljal zakon naš, prav zadnji čas bi bil, da bi se bil deželni zbor začel 19. dne tega meseca (aprila). Gotovo je, da Rauch, ban strašanskega spomina, spet agituje za volitve. Al on ne bode Magjaronom na noge pomagal, kteri v prihodnjih volitvah tem bolj gotovo padejo, ker se je grof Lad. Pejačevic, mož velike veljave, odpovedal magjaronski stranki, kteri je dosihmal voditelj bil. — Nadškof zagrebški g. M i hal o vi 6 se je iz Pešta, kjer je dalje bival, in iz Dunaja vrnil spet v Zagreb nazaj. Po takem so o vržene vse govorice, da popusti škofijo zagrebško.
— Skrejšovski in Oliva, znana češka rodoljuba, sta, kakor „Obzora piše, kupila od zagrebškega kapitola rudnik na premog poleg Varaždinskih toplic. S tem se bode ondašnjim okoličanom odprl bogat zaslužek. Nemčurski in magjaronski časniki pa so njunemu potovanju iz Prage v Zagreb podtaknili vsakojake politične nakane, segajoče cel6 tako daleč, da Cehi in Hrvati združeni kličejo Košuta nazaj.
— V okolici Varaždinski m rje mnogo ljudi na kmetih. „Pučki Prij." piše, da bolnik dobi po telesu neki osip, ki kmalu postane višnjev. Svet misli, da je bolezen kužna, drugi pa menijo, da bolezen izhaja od povžite pokvarjene koruze.
Iz vrtanjih držav. — Se ni do dobrega dognano, ali ne bo boja med Angleži in Amerikanci. — Francoska republika se vtrjuje, al ves francoski narod misli na to, kako bi se maščeval nad Nemci za škodo in sramoto v zadnjem boji. To dobro ve Bismark, zato išče zaveznikov; Talijane si je menda že pridobil. — Spanjol-skemu kralju gre slabo; Spanjolci bi si po izgledu Francozev tudi radi osnovali republiko. — Bolni Turčiji prizadevajo mnogo skrbi nezadovoljni podložniki v Albaniji, Ercegovini, Bosni in Bugarski, še več pa junaški Črnogorci in Srbi, ki želijo vdariti se z okrutnim Turčinom. — Eus z mirno dfušo zbira svojo veliko
114
moč, pregleduje bližnje trdnjave, predeluje Sevastopol v trgovsko mesto in pripravlja Nikolajev za luko črno-morskih svojih vojnih ladij. Poleg tega dela tudi na to, da zaceli svojo največo rano, to je, da si sprijazni Poljake. — Nemško cesarstvo se vredjuje kar koli le more; al katoliško duhovstvo Prusiji nasprotuje, ki mu je vzela mnogo pravic. — V Avstriji pa še dolgo ne bo pri kraji duševni boj med centralizmom in federalizmom. Tako je po vsem svetu vse tako nastavljeno, da skor nikjer ni mir zagotovljen.