•oStnina ntaftura v to^vjaL
Leto XIV«. štev. 74
Ljubljana, sreda 29. marca 1913
Cena 2.— Dir
Lprdvo>4tvi>: LjuOljaoa. Koatljev«
»lica J. - leieton 4L 3122, 3123, 3124 3125 3126. Inseratnt oddeiek: Ljubi jas a. Selen-fturgov* oL 1 - ToL 3492. 2492, Podružnica Maribor: Gosposka oli-ca 4tev 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje; K.ocenova ulica
št. I - Telefon št. 190 Računa pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180. \V'-ri it 10S ?41
poglavje v svetovni zgodovini
Ko je nedavno Društvo narodov sprejelo znani sklep glede japonsko-kitajske-ga spora, je japonska delegacija v znak protesta zapustila zasedanje, ni pa še oficielno javila izstopa Japonske. Ta nekoliko presenetljivi korak se je različno komentiral; ni manjkalo optimističnih glasov, ki so računali, da si bodo v Tokiu končno še premislili in ostali pri ženevskem areopagu, čeprav se je postavil proti njim.
Pa se ni zgodilo tako. Japonska je sedaj uradno sporočila svoj izstop iz Društva narodov. Kakor se vidi, njenj korak ni presenetil mednarodne politične javnosti, ki torej po ogromni večini ni delila mnenja optimistov glede nadaljnje japonske politike.
Sam po sebi bi izstop še ne pomenil kaj prav posebno izrednega, saj vemo, da je ta ali ona država tudi že izstopila iz Društva narodov, pa se je pozneje zopet vrnila. Tudi je tu ameriška Unija, ki sploh ni hotela pristopiti, pa imajo njeni zastopniki vendarle prav mnogo opravka v mednarodnih akcijah, ki se tičejo Ženeve, in tamkaj prav krepko sodelujejo. Samo posebne forme in formule je treba izbirati za to.
Toda izstop Japonske je neprimerno Tisodnejša reč. Prvič je konflikt s Kitajsko še nerešen. Če se že dosedaj japonska politika ni mnogo ozirala na Ženevo, ko je korak za korakom izvrševala svojo imperialistično roparsko akcijo napram Kitajcem, kaj bo šele sedaj, ko ?e je popolnoma oprostila še teh vezi. Zakaj očitno je, da Japonska ni izstopila samo zaradi tega, kar se je zgodilo, marveč v prvi vrsti zaradi tega, kar še namerava storiti. Njen sklep je, da ne odneha od ničesar, kar si je v Mandžuriji doslej pridobila, pa da morda pridobi še kaj, po čemer doslej še ni segla. Brutalnosti njene osvajalne politike ne stoji sedaj nič več na noti, vsaj kar se tiče Društva narodov. Res da j« zi določeno dobo dveh let še vezana na ženevske statut*1, ali r tem ne more biti niti najmanjšega dvoma, da se jih niti od daleč ne misli držati.
Najzgovornejši dokaz, da je res tako, je postavila Japonska sama, ko je krat-komaio anektirala nekdanje nemške kolonije, Marijansko, Karolinško in Mar-šalsko otočje, ki jih je zasedla med svetovno vojno in ki jih je odtlej upravljala kot mandatar Društva narodov. Ta aneksija je vzbudila večjo senzacijo v mednarodnih krogih kakor izstop iz ženevske zveze, saj predstavlja ta korak brutalno kršitev prava in statutov Društva narodov. Ženeva je z aneksijo prišla v največjo zadrego .kajti čisto enostavna logika zahteva, da se neposlušni član družbe privede zlepa aii zgrda do toga. da se drži danih slovesnih obljub. Konflikt, ki se je s tem pojavil pred Društvom narodov, je težak, morda najtežji, kar se jih je doslej postavilo pre-denj. Na tehtnici je ženevska avtoriteta še v večji meri nego je bila doslej, ko je šlo samo za različno interpretacijo odnošajev med dvema državama. Sedaj je stvar še re=n°iŠ3: vsa dekorativna navlaka je odpadla in sedaj se imenujejo stvari s pravim banalnim imenom. In to ime pomeni jasno in določno povsem svoievolino tentanie pravnih osnov sklenjenih mednarodnih pogodb. Po nemškem voadu v nevtralno Belgijo še ni bilo ennkega primera.
Dinlomaci-ia Društva narodov bo imela ored seboj težke naloge. Kakšna sredstva so ji na razpolago, da nrisili neposlušnega odnadnika, cta vrne. kar je ugrabil, popravi, kar ie zagrešil? Da se vrne v Ženevo, k termi en ne mo'ro nihče siliti, toda da drugače uredi zadevo z mandatom, na to ga Ženevo celo mora siliti. Samo ob sebi se vsiljuie razglabljanje. kako in v koliko se bodo prizadete velesile pobrigale, da se spravi zadeva v red. Tu je treba računati z dejanskimi silami, ne le s teorijo. Vedno ise je okrog kitajskih konfliktov imenovala v prvi vrsti Amerika. In imenovala se je prav take sedaj. Ali prezgodaj bi bilo iz tega delati daleč segajoče zaključke, zakaj Amerika niti ni član Društva narodov in v poštev prihajajo samo interesi njene državne eksistence, niene drža\me politike. Tudi tu je tedaj zadeva bolj komplicirana in alarmantne vesti o ameriški vojni mornarici bodo bržkone kar neooazno utihnile. Angleško nasprotstvo9 Težko je razglabljati o njem; rezultat bi ne mogel biti bistveno drugačen kakor je bil ob priliki mandžurskih homatij. Da se afera to pot tiče indirektno Nemčije, ne spremeni na stvari nič bistvenega, zakaj sprememba bi bila le teoretičnega pomeni, v prnkci pa vel ia la.konična pripomba iaponskega ministra: Nemčija naj pride sama po otoke!
Pndnba je, da je v tem znamenitem stavku zapopadena celotna situacija, ki «:p ie razpletla in zapletla na Daljnem v7hodn. in v njegovih odnošafih do Ženeve. Japonska bo odslej dala in končevala samo to. kar ji bo mo^el kdo s silo vzeti. Vse drugo je samo še prazna
Naročnina so«6a mesečno (Ju> 2>—
Z* roo*err«rv« Dm 40.—
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva alioa 5. Telefon ic 3122. 3123. 3124. 3125 5126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440
Celie. strossmayerjeva al. 1 Tel. «V.
Rokopisi se no vračajo. — Ogla«« pn tanfu
Obračun s punktaštvom in klerikalizmom
Velik politični govor senatorja dr. Banjanina v proračunski razpravi - Govor bo senat izdal v posebni brošuri - Proračun je bil včeraj v načelu sprejet
Beograd, 28. marca. p. Senat je danes dopoldne nadalgeval im končal načelno proračunsko razpravo. Na popoldanski seji se je pričela že podrobna debata. Skoro vso dopoldansko sejo je izpolnil govor senatorja dr. Jove Banjanina. ki je vzbudil največjo pozornost in ga smatrajo splošno za najpomembnejši politični go-vor v teku proračunske razprave v Narodni skupščini in senatu. Senator dir. Banjan-in je ostro obračunal s politiko separatistov in punktašev. Njegov govor, oprt na nepobitno argumentacijo, je napravil tako globok vtis, da ie senat na predlog senatorja Miljutina Dragoviča soglasno sklenil, da se govor v celoti natisne v posebni brošuri, ki naj se razširi po vsej državi, tako da bo mogel govor precitati sleherni državljan in sam presoditi, kakšne cilje zasledujejo punktaši in separatisti in kakšna nevarnost se skriva za klerikalizmom.
Načrt zakona proti kupovanju s hranil, knjižicami
Današnja, seja se je pričela kmalu po 9. uri. Pred prehodom na dnevni red je predsednik dr. Pavelič sporočil, da so senatorji ivan Hribar, dr. Ravnihar in tovariši predložili načrt zakona za pobijanje nedopustne trgovine s hranilnimi knjižicami. V obrazložitvi na glasa jo predlagatelji, da se v vsaki dobi najdedo ljudje, ki brezvestno izkoriščajo nesrečo drugega. Tako so se tudi sedaj pojavili v Ljubljana, Zagrebu in drugod ljudje, ki za polovične in še nižje cene kupujedo hranilne knjižic« denarnih zavodov, ki so v težkočah zaradi pomanjkanj«
likvidnega denarja, ia delajo Znjimrt nemoralne in nedopustne kupčije. Banska uprava dravske banovine je nekega takega prekupčevalca v svojem delokrogu kaznovala z globo 1000 Din, obenem pa pozvala državnega tožilca, naj proti njemu uvede kazensko postopanje. Državno tožilstvo je izjavilo, da za to ni zakonske možnosti. Zaradi tega so se senator Hribar in tovariši odločili staviti predlog zakona, po katerem naj se kaznuje a) kdor kupuje terjatve do denarnih zavodov, izvirajoče iz hranilnih vlog ali vlog na tekoči račun z namenom, da se pri tem okoristi; b) kdor se s sklepanjem takiih kupčijskih poslov bavi ob rtoma; kdor v listih objavlja, da kupuje ali prodaja, hranilne knjižice in druge terjatve do denarnih zavodov. Zakon naj dobi obvezno moč 16 dni po objavi v Službenih Novinah.
Senat je ta predlog senatorja Hribarja in tovajiišev sprejel z odobravanjem i® bo na eci prihodnjih sej izvoljen poseben odbo.\ da ga čimprej prouči in poda svoje poročilo. Senat je nato prešel na dnevni red in nadaljeval načelno razpravo o proračunu.
V proračunski razpravi
Je prvi govoril se<nator g. Svetozar Tomič, bi se je obširno bavil s prilikami v naši državi, naglašajoč, da je pred vsem pripisati sedanjim gospodarskim in finančnim težkočam, da tudi politična konsolidacija bolj polagoma napreduje. Obširno je govoril o zunanje-političnem položaju in opozarjal na rimske načrte, po katerih naj bi postale velesile zopet nekaka nadoblast nad vsemi drugimi narodi in državami. Taka politika ne more dovesti do pomirjenja duhov in Mala antanta se je temu popolnoma upravičeno uprla. Govornik je pozval vlado, naj vztraja pri dosedanji miroljubni politiki ne da bi pri tem zanemarjala zaščito življenjskih interesov našega naro.la.
Revizionistične zarote proti Jugoslaviji
Ob 10. je povzel besedo senator g. dr. Jovo Banjanin, ki je r uvodu svojega pomembnega govora naglasil, da je sestavljen državni proračun v zinaku najrigoroznejše pa tudi najskrajnejše štednje, ki jo narekujejo sedanje težke gospodarske prilike Prav lahko je kritiairati proračun s »tališča, da ne zadošča vsem potrebam, toda vsakdo mora priznati, da je treba upoštevati gospodarsko stanje, ki ni tako samo pri nas, marveč po vsem svetu. Finančna politika Jugoslavije ni bila nikdar razsipna, najmanj pa danes. Govornik Je nato prešel na politična vprašanja in se Je naj-prvo dotaknil zunanje političnih problemov. Obširno je orisal načrte, ki se kujejo na vseh straneh glede Srednje Evrope, v kateri zavzema važen položaj Jugoslavija. V svojem govoru je med drugim izvajal:
Inozemska agitacija za obnovo avstroogrske monarhije
je postavila absurdno tezo, da je satoo razbitje avstro-ogrske monarhije vzrok sedanje gospodarske stiske. Ta agitacija »e Je vršila zelo spretno in posrečilo se ji Je, prepričati o pravilnosti te teize celo nekatere vplivne ljudi v Parizu in Londonu. Mi, ki živimo v teh krajih, in kii najboljše poznamo razmere v Srednji Evropi, smo dolžni sebi in vsej ostali Evropi, da to lažno agitacijo razbijemo in onemogočimo. Pri vsem tem gre samo za restavracijo Habsburžanov in njihove monarhije, ki Je bila z izidom svetovne vojne za vedno pokopana.
V svojih nadaljnjih izvajanjih, Je senator Banjannn obširno orisal
politiko, ki se vodi iz Rima.
Opozoril je na znano dejstvo, da je francoski senator Beranger, ko je nedavno potoval v Rim, da bi proučil možnost zbližanja med Francijo in Itagijo, dobil odgovor, da zahteva Italija za sodelovanje s Francijo popolnoma svobodno ekspanzijo na Jadranu in v Podunavju. Povsem naravno je, da meri ta ekspanzija Italije v prvi vrsti na našo državo.
Mussolini pa nima samo tega načrta. V drugem žepu ima tudi načrt, preračunan na sodelovanje med Italijo in Nemčijo v Srednji Evropi. To je stara politika, ki se vodi na drugi strani Jadrana in ki ima vedno dve kombinaciji, vedno dve želeni v ognju. Treba se je samo spomniti na odkritja znanega angleškega pubLicista Stee-da, ki je odkril podroben načrt o sodelovanju Italije in Nemčije v Srednji Evropi. Po tem načrtu naj bi se ustvarila
podunavska federacija pod nemško-madžarskim vodstvom V to federacijo bi prišla Madžarska, Hrvatska, Dalmacija, Bosna in Hercegovina ter del Slovenije, dočim bi drugi del Slovenije pripadel Italiji. Ta federacija bi bila v carinski uniji z Nemčijo, Avstrijo in Italijo. To je načrt, ki naj bi dal Nemčiji in Italiji v Srednji Evropi dominanten položaj, Ru-muniji. Srbiji, Bolgariji in Grčiji pa bi milostno pustili pravico, da se združijo v balkansko federacijo, toda pod italijanskim vplivom. S tem bi se obenem otvorila pot za pridružitev Avstrije k Nemčiji.
Ta načrt je propadel. Toda predsednik avstrijske republike g. Miklas jc v razgo-
dekoracija, ki odpada sama od sebe. V svetovni zgodovini pa se odpira s tem novo poglavje, ki bo tem bolj tragično, čim dalje se bodo narodi evropske civilizacije grizli in pobijali med seboj, namesto da bi se skupno pravočasno uprli nevarnosti, ki preti njim vsem od azijskega barbarstva.
■topu z berlinskim novinarjem, ki ga je oftv javila »Neue Freic Presse« v svogi številki 12. novembra 1932, sprožil
nov načrt o državni zajednici v Srednji Evropi Prebirajoč mirovne pogodibe naglasa v tej iajavi g. Miklas, dta male države, naslednice Avstro-Ogrsike monarhije, niso sposobne za samostojni o življenje. 2e dejstvo, da si šof države upa na ta način govorit; o sosedinih državah, je edinstveno v mednarodnem življenj«. G. Miklas pa je pri tem izdal tudi še svoje posebne načrte, kako bi se morala urediti Srednja Evropa. Izvršila naj bi se gospodarska spojitev vseh držav med Severnim morjem in Jadranom, med Renom in Transilvanskimi Alpami. G. Miklas milostno dopušča, da posamezne države v tej sestavi ohranijo še nadalje nekako samostojnost. Jasno je, da je to samo nekaka komipromi&na izijava io da predstavlja samo etapo v zasledovanju nadalijnijih ciljev, ki se sm-u.jctfo na Dunaju. Slioni so tudi
naklepi ki se kujejo v Budimpešti
Njihov glavni propagator je grof Bethlen, do nedavna predsednik madžarske vlade, a sedaj spiritus agens madžarske zunanje politike. Ni dolgo tega, ko je potoval v Nemcrjo, da bi prepričal tamošnie me-rodajne kroge, da je namenjena Madžarski velika misija v zgodovini kot bariera med severnimi in južnimi Slovan^ G Bethlen bi si rad zasigura! gospodarstvo nad vsem ozemljem od Kanpa<tov pa sem na Balkan. Zaveda se pa, da Madžari eami tega nikdar ne morejo doseči, Ln za to išče podpore v Berlin«.
Najnevarnejša kombinacija, ki grozi mirnemu razvoju Evrope,
pa je kombinacijo., ki je bila sestavljen« na nedavnem sestanku med Mussohnijem in Macdonaldoro v Rmu Čudna je ta iz-prememba angleške politike Ko je pokojni Arist d Briand z apostolsko vnemo pridigal mise! pen evropske unije, je angleška ■politika zatrjevala, da Anglija ne more rti v to kombinacijo, ker je že sama ogromen imperij, ki se razteza na vseh pet kontinentov. Danes pa hoče ista angleška politika stopiti v direktorij evropskih velesil, ki naj bi fašizmu iti hifclerizmu zagotovil hegemonijo nad evropskim kontinentom. Ne vem za metode te po'if;Ve. v?m pa zagotovo, da b bila taka hegemonija nevarna za mir vsega sveta m da bi prinesla Evropi razdor, ki mu ga ni videti konca.
2e za časa mirovnilih pogajanj. zlast: pa v prvih povojnih letih, se je začela nagla-šati
teorija o razdeikvi narodov na velifre Hi mate.
Začela s>e ie delati razlika med glavnimi državami in državami z omejenim ntere-som. V Ženevi je bila samo ena dipo.na-cija, ki je stalno br«n.la načelo enakopravnosti in enakosti velikih :n malih dar-žav. a to je bila diplomacij^ Franc»je. (Viharne ovaclje Franciji). Aristid Brand. Herriot, Tardieu m Paml-Boncour. so vedno naglašali, da 9e mora v F.vrop' režim, ki bo dal vccm n^rod^m enako pravice, žal pa njihov glas ni h"', nikdor dovolj uvaževrn.
Politika revizionizma vod: v Z3dnjem času e parolo, da sp mora reviziji /uvesti mirnrn potom Propa^atorii te revizion-stifne politike naj se Se vendar enkrnt zavedo. da revizija teritoralnih d<»Iofb mirovnih pogodb mirnim potom nj nikdar mogoča. (Viharno pritrjevanje.)
Sele sedoj, po rimskem sest;mku med Mussol nijem in Macdonaldom se da pravilno presoditi in oceniti
Ogromna važnost pakta Male antante
S tem paktom so male države same dnle možnost za pravilno rešitev podujKW*kega vprašanja S tem paktom so države Male antante jasno in glasno povedale, da v Podunavju ni drugih pravic, razen pravic narodov, ki tu žive. Ni nobenih starih pra-
vic, razen onih. ki jih imajo držav© Male antante in ostali narodi v Podunavju. s katerimi vsemi želi Mala antanta iskrenega sodelovanja. Nikdar ne bomo dopi stili. da bj Podunavje postalo interesna sfera kogarkoli. Po neuspehu ideje evropske ura je je dali Mala antanta najboljši vzgled solidarnosti evropskih narodov Ona je našla pot Zfl reševanje problemov malih držav ter za ohranitev njihove neodvisnosti in svobode v mednarodnih odnošajih.
Postanek in težnje zagrebških punktadj
S teh zunanje -političnih vidikov je treba presojat; tudi dogodke .n pojave v našem notranje-politlčnem življenju, kajti samo s tega stališča jih lahko pravilno presodimo Tu imamo predvsem punktaciije. ki so b le izdane v Zagrebu. Te pun.ktocije so bile izdane na zahtevo Svetozar ja Pri-bičeviča. Vs se boste še dobro srKiminjali, da je nastopal
Svetozar P ribi če vi č v prvih letih Jugoslavije ko* apostol centralizma. Storil je vse, da vpliva tud na vodstvo državne politike v tem duhu. Vse svoje nasprotn ke je obtoževal, da so pro-tidržavni in protidinast.čni. On je prvi zanesel zmedo in razsulo v našo državno upravo: vse je skušal vpreči v metež strankarstva. samo da bi s zagotovil oblast. Zbral je okrog sebe mnogo dobrih, iskrenih in pošitenih jugosl o v e nsk i h elementov med Srbi, Hrvati in Slovenci Z nj hovo pomočjo bi mogel PribiČevič mnogo storiti za zbl< žanije vseh naših pokrajin. Toda on je zlorabil tudi za<uipanije teh ljudi in je hotel tudi nje porabit le v to. da si zagotov, oh est. iPribieevič §e je takrat nazival za jugosloven^kega Mussoli-nija in hotel je biti človek železne roke. Sedaj pa se v emigraciji izigrava za naj-večjega pobornika parlamentarizma in demokracije.
V svojih nadatimijih izvajanjih jc senator Banjanin dokumemtarieno dokazoval popolno nasprotje med Prbičevičem do 6. januarja in med Pribičevicem po 6. januarju; citiral je celo vrsto Pribičevičevjh govorov iii člankov. Povsod jc hotel biti v osipredijiu. Tako ie bil tudi prepričan, da je rojen za naslednika Stjepana Radija. Poznam ga nad 20 let in vem, da je vseskozi človek z bolestno ambicijo. Zato mi je tudi njegovo početje razumltivejše. Pri-bičevič živi v bolestni domišljaj i, da je iz;d svetovne vojne njegova zasluga, da je jmgoslovensko zedinjenje njegovo delo.
Po mtencijah tega bolestnega mo£a so nastale
zagrebške putrktacije
Treba je samo pogledati, kdo je bil vse na konferenci, ko so te punktacije sestavljali. Bili so ljudče, povsod dtobro znani, tako da je ta konferenca bila verno ogledalo tako zvane emigracije. Ta gospoda tr! našia niti besede obsodbe zooer napade banditov na naše ozemlje iti ne zoper peklenske stroje, katerih žrtve so postale ženske in nedoižtfii otroci. Ta punktaška gospoda zahteva, da se vrnemo nazaj v leto 1918. Pokojn? Stjep2fi Radič je tudi v dobi. ko je bil v majostrejši oporiciif., vedno nag'a-
šal nedotakljivost mednarodno priznanih meja Jugoslavije. V sedanjih punktacijah pa o tem ni govora. One zahtevajo povra-tek na leto 1918. To bi značilo, da se moralo odpreti meje, izbrisati država, ukiniti cb!ast, zatreti narodna vojska in prepustit! ozemlje, ki je pripadalo nekoč avstro-ogrski monarhiji, neprijateijem naše države, ki jedva čakajo prilike, da bi pobasali svoj plen. Naši sovražniki b| mogli potem z godbo vkorakati v našo zemljo skozi široko odprta vrata. AH morda ti gospodje žele, da se izvede londonski pakt? Ali bi radi restavracijo Habsburžanov? Ali hočejo ugoditi željam madžarskih revizioristov?
Punktaška politika
ni politika rušenja sedanjega režima, niti politika remije ustave, marveč je to politika rušenja našega zedinjenja, da ne govorim o tem, da pomeni ta politika revizijo vseh pogodib, na podlagi katerih je bila ustvarjena Jugoslavija. Vrnitev na leto 1918 bi dala najboljšo priliko za izvedbo imp«.-*ali?tfčiie italijanske politike. Povrnitev na leto 1918 pa bi pomenila tudi največjo škodo za Zagreb. Zagrebška punktaška gospoda naj ne pozabi,
kako se je Zagreb razvil
od leta 1918 pa do danes. Od osvobojenla pa do danes je bilo v Zagrebu zgrajenih več hiš in palač, kakor jih je irnei Zagreb pred letom 1918. Ncad 2 milijardi narodnega premoženja je zazitSanega samo v Zagrebu.
Punktaška gospoda zaradi politike demokracije sabotira Jugoslavijo, a vidi svoj
ideal v demokraciji fašizma v Italiji
v demokraciji {ev-sirijskih Heimn>ehrm\ v« madžarskem revizionizmu in v bolgarskih makedonvtvujuščih, v tej najgrši reakciji Srednje E\~rope in Balkana. V ostalem pa je bila ta gospoda z izjemo frankovcev na. vladi v tej državi vse od leta 1918. pa qo 6. januarja 1929. Danes pa Vladimir Maček daje izjavo, kakršna je bila ona v »Pet't Parisienu«. Hotel bi vedeti, kdo je ta mali Vladimir Maček, ki za to državo ni dal niti toliko, kolikor more prinesti komar na svojih krilih. Prišel je na svoj položaj slučajno kot Rsdičev testamentarični naslednik. In sedaj se ta Vladimir Maček dviga kot diktator v pozi maršala Focha, ki je diktiral premirje premaganim neprijateijem in hoče diktirati usodo JugeJar vije bijoč s pestjo po mizi.
V svojih nadaljnih izvajanjih se je bavil dr. Jovo Banjanin n postopanjem dr. Tru.rr.bica, poudarjajoč, da mora postopanje tega nekdanjega velikefa Ju<?oslovena vsakogar presenetiti.
Nevarnosti klerikalizma
Nato j« dr. Banjanin prešel na ljubljanske punktacije in nadaljeval: Na zagrebške punktacije se je naslonil tudi spoštovani gosi>od Korošec iz Ljubljane. Dr. Korošec je sprejel zagrebške punktacije. kar znači, da se strinja z vsemi osnovnimi načeli zagrebških punktašev. On je dal le s stališča Slovencev svoje posebno mišljenje. Pred vsem je poudaril, kako naj bi se rešilo slovensko vprašanje. Važna je samo prva točka njegovih punktacij, vse drugo je samo dekoracija. Prva točka pravi, da je osnovna zahteva slovenskega naroda, ki je danes razdeljen na štiri države, Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko, da se združi v eno politično zajednico, ker mu je «amo na ta način zasigurana eksistenca in napredek. G. Korošec, tolikokratni minister v tej državi, torej smatra, da je
Jugoslavija za Slovence enako mačehovska država ' ' or Italija,
Avstrija in Madžarska. Iz njegovih punktacij se da tudi razbrati, da smatra Jugoslavijo za glavneg3 krivca, da so Slovenci tako razdeljeni, in da se morajo torej Slovenci otresti vseh štirih držav, torej tudi Jugoslavije. Po mišljenju g. Korošca Jugoslavija ni država, v kateri so Slovenci našli svojo nacionalno državo, marveč je Jugoslavija Slovencem tuja država, ki si je samo z ostalimi državami razdelila Slovence. Prepričan sem, da g. Korošec ni tako naiven, da bi mislil, da more doseči združitev vseh Slovencev proti Jugoslaviji, Italiji, Madžarski in Avstriji. T- da za njegovimi punktacijami se skriva docela druga misel. Dr. Korošec je m;slil, da mora v naprej izkoristiti prilike in čas. ko se g'nori. dn je ogrožena integriteta Jugoslavije. Zato ie hotel v nan^ej napriviti ^vo-je d'spozicije, da bi se Slovenci združili na drug način.
Rekel sem že. da so frivolnost in felonija vse punktacije. Naifrivolneiše pa so punktacije g. Korošci, ki je bil minister šes o-j.muarskega režima ir> ki ie odobril vse v tem duhu izdane z^kone. Zaradi sorodno-
sti m duhovnega izvora punktacij dr. Korošca, naj omenim ob tej priliki tudi pojav in
agresivnost kterfkalizma v naši državi
v zvezi s poslanico jugoslovenskih škofov proti Sokolstvu. Nevaren je v5ak klerikali-zem katerekoli vere in je zato treba odločno obsoditi tudi pisanje glavnega organa praiKfsluvne cerkve, ki žali katoliško vero. Najnevarnejši pa je oni klerikalizem, ki ga
vodi tuja sila izven naše države
Katoliško vero je treba strogo ločiti od politike Vatikana, ki služi klerikahzmu. Ta klerikalizem je za nas še prav posebno nevaren po lateranskem sporazumu med fašizmom in Vatikanom. Za ta sporazum se je odločil fašizem po tem. ko se je začel baviti z idejo obnove rimskega imperija, ki je v prvi vrsti naperjena proti integriteti naše države. Zato ni čudno, da je Mu»-solini, ko je 13 maja 1929 opravičeval pred fašističnim parlamentom lateranski sporazum, naglasil. da je prava sreča, da se je mogel pogajati
z zares italijanskim papežem
Po prehodnem sporu zaradi katoliške akcije in fašistične balile leta 1931., ki je končal z zmago Mussolinija. vlada med Vatikanom in fašizmom popolno soglasje. Pnlitika Vatikana in fašizma ni samo paralelna. marveč hodi roko v roki pri vseh inspiracijah in pri vs«eh tendcncah. Ali ni značilno da je papež meseca oktobra 1932 sprejel odposlanstvo vseh madžarskih re-vizionističnih organizacij ter jim podelil svoj pa peš k i blagoslov za njihove cilje?!
Iz istega klerikalneea duha je vznikla tudi
škofovska poslanica proti Sokolstvu.
Ko je ta poslanica izzvala burjo ogorčenja. je zagrebški mdskof dr. Bauer izjavil, da poslanca nima nobene^ zveze ne z Mue-soliniiein. ne s papežem. Zagrebškemu škofu se lahko veruje, saj ie njecov patriotizem i7Ti«nl vsakejra dvoma. Če bi bil podpisal !o poslanico samo dr. Bauer, bi uiu lo popoi-
■oma verjeli. Prepričan sera, da tudi veliko število drua h škofov tako misli, kakor dr. Bauer Toda škofovska konferenca je bila pod vplivom posameznih fanatikov, a dub te konference je bila
politika, ki io narekuje Vatikan.
Konferenca je bila jx>d dojmom discipline, kateri se mora pokoriti tudi episkopat in ki je močnejša od volje večino škofov. Fatalno je. da so razen kotorskega škofa Uecelinija podpisali to poslanico vsi škofje.
Nihče ni tako naiven, da bi mislil, da bi Mu«solini neposredno zahteval, naj jugoslo-venski škofje izdajo to poslanico, ker je pameten človek in ve. da so zato tudi ?e_ razna druga nota. Dopuščam tudi to. da Vatikan ni neposredno da] naloga za lo poslanico. Toda Vatikan ima na
tisoče in tisoče kanalov.
vidrfh in nevidnih, po katerih sugerira svoje želje in svoje misli. Vi vsi veste, da je poslušnost direktivam svete stolicp kardi-nalna odredba klerikalne politike. Jezuitski časop s "Života v svoji januarski številki piše. da jc meroilajni voditelj samo svet- oče in da morajo katoličani po.-lušati njegove direktive in izvajati njegove želje. V Za-creba izhajajoči klerikalni list ^Hrvatska Straža« piše v svoji številki od 4. februarja pod naslovom »Papež in katoliški tisk--, da w vsak katoliški podrejena radioposta-ja. ki prenaša med slušatelje ideie matične postaje, ki je v Vatikanu.
Katoliški škofje so se v svoji poslanici vrgli na mrtvega Tyrša. zoper katerega, ookler je bil živ, niso imeli niti najmanjše pritožbe. Zato pa kuje klerikalizem v zvez_ <ie Mussolini ja, o ka.terem so poprej katoliški listi pisali, da je pogan, da je aktiven propagator brezverstva in brezbožne agitacije. Tyrš jim je le izgovor, kakor jim jc izgovor Sokolstvo, v resnici pa so
hoteli zadeti jugostovensko misel
jugoslovensko narečno in državno edinstvo. To je jedro te škofovske poslanice. Ta poslanica nosi podpis nadškofa dr. Bauerja, ki je istočasno pokrovitelj Strossmayerje-ve jugoslovennke akademije znanosti, no. Ki podpis ljubljanskega škofa, ki bi mu morala večno lebdeti pred očmi senca goriškega mučenika nadškofa Sedeja, nosi pcdfpis subotišlkega š;:ofa, ki bi se moral opominjati blagodati madžarske politike, nosi podpis beograjskega nadškofa, ki na | lastne oči gleua velik polet katoliške cerkve v Beogradu in Srbiji, nosi podpis krškega škofa, ki lahko vsak dan sliši jek in stok bratov onstran nuje. ki ne smejo niti Boga moliti v svojem materinskem jeziku.
Poslanica JugoslovensfcOi Bkotor proti
Sokoistvu je
drzna provokacija klerikalizma
in ogorčenje proti tej poslanici ni izraa ne-razpoloženja napram katoliški cerkvi, mar. več upravičena samoobramba proti nezaslišanim klevetam V največjem interesu cerkve m države bo, da se ločijo resnični interesi katoiiške cerkve in vere od ciljev klerikalne politike. Zato je potrebno, da se čim prej reši vprašanje konkordata. Katoliški cerkvi naj se da vse. kar je cerkvi potrebno, kajti potem bomo natanko vedeli, kje imamo posia s cerkvijo in kje s klerikalno politiko.
Dogodki na Velebitu, tihotapljenje orožja. pošiljanje bomb in peklenskih strojev, krik zaradi tregirskih levov, punktacije, agresivnost klerikalizma, naklepi fašizma proti Jugoslaviji a pomočjo plačanih izda. jalcev, hirtenberška afera in madžarski re-vizicnizem — vse to so samo členi verige iste politike Ne smemo zapirati oči pred žalostno resnico
V svojih nadaljnjih izvajanjih je senator dr. Banjanin podčrtal neslogo takozvane opozicije in naglas<il, da ji je skupna samo želja po neomejeni oblasti. Svoj govor je senator Banjanin zaključil z zahtevo, naj vlada upošteva vse te momente in naj vodi odločno jugc-slovensko politiko.
Prerašča v načelu sprejet
Izvajanje senatorja Banjanina je sprejela zbornica z navdušenim aplavzom in dolgotrajnem pritrjevanjem. Ko se je aplavz polegel, je povzel besedo senator Miljutin Dra-govič in v kratkem govoru naglasil, da so izvajanja senatorja Banjanina tako temeljita, da !>• jih moral spoznati sleherni naš državljan. Zato predlaga, naj se njegov govor ponatisne v posebni knjigi, ki naj se razširi med narodom. Senat je ta podlog z velikim odobravanjem sprejel.
Ker je bila s tem načelna razprava o proračunu končana je podal poročevalec finančnega odbora senator g dr. Ploj kratek resume in pcosil, naj senat proračun v na-čelu odobri. To se je tudi zgodilo, nakar je bila dopoldanska seja končana.
Na popoldanski seji je senat po ekspo-zeju ministra g. Maksimoviča po kratki razpravi, v kateri je senator g. Ivan Hribar zahteval izpopolnitev izpraznjenih sodniških mest prj apelacijskem sodišču v Li ubijani, odobril proračun ministrstva pravde. Takoj nato je sledila razprava o proračuni prosvetnega ministrstva, ki ie bil po ekspozeju ministra g. dr. Stankovima po krajši debati prav tako odobren, nnkar je bila seja ob 20. zaključena.
Mala antanta v ospredja — Posvetovanja angleškega zunanjega ministra z ssjenitssl predstavniki — Poljski zunanji minister ne pride v Beograd
ženeva, 28. marca v. V ženevskih diiplo. m a t3kih krogih se živahno komentirajo ponovni sestanki, ki so se vršili po objavi nedeljskega komunikeja stalnega odbora Male antante. Angleški zunanji minister John Simon je po vrsti sprejel češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, romunskega zunanjega ministra T i tule-sc a in jugosiovenskega stalnega delegata pri Društvu narodov g. Fotiča ter z njimi dolgo konferira.l. Pri državnikih Male antante se opaža zadovoljstvo nad potekom teh razgovorov, ki so se očividno nanašali na obisk angleških državnikov v Rimu, na Mussolinijev načrt ter stališče angleške vlade napram temu načrtu. Zatrjuje se, da je po teh konferencah presoja položaja precej povoljnejša nego je bila poprej. Za. stopniki Male antante so imeli tudi priliko pojasniti angleškemu zunanjemu ministru pravi pomen odločnega komunikeja Male antante ki ni naperjen preti nikomur. ki pa je bil potreben, da se povsem jasno in precizno obrazloži stališče Male antante v interesu samega poteka nadaljnjih razgovorov. Nedeljski govor francoskega zunamesja ministra g. Paula Bon-courja je nadalje pokazal, s koliko koncili antnort jo in dobrohotnostjo presojajo Francozi in njihovi zavezniki vsako, pa seveda tudi rimsko sugestijo, ki naj dove. de do pozitivnega rezultata sedanje napore za zagotovitev trajnega miru čeravno je rabil Paul Boncour zelo odločne izraze, se vendar smatra njegov govor kot dokaz mimega presojanja položaja in notranjega
prepričanju, da se bo posrečilo spraviti razvoj dogodkov na uspešnejšo pot.
Z veliko pozornostjo se zasleduje poglobitev stikov med Poljsko in Malo antanto. čeprav so vesti o formalnem pristopu Poljske k Mali antanti za enkrat vsaj mnogo prenagljene, vendar je dejstvo, da bo v bo-aoče med Poljsko in Malo antanto prišlo do sodelovanja v celi vrstj vprašanj in da bodo odstranjene marsikatere zapreke, ki so bile dosedaj temu sodelovanju na poti. V tem smislu je treba razumeti tudi vest o nameravanem obisku poljskega zunanjega ministra g. Becka v Pragi, kjer bi se razpravljalo zlasti tudi o raznih za češkoslovaško republiko in Poljsko važnih gospo darskih vprašanjih Govori se, da bo poljski zunanji minister g. Beck po Pragi po-setil tudi Beograd Kakor se v poljskih diplomatskih krogih zatrjuje potovanje g Becka v Beograd še ni definibivno V primeru, da pride minister Beck v Prago, se od tam vrne naravnost nazaj v Varšavo Zaradi tega so vesti o obisku Poljskega zunanjega ministra v Beogradu za enkrat še preuranjene, ker o tem še ni nikake odlo čitve.
Z ogromnim zanimanjem se pričakujejo vesti iz Pariza, kamor v imenu Male antante danes ali jutri odpotuje g. Titulescu, da se pogovori z zastopniki francoske vlade o stališču Male antante in Francije napram vsem velikim perečim mednarodnim problemom. Francoski listi pripisujejo temu sestanku največjo važnost
Odgodiiev razorožitveiiili pogajanj do 25. aprila
Macdonafdov razorožitvam načrt podlaga nadaljnjih
Ženeva, 28. marca. d. Glavni odbor razorožitvene konference je včeraj po pet-urn.i razpravi o Macdonald o vem razoro-žitvenem načrtu sklenil, da odgodi svoja posvetovanja do 25 aprila. Na predlog poročevalca dr. Beneša ie bilo ugotovljeno, da je načrt konvencije, ki ga je predložila angleška delegacija, sposoben za podlago poznejšim pogajanjem, pri čemer se prepušča posameznim delegacijam pravica da predlože izpremembe. dostavke ali izpopolnitve. kakršne je več delegacij že napovedalo. Nadalje se ugotavlja, da ie angleški predilcg konvencije izdelan v splo-č-nem okviru načrta pripravljalne razorožitvene konference in da vsebuje obenem nove elemente, nastali v proučevanjih na podlagi sklepa od 23. julija, kakor tudi zaključke, sprejete od početka sedanjega zasedanja na podHagi prejšnjih predlogov drugih delegacij in zlasti francoske.
Na včerajšnji seji so govorili o angleškem razorožitvenem načrtu delegati Kitai-ske. Francije. Belgije. Nemčne. Japonske. Čila. Brazilije. Afganistana. Litve Poliske in Angleške. Skoro vsi so izražali mnenie. da b: pomenilo podaljšanje gospodarske >n politične svetovne krize ter celo nevarnost neposredni« katastrofe, če bi se razorožit-vena konferenc« ponesrečila. Zato s» skušali cele nasprofcnikš angieškeza načrta, kakor n. pr. francoski delegat MassizH in poljski delegat Baczinski, v s volih izvaia-njih poudariti najboljše v Maodonaldovem
načrtu razorožitvene konvencije, ki obsega skoro 100 členov.
Kitajski delegat VVellimgton Koo je v debati izjavil, da je angleški načrt dragocen prispevek k razorožitve vendar pa v ruem po mnenju kitajske vlade ni dovoli podčrtana misel varnosti. Zato bi bilo dobro, če b; se vanj sprejela tudi misel o kolektivno odgovornosti, da b; potem morala država, ki izzove vojno, računati s primernim oro-tinastopom drugih držav. Kitajska vlada se je namreč v zadnjem času sama Drepri-čala, kako brez moči sta tako Dakt o Društvu narodov kakor pariški; Dakt. ko sicer na papirju odklanja silo kot voimo sredstvo, v resnici pa napadalca ne moreta odvrniti od svojih naklepov. Na kraju ie We!lington Koo iziavil, da ie kitajska vlada pripravljena znižati svoje vojaške sile na minimum, potreben za ohranitev miru in reda v netranzosti in obrambo neodvisnosti.
Premestitve ucitelie?
Beograd 28 marca Z odlokom pro. svetnega ministra so premeščeni šolski upravitelj Luka Pirkovtč iz Zidanega mo. sta k banskj upravi v Ljubljani. Amalja Prevc iz Artič v Predosle. Viktorija Pir-ker iz Struge v Polom Alojzij tntihar 'z Izlak v Krško Antonija Čolnar n černuč v Gor. Pirniče in Josip Nagelschmid iz Hajdine v Ptuj.
^ ^ T,O



te^e-o-
t*

,4 >
Zbor
jamarjev
Ljubljana, 28. marca.
V kemijski predavalnici I. drž. realne gimnazije se je vrši] nocoj redn.i občni zbor Društva za raziskavanje jam, ki mu je sledilo izredno zanimivo predavanje tajnika in znanega raziskovalca kraških jam g Ivana Michlerja Zbor je otvoril ob lepem številu udeležencev predsednik univ profesor dr Jovan Hadži Po pozdravu se Je spomni, treh umrlih članov univ prof dr Jesenka. univ prof dr Hinterlechnerja in direktorja Mantuanija, katerih spomin so prisotni primerno počastili Nadalje je navajal, da je uspeh društva bil dosežen v glavnem v tem, da je dobilo od kr banske uprave stalno podporo, ki naj pomaga, da pridejo jamarji v bodoče do še lepših odkritij S tem bo doseženo, da se bo našlo več zanimanja za kraški svet v javnosti in se bo razvil i na našem Krasu tujski promet Izredno lep uspeh beleži letos logaška sekcija društva. Tam je našel načelnik sekcije o. Ivan Dolar v neki jami fosilije pradavnega nosoroga ter so rezultati proučevanja teh kosti že produciiani v raznih re. vijah Društvo je dalo tudi pobudo, da so se ustanovila slična društva v Cetinju in Ercegnovem. ljubljansko društvo si bo moralo v bodoče nabaviti novo, boljšo opremo za raziskovalce, potreben pa je tuli boljši čoln za prodiranje v notranjost kraškega sveta. Delovanje društva bi bilo lahko bolj uspešno, čc bi bilo za stvar več zanimanja pri naši mladini. G. predsednik se je posebej zahvalil univ. docentu dr. Seli-škarju za lepe jamske diapozitive, ki jih je 150 naklonil društvu.
Tajnik g. Michler je med drugim omenil, da znaša število raiskanih jam v Sloveniji 202. Društvo šteje sedaj 58 članov. Iz poročila blagajnika g. Ravnika sledi, da pose duje društvo nekaj nad 5000 Din gotovine, ki je naložena v več denarnih zavodih; tudi logaška sekcija be.leži ob zaključku poslov nega leta 778 Din prebitka č!on na!:-crne ga odbora g dr Siaudacher je nato pred lagal odboru razreSenlco. ki je bila sprejeta, nakar J« pradasdnik zaključil občni zbor Sledilo J« predavanje % Michlerja, ki le povede) poslušalce v tajinstveni kcafki svet. v številne jame in globoke tolmune K izredno zanimivim izvajanjem so bomo še vrnili.
Francija n! zapustila
svojih prijateljev
Izjava Daladierja v francoskem parlamentu — Zahteve po jasni francoski politiki v zvezi z malimi
državami
Spremembe v vodstvu Pokojninskega zavoda
Beograd, 28. marca. p. Minister za socialno politiko in narodno z-dravje je razrešil upravni odbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani ter imenoval za državnega komisarja dosedanjega predsednika Vilka Baltrča. Komisar, kateremu je dosedanji upravni odbor dodeljen kot sosvet, ima nalogo, čimprej izvesti nove volitve.
Nova japonska politika
Tokio, 28. marca. d. Ministrski predsednik Saito je izdal ob izstopu Japonske iz Društva narodov na japonsko prebivalstvo proglas, v katerem pravi med drugim, da se Japonska nikakor ne namerava odreči vsakršnemu sodelovanju pri mednarodnih akcijah za dobro človeštva in da le tudi na Daljnem vzhodu noče povsem izolirati od ostalega sveta. Nasprotno bo poizkušala še bolj ojačiti prijateljske zveze s tujimi državami, ki bodo še imele priliko pravilno oceniti japonsko politiko napram Mandžuriji ter spoznati, da je edino moco-ča za ohranitev trajnega miru na Daljnem vzhodu.
Ženeva, 28. marca. d. Sprejem japonske note o odpovedi članstva v Društvu narodov ,ki jo je izročil zunanji minister grof Ušida, je generalni tajnik Društva narodov sporačil brzojavno v Tokio, pri čemer je navedel vsebino določbe pakta Društva narodov, ki govori o odpovedi članstva. in se glasi: »Vsak član Društva narodov se more po odpovednem roku dveh let umakniti iz Društva narodov pod pogojem, da je v tem trenutku izpolni! vse mednarodne obveznosti, vštevši one, ki jih vsebujt pakt Društva narodov. Japonska more tedaj dejansko šele 25. marca 1. 1935 zstopiti iz Društva narodov.
Pari®, 28. marca. s. Na koncu dopoldanske seje zbornice je ministrski predsednik Daladier predlagal, naj se interpelacije o zunanji politiki odgodijo za nedoločen čas. Predlog je bil sprejet s 339 glasovi prot: 212. Franklin_Bcuii;on. ki je zahteval takojšnjo debato o zunanje političnih interpelacijah, je govoril o vojni nevarnosti m poudarjal, da je demilitarizirani porenski pas edino jamstvo za Francijo. Posianec Louis Marin se je pritoževal, češ. da vlada ne informira prebivalstva, ki je prisiljeno posluževati se inozemskih listov, da izve. kaj se dogaja v Evropi.
Zunanji minister Paul Boncour je izjavil, da so sedanja mednarodna pogajanja zelo resna, vendar pa se preveč lahkomiselno govori o eventualnostih, kar povzroča neupravičeno vznemirjenje. Franci ia mora ohraniti mirno kri za t.o igro. da jo dobi.
Predsednik vlade Da'adier je obljubil, da se bo še pred velikonočnimi prazniki za. čela v poslanski zbornici velika razprava o zunanji politiki Pri tej priliki se je zahvalil predsedniku angleške vlade Macdo-uald.u za lojalnost, ki jo je pokazal pri svojih razgovorih, in je dodal, da goji francoska vlada veliko željo, da se mir okrepi. Vlada bo zato slej ko prej delala za pomirjenje med narodi. Francija, je naglasil Daladier, se ni izneverila po<rodban in ni zapustila svojih prijateljev. Vlada je prepričana, da bode sedanja pogajanja ro dila u;?pehe Frar.cja se ne b^1'! groženj in naj pridejo od koderkoli. Bojna psihoza, ki je ničesar ne upravičuje. nikakor ne sme vplivati na sedanje razgovore, pa tudi ne na javne mnenje.
Francoski tisk o sodelovanju z Malo antanto
Pariz. 2S. marca. AA. V komentarju o brinjem prihodu runmnsketra zunanjega ministra Tituleeca v Pariz piše Pertinax v >Echu de Pariš«, da bosta morala sedaj Daladier in Paul Boncour zavzeti določno in točno
smer v zunanji politiki. Franco-ka *lada i* storila največjo pogreško. ker ge • Musšt* linijeveni načrtu ni posebej porazcovoriia i državami Male antante Glede razorožitvi je izključen vsak sporazum, dokler bo v evropskih diplomatskih kabinetih strašil fan toni o reviziji mirovnih pogodb. I'o tere načrtu naj bi se razorožile države, ki so za mir in red v Lvropi oborožile pa drža»e. ki hočejo nasilno izpremembo sedanjega mirovnega stanja Tu li po včerajšnjem zase> danju razorožitvene konference je vsakemu jaj?no. da Anglija. Franci ia in Nemčija nimajo enakih nazorov o takozvani enakoprav-nost;. ki jo zahteva Nemčija.
Desničarski ii?t »Ordre« komentira mednarodne dogodke in pravi med drugim, ds se francoska zunanja politika še sedaj nahaja v nekakšnih oblakih. Če bi bila pravočasno pograbila misel o baltskem bloku b če bi se bila tesneje oklenila politike Male antante. bi danfe Francija ne stala tam kjer je. Skrajni čas ie, da se zberejo tisti ki hočejo v Evropi red in m r.
B^nausisko stališče
BuKarešta, 28. marca AA. »Ouveirtni«
piše c skrbeh Male antante. ki so jiii povzročili najnovejši dogodki. Misli, da se začenja z nameravanimi obiski Hitlerja ▼ Rimu, Beeka v Beograd*- in Pragi in Mus-solinija v Londonu nevarna diplomatska igra med dvema taboroma s popolnoma nasprotujočimi si interesi. Pristopu Poljske k paktu Maie lntante, ki bo brez dvoma vplival na nača.jnji potek mednarodne po_ litike. pripisuje list velik pomen in vidi v njem resen opomin zagovornikom Musso-linijevega načrta.
sDreptatea« pravi: čeprav Mussolini še ni opustil ideje o direktoriju se lahko reče, da je ta ideja že v kaii propadla. S priznanjem Male antante za ve"esilo hoče Mussolini doseči teritorialne izpremembe. List izraža upanje, da Mala antanta ne bo šla v past in da bo odbila poziv na politični samomor.
Razpust
Zaradi sprejemanja marksistov za člane, je vlada v Braunschweigu razpustila tasnošnje organizacije „Stahlftelma" — Odkritje zarote preti Hitlerjevemu
režimu
Dva naspretsia komunikeja
Berlin, 28. marca. č. V Braunschweigu so se snoči pripetili senzacionalni dogodki. Do želr.a vlada, ki jje r rokah hitlerjevcev. je nenadoma prepovedala organizacije >Stai)l-helma« na področju Braunsehweiga. 0 dogodkih je znano za sedaj le to, kar pravi urarlni komunike deželne vlade.
Krajevne organizacije *Stahlhelma« v P>raunschweigu so sprejele v zadnjih dneh silno mnogo članov iz vrst razpuščenih marksist čnih organizacij, komunističnih in socialno - demokraskega jReichsbnnnerja*. Včeraj je sprejemanj? članov organizacije
Berlin, 28. marca. s. Po opisu »Stahlbel-
ma« ;e prišlo do spopadov v Braunschv,-e>-gu takole: Zvečer, po končanem delu, se je zbralo okoli 1100 ljudi pred lokalom »Stahlhelma« v Braunsch\veigu, da prijavijo svoj pristop v organizacijo. Ker jc sprejemanje trajalo več časa, so člani »Stahl-helmi« postavili zbrane množice v dve vrsti. da se ne bi motil red. Množica, ki j-e hotela prijaviti svoj vstoD, ni prišla pred lokal v sklenjenih vrstah. V ostalem erbža-
doseglo vrh.inec. Na stotine članov bivšega i lujc »Stahlhelm« napad narodnih sociali-
jReicbsbannerja« in nekdanjih komunističnih organizacij je prišlo v prostore sStahl-helmat. Med potjo so vzklikali ssvobodi« in »rdeči fronti«, ki sta bili znani gesli biv-š'h marksističnih organizacij. Ko je notranji minister Klagges odredil ukrepe proti temu gibanju, je prišlo do spopadov med stahlhelinovci in narodnimi socialisti. Poli-cja in napadalni oddelki narodnih socialistov so dobili nalog, nai napravijo red ter preiščejo prostore »Stahlhelma«. Izvršenih je bilo mnogo aretacij. Pri preiskavah so našli gradivo, ki priča, da se je pripravljal j protirevolucionarni up,>r in da je vodja i »Stahlhelma« v Braunsefatvcigu. Seli rad er. j namenoma sprejemal v vr-te svojih ljudi j nekdanjo marksiste. Sehr.idor ie bil ar«- ! tiran.	j
Notranji minister Klagges je izjavil, da so
stov na stan pom<-žne policije »Stahlhelma«, v katerem so bili »stahlhelmovvi.. raz-oroženi. Poudarja se, da si organizacija bojevnikov nikakor ne bo dala vzeti svoje samostojnosti pri ureditvi lastnih notranjih razmer.
Braunschivcig, 23. marca. s. Od narodno-
socialistične strani objavljajo:
Po dosedanjih zasliševanjih se n>OTe ugotoviti, da so bili voditelji lokalnega »Stahlhelma« dc;bro poučeni o namerah »Reichs-bannerja« in komunistov, ki so hoteli po zasedbi bolniške blagajne zasesti tudi vladno poslopje in poslopje »Društva prijateljev naroda«, nakar bi izvedli posamezne akcije proti narodno-sociulističnim voditeljem. Pri voditelju »Stahlhelma« Sehradei^ ju so našli mno-go obtežilnega materijala ter ni pričakovati, da bo izpuičen na svo-
stahlbelmovske organizacije po vsem Braun- I bodo. Kolikor se je moglo doslej ugotovi-
sch\veigu namenoma sprejemale nekdanje 1 eoc aliste in komuniste, zaradi česar je nastala resna nevarnost za narodni preporod. Zaradi tega je bilo treba stahlhelmovske organizacije žclne centrale »Stahlhelma« so aretirali 200 stahlhclmnvrev in 1520 bivših marksist« r
Napetost med „Stahl-helmom" in hitlerjevci
Berlin, 28. marca g. Razpust »Stahlhelma« v Braunschvveigu je dovedel do odtujitve med »Stahlhelmom« in narodno-soci-alističnimi organizacijami po vsej državi, kar bi moglo ogražati sedanjo vladno koalicijo. Doslej so povsod narodno-socialistič-ne napadalne čete in čete »Stahlhelma« sodelovale skupno ter dobavbale ljudi za pomožno policijo Znano je, da obstoji gotova ljubosumnost med narodnimi socialisti in »Stahlhelmom« Narodni socialisti so v
ti, vzbuja Schraderjevo postopanje sum ve-leizdaje.
Sedaj bodo najprej zaslišani voditelji fn a ra^dt -i i funkcionarji »Stahlhelma«, »Reichsbannei-l ~ ?ar"*t;rnt; 2tH) 1 ja<r in socialne demokracije o motivih svo-! jega postopanja. 35 članov »Reich-sbanner-! ja«, ki so se v Negenhornu prijavili za vstop v »Stahlherlm«, je pri zaslišanju izjavilo, da so stopili v »Stahlhelm« le zaradi tega, da bi mogli nemoteno zastopati interese »Reichsbannerja«.
Uradna izjava
Uradno poročajo, da sta se danes zaradi
dogodkov v Braunschvveigu sestala minister Giiring in voditelj »Stahlhelma« Seld-te. Obširna preiskava je dognala, da gre le za lokalno zadevo, ki jo bo danes popoldne državna vlada spravila v red. Sodelovanje med narodno-soc;alisfičnimi napa-i dalnimi četami in »Stahlhelmom« po vsej
pomožm polic:ji vseh nemških dežel poste- i d,žavi zaradi teh lokalnih dogodkov nik-
vilu močneje zastopani, kar odgovarja tu-	kor ni prizadeto. Zaradi pojasnitve do&od-
di politični premoči narodnih socialistov	kov je danes odpotovala v letalu posebna
v Braunschvveigu je pnš'0	komisija v Braunsch\veig.
Kaj pravi Seldte
Berln, 28. marca. a. Državni minister za delo Seldte je izjavil o dogodkih v Braunschvveigu. da se je v zadnjem času opa-žal velik naval v nacionalne organizacije, zlasti v »Stahlhelm«. Izbira med prijavljenimi zahteva .»eveda mnogo takta roditeljev. Ako so bili dogodki v resnici taki, kakor pravijo prva poročila, bo Seldte poslal ▼ Braunschweig tri komisarje, ki bodo napravili red.
Do dogodkov na ta način da je »Stahlhelm« v zadnjem času sprejemal vedn večje število člans>" bivšega »Re:chsbannerja« in tudi organizacije rdečih bojevnikov Očividno je imel »Stahlhelm« namen, da čim bolj razširi svojo organizacijo ter je zaradi tega olajšal članom razpuščenih levičarskih organizacij vstop v zavesti, da bo kmalu kos tujim elementom in da jih bo pridobil za svoj program. Na narodno socialistični strani pa domnevajo, da so člani razpuščenih organizacij stopili v »Stahlhelm« le zaradi tega, da bi nadaljevali svoie razdiralno delo in končno vplivali na »St3hlhelm« v protihitler evskem in protirež ms-kem duhu Včeraj je notranji minister v Braun-sohwe gu Klagges smatral, da je prišel čas za enTPičen nastop. To s« je zgodilo z za *cdbo glavnega stana »Stahlhelma« v po-sloniu tarnanje bolniške bla$a'ne Artti-'anih j«	oseb zmed katerh m
ugotovili 1150 komunistov. Tudi v okolici Braunreh\ve:s?a 'n v drugih krajih je bilo izvršenih več aretacij.
Vfianmrnr
Zagrebška vremenska napoved za dane«: Pretežno vedro t>odnevi nekoliko oblačno, »talno toplo. — Situacija rferajSnjega <lne: Nad večjim dalom kontinenta prevladuje anticiklon nepravilnih oblik
Dunajska vremenska napoved za sredo: V Južnih Alpah večinoma jasno in nekoliko toplej«
*
asi kraji In lju<lje
Občni zbor Vodnikove družbe
Kljub krizi lepi uspehi in novi načrti v prospeh slovenske ljudske knjige
Ljubljana, 28 marca.
Snoči ob 18. ur se je vršil v prostorih Zveze kuiturnib društev občni zbor Vod-, n kove družbe V odsotnost predsednika družbe nar poslanca g. Rasta Pusto«! em-ška in podpredsednika, uprav Drž. študijske kniižnice o dr. J. Slebmgerja je vodil občrr zbor družbin gospodar g prof Joeip Breznik, ki je ugotovil, da ie gospodarska kr za vpl.va'a tud; na Vodnikovo družbo enaka kot na vse podobne organizacij pr nas. Vzlic temu pa je družbi uspelo, da se je s pomočjo svojih vrlih poverjenikov držala tudi v tem kritičnem letu na kastni višin . Treba pa bo novega, vztrajnega deta. da se popravijo izgube m da bo družba zopet od leta do leta napredovala, kakor ie prejšnje čase Nato so navzočni na predsednikov poziv počastili spomin dveh umr 1 h poverjenikov (Lada Krakorja m Antotia Kregarja) ter ustanovnika (Roberta Ko>il-manna) Predsednik je ob koncu svoiega govora :zrekel toplo hvalo onim družbliiitn poverjenikom, ki so po svojih najboljših močeh skrbeli za družbin prospeh in s tem ia. napredek slovenske ljudske knjige Prav tako se ie zahval 1 za podooro našim listom, zlasti »Jutru«
O družb ni notranji organizaciji in podrobnem delu odbora je poročal tajnik g. prof. dr. Pavel Karlin, blagajnik g. Milan Sterlekar pa je podal zaokroženo tajniško poročilo, k ka/s polmilidonsiki družbin de-narn; promet.
O stanju članstva je poročal družbin go-e->oda"- g. prof. J. Breznik. V preteklem po-klovnem letu je Vodnikova družba štela 165 ustanovnikov in 16.452 rednih članov, skupaj 16.617 članov. V primeri g prejšnjim letom je potemtakem padlo število č.anov za 2783 Teritor alno se članstvo deli takole: V b-vši ljubljanski oblasti je 9423 članov. v b■ vši mariborski oblasti 5479 članov, izven dravske banovine 1079. izven Jugo-s'av je 456. V bivši ljubljanski oblasti je števdo udov padlo za 171 odst., v b<vši mariborski oblasti pa za 22.3 odst., izven K-novine za 11.4 odst., izven države za 31 odst. V Ljubljani ima Vodnikova družba 3013, v Mariboru 746. v Celju 527 članov — štev Ike, ki so v vseh treh naših na jvečja mestih znatno prenizke Na mesta odpada 6512 članov, ra podeželje pa 8550 članov: družba je potemtakem najbolj zakoreninjen a na kmetih. G. prof. Breznik je tudi ob tej priliki apeliral na poverjenike, da čitn bolj pospeš jo nabiranje članov: samo ca k o bo moioče ob pravem času določiti naklado novih knjig. V preteklem poslovnem letu je morala družba zaradi poznejšega velikega zanimanja iznova natisniti
111 Vse skrbi in težave vam odvzame ter vam nudi dve veseli urici smeha in zabave muzikalna komedija ljubavnih pustolovščin
Nove šlagerje poje priljubljeni tenorist in komorni pevec
M 21
Za izvrstne dovtipe ln humor skrbi popularni komik, katerega že dolgo pogrešate:
Frifz ©rtifibanm
Uršula Grabley, Adele Sandrock
j™ Kot dopolnilo najnovejši film na-fH ših kraijevičev in Foxov zvočni tednik.
Predstave ob 4., in % 10. uri.
Elitni kis?,o Matica
Telefon 2124

vse knjige, kar ni samo zamudno, marveč tudi drago delo.
Nato je g ravnateij Fran Jeran predlagal v imenu nadzorstva razrešnico odboru n blagajniku, slednjemu še s posebno hvalo za "njegov trud. Poročila kakor tudi predlog so bila soglasno sprejeta.
Drugi de! občnega zbora je bil posvečen knjižnemu programu. Družbin 1'terarm referent g. prof. dr Ivan Lah je v daljšem, lepo sestavljenem poročilu, ki bo objavljeno v celoti na drugem mestu, poudaril smernice, k- se jih drži Vodnikova družba pri izdajanju svojih kuj g Njene knjige morajo imeti čim večjo literarno vrednost, kljub temu pa naj imajo na sebi pečat poljudnih knjig. Ljudske književne diružbe imajo v našem kulturnem in prosvetnem ž'vi j en ju svoj določeni delokrog. Med 18.000 čtate-Ijev Vodnikove družbe je ogromna večina takih, ki si žele one dobre m zdrave slovenske knjige, ki spremlja našega človeka skozi vso življenje. Bilo bi torej napačno, če se ne bi oz rali na upravičene želje tiso-čev, ki tvorijo glavni steber dražb in eg a članstva. Poseben kulturni pomen Vodnikove družbe vidi poročevalec v tem, da s svojo organizacijo vzbuja zanimanje za lepo knjigo in jo po zasiug; nizke cene stori dostopno tisočem, ki sicer ne bi mogli bit- deležni te dobrote. Poročevalec je nadalje grajal precejšnjo odsotnost tako zva-ne višje družbe in intel gence v družbinih vrstah Steber Vodn kove družbe je naš mali človek. Nadalje je omenjal vprašanje prevodov; družba je odločena, dokler bo le mogoče, izdajati domača dela, domače avtorje. Glede krize je poudaril, da padca članov ni tolikanj kr va gospodarska stiska, kolikor kulturna n narodna brezbrižnost inteligence in imovitejših slojev.
Nato je dr. Lah napovedal naslednji književni program za l. 1933:
1.	Vodnikova pratika, ki bo zopet vsebinsko obilna in lepo ilustrirana
2.	Fran Roš, Zvesta četa. Povest bo kakor nalašč za prihodnje leto, ko se bo svet spominjal 20 letnice izbruha svetovne vojne. Pisec opisuje predvojno celjsko mladino, iz katere sta z rasti a budi Mailgaj in Puncer, njeno življenje, nje vzore in boje, pa tudi njeno pot čez Kalvarijo vseh front tja do koroške ofenzive po osvobojenju. Povest je spis?na poljudno in živahno in se bo povsod čitala s pridom.
3.	lika Waschtetova, Vražje dekle. Pisateljica je zelo zanim vo obdelala Vaivazor-jevo dobo. Povest nas vodi z Valvazorjem na Vabenšperk, v Šmartno pri Litiji, v tedanjo Ljubljano in končno v Krško, kjer Valvazor dovršuje svoje delo ir, življenje. Je živa n napeta slika takratnih kulturnih Ln splo"mh razmer.
4.	Ivan Muc. »Moja pot skozi Sibirijo«. Preprosti slovenski vojak opisuje tu svojo usodo. Dolga leta je v družbi tuj h sopotnikov potoval skozi Sibirijo. Kitajsko in Japonsko in še ne tej poti doživel marsikaj čudnega. Preprosto, a zanimivo prepoveduje o tej svoji poti. pa o neznanih pokrajinah daleč ob Jeniseju, v Mandžuriji, v Dže-holu, na Kamčatki Ln drugod. Knjiga bo ilustrirana.
Občni zbor je soglasno odobril mnogo obetajoči družbin program.
Predsednik zbora je izrazil upanje, da bo družba v letošnjem koledarju lahko že napovedala književnu program za 1. 1934.
Po razpravi o dTužibinem proračunu je bilo sklenjeno, da ostani članarina nespremenjena. Sprejet pa je bil umestn- predlog g inšpektorja Vrhovmka, da naj vsak član, ki naroči knjige pri poverjeniku ali v druižbini pisar, ne glede na to, kje biva p'ača za odpremo 1 Din 50 p. Člani, ki jih naročajo direktno pn druižbi in po pošti, pa seveda tudi nadalje krijejo višjo poštnino. Tako se bodo stroški za odpremo n
Pri boleznih srca in poapnjenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjen je črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim l.iudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
TURNI PREGLED
Predavanje Antona Ocvirka na College de France
Pariz, v marcu
Dne 13. marca ob 9. uri zjutraj je imel g. Anton Ocvirk na College de France pred internacionalnim avditorijem naslednje predavanje: La Pensee europeenne des XV le XVIle et XVIIIe Siecles et la litteratnre glovčne.
Pomen teea predavanja je velik za Sloven-ee. Kako velik je, si moremo predstavljati, če vpošttvarno, da College de France ni le najvišji francoski znanstveni institat, temveč je sploh edinstven na svetu. Cilj tega zavoda ki uživa v vsakem oziru popolno svobodo je gojiti samo znanost in ga ne ovirajo nikake"didaktične ali pedagoške obveznosti. Profesorji na r>osameznih etolicah so izključno najpomembnejši sodobni znanstve niki, ki si za svoje sotrudnike samostojno i/birnio markantne osebnosti lastne in tujih narodnosti. Niib pomen pa sega preko meia Franciie To so možje znani po veem svetu Tjje univerze im znanstveni instituti jih neprestano vabijo Na College de France »o zastopane vse vede.
Ker so predavanja zgolj znanstvena, so dostopna «amo ožj. krogu poslušalcev. Občinstvo tvori io povsem specialisti raznih strok intelektualna elita raznih narodnosti
Izmed ožjih sodelavcev profesor kdaj oa kdaj pritegne koga, da poda zaključke »ro-
jih raziskovanj v tisti snovi. Tako je letos g. Paul Hazard. profesor na stolici za primerjalno književnost, ki sodi med najznačilnejše in najznamenitejše literarne komparati-viete. izbral a. Antona Ocvirka. da poda ob njegovih raz;ekavanjih o idejnih osnovah evropske miselnosti konc. 17. in v začetku 18. stoletja plodove svojih lastnih raziska-vanj.
G. Anton Ocvirk, doktor filozofije, mani kritik in esejist, ki se je zadnja leta svojega bivanja v Parizu posvetil zlasti 9tudiju primerjalne literarne zgodovine, se je temu Dovabilj tako odzval, da je obdelal odnos velikih evropskih gibanj 16., 17. in 18. stoletja do slovenske literature. Prikazal je, kako so evropski idejni tokovi zajeli Slovence. kaj so ori njih povzročili in kaj eo zanje pomenili.
Po kratkem uvodu, v katerem je predavatelj orisal zgodovino Slovencev pred 16. stoletjem ter njih kulturno stanje v teh dobah, je prešel na glavne probleme svojega predavanja.
prikazal fe, kako Je protestanti zem, usmerjen na verski preporod, dal Slovencem pisatelje in knjige. Orisal je ideologijo in delo Primoža Trubarja in drugih slovenskih protestantov, njih glavne spise, pokazal, kako so se oblikovali ob nemških
poStoroo brez žrtev za posameznika razdelil enakomerno na vse članstvo
S tem je bil občni zbor zaključen. Odbor Vodnikove družbe se bo z novim elaaom lotil organizacijskega dela. k ga bo s pomočjo poverjenikov širom naše domovine vršil z nov mi uspehi v prospeh slovenske ljudske knjige.
Josipu Tomažinu v slovo
Ljubljana, 28. marca.
Malo Je med Slovenci tako kremenitih značajev kakor je bil pravkar umrli Josip T o m a ž i n Kot poštni uradnik je bil med tovariši izredno priljubljen in spoštovan zaradi svojega odločnega narodnega pre_ pričanja, zaradi katerega so ga avstrijski predstojniki preganjali vse življenje. Josip Tomažin je bil med prvimi, ki so vodili odločno borbo za pravice slovenskega jezika v poštni službi. Prav njegova zasluga je bila, da smo imeli na pošti že pred 30 leti močan krog zavednih slovenskih poštnih uradnikov in uslužbencev.
Pa tudi sicer se je udeleževal narodnih bojev in stal v prvi vrsti, kadar je šlo za pravice našega naroda. Njegovo socialno čuvstvovanje ga je približa'o tudi k našemu malemu človeku, ter je bil ponosen, da je navduševal delavstvo v borbi za njegove pravice. Kc smo pred 25 leti ustanavljali v Ljubljani Narodno delavsko organizacijo, je bil Josip Tomažin ffan prvega pri. pravljalnega odbora, v katerem je sodeloval z ljubeznijo in z veseljem ustvarjal vsa nadaljnja leta svojega udejstvovanja mnogo pozitivnih uspehov. Bil je visoko spoštovan zaradi zglednega značaja, brez-primerne poštenosti in ljubeznivosti. Josip Tomažin nam je bil vedno vzor plemenitega moža, neustrašenega borca za narodne pravice in najboljšega sodelavca v ko. rist malemu človeku.
Ni mu bilo usojeno, da bi dočakal proslavo 251etnice ustanovitve NDO. Težka zavratna bolezen mu je onemogočila nadaljnje delo, bolezen večletnega trpljenja, iz katerega ga je rešila sedaj neizprosna smrt. Izmed pivih članov odbora NDO so se preselili v večnost nepozabni tovariši Peter Peharič, Josip Rihtar, Miroslav Križaj, Peter Porenta in sedaj je prišla vrsta tudi na njega, ki je bil najboljši med najboljšimi. Po tej smrti sem ostal od starih članov sam, toda tolaži me zavest, da smo pred 25 leti zasejali rodovitno seme, ki je vzklilo v mogočno drevo, za kar ima ne. minljivih zaslug pokojni Josip Tomažin. Slava njegovemu spominu! Rudolf Juvan.
Spomenik Ivanu Cankarju v Clevelandu
Ljubljana. 28. marca
Kakor je »Jutro« v božični številki poročalo, so pred nekaj meseci v Clevelandu, v tej največji slovenski m jugoslovenski naselbini v Ameriki, otvorili v parku narodov poseben jugoslovenski park in se je slavnostne otvoritve udeležil tedaj tudi jugoslovenski poslanik v Ameriki, naš ožji rojak univ. prof. dr. P;tamic. Ob tisti priliki so clevelandski Slovenci prišli na misel, naj bi se v ta park postavil spomenik največjemu slovenskemu in enemu največjih jugoslovenskih pisateljev — Ivanu Gin-karju V tej nameri so se clevelandski Slovenci obrnili na mestno občino ljubljansko s prošnjo, naj bi Ljubljana podarila slovenskim izseljencem v Ameriki takšen kip. Naši Amerikanci so stavili v tej prošnji zelo kratek rok — en mesec. Mestna občina je nato zaprosila Narodno galerijo, naj svetuje, kje in kako n£j na najbolj primeren način naroči Cankarjev spomenik za Ameriko. Narodna galerija je svetovala, naj mestna občina v ta namen pridobi bi-sto pisatelja Cankarja, ki jo je ustvaril akademski kipar Peter Loboda in ki je zdaj v posesti prosvetnega oddelka banske uprave. Mestna občina je ukrenila potrebne korake, kip so v Zagrebu prelili v bron in mestna občina je spomenik odposlala Narodni podporni jednoti v Clevelandu.
Labodov kip j« eden najlepših, umetniško najbolj uspelih portretov Ivana Cankarja. Za mladega umetnika pomeni to naročilo v Ameriko priznanje, kakršnega je pri na9 le poredkem deležen kakšen slikar m kipar. Ž nekaterimi umetniško dovršenimi deli (»Mati Božja«, last Narodne galerije. »Slepec« nagrobni spomenik rodbini bana dr Marušiča itd.) si je Loboda pridobil eno prvih mest v naši sodobni upodabljajoči umetnosti. Loboda je kipar izrednih ustvarjalnih sposobnosti, ki pa se — kakor pač skoraj vsi naši umetniki — le iztežka prebija skozi matenjalna bremena življenja Naj bi ta uspeh, ki bo prav
Predno gre otrok v šolo,
naj še enkrat temeljito izperejo
111201)62 ODOL-om IrH ODOL je res antiseptičen,
učinkuje trajno in obvaruje otroka pred nalezljivimi boleznimi
Ravno v dobi šolskega obiska je nega ust in fcob
E osebno važna, oraščujoča mladina naj fcaraai tega neguje usta in sobe stalno z
ODOL-om.
gotovo žel tudi priznanje ameriške javnosti, prinesel mlademu umetniku še mnogo novih uspehov s seboj! — Spomenik Ivanu Cankarju v Clevelandu predstavlja bi-sto pisatelja v naravni velikosti.
Grenčica Hun.vadl Jan os je najzanesljivejše ln najldealnejše odvajalno sredstvo.
Nad pol milijona škode po požaru v Prepolah
Sv. Marjeta, 28. marca.
Požar v Prepolah na Dravskem polju, o katerem je včeraj kratko poročalo »Jutro«, je silno oškodoval štiri posestnike. Ogenj je ponoči nastal v poslopju veleposestnika Martina Draškovica ter hkrati objel stanovanjsko hišo z velikim gospodarskim poslopjem. Zaradi močnega vetra so se kaj kmalu od gorečih ogorkov vnele tudi sosedna, v neposredni bližini stoječa poslopja posestnikov Jurija Sagadina. Jagoba in Rozmana.
Le vel;ki vztrajnosti domačih gasilcev je pripisati, da ogenj, ki ga je močno pospeševal veter, ni zajel cele vasi. To bi se bilo zgodilo tem lažje, ker ni v vasi nobenega potoka ter so črpali vodo le iz studencev, v katerih je pa kmalu pošla.
Poleg številnih gospodarskih objektov so zgoreli tudi vsi gospodarski stroji, vozovi, klaja za živino, zrnje in drugo. Živino so pravočasno še rešili. Škodo cenijo nad 500 tisoč Din, ki pa je le delno krita z zavarovalnino. — Kako je požar nastaL še ni ugotovljeno, sumijo pa. da ga je podtaknila zlobna roka. Na več mestih so prilepljeni tudi letaki z napovedjo, kje bo v kratkem razdobju gorelo. Liudstva se po-lašča pred ognjem panika, da se ne upa niti v poznih nočnih urah zatisniti očesa iz strahu, da bo zdaj zdaj spet zapel rdeči petel;n- Potrebno je organizirati nočne straže. Gorje pa zločincu, ki bi ga ljudstvo zasačilo.
misije, ki bo razpravljala z interesiranimi lastniki parcel o odkupu zemljišča. Med drugimi se bodo razprave udeležili zastopniki banske uprave, mestne občine, občine v D. M. v Polju in vsi k razpravi vabljeni Lastniki parceL Prvotno je bil za nakup določen nekoliko večji kompleks, sedaj so ga nekoliko reducirali. Zemljišče meri okoli 50 ha. Mestna občina je zadnji čas vodila posebne razgovore z lastniki parcel o višini odškodnine. Dosežen je delni sporazum in je pričakovati, da ne prde do razlastitvenega postopka, kar bi gradnjo aerodroma le zavleklo Parcele se bodo najbr-že odkupile za ceno od 7 do 8 Din za m1. Vsekakor je to precej visoka odkupnina in bo za odkup potrebna večmilijonska vsota.
Pred pričetkom gradnje ljubljanskega letališča
Ljubljana, 28. marca.
Akcija za zgraditev letališča na vojaškem vežbališču pri D M. v Polju prav po-voljno napreduje Dopoldne si je iz Novega Sada došla vojaška komisija letalskega poveljstva ogledala celotni zemljiški kompleks. V komisiji so bil; polkovnik inž. Hadžipopovič, ki se toplo zavzema za aerodrom in ki se je že zadnjič udeležil ankete na mestnem magistratu, dalje letalski podpolkovnik Mate Švarc, major Novak in popularni tekmovalec major Ferdo Gradišnik. Po ogledu terena je komisija izvršila predpisane formalnosti. Za Ljubljano v vsakem pogledu važno letališče prično graditi ie 15. aprila.
Pred graditvijo pa »e bo 5. aprila ob 9. dopoldne vršila v D M. v Polju odnosno na vežbališču razprava posebne civilne ko-
V	smrt na električno žico
Hoče. 28. marca.
V	Dobrovcih. občina Skoke na Dravskem polju, je nedavno jutro še v mraku odšel z doma 21!etni jvosestnikov sin Frsnc Pleteršek do bližnjega električnega daljnovoda Maribor-Ptuj. kjer je v samomorilnem namenu splezal na drog in prijel za žico, po kateri struii tok visoke napetosti. V naslednjem trenutku je že odletel po silnem električnem udarcu zadet na tla ra je obležal nevarno poškodovan. Do kost ožgano ima vso desno podieht in levo nogo pod kolenom, hude poškodbe pa je dobil tudi na glavi. Življenje si je hotel končati zaradi družinskih razmer.
Dva dni pozneje pa ie v rsti vasi sledil njegovemu vzigledu 22!etni sin vdove Janez Rajh, ki bi bil moral naslednjega dne nastopiti daljšo zaporno kazen pri mariborskem okrožnem sodišču, na katero je bil obsojen zaradi nekega pretepa. Rajh se ie tako bal zapora, da ie vzel živo, jo vrgel čez daljnovod in v naslednjem trenutku ga je električni tok ubil. Ra.ih je bil predvčerajšnjim pokopan, dočim bo Pleteršek ob skrbni zdravniški negi okreval in i« že izven smrtne nevarnosti.
Ali potrebej ete sredstvo za Iztrebljenje?
Zjutraj zarano boste Imeli normalno milo izpraznjenje, ako boste na večer poprej vzeli 2—3 dražeje
A IIT i N
DR. WANDEBA.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8.— Din zadostuje za 4 do 6 krat.	3705
04<>hrnoo pt min«« %nim toe. potorik« ln oa
r-xlnMJ» idravj4. Jan. <vido S. br. 12258 od 12.	1932.
protestantih in kako eo s svojimi "spisi praktično ustvarjali kulturne vrednote.
Protestanti zem, izvaja predavatelj, je bilo prvo evropsko gibanje, ki Slovencev ni dvignilo le v sodobnost, ampak jim postavilo
Dr. Anton Ocvirk
temelje za razvoj njih pieemstva in kultjre. Pri slovenskih prostantib tudi lahko zasledimo prve izraze slovenske jezikovne skupnosti iti samostojnosti. Prav v tem je glavni efekt reformacije. Protireformacija, se je sicer posluževala istih sredstev kakor protestantje, je pa v resnici odmaknila razvoj slovenske miselnosti od velikiii proble-
mov 17. stoletja. Komaj v sredini 18. stoletja zajamejo Slovence znova evropski idejni tokovi. To je doba slovenskega preporoda.
V treh idejnih krogih se pri Slovencih zrcalijo sodobne evropske ideologije: Janze-nizem, ki mu je bil idejni vodja Herber-stein, jfe imel za posledico novo literarno delavnost. Drugi krog, ki eo ga tvorili menihi, je 9ieer nekoliko manj sodoben, dal pa je Slovencem prvi poizkus poetike in Pisanice, kjer najdemo prve pečetke umetnega pesništva.
Najznačilnejši krog te dobe pa je Zoisov krog, miselno vplivan po idejah velikih sodobnih francoskih filozofov. Zois je vzgojil Slovencem prvega dramatika Linharta, izrazitega pristaša svobodoumne miselnosti, in prvega umetnega pesnika Valentina Vodnika, ki ga je izobrazil v klasicistični poetiki Batteauja in Boileauja.
Ta okvir pa je predavatelj izpopolnil z orisom posameznih osebnosti, pokazal kako se zrcali v njih iselnosti sodobna Evropa, v čem je glavni pomen njih spisov, ki so pretežno prevodi ali kopilacije in kako eo gradili temelje velikemu razmahu slovenske kulture v 19. stoletju. Obenem je pokazal kako razsežni so bili posamezni evropski vplivi io kako so oblikovali slovensko miselnost.
Vodilna misel predavanja pa je izzvenela v tezo: Najsi eo tokovi evropske miselnosti teh stoletij usmerjeni na karkoli, za Slovence pomenijo prestop naroda iz nepismenosti v pismenost in celo začetek lastne posvetu« književnosti.
Po zaključku predavanja ie povzel besedo profesor g. Hazard, in jo le povečal zavzetost avditorija, ki je z izredno pozornostjo sledil izvajanjem g. predavatelja. >Kak So-
do vi t spektakel ste nam pokazali.« pravi »Neverjetno je pomisliti, da se narod, ki je skozi stoletja životaril v nekem mrtvičnern snu, ki je bil izgubil najdražjo kulturno vrednoto — jezik, nenadoma prebudi oh močni evropski ideji ter si kar naenkrat ustvari knjigo. Izredno zanimivo je tjdi dejstvo, da eo veliki evropski tokovi vplivali tako pozitivno na narod, ki je še vedno ostal katoliški, dasi ©o imeli ti tokovi sami često drugovrstne tendenee «
»Toda,« nadaljuje g. Hazard, »ali ne bi bilo zanimivo raziskati, kaj je vaš nacionalni genij? Nacionalni genij, to je neka specifična narodna vrednota: vemo, da ie neki francoski, neki španski, neki italijanski, neki anglosaksonski, neki nemški nacionalni genij. Kaj jie Vaš slovenski nacionalni genij? Ali je kai v Vašem narodu, kar ovira dostop tujim vplivom ter jih sprejema vas«. Sele izpremenjene. predelane baš po tem imanentnem narodnem geniju? Vsekakor »o nujno, da ima vaša kultura neki nacionalen genij To je razvidno že iz dejstva, da ima vaš narod neko samostojno kulturno stremljenje.«
Sledila je kratka debata, v kateri je gospod Hazard 9 predavateljem in nekaterimi drugimi razpravljal še o podrobnih problemih.
Izvajanja g. Hazard-ja so nam pokazala, da tvori slovenska literatura važen člen v razvojj evropske kulturne miselnosti ter da je zaradi njenih odnoeov do evropskih kulturnih gibani noben komparativist ne more prezreti. Zasluga g- Ocvirka pa je predvsem v tem, da je prvi na tem visokfm znanstvenem zavodu prikazal slovensko literaturo » obeležju evropskih problemov.
Pranj« Kranja. ~
Ne MUM r Židovski ulici —
odslej tudi ▼ »Nebotičniku"
Novost!
Voigtl&nder—Brilfeuit zrcalna kamera z Voigtar
1:6,3
samo Din 660.—
ace vesli
♦	Kralj boter 22. otroku, štiridesetletne-n u Josipa Sabo v Subotici se je t« dni rodi! dvaindvajseti otrok, vseh otrok živi še Petnajst. Preko dvorne pisarne je mož zaprosil, naj bi bil kralj boter 22. otroku. Krst se je vršil preteklo nedeljo. Kralja kot lx>tra je zastopal podpolkovnik Štefan Dole Žal.
♦	Odvetniške vesti Po vesteh ia Maribora bo tamkajšnji odvetnik dr. Andrej Veble v bližnjih dneh zapustil Maribor ter se preselil v Brežice, kjer prevzame pisarno odvetnika dr. Megušarja, ki se je preselil y Kranj Mariborski tovariši so mu priredili Je p poslovilni večer.
♦	Diplomiran bo t četrtek 30. L m. Da pravni fakulteti v Zagrebu agilni «Ian JAD »Triglava« g. Viljem Lippay.
J. MAČEK
LJubljana, Aleksandrova c. 12
največfa izbira površnikov
in obleke r.a gospode ter deco.
♦	Elektrifikacija Notranjske. Banska
uprava je spretjela v svoj letošnji proračun v<-čji kredit za elektrifikacijo Notranjske. I're tekli teden se je vršil komisijski ogled "ačrtane proge, do kateri bo napeljan električni vod od Vrhnike proti Logatcu, dalje na Rakek in v Cerknico Komisiji na Vrhniki «o prisostvovali zastopniki banske unrave, sreskih načelstev v Ljubljani m 1 ogatcu in razni interesenti. Sklenjeno je bilo, da bo sprva dobavljala potrebni električni tok električna centrala v Zireh, po-sneje pa se bo vod priključil velenjski centrali.
CTdtiapuMefofi
" V°zne oene. Generalna direkcija državnih železnic je za relaciji Medno-Ljub-ijana glavni in gorenjski kolodvor ter Ozalj-Karlovac in obratno izjemoma odo. bril aračunanje voznih cen za vse tri razrede na osnovi tarifskih razdalj, ki so veljale pred 1. avgustom 1932, t. j. na osnovi 10 km za relacijo Medno.Ljuoljana, na osnovi 15 km pa za relacijo Ozalj-Karlovac. Računanje dodatka na vozne karte, ki je bilo uvedeno s 15. februarjem letos se ne izpremeni. Pcčenši s 1. aprilom bo zna-čs.la n. pr. normalna vezna cena potniškega vlaka za relacijo Medno.Ljubljana v Tli. razredu: 3.50 Din. z dodatkom 1 Din: 4 50 Din; za relacijo Ozalj-Karlovac pa v IIT. razredu: 5.50 Din. z dodatkom 1 Din: fi 50 Din Znižate se tudi cene mesečnih kart za. lavne nameščence in za dijake ter eene tedenskih delavskih kart in predplač-n:h kart na ce-ne, ki so veljale pred 1. av-gicstom 1832. Cene za prevoz psov, prtljage in ekspresne robe se ne znižajo.
♦	Sreski odbor JRKD Preval je ima T nedeljo 2. aprila v Dravograda v gostilni g. Paternu5a ob 15.15 redno letno sresko skup-p.'ino. Poleg običajnega dnevnega reda poročata na skupščini gg. narodni poslanec Pahernik in banovinski svetovalec Mrav-tjak.
Zvočni Mfi© Ideal"
Problem modernega zakona. Moški poljublja in pozablja,, ženska pa ljubi samo enkrat! V glavnih vlogah šarmantna grofica
Robert Montgomery,
Neil Hamilton
Krasen dopolnilni spored ta zanimiv zvočni tednik!
Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer.
♦	Občni zbor JAD »Triglava v Zagrebu za
poletni semester se je vršil 24. t. m. in je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Jerončič Leopold, podpredsednik Cerin Vinko, tajnik Potočnik Stojan, blagajnik Kveder Drago, zapisnikar Brina.r Pran, knjižničarja Sgerm Fran, Lovše Branko, gospodar Leban Pavel, arhivar Hlastec Adolf, revizorja Podboj Mile, Korošec Karel, častno razsodišče: Korošec Pavel, Kocmut Rudi, L«eskovec Bertl, Benulič Marjan, Nemec Janez. Ob obilni udeležbi članstva se je razvila živahna debata. Poudarjalo se je, da je treba čim tesnejšega sodelovanja z jugoslovenskimi klubi t Zagrebu. »Triglav je bil in ostane vedno na braniku jugoslovenskega nacionalizma.
♦	Gradba železnice Priština-Peč. Kakor poročajo iz Beograda, so te dni pričeli graditi novo železniško progo Priština - Peč, ki je del jadranske proge vodeče v Kotor. Pri gradbi nove proge je zaposlenih nad 5000 delavcev.
♦	Dom Jadraneke straže na JelsL Oblastni odbor JS r Zagrebu Je sklenil, da si zgradi na Jelši na otoku Hvaru svoj dom, za katerega je od ministrstva za narodno zdravje prejel primerno zgradbo, ki jo bo sam odaptiral.
♦	Neznan utopljenec. Iz Save nad raj-henburškim prevozom so potegnili te dni truplo neznanega utopljenca. Star je okrog 55 let, precej visoke postave, kostanjevih las in takih pristriženih brk. Oblečen je bil v modro ševijotasto obleko, pleteno jopo in rjavo delavsko srajco. V hlačnem žepu je imel polno premogovega pTahu, zato domnevajo, da je bii delavec iz Trbovelj ali Hrastnika. Utopljenca, katerega identiteta doslej niso dognali, so pokopali na tainošnjem po-kopališču
♦	Grozen zločin mladega moža V Velikem Bečkereku je kroijač Franjo Lukinič lani 9. decembra ustrelil svojo lepo ženo, devet-najstletno Magdaleno. Vzela sta se proti volji njenih staršev. Zakon pa je že od prvih dni bil nesrečen. Mož, ki je menda duševno bolan, je na razne načine mučil svojo ženo, zaradi česar jo je njena mati vzela domov. Ker se žena ni hotela vrniti, j« zapuščeni mož vlomil v njeno stanovanje in jo v postelji ustrelil. Lukinič Je bil aretiran Psihiatri ga bodo opazovali, ali Je sploh pri zdravi pameti.
KREMO ZA LICE
suho, mastno in pol mastno se dobi odprto na dkg za polovično ceno. Posodo je prinesti s seboj. Parfumerija Uran, Mestni trg 11.
4055
♦	U. F. nogavice r veliki izbiri na drobno in debelo pri Kari Prelog, Ljubljana«
♦	Sadite marelice — že je čas.
♦	Vinske eterilizatorje po 60 Din ima na zalogi »čehostaklo« Ljubljana, Komenskega ulica.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Joa. Reich.
Iz Ljubljane
n— pevski zb»r Glasbene Matice ljub. Ijanske izvaja na svojem n. instrumentalnem koncertu v letošnji sezoni v ponedeljek 3. aprila ob 20. v veliki unionski dvorani Beethovnovo »Misso solemmds«. Na li-turgičmo besedilo sv. maše je napisal slav. ni Beethoven eno največjih del svetovne glasbene literature sploh. Maša je pisana za 4 soliste mešani zbor in veliki orke. ster. Uglasbeni so vsi deli, in sicer Ky-rie, Gloria, Čredo, Sanctus stkupmo z Bene-dietusom in Agnus Ded Od vseh izvajalcev zahteva delo velikega napora. To velja predvsem za soliste kakor tudi za zbor. Sopran solo in zborovski soprani imajo večkrat neverjetne, skoro nedosegljive vi. šine v svojih vlogah. Delo Je ogromno, vendar se zaradi svoje lepote kaj pogostokrat izvaja v vseh večjih mestih. Pred kratkim smo po radiu slišali Izvedbo iz Prage in pa iz Brusla pod dirigentom Weingartner-jem z najznamenitejšimi solisti. Ljubljansko izvedbo vodi ravnatelj Mirko Polič. Opozarjamo, da se vstopnice že dobe ▼ knjigarni Glasbene Matice, občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice že v predproda. ji, ker moramo upravičeno pričakovati, da bo za koncert velik naval.
u_ Seja akcijskega dbora za izvedbo ve-like knjižne akcije bo drevi ob 20. r tajništvu »Jadrana« Vsi točno!
NAJNAPETEJŠ1 FILM LETOŠNJE SEZONE !
in opasno delovanje špijonov med svetovno vojno !
NAČRTI O GIBAN JU SOVRAŽNIH PODMORNIC IZDAM !
T rude v. Molo — C ari Ludivig Dieht
PRIDE!	PRIDE!

u_ Nacionalistom Aleksandrove univerze. Pripravljalni odbor Jugoslovenskega nacionalističnega akademskega kluba »Edin-stva< vabi vse iskrene akademike Jugoslo-vene, da se vpišejo v klub. Prijavnice lahko dvignete vsak dan med 11. in 12. uro pri bc. Uraniču Ferdu, Frančiškanska ul. št. 6.
Narodna stroKo-vna zveza poziva svoje ljubljanske člane, da se udeležijo pogreba pek. Josipa Tomažina, višjega po. štnega kontrolorja, ki je bil soustanovitelj NSZ Ln je bil pred 25 leti tudi med prvimi odborniki NSZ. Pogreb se bo vršil danes cb pol 5. popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9.
Vse vrste oblačil sosži,
barva lepo, najhitreje, ob največjem varovanju »IDEAL«, kemično snaženje in barvanje, Kongresni trg 3. 3994
u_ Mestna žen®ka Ciril Metodova podružnica v Ljubljani priredi 1. aprila po-popoldne in 2. aprila dopoldne zbirko pod naslovom »Dan bonbončkov«. Gospe, gospodične in deklice bodo prodajale na ta dva dneva bonbončke in odkupne znake _ Cela zbirka je namenjena revnim šolskim otrokom, zlasti brezposelnih delavcev in nameščencev ob jezikovnih mejah v Jugoslaviji. Vsa prireditev ima blag namen Kdor zmore kak dar, ne odrekaj prosilcem Držimo se tukaj tudi gesla: Mal položi dar, domu na oltar!
u_ Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj, kakor tudi dvorska knjižnica praznujeta 25 letnico svojega obstoja Ta izreden društveni jubilej bomo proslavili dne 1. aprila v veliKi dvorani Kazine od 20. ure dalje. Člane, kakor tudi prijatelje društva vljudno vabimo k udeležbi.
u_ Angleško-Jugoslovensko društvo v Ljubljani opozarja članstvo, da se bo vršil danes zvečer ob pol 9. ari 10. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
u_ Socialna prireditev v korist zavetišča
za brezposelne »e bo vršila v nedeljo ob 17. v Delavski zbornici. Pester spored. Cene sedežem od 12 do 4 Din, na stojišča vstop prost
u_ v društvu »Soča« bo r soboto ob
pol 21. T salona pri »Levu< zelo zanimivo predavanje g. dr. L. L. Bohma o državnem socializmu. G predavatelj bo skušal to predavanje razmeram prilagoditi in ga napraviti čim bolj aktualnega člane, vse odbornike in prijatelje vabi odbor k poinošte-vilni udeležbi Vstop vsem prost.
u— Zaračunavanje prevozov z mestnim rešilnim avtomobilom. Z ozirom na s<i»ep magistralnega gremija z dne 14. oktobra 1932 veljajo za prevoze z rešilnimi avtomobili naslednje cene: 1) za vožnje v mestu se računa & 50 Din; 2) pri vožnjah izven mesta pa se računa za vsak izvršen km 6 Din temu znesku pa Je prišteti še osnovno takso v znesku 50 Din
Tempo časa zahteva
da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri
Zavarovalnici „TRIGLAV"
Danes je Slamič slaščico pripravil, da bo z njo slednji želodec pozdravil,
vredna je, da jo zapišemo v zvezek, to je — jej — z rezanci paprični zrezek!
u— Butare na trgu. Do cvetne nedelje
na-s loči še lepo število dni, vendar so se že pojavile na trgu butare. Na trg so jih prinesli največ ljudje iz Rudnika, Škofljice in pa iz vasi nad Bizovikom. Butare zaenkrat še ne gredo prav denar, čeprav prodajalci ne pretiravajo v cenah. Posamezne butare so po 3 do 6 Din, le prav za velike zahteva, jo kovača.
u_ Slana in megla. Nad Ljubljano in
okolico je včeraj zjutraj vladala gosta megla. Po travnikih in vrtovih pa je padla huda s'ana, vendar ni napravila nikake škode. Podnevi je bilo lepo, sončno pravo pomladno vreme. Prva poljska dela v okolici živahno napredujejo.
u_ Kazne dražbe. Na sodišča in pri obeh
davčnih upravah je oklicanih več dražb. Konec marca se bo vršila na Viču večja množina opeke v kritje neplačanih davkov. Na dražbo pride 4T0.000 zidakov, 70.000 strešnikov in 1000 žlebnikov. Vsa opeka je cenjena na 24S.OOO Din.
u_ Tatovi na delu. Iz veže št. 1. na Go-
sposvetski cesti je odnesel nekdo Stanetu Trontlju usnjen površnik z rjavo podlogo, vreden 600 Din. Iz pralnice na Jegličevi ce sti 3 je odnese! nekdo na škodo Josipa Janše za 300 Din moškega perila. Neki tat na je izmaknil dijakinji Karolini šuštarjevi p holnika meščanske šole v Zg. Šiški 600 Din vreden, skoro nov plašč.
Zaloga najlepših damskih plaščev v L^bljani
A. PAUL IN, Kongresni trg štev. 5.
u_ Epilog komendskih dogodkov pred
sodiščem. Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. »Ivana Kralja je včeraj že v drugič obravnaval demonstracije, ki so se vršile 16. maja lani v Kaplji vasi pri Komendi. Tam so okoli 17. nekateri demonstranti, ki so jih orožniki razganjali, metali kamenje v orožnike Pol kg težak kamen je priletel v puško orožniškega kaplara Josipa Adamiča in ga je potem drobec kamna lahko ranil na desnici, po § 128 k z. sta bila obtožena 24 letni posestnikov sin Josip Bergant iz Suhadol pri Kamniku in 31 letni delavec France Zorman iz Zgornjih Brnikov. Prvi je vsako krivdo zanikal in navajai mnoge razbremenilne priče. Drugi obtoženec je prav tako zanikaj krivdo, da bi vrgel kamen v orožnike, priznal pa je, da je kamenje pobiral, a ga ni metal. Po zaslišanju 10 prič je senat Berganta oprostil krivde in kazni, drugega obtoženca pa | obsodil na 3 mesece zapora ter v povračilo stroškov kazenskega postopanja. Sodišče se je postavilo na stališče, da inkriminirano dejanje sicer ni izviralo iz nečastne pobude, toda treba je gledati na to, da orož-ništvo ohrani svojo avtoriteto. Zorman si je pridržai pravico priziva in izjave o kazni. Razprava je trajala poldrugo aro.
KINO LJUBLJANSKI DVOK
_Telefon 2730_
Svetislav Petrovič in A. Esterhazy v prekrasnem ljubavnem filmu
Poročnik Nj. Visokosti
Ob 4., y28. in 9. uri zvečer ob najnižjih cenah 2.—, 4.—, 6.— Din.


Iz Celja
e_ Zanimivo predavanje. V ponedeljek
ob 20. bo predaval na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole predstojnik naravoslovnega muzeja na Dunaju dr. Viktor Lebzelter o predmetu »Dve leti med Buč-mani v puščavi KalahaTi in pri črnih kmetih dežele Ovambo.« Predavatelj je bival od l. 1926. do 1928. iz znanstvenih razlogov pri Bušmanih in rodovih Ovambo v Južni Afriki, ter je prvi belec, ki mu je uspelo dobiti globlji vpogled v njihovo duševno življenje, religiozne predstave, čarovnije itd. Dr i^ebzelter je izvršil tudi dalekosežne študije o pred zgodovin i Južne Afrike, s katerimi se da razsvetliti problem Bušmanov kot rase. Številne lepe skioptične slike bodo kazale tudi pokrajine, favno in floro.
e_ Koncertne prireditve. Koncert »Oljke«
bo v nedeljo ob 15.30 v veliki dvorani Narodnega doma. _ Celjsko pevsko društvo bo izvajalo na veliki petek v Marijini cerkvi sloviti Haydnov oratorij »Sedem poslednjih besedi Kristusovih s križa« za soli zbor in orkester To bo prvi oratorij v Celju, ki ga bodo izvajale samo domače moči. _ Pevski zbor »Svobode« bo priredil r soboto ob 20 koncert v mali dvorani Celjskega doma.
Pismo Iz Prage
Praga, konec marca.
Prvi pomladni tedni v Pragi so prav po-fi^bno lopi. Če si preživel vso z:mo v Pragi, imaš ob njihovem prihodu čudovite obejt ke. Izgine tista črna. težka megla, ki je dol e«1 mesece ležala nad mestom, ki je vse lepe misli in občutja razjedala že v zarodu kakor ria. Nekaj dni po njej se oglasi nad mestom Petrin, ki je krona vseh praških lepot Je to ogromen park na griču sredi mesta, prepleten z intinimi cesticami. Tisoče koso* se zbira v n>egovih napadih v posamezne zbore in preizkusa glasove kakor pred velikim koncertom. Petrinski kosi so prijatelji dovršene lepote. Ne pokažejo takoi vse svoje umetnosti in svojega veselja. Čakajo, da pride prvi maj, da ves park zadehti v bujnem zelenju in v rožah, da priroma tisoče zaljub Ijencev k Machovemu 9pomenikj sredi parka. da ee na nasprotnem griču zableste v e*ilčnem morju Hradčany Takrat iim da neka nevidna sila znamenje e taktirko. — V tistih dneb na petrinskih klopicab tisoče fantov izpregovori. tisoče ženskih src zadrb ti K® hodiš med njimi v tem petju in deh-t^nju, si opojen in gorje ti, če imaš mlado srce. 'pa nimaš dekleta.
Prelestne so v Pragi pomladanske noč' Kdor ie kdaj v njih romal po praških ulicah jib gotovo ne bo n-koli pozabil. Zadnnč sva" z ženo srečala v gledališču pisatelja Fr. Ks. Svobodo. Ko smo stopili na ulico, naju je vzel pod roko in e sijajem ▼ očeh rekel:
»Otroci, nocoj ne bo spanja.« Do treh zjutraj smo romali po Mali Strani, najlepšem in najbolj intimnem delu mesta. Tu ima vsaka hiša 6vojo zgodovino, to je krasna knjiga češke preteklosti. In Svoboda nas je vodil oo skrivnostnih jličkah in pripovedoval, žive duše ni bilo na njih, le mesec je srebril strehe. Njegov malo pritajeni glas. njegova globoko umetniška duša nam ie pričarala davno življenje za dremajočimi okni malo-stranskih palač. Neruda. ki je stanoval za enem teh oken. je baje pisal svoje »Malo-stranske pripovedke« na 6trehi v mesečnih nočeh. Ce pogledaš iz Hradčan na te strehe, boš temu rad verjel.
Prvi znanilci pomladi v Pragi m galebi. Že pred tednom so prileteli m napolnili bregova Vltave in mostove z ogromnim vri-ščem. Čudno, tako krasna ptica in kako neprijeten glas ima! V trumah se na obrežju zbiralo Pražani in hranijo kričeče jate. Češka praktičnost se je pokazala tudi pri tej priložnosti. Prilika je izrabljena 'n med gledalci slišiš prodajalce: »Precliky (preste), salšm. škvark? (ocvirki) po korun® Ljudje kuDJiejo in galebi jim trgajo hrano kar is rok. Pa tudi to veselje ima svojo senčno stran. Na Karlovem mostu sem že prakral opazil prizore, ki so me pretresli Pod kipi svetnikov, med nogami emeiočih se krmilcev galebov sem videl sedeče pohabljence 'n brezposeln*. Suhi in upadli so povzdigovali roke in čakali, di jim oade kaj vanje. Denar? Seveda. Toda med njimi ie bilo prav gotovo tudi takih, ki bi vztrepetali od radosti, ko bi dobili vsaj del tiste salame in
prest, ki jih veselo občinstvo meče galebom. Nekateri praški časniki so ee že zgražali nad tem, toda brez uspeha. Galebi so galebi in Pražan ima živali rad — bolj kot ljudi. Pa sai ni čudno. Boli čudno je to. da Praga do lani ni im«la zoološkega vrta, dasi ima zanj zelo pripravna mesta.
Dosti pogosto srečaš po praških ulicah brezposelne; statistika jih prikazuje vi&oke tisoče, vendar Praga ne daje vtisa slabih časov. Kina in gledališča so razprodana, kavarne in gostilne zasedene. Povsod pa te le spominjajo na one, ki nimajo krjha, ker na vse vstopnice v zabaviščih, gledališčih, kavarnah in gostilnah moraš plačati prispevek 20 vinarjev za brezposelne. Tako ie Pragi podpiranje brezposelnih zelo olajšano, posebno v zimi, ko so zabavišča vsa polna, brezposelnih pa je največ.
Praga je že dokazala ▼ »iainih ustanovah, da se zaveda, da je sred šče slovanske kulture in dela za zbližanje Slovanov. Naj navedenem samo Slovanski ustav. Slovansko knihovno in številna slovanska društva (»Enota slovanskih žen«. Zveza slovanskega sokotetva. Zveza slov. mladine itd.). Sedaj se vneto dela na tem, da dobi tujec, ko pride v Prago tudi dojem, da je v slovanski Pragi V začetku aprila bo v Me=tn; knjižn-ri rp.z-stava slovanskih časopisov in časnikov (prav posebej se bo obrnila pozornost na ilustrirane). Razstava ima namen, dn seznani Čehe 9 kultur, življenjem Slovanov, obenem pa da vpliva na praške kavarne in gostilne, nai naročajo 6lovanake čaaopse in časnike in
opuste naročanje tujih- čestokrat manjvrednih. V Mladi Boleslavi pa bo ob istem časj velika razstava slovanskih knjig, ki _ bodo predstavljale vse panoge kulturnega življenja slovanskih narodov, predvsem delo za zbiižanie Slovanov pri posameznih narodih. Tudi Slovenci bomo častno zastopani.
Kmalu bo imela Praga dve slovenski prireditvi. V prvih dneh aprila nastopita v Mestnem komornem gledališču plesalca Pino in Pia Mlakar, za njima pa pridejo »Trboveljska slavčkk. Praška slovenska kolonija se iskreno raduje obeh prireditev in prepričan sem, da bo poskrbela za dobro udeležbo. Čehom se bo nudila prilika, da nas bolje spoznajo, nam praškim Slovencem pa sta obe prireditvi lep, topel pozdrav iz domovine.	Ot«n Berkopec.
Italijanski pisatelj o Hitlerja. V »Italia
Letteraira« poroča Alfredo Casella o slavno-sti. k; se ie vršila v Leipzigu ob priliki 50-letnire Wagnerjeve smrti in mimogrede
označuje tudi nemškega diktatorja Hitlerja: »Stopili smo v velik salon, kjer si je dal Hitler predstaviti najpomembnejše osebnost med navzočimi. Obdajali so ga VVagnerjeva snaha ga VVinnifred, diplomatske osebnosti in zastopniki me?ta Če pogledaš Hitlerja iz bli? ne. je prav prikupen: ima figuro velikega otrok*, iz katere čutiš vero. vztrajnost in precejšnjo mero mističnih iluzij, poteze, ki tudi sicer omogoČujejo vsako njegovo akcijo.«
Č« Vu
BOLI GLAVA ali ZOBJE, i• Imate MIGRENO ali N EUR ALGI J O
ablažoje bolečin«
)r.WandsrcL
Oriž- Hjola z 20 tabl. Dm 20 —
1 tableta Din 1'50 Dobiva se v vseh lekarnah.
Odobreno oo Min. toc. pohtiV« m n.roac.J«
idraTi« S. Br 17.429 od 1 oklcbr. 1932
e_ članski sestanek JRKD za mesto Celje bo danes ob 20. v klubovi sobi v Celjskem domu. Vabljeni so vsi člani.
e_ Učiteljstvo meščanskih šol bo zborovalo v nedeljo ob 11. v fleški meščanski šoli.
e— Bloki pomožne akcije z listki po 0.25, 0.50 in 1 Din se zopet dobijo pri mestni blagajni. Po teh blokih vlada veliko povpraševanje.
e_ Obup mlade žene. Preteklo nedeljo okrog 21. je izpila 26 letna šoferjeva žena Marija M. y Novi vasi pri Celju večjo količino lizola. Obupanko so prepeljal z reševalnim avtomobilom r bolnico, kjer so ji izprali želodec.
e_ Umrla je r visoki starosti SO let gospa Marija Te kane. Pogreb bo danes oi» 16 na mestnem pokopališča. Blag Ji spomin!
e_ Ne zamudite termina ra nabavo novih srečk drž. razredne loterije. Kupite 3rečke takoj v podružnici »Jutra< v Celdu. e_ Elitni kino Union. Danes ob pol 17.
in pol 21. zvočna veseloigra »španska muha«. Pri večerni predstavi nastopi znani telepat in eksperimentalni psiholog Sveiv-gali.
Iz Maribora
a— Na zborovanju srednješolske mladi-
ae je izrekel pozdrave z beograjske unv verze Prekoršek, ne pa Uroš Prevoršek, maturant ljubljanske klasične gimnazije, ki je nastopil kot konservatorist. Imeni je včeraj v poročilu zamenjala pomota. Dri*-go napako pa popravljamo z ugotovitvijo, da je g. Vlado Kreft govoril kot tajnik: Zveze kmetskih fantov in deklet.
«— Iz mariborske policijske službe, Upokojen je z odlokom notranjega ministrstva uradnik predstojništva mariborska mestne policije g. Ciril Bremec.
a— Zanimivo vojašk0 predavanje. Jutri 30. t m. ob 20. bo predaval na sestanku članov mariborskega pododbora Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov v dvorani hotela »Zamorec-t v Gosposki ulici g. inž. Mis o protiletalski obrambi v primeru vojne.
a— Nesrečen padec. Z lestve je padla 37Ieti>.a, v Zgornjih Lažah bivajoča daina-rica Cecilija Kavalarjeva tako nesrečno, da si je zorni'.a desno nogo pod kolenom. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
a— žrtev prepira. V ponedeljek sta se sprla 201etni, v Lcžanah stanujoči delavec Milan Vidovuč in neki Franc Kokol. K okni je udaril Vidoviča s motiko po glavi in ga težko poSkodoval. Vidovič je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico.
a— N°čni pO/ar v Studencih. V ponedeljek okrog 22. je nastal požar v garaži avtoLzivcščka g. Cizerla v Studencih. Ogenj je opazil čuvaj v delavnicah državnih železnic, ki je takoj opc^oril v gorečem objektu in v sosednjih poslopjih speče prebivalce, istočasno pa tudi delavr'2ke gasilce, ki so beli v pičlih dveh minutah na mestu in pričeli gasiti. Obstojala je velika nevarnost, da se vnamejo sosedna poslop. ja in pa veliko lesno skladišče, na katerem se je nahajala goreča garaža. Ogenj je povečala tudi manjša zaloga bencina in olja. Zahvaliti se je Ce takojšnjemu nastopu in sistematičnemu gašenju vrlih železniških gasilcev ter brezvetememsu vrem-»-mi, da požar ni zavzel katastrofalnih dL mensij. Na kraj požara so prispeli tudi gasilci iz Studencev. Maribora in PobreŽ-ja. Zadnjici niti ni bilo več treba stopiti v akcijo, ker je bil ogenj že pogašen.
a_ poneverba. Iz Zagreba je bil včeraj
pripeljan v Maribor SOletni Maks T, ki jo kot zastopnik neke dunajske tvrč&e pone_ veril isti 15.000 Din in pobegnil. Izročili po ga sodiSču, kamor je romal tudi 241 etri delavec Danijel G. Iz Velikega Optča pn Ptuja, ki Je lani odnesel nekemu svojemu stanodajalcu v Mariboru obleko in uro, vredno oboje 1500 Din.
Is Tffeovelj
t— Praznovanje t>ri rudniku. Ob!:jub£;e-nrh naročil še vedno ni in teko ee bo delalo ta teden zopet samo 2 dni. Nestrpno vse pričakuje izida pogajanj med driavo in TPD. Če večjih naročil ne bo, potem moTa delavstvo obupati. Nevoija preb val-stva se pojavlja vedno močneje tudi proti TPD, ker je izgubila tudi skoro ves privatni odjem. Privatna industrija nabavlja premog iz drug h rudnikov, ker je cenejši. V tej borbi TPD pa plačuje »ceho« naša delavstvo in z njim vse ostclo prebivalstvo. Koliko eaea še?
t— Strelska družina. Ker je prinesel ».Slov. Narod« notico, da namerava strelska družina svoje sedanje strelišče opustiti ir< si urediti novo, smo sedeli od mero-dajnih ciniteiijev, da temelji notica n« napačnih informacijah. Sedanje strelišče popolnoma ustreza potrebam SD.
t— »Prvenstvene« tekme so se pr>čc!r. Ze takoj pri prvih tekmah je prišlo do vn-e dentov in je bilo nekaj igralcev pr: tekmi SK Hrastnik in SK Amater zaradi preostrega starta Hrastničar.ov močno poškodovanih. Vratarju Amaterja so bila celo polomljena rebra Ako hočejo naši športniki pridobit simpatije za nogomet med prebivalstvom, morajo ie gledati, da način igre ublaiže in da bodo nudili gledalcem res pravi šport, ne pa surov h bitk
t— Cestne nadloge. S pomladijo smo dobili staro nadlogo, cestni prah Ker razpolaga občina z modernim škropilnim avtomobilom. bi bilo nujno potrebno, da prične ceste škrop ti. — Pred nekaj dnevi je neki kolesar povozil dekletce in ga precej poškodoval. Takih nesreč pa se bo dogodilo še več. ako oblasti ne ukrenejo kaj proti bretw)ibzirnim kolesarjem, fci prirejajo na najbolj obljudenih potih	Arka,
Iz Novega mesta
n— Teden Jadranske straže je tud otvor. jen ▼ nade-ljo z razol&vo podob v veliki KsloSbi tvrdke Medic. SJike predstavljajo našo jadaramako obalo m letoviške kraje naše divne Daimacije. Po vseli šolati v srezu se je v ponedeljek vrši-ia proslava J S a primernimi nagovori in predavanji. V sredo 29. t m. ob 20. bo skioptično predavanje v Sokolskem domu »Vzdolž jadranske obale«. Ponovi se 30. t. m. ob 13.
LJzfava
.Jsvormk Jože, mesar v Novem mestu, nima nobenega družabnika in je samo on upravičen sprejemati denar. Javornik Ivan. dosedanji njegov družabnik, do tega nima več pravice.
Jože Javornik.
4054
za. šol9ko mladci, ob 17. pa za gimnazijo n meščansko šolo. 1. aprila ob 20. bo v Sokolskem damo slavnostna akademija, pri kateri nastopijo razni šolski oddelki in sokolski orkester. V nedeljo ob priliki zborovanja oblastne skupščine JS pa bo ob 10. na Glavnem trgu svečan sprejem gostov in nato odhod v Sokolski dom.
n_ Društvo hišnih posestnikov je na
■svojem zadnjem zborovanju odločno protestiralo proti" premestitvi živinsikega sejmišča Iz Loke na Ragovo. Protest utemeljujejo s tem. da se nikakor _ ne smejo "kratiti stare pravice v škodo in v novo breme vseh davkoplačevalcev.
Iz življenja na dežel?
SV. PETER POD SV GORAMI. 25. tega meseca amo imeli v Sv Petru shod JRKD v gostilni Gabrom. Zbralo se je bli-7M SO mož, po pretežn večini kmetov. Zborovanje je otvoril g Robek Miha. posestnik iz Trebč. Nato st« poročala tajnik g. T)egen in blagajnik g Božiček o delu od-ISora med letom Bivši tajnik sreskega odbora. davka r g. Pečica j iz Korja, je tolmači program m organ zacijo stranke, banovin-♦iki zdravnik dr Kunej pa je pozival zbo-i-ovsilce k naročbi Vodnikovih knjig V odbor so bili izvoljeni za predsednika g Ro-hek Miha, za tajnika g. Degen. za blagajnika pa g. Božiček. Našemu neumornemu ■noslanou g. Spindlesrjti. ki je bil zadržan, se je odposlal* brzojavni pozdrav.
»Slavec« se pripravlja na zlati jubilej
Ljubljana, 38. marca.
V nedeHo so je vršil v salonu pri Lo-2 ar ju 50. redni letni občni zbor pevskega društva »Slavec«. Podpredsednik Hubado-re pevske žirpe g. inž. Krajner Fric je v Jedrnatih uvodnih besedah pozdravil vse prisotne in -se spomnil v teku leta umrl'h članov Orisal je razne svetle in temne momente v delovaniu preteklega leta ter izjavil, da društvo vzlie slabim časom stalno napreduje, kar dokazujejo tudi razne kritike' in priznanja. Tajnik g. Boris Roš je predvsem navedel, da šteje društvo 5 častnih, 93 podipornih. 213 ustanovnih in 70 iz-vršujočih članov. Imelo je v teku leta 41 samostojnih nastopov, med njimi tudi koncerte v Ljubljani, Tržiču. Golniku, Trbovljah in drugod Slednjič se je dotaknil taj-n;k 50!etnice obstoja »Slavca«; proslava bo zz\o lepa, spored je v glavnih obrisih že pripravljen. — Blagajnik inž. Hofler je podal zadovoljivo poročilo.
Pevovodja g. Kristo Perko je orisal razne težkoče v pevskem zboru, ki so pa deloma že odpravljene. Pozval je celotni pevski zbor. glede na bližajočo se proslavo 501etnice. da se čim bolj oprime pevskega študija in redno poseča vaje Med izvajanjem g. Perica se je jasno pokazalo kako priljubljen je pevovodja med članstvom in kako zelo cenijo njegovo delo. Član nadzornega odbora g. Ivan Božič, je podal za tem svoje poročilo, pohvalil vestno ^ delo odbora in posebej blagajnika ter predlagal razrešnieo, ki ie bila sprejeta »oglasno. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor s predsednikom inž. Krajner-jem na čelu.
Sv. Flcrijan prenovljen
Ljubljana, 28. marca
Pred nastopom ostrejše zime je mestna občina lani pričela s preureditvijo stopnišča pri stari cerkvi sv. Flonjana v zvezi s preureditvijo Ulice na Grad Ta kotiček stare, najstarejše Ljubljane je bil zadnja leta močno zanemarjen, čeprav je bilo na dlani, da bi se dala s primemo malimi stroški napraviti zelo slikovita in učinkovita točka. To je bilo pridržano mojstru Plečniku, ki je napravil načrt za preureditev Se pozimi so delavci napravili lepo stop rišče s stebrički pred cerkvijo in je že s tem cerkev mnogo pridobila. Mraz je dela nekoliko prekinil, zdaj pa delavci prav marljivo nadaljujejo delo. Ulica na Grad ki je imela prej vse polno vegastih klanč-kov, je hita znatno znižana in klančki odpravljeni. Ponekod so ulico znižali za pol metra. Zdaj vodi ravna ulica v poševni smeri n« Grad. Pritlični odnosno kletni prostori hiš so na ta način dobili več zraka. Ulico so med hišami in cerkvijo tlakovali z drobnim granitnim tlakom. V vogalu hiš so napravili velik kamenit prag s stopnicami.
Prfeej novo obliko dobiva tudi cerkev sv. Florjana, ki sicer le redkokdaj služi za obrede, tako za maše, za blagoslavljal e velikonočnega kruha itd. Dosedanji glavni vhod iz Florjanske ulic« so odpirali prav ■/a. prav samo enkrat na leto, namreč na Florjanovo nedeljo, ko so naši gasilci strumno prikorakali k službi božji. Glavni vhod bo zdaj spremenjen v nekakšno kapelico, v katero bo postavljen kip sv Janeza Nepnimika. ki stoji zdaj v cerkvici-Kip je umetniško delo mojstra Robbe. v tvnri+elja vodnjaka pred magistratom. Svoj čas je kip stal na lesenem črnuškem mos*u. ko na je most propadel, so ga prenesli v cerkev sv. Florjana, kjer je bil doslej kolikorioliko nedostopen iavnosti Postavitev tega kipa pa ni v proračunu, ki ga je za to preureditev določila mestna občina. ter bo večji del stroškov za ta namen žrtvoval šentjakobski župnik g Bar-1« sam. Tako bo lepi marmornati kip ▼ bodočo krasil cerkev tn Florianako ulico.
Zanuičeni vodnjak pred cerkvijo bo zopet dobil vodo, pred cerkvijo pa bo postavljena tudi kamenita klop, tako da bo ta kotiček imel tudi nekaj idiličnega na sebi. Naši šemtjafcofečaai, ki se izmed »šefe
prebivalcev mesta najbolj pritožujejo, da jih mestna občina zapostavlja pri svojih delih, bodo s to lepo preureditvijo dobiii vsaj nekaj zadoščenja.
Tri pomembna mariborska zborovanja
Maribor, 27. marca.
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru je priredilo v petek zvečer v dvorani Delavske zbornice svoj občni zbor ,ki je bil prav dabro obiskan od člano-v iz mesta in okolice. Vodil ga je predsednik g. Doležal. Zveza društev privatnih nameščencev šteje že 28 samostoi-n.h društev. Predsednik je posebno naglasil potrebo sodelovanja z Narodno strokovno zvezo. Po poročilih funkcionarjev so sledili izčrpni referati o delovanju trgovskega bolniškega in podpornega društva, o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev /) Pokojninskem zavodu in o delovanju Zveze zasebnih uslužbencev. Izvoljen je bi'l dosedanji odbor s požrtvovalnim predsednikom g. Doležalom na čelu in sprejete so bile resolucije o važnih stanovskih zadevah, med katerimi je posebno tehtna ona ki jto je predlagal g. dr. Kosti glede zaposlitve inozemcev. Pravilnik o zaposlovanju inozemce v naj se raztegne budi na one, ki so zaposleni pri nas že k> pred leta 1922. in pri reviziji naj se ugotovi, če so nenadomestljivi ali ne. Po isti resoluciji naj se v svrho omiljeni j a brezposelnosti uvede 40-urnj delovni teden v vseh obratih, volitve v Delavsko zbornico pa naj se čimprej izvedejo pod nepristranskim vodstvom. Resoir.oija zahteva tudi oduravo dvojnega zasližKarstva.
Protituberkulozna liga je pod predsedstvom sresk"ga načelnika g. dr. Ipavca zborovala v dvorani Nabavljale zadruge. Poročilo predsednika je s statističnimi in krnjiigovodstvenimi podatki izpopolnil tajnik, strokovni učitelj g. Ravter. Liga vrši v Mariboru z velikim uspehom svoje človekoljubno delo. Zgradba prot;tuberkulozne ga aziila, o katera je poroča! upravitelj ekspoziture OUZD g. Stenovec, bo po zasnovanem načrtu uresničena, ker imajo nabiralne akcije že v začetku povoden uspeh. Po poročilu preglednika računov g. Určar-ja so bila deloma spremenjena pravila.
Mariborski ribiči so imeli v pro-storh hotela »OreU v petek zvečer svoj 22. občni zbor, kateremu je p-edsedoval g. prof. Gotič. Društvo šteje 187 rednih in 35 podpornih članov in j& izvršilo tudi v preteklem poslovnem letu z velikim uspehom mnogo dela v korist rihogojstva. V valil-nik ob Dravi je vložilo 80.000 postrvjih iker, od katerih je prišlo potem v revirne vode 54.000 mladih postrvi, ostanek pa so člani porabili za svoje revirje. Blagajniško stanje društva je prav zadovoljivo. V veliko zadovoljstvo članov je bilo tud; poročilo tržnega nadzornika g. Hinterlecli-nerja, ki je sporočil, da se izde,..je mestni tržni pravilnik s posebnim zanimanjem za ribji trg v tesnem delovanju v Ribarskim društvotn.
Strašna smrt mlade perice
Maribor, 28. marca
V	ponedeliek popoldne je bila zaposlena s pranjem perila pri družini upokojenega generala g Pavloviča v Koroščevi ulici št. 2 251etna penca Antonija Frankova, stanujoča v Dunjkovi ulici št. 8. Pralnica je v dvoriščnem poslopju v pritličju, dočim stanujejo v prvem nadstropju stranke Okrog 16. ure je opazila nad pralnico stanujoča zasebnica Ivana Kosova, da se iz prahrce močno kadi. Ko je odšla pogledat in je odprla vrata pralnice, je zagledala Frankovo sedečo v čebru vode, vsa gornja obleka Frankove oa je bila v plamenih.
Kosova je prestrašena poklicala na pomoč še svoji sosedi Rozo Berličevo in Rožo Kurnikovo, ki sta pričeli Frankovo polivati z vodo, obenem pa sta jo potegnili iz čebra in ji strgali gorečo obleko s tele sa. Frankova ie imela še toliko moči, da je povedala, kako se jo neteča zgodila nato pa se je nezavestna zgrudila na tla Ko je stala pri kotlu in nešala perilo, je nenadoma puhnil z vso silo iz spodnjih vratic pod kotlom močen plamen ln ji vžgal obleko. V naslednjem trenutku je bila v plamenih že vsa obleka na telesu. Skušala je ogenj pogasiti s tem. da se je vsed-la v čeber z vodo, kar pa je pogasilo le spodnji del obleke, dočim je obleka na zgornjem delu telesa gorela naprej.
Nemudoma so bili o nesreči obveščeni reševalci, ki so Frankovo z reševalnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Vsa zdravniška pomoč pa je bila zaman in je Frankova ob 20. podlegla v strašnih mukah absolutno smrtnim opeklinam Nesreč-nico bodo pokopali danes na pobreškem pokopališča
Tragična smrt starega gospodarja
Litija, 28 marca.
Pri Premzetovih, kakor se po domače pravi domačiji na Gorniem Logu, so v nedeljo zvečer pogrešali 801etnega gospodarja Jožeta Kresa Menili so pač, da se je popoldne podal na sejem ki se je v ponedeljek vršil v Litiji Včeraj pa je nekdo od domačih šel po opravku h kozolcu in je našel na tleh očeta negibnega, mrtvega V hiši so ga nato položili na mrtvaški oder in ga bodo jutri pokopali na Vačah
Domnevajo da je skrbni stari gospodar v nedeljo popoldne šel na polje pogledat, kako so mu sinovi razorali, na povratku pa se je po lestvi povzpel na kozolec, da bi videl, koliko je še krme. Na podu pa se mu je zlomila deska in je padel v globino. Našli so ga na zlomljeni deski in 8 klobukom na glavi.
Drzen vlom sredi mesta
Novo mesto, 28 marca.
V	Kostanjevici je bil preteklo noč izvršen drzen vlom v občinski urad Svedrovci so prišli v urad skozi nezavarovano okno v pritličju kj#r »o se lotili železno blagajne. S pomočjo takozvane svinjske noge so prevrtali eno stran blagajne, iz katere so odnesli 12.000 Din gotovine. Za drznimi vlomilci se vrše vsestranska poizvedovanj«.
Gospodarstvo
O Izvozu našega sadja
Pod naslovom sZatLruge nam ne bodo dvignile trgovine s sadjem« je napisal g. dr. Milan Gorišek poučen članek v *Ju_ tru« in obrazložil da zadruge niso ustrezale zahtevam izvoza sadja. Gcla praksa je pokazala, da je poklican za Izvoz sadja le samostojen, rutimran trgovec z mnogo, letnimi izkustvi v tej panogi, ki zahteva vsako leto znatno število žrtev. Kakšnim neprilikam je izpostavljen sadni izvoznik, ne more presajati dtrugn kakor oni, ki v tej stioki jsarn deluje.
Zadruge, zastopane po svojih poslovodjih, ne morejo premagati nenadno nastalih ovir, ker poslovodja ne more biti nikdar tako samootuočevalen kakor samostojen trgovec, ker mu manjkajo pooblastila. Do. kler se pa sestane upravni odbor k posvetovanju. je v največ primerih že prepozno za odločitev
Dvigniti izvoz sadja je naloga vseh odločilnih čini teljev, ker je to lep vir dohodkov za naše narodno gospodarstvo. Prvi pogoj je, da za dovoljujemo z brezhibnimi dobavami svoje odjemalce in si s tem pridobimo v tujini sloves. Zato je potrebno, da dobavljamo res samo dobro blago. Vzgojiti je treba našega sadjarja, da bo s pazljivostjo negoval svoj sadonosnik ter s skrbnostjo oLral sadje in ga nato sorti, ral za predajo.
Poštenih, zmožnih in delavnih izvoznikov imamo. Ti so poklicani kot strokovnjaki, da z realnim trgovanjem in točnim potovanjem gradijo most do medsebojnega zaupanja. Vendar pa so le redki med izvozniki ki uživajo pri kupcih toliko za. upanja, da bi brez osebnega prevzema blaga na licu mesta blago samo odpoklic ali in plačali. Kljub temu pa so že ti reeki izvozniki dobro znamenje, da se bo dalo z dobro organizacijo utrditi medsebojno zaupanje.
Sortiranje, enotno vlaganje, klasificiranje sadja in drugo so velike važnosti za izvoz sadja, ki ga bo tujina samo na ta način spoznavala in znala ceniti.
Kakor pa delamo na pospeševanju izvo. za sadja, "ki je pri nas v bivši mariborski oblasti narodni blagor, moramo skrbeti tudi za to, da si pridobimo dobra tuja tržišča.
Doslej je bila največja odjemalka našega sadja Nemčija. Cehosiovaki so v pretekli sezoni le malo zaostajali za Nemci, in sicer so naše blago razpečavaii tudi v Nemčiji. Prav tako so Danci in Skandinav-ci posredni kupci našega sadja; zanje na. kupujejo sadje Švicarji in Nemci. Francija in Italija pa sta odjemalki samo za gotovo vrsto jabolk (kanadke). Iz tega je razvidno, da bi bile treba posvetiti Nemčiji največjo pozornost, medtem ko moramo poiskati s skandinavskimi tk-žavami neposredne zveze.
Letos bo najbrž krila Nemčija potrebo v sadju iz svoje lastne produkcije. Strem. Ijenje Nemčije po avtarkiji bo imelo za posledico kontingenitiranje uvoza sadja, ali pa bedo uvozno carino aa sadje tako zvišali, da bo nam vsuk izvoz sadja v Nemčijo onemogočen. Kdor zasleduje sedanjo nemSko gospodarsko pe-litiko, je prepričan, da letes ni upanja na ve i ji izvoz sadja v Nemčijo, čeprav se ugodno zaključi trgovinska pogodba z Nemčijo.
Letošnji položaj sili misliti nage Izvoz, nike, kakor bi si poiskali druga tržišča, kar seveda ni kar tako enostavno. Bilo bi nam zelo všeč, ako bi na primer uvoznik v Oslu pisal: »Pošiljam vam toliko denarja in pošljite mi toliko vagonov jabolk, hrušk, češipelj« ... Ker kupujejo na fiksen račun* samo oni, ki blago sami na licu mesta prevzemajo, a teh je premalo, da bi jim preda1! vse svoje sadje na ta siguren način, je zadeva težavna. Kaj pa, če teh kupcev ne bo k nam? Nad polovico blaga
Goscc^arske vesti
_ Naši trgovinski odnošaji z Grčijo in Albanijo so bili glavni predmet obravnave na plenarni seii Trgovinske in industrijske zbornice v Skonlju 26. t. m. Skoro vsi govorniki so zahtevali, da se koinpenzac jski boni. ki 90 v gospodarskem dogovoru z Grčijo določeni s 35°/«. skrčijo za 15°/o. Ce bi pa to ne bilo mogoče, naj se čisto odpravijo. Pokazalo se je. da okrog 15 milijonov drahem v bonih sploh ni bilo mogoče vnov-čiti. Za izboljšanje blagovne izmenjave med Grčijo in Jugoslavijo se je zahtevalo znižanje tarif v obeh državah Pri bodočih pogajanjih z Grčijo naj bi b:li zastopani tudi zbornici iz Skoplja in ^luna. Kar 6e tiče ju goslo vensko - albanskih trgovinskih odnosa jev. se je zahtevala sklenitev redne trgo-v:nskp pogodbe.
—	Carinska valorizaeija v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da bo 30. t m. stopila v veljavo odredba finančnega ministrstva o izvedbi že napovedane valorizacije carin. Ta akrep »e motivira s tem, da «e avstrijske carine še vedno računajo v zlatih kronah, ki se od uveliavlienja carinske tarife 1. januarja 1. 1925. stalno preračunavajo po ključu 1 zlata krona = 1 šiling 4 grošev. Zaradi šilingovega disažiia je pomenil neizpreme-nieni preračunavalni klin? dejansko zn zanje carine. Avstriiska vlada je zdaj delno iz fiskalnih ozirov, delno na zahtevo domače produkcije povišala preračunavalni ključ za zlato krono n* 1 ?;i;ti<t 80 groSpv
= Češkoslovaški kliring z Jugoslavijo. Od Zemsike banke v Pragi izp'ačane terjatve češko«!»vaških irpn kov iz jugoslo-v enakega kliring a so dosegle do 24 t m številko 10.714 (v tednu popre i 10.522). Predujmi na terjatve v klirn^kem pro metu z Juigo^avijo ise do neda'injega dovolijo do številk« 17.000 (16.500).
= Pred pričetkom pogajanj med Češkoslovaško in Nemčijo. Pogajanja o ureditvi plačilnega prometa med obema d Travama se bodo priFela 30. t. m. v Pragi. Nemška delegacija prispe v Prago v četrtek Češkoslovaška delegacija bo ood vodstvom pooblaščenega minira dr FrVbnana.
—	Italija bo odpovedala vse neugodne trgovinska pogodbe. Pri razpravi o proračunu kmetijskega ministrstva v Rimu se je reklo, d« bo italijanska vlada v teku pomk*di odpovedala vse trgovi-oeke po-godke. ki fih smatra zn nenw»odine
—	Licitacija z« zgradbo dvonadstropne hiše. Dr« 20. »padla ho pr	direkcij1 v Ljubi !«n! »fertaln« Hcftactja za zigrfldlho d-von*H^ropne «*<J'novaniHc'» hiše v Ljubljani Načrti, proračuni ln drugi podatki se dobe od 10 anrila namrej pri direkciji v Lrufeljaneem dvoru, II. nadstropje, soba 116.
se je sicer L&nako leto prc-cfc-lo na fiksen račun, ostali del pa je bil dan v komisijo, zlasti v Nemčijo, kar je zvezano z velikim rizikom. Izvoznik, let se bavi sta^o z izvozom (tudi drugega blaga), Je prisiljen v mnogih primerih proti svoji volji to storiti. Dejstvo ie. da je prav v sever, nih deželah razvita komisijska prodaja, s čimer moramo računati.
Tu se začne iniciativa posameznega izvoznika Ln Udrušenja sadnih izvomikov kot naše strokovne institucije. Pomagati morajo banovina in naši trgovinski atašeji v tujini. Glavno delo trgovinskih oddelkov pri naših konzulatih v tujini je v tem. da nam dajejo smernice, kje in koliko bJaga bi se dalo piodati. Sklepanje in posredovanje kupčij je pa reč izvoznika, odnosno trgovca. Kontrola nad sadnimi izvozniki je odveč, ker je vsako oviranje trgovine po oblastvih Škodljivo.
Najbolj priporočljivo bi bilo, da se ca loži pri Udruženju sadnih izvoznikov sklad za vsakoletno proučevanje izvozne nicžno. sti. To ustanovo bi morala banska uprava in ministrstvo za trgovino in industrijo subvencionirati. Iz sredstev tega sklada bi poslali vsako leto enega ali dva člana udra-ženja v tujino, da tam premotrita tržni po-loža j, sklepata kupčije, intervenirata pri komisijski predaji in kasirata denar za kreditirano blago. Ce bi bila ta ustanova tako močna, da bi se mogel vzdrževati v tujini trajen zastopnik bi bilo še bolje.
Na ta način ba si marsikateri izvoznik prihranil neskončnih skrbi, ki nastanejo za. radi negotovega t.ržneea položaja. Preprečile bi se pa tudi izgube, ki naiasejo pri sadju v težke tisoče in so v vsaki sadni letini, žal, skoro neizogibne. Prodajalo bi se blago tudi po boljših cenah in dala bi se organizirati tudi prodaja na drobno.
Kako potrebno bi balo stalno zastopstvo na tujih tržiščih v času sezone, dokazuje samo naslednji primer: Oktobra lanskega leta je bilo dostavljeno na postajo Stutt. gart-Nord v enem tednu nad 500 vagonov sadja za. stiskanje. Kupci so takoj to izkoristili m sadje je padlo pod polovično ceno. Ves izkupiček za to sadje je komaj kril tovoiniu" in carino.
Udruženje sadnih izvoznikov je v stalnem stiku s centralno komisijo za izvoz sadja pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Izvozno dovoljenje dobijo poo novi naredbi samo izvozniki, ki imajo doka. zano kvalifikacijo, pošteno bite v tujini in so člani udruženja. Torej osebnega nadzorstva je dovolj, ker član udruženja postane samo tisti, ki ima obrtni list, glaseč se izrecno na trgovino s sadjem. Pri izdaji nov"h obrtnih Istov sta pa odločilna Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in obrtno oblastvo.
Da se izvoz sadja in sadna trgovina sploh dvigne, bi bilo priporočljivo, da se razen notranjega pospeševanja pri produ, centu, kar je bolj ali manj zadeva obla. stev, posveti tudi zunanji trgovini največja pazljivost s tem: 1. da se sklenejo pra. vočastne in ugodne trgovinske pogodbe. 2. da se sklenejo ugodne prevozne tarife, kakor na primer zvezna tarifa 38 z Nemčijo.
3.	da se ustanovi fomd za proučevanje pro. dajmdh prilik za sadje v tujini, ki bi bila ustanovljena pri Udruženju sadnih izvoznikov za dravsko banovino v Mariboru, in
4.	da banska uprava svbvencionira to ustanovo z letnimi 100.000 Din tn imenuje v upravo te ustanove svojega poverjenika strokovnjaka.
Sadna letina je za našega kmeta emi-nenfcne važnosti in na Štajerskem večjega pomena kakor vinska, čim bolj se bo organizira] izvoz sadja, tem več koristi bo imel kmet od - tega, ker bo dosegel cene, ki se pri drugih pridelkih ne dajo doseči.
Anton Birgmayer, Maribor.
Bone
28. marca
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz zabeležili danes prav neznatne izpremembe. Popustili so Bruselj, London, Pariz in Trst. Okrepil se je le Amsterdam, medtem ko so ostali poleg Cariha neizpremenjeni Berlin, NevvTork in Praga. Avstrijski šiling ee je zaključil v privatnem kliringu po 8.90 D n.
Na zagrebškem efektnem tržišču se j« Vojna škoda za kaso zaključila po 181 (včeraj po 183 in 184). 7Vo Blair je imel zaključek po 35. Privilegirana agrarna pa po 191. — Avstrijski šil ng je notiral v Zagrebu 8.55 do 8.65 (zaključek 8.60), v Beogradu pa 8.60 do 8.6250- Grški boni so notirali v Zagrebu 30 denar, a v Beogradu so ee ponujali po 3S. •
Ljubljana. Amsterdam 2314.85—2326.21. Berlin L3o8.47—1379.27. Bruselj 801.07 do 806.01, Curih 1108.36—1113.85, Lo' on
195.97 — 197.57, Newyork ček 5722.14 do oiuO 40. Pariz 225 7V il Praga 1.U.67
do 171.53. Tret 294.35-295.75.
Zagreb. Amsterdam 931485—2326.21. Berlin 1368.57—1879.27. Bruselj 800.24—804.18. London 195.97—197.57. Milan 294.35— 298.75 Newyork kabel 5744.14—5772.50. ček 5722.14 do 5750.50, Pariz 225.71—226-83, Praga 170.67 — 171.53, Curih 1106.35 — 1113.85.
Cnrih. Pariz 20.0875. London 17.70. New-vork 518.12, Bruselj 72.2250. Milan 26.60. Madrid 43.80, Amsterdam 208-8750. Berlin 123.60, Dunaj 72.97 (56 67). Sofija 3.70, Praga 15.40, Varšava 58.10, Atene 2.92 Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 181—183, 7V» investicijsko 43—44. 8% Blair 37—39, 7*/« Blair 33.50—34.50, Trbovlje 150 blago.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 180 do 182, 7°'o investicijsko 43.50 blago, 4V. agrarne 22.50-24, 7•/» Blair 35 do 35.50, 8°.'o Blair 37—38, 7»/» posojilo Državne hipotekarne 42 blago. 6V* becluške 30.25—31.50: industrijske vrednote: Impez 55 denar. Šecerana OMjek 110 denar. Trbovlje 135—150. bančne vrednote: Privilegirana agrarna 191—193
Beograd. Vojna škoda promptna 180 tn 179 zaključka. 7 odst inve-st ci jsko 43 zaključek 7 odst BlaiT 35 Ma«c 7 odst po-tojilo Državne hipotekamne 42 blago Narodna 3400 zaključek Privilegirana agrarna 193 in 192 zaključka.
Dunaj. Staatseisenbah ngM. 18.70. Trboveljska 15.25. Alpine-Monta* 11.98.
Borzna tržišča
LES
+ Ljubljanska borra (28. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon bukovih plohov.
Mehko ko cvet čisto ko cvet po vsakem pranju
Vedno z
GTJ 1-iJ
Pere res belo!
2ITO.
-f- Chicago (28. t. m.). Zažctni tečaji: pšcnica: za maj 51 875. za jui j 52.23. ia september 52.625; turščica: ^ maj 2V, za julij 30.875, za sepoteniber 32.625; ovos: za maj 1S.625; rž: za maj 38.50.
-j- Winnipeg (28 t m.). Začetni teTa.i": pšenica: za maij 49.25, za j"jJ j 50.375, za oktober 52.
-t- Ljubljanska borza (28. t. m.). Tendensa za žito ne'zpremenjeua. Nadijo se: p.šea;ta (mlevska vozuina. slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška 76 kg 275 — 277.50; banatska. 77 kg 277.50 — 280; turščica (mlev. voznina. slov. postaja, plačilo 30 dni): času orimerno suha, promptna 115 — 117.50; /a marc 120 — 122.n0: tnokn (mlevska voznina. slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška :0« 450 _ 455; banatska. >0g< 4^0 do 465.
-f Norosadska blagovna bor« (28. t. m ). Tendenca mlačna. Promet 36 vagonov. PJo-niča: baška. okolica Novi Sad. oko!;ra Sombor, srednjebaška, sremska 208—212; gor-njebaška, baška potiska 210—212.50: gornje banatska 206—212. Ječmen: baški in sremski, 64—65 kg 100—105; pomladni, 66 do 67 kg 105—110. Turščica; baška, garantirana 61—68: za april, maj, junij 67—69; banat. 59—61. Oves: baški in srem. 98—102, Moka: oaška ln banatska, >0g« m »Ogg« 340—360; »2< 320—340: »5< 300—S20; 280 — 290; >7< 187 — 195; >8« 70 — 72.50. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vrečah 60 _ 62.50; banatski, v jutastih vrečah 57.50 — 60. — Fižol: baški in sremski beli bre* vreč 107.50 — 110.
-{- Somborska blagovna borza (28. t. m.). Tendenca nei-zprememjesna. Promet 37 vagonov. Pšenica: be.Ska, oeioiioa Sombor, .eorniebsska, sremska, slavonska, banatska potiska • 207.50 — 210; banatska 206 — 210; Ht'§ka potiska 210 — 212. Ječmen: bn§ki in sremski, 63 — 64 kg 100 — 105; pomladni 67 — 68 kg 107.50 — 112 50. Turščica: baška, železnica, promptna 60 — baška. za april, maj, junij 65 do 67; barku, Dum a v in Tisa slep 65 — 67. Moka: fca^ka in banatska, »Og« in *Og3"< 340 — 36"; „2* 320 — 310; »5« 305 — 320; »6« 2*0 — 290: »7« 185 — 195; »8« 70 — 72.50. Otrobi: baški. pšenii&M, promptni 60 — 62 50. Fižol: baški 197.50 — 110.
-f- Budimpeštanska terminska borza (2S~. t. m.). Tendenca sta^a. Promet slab. Pšenica: za maj 13.78 — 13.80. za okt ib-r 12.15 — 12.18 Rž: za mri 7.82 — 7.s4. Turščica: z« maj 7.26 — 7.27, za julij 7.70 — 7.71.
Hajduški napad pred cerkvijo
Ptuj, 2S. marca.
Prijazni Sv. Andraž w doživel v nedeljo pravcati hajduški napad. Fran Kocuvan se ju dopoidne sestal z drugimi fanti pri posestnici Germinovi v Erjavcih, kjer ^so se napili šmamice, nakar so se oborožili s pištolami, samokresi in noži ter odkdra-kali proti Sv. Andražu, kamor so dospeli okoli pol 10., torej vprav v času, ko je šlo največ ljudi v cerkev. Fantje so zavzeli najprej prostor pred cerkvijo, nakar so se podali v trgovino Zorko Vinka in tam izzvali prepir. Trgovcu pa se je posrečilo, da je s pomočjo uslužbencev fante odpravil iz trgovine. To je dalo povod Kocuvanu, da je nameril samokres proti kmečkemu sinu Francu 2mavcu. Strel pa je zgrešil cilj in sta bila po nedolžnem ranjena 13ietnš An-drašič Janez iz Erjavcev in Ibletni Franc Lovrec iz Smolincev. Žmavc, videč, da je napad namenjen njemu, je zbežal proti cerkvi, da bi se izognil nadaljnjim napadom, vendar pa ga je dohitel pred cerkvenimi vrati Kocuvan ter mu zasadil velik nož v hrbet, da se je Žmavc težko ranjen zgrudil na tla. Da pa da duška svojemu uspehu, je Kocuvan v družbi Germina oddal še več strelov v gručo ljudi, ki so prihajali k službi božji. Seveda je nastalo med ljudstvom veliko razburjenje in zmešnjava, razbežali so se na vse strani, g. župnik Alt pa je moral službo božjo zaradi tega za kratek ča9 preložiti.
Hudo prizadetega Zmavca so prenesli k trgovcu Karlu Brurnnu v Vitorcih, kjer so mu izmih rano ter poklicali zdravnika g. dr. Weixla, ki ie nudi! vsem trem ranjencem potrebno pomoč LTgotovil pa ie. da ]e Zmavčeva poškodba taka. da ne dopušča prevoza v bolnico. Pogumnemu županu od Sv Andraža g Tomažu Tošu, se je posrečilo. da je prijel Kocuvana ter ga začasno zaprl ▼ občinski zapor, nakar ga ys predal oroiniSki patrulji, ki j« naMa pri are-tiraiicu piStolo in dva noža Zdaj čaka Kocuvan pokore v ptujskem sodnem zaporu. Ostale razgrajače pa orožniki še zasledujejo. Kocuvan priznava, da je gojil do Žmavca staro sovraštvo ia da je bil strel namenjen njemu.
Iz življenja in
sveta
Dva elegantna klobuka spomladanske sezone
Pritlikavci in velikani
Znanost je ugotovi'] a že pred časom, da bo pritlikavo in velika/ni med ljudmi le bolni izrolki nepravilno delujočih telesnih hormonov. S tem, da je pospeševala ali zadrževala izločevanje hormonaLnih snovi, je skušala nesrečnikom z abnormalno rastjo vrniti normalno rast. Uspehi so bili že do sedaj dobri. V zadnjem časni pa se po Ameriki širi s'ava mladega clevelandske-ga zdravnika dr Zucka. ki trdi. da je po tej .nekolike izpopolnjeni metodi obravna. val okrog 3500 otrek in mladoletnikov, povsod z dobrim uspehom.
Trenutno ima v oskrbi 35 otrok, ki so zaostali v rasti Neki 17!etni.k mu je v 21 mesecih zrasel za 21 cm. Ko ga je pričel zdraviti v njegovem 15. letu, je bil pa-c'ent visok kakor osemletrik Danes je že dosegel dolžino 131etn:ka in rase dalje dvakrat hitreje nego normalen mladoletnik.
tako da bo prav gotovo dosegel normalno
višino.
Dr. Zuck še ni povedal vseh skrivnosti svoje metode, znano pa je, da vsakega otroka pred pričetkom zdravljenja temeljito preišč- z Roentgenovimi žarki, nakar mu prične dajati točno odmerjene doze žleznih ekstraktov. Obravnavanje je strogo individualno, kakor so individualni po_ drobni vzroki, zaradi katerih zaostaja kakšen organizem v rasti.
Prve poskuse po svoji metodi je Zuck izvršil na živalih, pred vsem pri opicah, in ko so se tu začeli ka.zati uspehi, jo je prenesel na ljudi. Ta čas preizkuša podobno metodo tudi za nasprotni primer prekomerne rasti in rezultati so takšni, da na. poveduje za bližnjo bodočnost položaj, ko ra svetu ne bo več niti pritlikavcev niti velikanov.
Kr! za transfuzijske s vrhe
V kemičnem laboratoriju KoJumfoijske-ga vseučilišča v Ameriki so ugotovili, da je nova metoda moskovskega profesorja Balakovskega za konserviranje krvi v transfuzijske namene povsem uporabna. Z magnezijevim sulfatom se da človeška kri ohraniti več nego štiri mesece v porafonem stanj«. V d oglednem času boeto v ameriških lekarnah imeli takšno kri na prodaj v steklenicah, tako da bo za transfuzije na razpolago ob vsakem času.
Nun^esserfa fn Cofflfifa niso traSfl
Tz St. John« na Novem Fun<fl«mdKi poročajo. da so se ribiči zmotili, ko so razširili vesti, da so naleteli na nekem bližnjem griču na ostanke letal« in trupel fran-ooskih letalcev Nungesserja io CoHij«. Agno6ci>ranje trupel je pokazalo, da gre za druge ponesrečence. Že od v-seg* početka se je zdelo neverjetno, da bi ostamki francoskega letala in trupel čakali na takšnem mestu skoro celih šest let.
Prednje straže v Džeholu
ANEKDOTA
Aleksander Dumaa Je bil hud na kritike, ki so mu preveč oponašali kakšne fih_ koirti njegovih deL Nekoč mu je eden med njimi v pogovoru očital, da fe napisal v nekem romanu stavek o »bolesti polni praznoti, ki se Je rodila v trenutku šibkosti.«
»Ne raaumem .kako more biti praznota polna bolesti,« je dejal kritik.
»Kako?« je odvrnil Dumas. »Ali vas nI Se nikoli bolela glava?«
Kininski trast
Zadnje poročilo zdravstvenega odseka Društva narodov Obtožuje med drugim kininski trust, da ima na vesti milijone človeških življenj. Trust zadržuje z vso paro produkcijo te važne lečilne snovi, da ji more umetno navijati ceno na oderuSko višino, posledica je ta, da si preveliko Ste. vilo malaričnih bolnikov ne more privoščiti zdatkov za kinin in umre.
Po poročilu omenjenega odseka umre vsako leto do 2 milijona ljudi zaradi malarije in mnogim bi kinin lahko obranil življenje. Samo v Indiji je v zadnjih Štirih letih umrlo 1,184.948 malarikov. Za pobijanje malarije na vsem svetu bi potrebo, vali približno 1,400.000 kg kinina, produkcija pa ne vrže niti polovice te množine. V Indiji je baje okrog 100 milijonov malaričnih ljudi, a niti desetina teh ni v zdravniški oskrbi, ki more na leto io na gtavo po-streči komaj z 2 g kmina. V Zeddajenih državah, kjer je milijon malaričnih bolni, kov, porabijo letno samo 20.000 kg kislina ker je predrag, da bi se mogli vsi z njim okoristiti V Belgijskem Kongu je slkoraj 100% otrok malaričnih in dežela hi potrebovala nad 100.000 kg kinina, na razpolago pa ga ima komaj nekoliko kilogramov ... Zdravstveni odsek Društva narodov proučuje zato možnost, da bi namestu dragega kinina spravili v promet nepri. merno cenejšo totakvino, ki učinkuje baje podobno kakor kinin.
Dejanski patriotizem
Ko je nastopil novi predsednik Zedinjenib držav Franklin Delano Roosevelt svoje mesto, je izjavil, da hoče čim bolj enostavno ž veti in se je odirekei posebnemu fondu. ki ga ima na razpolago vsak predsednik Zedimjenih držav za sprejeme m silične prireditve Sprejel je samo predsedniško plačo v znesku 75.000 dolarjev, k", pa je glede na ameriške razmere prav skromna.
Predsednik Roosevelt je eden najsnro-
mašnejših predsednikov Zedinjenib držav. Njegova prednika Coolidge in Hoover sta ra/polagala z znatnim zasebn 'm premoženjem. Roosevelt pa je izgubil skono^ vse. kar je imel, o prliki zadnjega bančnega poloma Imel je pred to katastrofo milijon dolarjev. Ta vsota se je zdaj skrčila na ne znaten kupček Letos poleti -je imel Roosevelt namero, poslati svoje otroke na študijsko potovamje v Evropo Sklep pa je opustil, čeprav so mu zaradi njegovega položaja vse ameriške družbe ponujale brezplačen prevoz na svojih ladjah. Roosevel<t prav. da ne bi mogel takšnega potovanja zagovarjati niti finančno niti kot patriot, kajiti časi ttfko hudi. da mora vsakdo živeti v največj skromnosti in si privoščiti samo to, kar nujno potrebuje.
Letni čas v Franci}!
V Francji rao v »soboto ponoči pomakni-kazalce na urah za f>0 minut naprej, tako da imajo zdaj v Franciji isti čas kakor v srednji Evropi.
Ledolomilec »Malisr»n« rešen
Kakor poročajo iz Moskve, se je reševalnim ladjam posrečilo rešiti ponesrečenega ledolom ica »Maligina« s sipine. n.i katero je bil zavozil pred dvema mesecema. Ladjo bodo popravili in jo ziopet izročili prometu.
Obnovljena tradicija
Stanovanje pol leta zastonj
V Parizu, kjer je še pred nekaj leti vlada Ia velika stanovanji a stiska, je zdaj toliko stanovanj na razpolago, da lahko stanuješ pol leta zastonj Pogoi- pa so tile: podpisati moraš stanovanjsko pogodbo za tri leta. oženjen moraš biti od lani ali od letos in kruh si moraš služiti kot uradniška para.
Najljubša francoska opera: Manon
Neki frarvcossk' list je vprašal svoje či-tatelje, katera opera jim je najljubša. Največ odgovorov se je glasilo za Masseneto-vo »Manon«. Za njo je dobila največ glasov Bizetova Carmen, potem pa: Tosca, M i:gnon, Madame Butterflv in Se vitek i brivec.
Hitlerjeva vlada je odredila, da dobi Ber-in zopet svojo nekdanjo zastavo s starimi emblemi in grbi
Devize v smučarskih oalicah
Na predarlsko-šv'carski meji so te dni prijeli neko 'astnico pariškega modnega salona za dame Imela j« s seboj vot'e smučarske j»aHce v mjiih ^ sferi-te devize. Ko «o i; nanovedap a>ref*ic;io. je m;tmi ;z-iavila. da ji n; blo n^ noben drugi n«č:n mogoče nireokrbeti si dev;z. ki jih ie potrebovala za plačilne obveznosti v Parim.
Brezkonkurenčna
Greta Garbo
Knjiga o nesrečah pri železniških prelazih
Kitajski vojaki v pričakovanju japonskega napada. Slika nazorno kaže, kako srednjeveško primitivno se Kitajci vojujejo v primeri z modernimi Japonci	»Ti
Komisar avstrijskega parlamenta
Ministrski svetnik Otto Huber
ki ga je avstrijska vlada imenovala za komisarja avstrijskega parlamenta. Reševal bo upravne posle dunajske zbornice
Življenje brez utripa
Da življenje v organizmu nikakor še ne ugasne, če preneha utripati srce, so pokazali že k:rurgi kakor Hirschner in Meyer
Berlinu tei Nytsrom v LTpeali, z različ-n:mi operacijami, med katerimi je utrip popolnoma zastal Pacient se je po operaciji znova zbudil v življenje. V teh primerih je šlo za kratke sekunde.
V LiMeu na Francoskem pa so te dni odstranili 12ietnj deklici oteklino v veliko, st.i otroške glave iz prsi in med operacijo, ki je trajala več minut, je srce mirovalo. Tvavzfic temu je pacientka po operaciji oživela Podoben primer so imeli v Stock-bolmu. kjei je mlad zdravnik z operacijo odstranil pacientu iz srca življenjsko nevarno zagačenje krvnega obtoka. Tudi po tej operaciji, med katero ni srce delovalo cele 4 minute, ie pacient oživel.
Usodna posledica britja
V VLpitenu so te dni pokopali 50 letnega železn čar;,« Parnmerja, ki je hotel letos poleti oditi v pokoj. Njegova <5mrt j* prišla nenadoma Pred dnevi >e ie Pammer bril in se pri tem neznatno vreza! z britvi-j j. Brazgotina je bila tako neznatna, da je r hotei niti upoštevati. Čez par ur pa mu je začela otekaii glava, da so ga morali odvesti v bolnišnico Zdravnikša veda pa mu ni mogla več pomagati Zastrupi j en je je bilo doseglo takšno stopnjo, da je bil zaman vsak lek proti >*mrti Tn ure potem, ko so nesrečnika pripeljali v bolnico, je bilo njegovo truplo že hladno. Podegel je infekc:ji. g katero se je bi! okužil pr britju.
Pisali smo o posledicah bančne krize v Amer ki, ki ni prizanesla niti ra jskemu Hollywoodu. kjer so skoro vsem filmskim zvezdnikom znižali plače. Tako poročajo, da prejemajo sedaj mnogi zvezdnik' precej manjše tedenske plače kakor prej. Mar lena Dietrchova. ki se smatra v Evropi za konkurenco Grete Garbo, prejt-ma n. pr. 4000 dolarjev na teden. Marija Tre-ssler 5000 do'arjev. Joan Cravvford 2700 dolarjev. Buster Keaton 15.000 dolarjev, edino Greta Garbo, brezkonkurenčna in »božanstvena« Greta je še taiko srečna, da ji plačujejo na tedm po 12000 lolnr-jev In še ima poleg tega pravico odločati, kje na.j se "nemnjo njeni filmi, v Ameriki ali na švedskem.
Henrietta Prfntal letošnja kraljica pariških lepotic
Nov svetovni rekorder v crawlu
Američan Jack Medica
je zmagal pri plavalnih tekmah v Seattleu na 400 m v cravvlu v 4:42,4
Društvo avstrijskih Inženjerjev si je omislilo poleg drugega statističnega delovanja posebno »knjigo nesreče«, v katero beleži nezgode in katastrofe v zvezi z že_ lecnriškimi prelazi. V statistiki za predlansko dn lansko leto, ki se je tudi v naži ožji domovini izkazalo s strahovito nesrečo pri Celju, navaja ta knjiga n. pr. s 30 nesrečami Avstrijo na prvem mestu, Ceškes!o-vaško s 15 na diruigem itd. Skupno število žrtev je 161 mirtrvfh in 374 hudo ter lažje ranjenih oseb, materialne škode pa je bilo pri tem: 21 razbitih avtobusov, 5 tovornih avtomobilov, 42 avtomobilov, 3 motoma kolesa, 8 navadnih vorov, v skuipni vrednosti približno deset milijonov dinarjev. Te Številke so že same na sebi velike, a v resnici niti od da^eč ne izražajo vse ne_ sreče in Škode, ki se dogaja vsako leto na račun železniških prelazov ali »človeških pasti«, kakor jih je označil v neki izjavi predlsedrrik navedenega <2ruštva, inženjer Emil Jung.
»Knjiga nesreče« t^ošteva pač, kar Je naravno, v prvi visti velike katastrofe z ■reč človeškimi žrtvami in večjo materialno Škodo. veMko Številnejše manjše nesreče z enim ali cfrvema mrtvecema pa stati-stiki niso d ost: dostonne, z^sti če se do-gcx?!Jo v oddaTjtner^^i deželah. Mirno bi lahko rekli, da ne mine noben dan v letu,
Mnogoženstvo z davld
Iz Bruslja poročajo, d« je belgijska "^e-uvedla v Kongu davek n« mnogožence. Za vsako ženo, ki presega okvir evropskega zakona, mora plačati mnogoženec 50 frankov dodatnega davica.
Japortd kupujejo stare ladfe
Japon«<k; mešeta.rji so kupili v zadnjem času v Londorvu štiri ladjje, ki so jih bili vrgli lastniki že med staro železo. To so kanadske ledjje »Inveni^oir« in »Mariner« ter »Padosg« ;n »Glensohane«. Vse štiri ladl;e so bile zadnje čase zasidrane v pristanišču. ker niso bile več sposobne za promet. Kljiub temu jih je kupila japonska vhda za vofjaške transporte ^n za prevažanje orožija i'Z Japonske v pris^an^šiča novo-osrvojenih ozemelj na Daljnem vzhodu.
Conrad Vekft se ie oženil
Filmski igralec Conrad Veidft se je te dni ranovo oženil, in srioer je vzel ra ženo Madžarko Llv Pragerjevo. Nova Veidto-va žena je prei imeia v Berknu lokal, kjer 90 se shajali umetniki vseh strok.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo na.jnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vsak flten pm
figar, ti.. j*
Mi -careme v Parizu
da se tu ali tam na svetu ne primeri ne. sreča z eno ali več smrtnimi žrtvami ter z ogromno materialno škodo in vse to zaradi nezadostne zaščite vozovnega in osebnega prometa ob železniških prelazih.
Dejstvo je, da ndti običajne zapornice čhe cesto (marsikje pa še teh nimajo) ne nudijo zadostnega jamstva, da se danes aii jutri tam ne bo primerila kakšna katastrofa z najtežjimi posledicami. Ne glede m to, da so zapornice prometu v veliko oviro, ne zavežejo niti v zvezi s svetlobnimi signali prav nič. če gre n. pr. za meglen dan ali noč. Edirri sigurni pripomoček zo_ per trčenja in druge nezgode ob železniških prelazih je pač ta, da se spelje pr<"»-ga v mostu čez cesto ali cesta čez progo, vse druge rešitve bi morali v civiliziranih deželah kot nepopoln s odklanjati.
Premostitev zahteva trenutno sicer ve^-je materialne žrtve, a te ne bi smele igrati nobene vloge kadar gre za zaščito člo_ veSkih življenj. Potem sledi že iz gorenje statistike, da se takšne materialne žrtve dovolj izplačajo s tem, da se obvarujemo še težjih materialnih žrt^v cb nesrečah, a. budi železniške družbe si lahko prihranijo p^čevanie toliko in toliko nameščencev, ki jih danes -potrebujejo za to. da srrj-ščajo zapornice dol in jih dvigajo spet gor.
Kakor vsako leto, so tudi leto« obhajali v Parizu praznik M -careme, na katerem so se zbrale kraljice vseh pariških četrti. Po stari navadi so dobile kraljice poljub od državnega predsednika in mestnega žuipana. B le so tudi obdarovane, vendar je letos sprevod in obhod z vozovi po pariških ulicah odpadel, kakor vse kaže, zaradi gospodarske krize, ki ne dovoljuje taicšnega razkošja za prazen nič.
Na levi: slamnat klobuk s fantastičnim peresom; na desni: slamnata čepica z mrežico
železniški prelaz človeška past
V lasten žep je t?kta
Bivši nemški minister dr. Gerecbe katerega je sedanja vlada zaprla, kakor sama pravi, zaradi velikih poneverb denarja za javna dela
Ogenj tmičft slovito romarsfco cerkev
ir Montreala poročajo, da jc zgorela bb>-vjta katoMska romarska cerkev v St ja«-quesu. Gmotno škodo cenijo na pol milijona dolarjev. Ko je izbruhnil ogeni, je blo v cerkvi zbranih 2000 vernikov pri bogcrsfluKju. Nastala je panrika, v kateri no btlle poškodovane štiri žarasfce in nekaj gasilcev. Cerkev je ,;gore!a do temeljev.
W. MCCKALfCR:
25
ana isee poti
Roman.
»Dva človeška vesta o tem. A oba me sovražita. In njuno fivtjenje
je zame večen očitek, večen opomin.«
»Zelo občutljivi ste, najbrže kar prerterikočrrtm,« je krotko dejala Hama.
»Ne poznate me. Nekoč sem bil tako trd. kakor SJovek nikoli ne sme biti. in prav v tem je moja krivda.«
»Zakaj se tako skrivate? Ali mi ne morete povedati vsega?«
»Pred svojo nezgodo bi vam bil lahko povedal. Morda bi bil to storil tisti zadnji večer. 5e bi bila sama. Takrat je bila krivda samo na moji strani, zakaj tista zadeva s prstanom je bila samo majhno maščevanje, ki bi ga bilo smešno šteti v račun. Da. takrat bi vam bil moral povedati; danes ne morem več. Od tistih dob je postal nekdo drugi kriv. in jaz nimam pravice, da bi ga obtoževal.«
»Kako pa to? Kaj to pomeni? .Aii hočete reči, da je b9a istorija s prstanom maščevanje? Mar imate kak določen sum?«
»Da, pomislite, še vas so zapletli v to reč. Nevarno je btti moj prijatelj. gospa Hana.«
»Izpraševati vas ne smem m nočem, gospod doktor. A povem vam, da sem vsa osupla. Ali ste to že takrat vedeli? In meni niste povedali ničesar!«
»Ne, takrat nisem mitsffl na to. Tako vesel sem bil v vaši družbi in niti slutil nisem, da bom sreča! človeka, ki ga že toliko časa nisem bil videl, d.a sem ga bil malone že pozabil — ali bolje, da sem ga hote! pozabiti.«
»Torej je bil tisti večer nekdo tam, bi se ga niste nadejali? Ali je
bfla to oseba, pred katero se čntfte krivega? Povejte ml, kdo je bff? Kdo vas preganja: moški ali ženska?«
»PovedaJ sem vam že več, nego smem,« je počasi odvrni? doktor Schroter. »Zelo težko mi je molčati in skrivati pred vami to, kar bi vam rad povedal. A drugače ne gre. Prosim, prizanesite mi im ne silite vame.«
»Nisem vas hotefla rapraševati. Sama ne vem, kako se je zgodilo, da sva danes spet začela govoriti o tem. Prosim vas, govoriva kaj drugega.«
Z odkritosrčno prefpadenim obrazom je zastrmela vanj. Potožil ji je roko na komolec, da bi jo potolažil.
»Za Boga Hana, nilkar me krivo ne umeijte. Saj nisem mislil tako. Sam sem hotel govoriti. Ta reč mi ne da ma.ru. Preganja me ponoči in podnevi; muči me že vse te tedne, kar ležim bolan. In neprestano jo moram skrivati in zatajevati, in nikoli ne morem biti proti nikomur odkrit. Ne, nikar ne skrbite, niste me užalili, nedolžni ste. Vaša navzočnost md dobro de, in hvaležen sem vam. da smem vsaj nami ga vaie govoriti z vami. V tem je že nekaj olajšanja. Tako vesel sem, da sem našel človeka, ki mi izkazuje toliko rahločutja, sočutja in umevanja. Prav zato me muči misel, da utegnete zvedeti z druge strani kaj ta/kega, kar bi me postavilo pred vami v krivo luč. Človek nikoli ne ve, kaj prinese slučaj. Saj ste zvedeli tudi moj naslov, ki sem ga tako skrbno skrival. Morda je usoda hotela, da ste me našli!«
Zelo se je bil razburil. Pot mu je stal na čelu. Tako strastnega izbruha še ni bila doživela pri tem možu. Nekaj v njegovi notranjosti se je bilo zrahljalo. Zdaj ga je premagala slabost, da se je zvrnil nazaj na blazine.
»Nikar ne mislite, doktor, da bi prisojala temu. kar bi mi dragi prinesli na uho, kako važnost. Tudi ta poslednja dvom bi vam rada vzela. Nikoli ne bi bila izpregovoriia z vratarjem vaše hiše niti besedice, če bi bila že takrat vedela, kar danes vem: da ste nalašč po-rušSH mostove za seboj, ker hočete sami dobojevaiti boj, lei ne zade-
va nikogar drugega kakor vas. Tako presenečena sem bila in tako nepripravljena, da mi vse te možnosti niso mogle priti na um; ko vas nisem našla, je bik) samoumevno, da sem tako? vprašala moža ki je stal pred hišnimi vrati.«
Doktor Schroter se je mahoma spet vzravnal. »Vratar se mi zdi sumUiv,« je rekel z osornim glasom.
»Zakaj sumljiv? Ah mi nočete povedati?«
Po molčal je. Nato je jel govoriti, živčno in hlastno, da so stavki kar prehitevali drug drugega: »Na ušesa vleče. Pri vratih prisluškuje! Raznašal bo, kar je nemara slišal tisti večer; tud; drugim bo povedal! Morda vam bo vse izblebetai. laz pa nočem, da bi trpel kak tretji škodo. Raiši hočem vse sam prenesti in s seboj opraviti, kakor da bi se vmešala policija.«
»Policija?« se je ustrašila Hana.
Tisti mah je stopila strežnica v sobo. O/rla se je na bolnika in se obrnila k Hani: »Za danes je dovolj, milostiva. \" deti je. da je bil vaš današnji obisk za našega b oblika zelo naporen. Preložimo nadaljevanje do jutri.«
Hana je odšla, saj je tudi sama videla, dsi se danes ni dobro počutil. Razburjenje, ki ga je bito tako nenadoma napadlo, je bilo zanj preveliko. Zato se je naslednje dni trudila, da bi ostaja v svojih razgovorih z njim pri vsakdanjih rečeh; upala je. da bo tako hitreje okreval. Ta udržanost jo je stala težkega premagovanja; rada bi mu bila pomagala v njegovi notranji stiski, zakaj čutila e. da ga te samoobdolžitve sicer razburjajo, a da so mu konec konce- v olajšanje. A vendar je vztrajala pri tem, kar si je bi'a obljubila.
Tako je mineval daa za dnem; bila je srečna, ko e vdela, da mu je vsak dan nekoliko bolje. Podoba je bilo, da se mu polagoma vrača dobra volja. A Hana se vzlic temu ni upala predolgo ostati in je vselej kar moči skrajšala svoj obisk. Vestno se je držala ure m sana-torijskih predpisov, da se ne bi nikoli več zgodilo tako kakor tisti-krat Časih je prišla samo za nekaj minut in takoj spet odšla, tudi
Lepi uspehi celjske mkohke župe
Zanimiv pregled dela sokolske edsnice, ki ima nad 11.000
pripadnikov
Redna skupščina sokolske župe Celje se fe vršila 12. t. m. v telovadnici v Sokolskem »lomu v Celju. Župni starosta br. Smertnik je nazdravil kralju Aleksandru in prestolonasledniku Petru, pozdravil zastopnika sa-* eza br. Jerasa ter vse, ki so prišli na posvetovanje. Spominjal se je onih, ki so med letom zapustili naše vrste, zlasti br. Lavo-9lava Jerina. ustanovitelja Sokola v Zagorju. vzglednega rodol.jjba, ki je napravil na-rionalni stvari v zagorski kotlini neprecenljive usluge v najtežjih časih. Starosta je naglasil, da ;e baš Sokolstvo pokVcano, da v kali zatre poiav. ki bi stremel za oslabit-■rijo našega uedinjenja. Podčrtal je važnost <s bveznega telovadnega pouka trgovsko-Vartnega naraščaja, ki nai ga vzgojimo v zavedne jugoslovenske državljane.
V imenu saveza je pozdravil zbor br. Je-ras in izrazil veselje nad lepim ob:ekom, ki je najlepše spričevalo za župno delovanje.
V	izbranih besedah je povedal nekaj misli o naših skupnih ciljih ter želel skupščini mnogo uspeha.
Poročilo tajnika Cepina, pisano v obliki pisma tajniku neimenovanega sokol, dru-tva. vsebuje po večini le smernice za društveno administrativno delovanje. Župa je narasla za 2 društvi in 2 četi ter šteje 54 društev in B čet, skupaj 62 edinic. Župa zo-[r t izdaja Župni vesinik, ki prinaša večidel le tehnično-vzgojno gradivo. Dosedaj so izšle tri številke. 'Sokol Šmarje pri Jelšah je ustanovil eokoL?ko godbo 26 godbenikov, nastopila je že dvakrat z lepim uspehom. Želeti bi bilo, da bi godba nastopila z župo tid na letošnjem pokrajinskem zletu v Ljubljani.
\;u-r lnik Poljšak je navedel vse župne prireditve, smučarske tekme, tekme na orodju in v lahki atletiki, v odbojki, izbirne tekme v teku na 100 m za sest. savezne štafete, savezne pregledne tekme, plavalne tekme v Rimskih Toplicah kakor tudi okrožne tekme. Župa je priredila februarja osemdnevni tečaj za vaditelje (iee) mladine in v decembra osemdnevni prednjaški tečaj. Župni prednjaški izpiti so bili 18. decembra, isti dan ;e v bi! v Celju tudi eavezni smučar, izpit. Zbor drjštvenib načelmkov se je s®-Ptal dvakrat Br. Poljšak je izdelal z nema-lim trudom zelo pregledno tabelo o javnih nastopih, o tekmah, o udeležbi v Pragi in •o telovadnem obisku. Iz tabele je točno razvidno. kakšne uspehe so imela posamezna društva n čete pri tebničnovzgrinem delu.
V	župi vežba povprečno na uro 907 telovadcev. 438 telovadk. 642 moškega in 505 ženskega naraščaja, 1880 moške in 1S24 ženske dece.
Načelnica Gradnova jte poročala za ženske
oddelke.
Blagajnik Wltavsky je sporočil, da je imela župa 31. decembra 39.972.10 Din premoženja. Prosvetar inž. Burnik je sestavil tabelo o prosvetnem delu v župi. Bilo je 296 predavanj, 714 nagovorov pred vrstami, 161 dramatični predstav, 121 svečanih proslav. 271de batnih večerov in zabav. 71 akademij, '209 izletov. Naročnikov na sokolske liste je 782, strokovnih knjig je v žjpi 1656. leposlovnih 7909 Pevski zbor ima 14 društev, sokolski orkester 16. Dramski tečaj v Celju ;a ob skovalo 56 članov in članic. Prosvetni tečaji so se vršili v 6 društvih.
Tabelo o stanju pripadnikov v župi je sestavila sestra Milka Lojkova. Župa šteje 4989 članov, 1725 članic, skupaj 5814 članstva. moškega naraščaja ie 814. ženskega /Of), skupaj naraščaja 1414. moške dece 'J026. ženske 1064. skupaj 4010. Vseh sokol-ekih pripadnikov v župi je 11.238.
Vsem funkcionarjem je izrekla skupščina hvalo, posebej še prosvetarju, ki je pro-•tno delo žjpe dvignil na dostojno višino. ->ni prispevek ostane 5 Din za vsakega ra in članico- Proračun za leto 1933. je ^rav tako odobren. Župa letos ne bo pri-' i župnega zleta in se bo udeležila po-•iskega zleta v Ljubljani. Občnemu zbo-bilo poslanih več važnih predlogov, ki 'i vsi obravnavani ter storjeni primer-• lepi.
■fdništvu bratskega saveza se predlaga. Ia v bodoče proste vaje brez poprav-- vsaj eno leto prej, da jih bo mogoče režije javnih nastopov temeljito prede-Savpzni skupščini se predlaga spre mba § 21 društvenih pravil v tem smi-: da se morajo glavne skupščine društev • ti najkasneje do 15 februarja vsakega V § 12. župnib pravil nai se vnese, da morajo župni občni zbori vršiti v mesecu ~ arcu vsakega leta.
Župna skupščina je odobrila Izstop sokol-- -^ra društva Dobova iz celjske in vstop v -tgrebško sokolsko župo.
Savezu je bila predlagana naslednja lista:
starešina Jože Smertnik, I. podstarešina Poljšak Ferdo (Zagorje) in dr. Zdolšek Josip (Brežice), načelnik Poljšak Rudolf, podnačelnik Grobelnik Tone in Klan Franjo (Zagorje), načelnica Almira Grudnova, pod-načelnici Klun Darinka (Zagorje) in Slana Marija (Hrastnik), tajnik Franjo Cepin, blagajnik Bernard Wltavsky, prosvetar inž. Vlado Burnik (Velenje) s primernim številom članov uprave; nadzorni odbor: Kralj Drago. Pere Karol, dr. Požar Joško, Šmid Franjo in Šmid Matko, namestniki: Furlan Franjo (Laško), dr. šašel Jože (Šmarje), Tiller Fran, Celje. Župno častno razsodišče: predsedn:k dr. Nendl Alojz, podpredsednik dr. Dolničar Jože, delovodja Srečko Razpot-nik (Rimske Toplice), dr. Požar Jože, dr. Hrašovec Milko, namestniki: Pere Stanko, Kramar Jože in Wltavsky Bernard.
Ob 13. je starosta Smertnik zaključil občni zbor in se še enkrat zahvalil udeležencem, ki 90 se z zanimanjem udeležTi debate in bili ves čas 6tvarni. Iz poteka občnega zbora se je na najlepši način zrcalilo delo župnih edinic v minulem letu. Kljub vsem napadom so ostale sokolske vrste ne le strnjene, temveč so na svoji odpornosti še pridobile. Naše sokolstvo stopa naprej! Napadi ga krepijo in čistijo. Samo tisti cilj je lep, ki se je treba boriti zanj. Sokolstvo koraka! Zaplotniki, zavistniki, obrekovalei ostajajo za nji v poltemni daljavi. Spredaj pa je svetli, jasni cilj. Naprej!«
Sokolsko dmštvo na Jesenicah je uprizorilo veseloigro z godbo in petjem »Študentje smo...« Vse priznan je za uspeh gre br. Berlotu, ki je kot režiser izvedel svojo nalogo nepričakovano zadovoljivo, br. Ce-balju, ki je z mojstrsko roko in kritičnim očesom ustvaril na odru vse čare naše. lepe Dalmacije in br. Potratu kot maskerju za posrečene tipe. Br. Žmitek je z energično taktirko vodil glasbeni zbor. Splošno odobravanje številne gledaPške publike so želi 9 svojimi komičnimi nastopi našim gledalcem že znani igralci: br. Potrato v ulogi veletrgovca, Kramaršičeva kot subreta, s. Petričeva kot Nina, zelo posrečena. Br. Pogačnik kot profesor bi si ne mogel izbrati boljše uloge. Študentje so igrali prav po štu-dentovsko. dorniniral pa je Oki z nenasitnim želodcem. Lado se to pot ni mogel prav uživeti: zelo nehvaležna uloga. Preveg samozavestni nastopi v ulogi obupno zaljubljenega študenta. Nadi pa se ie pri vsej hvalevredni požrtvovalnosti poznalo, da je začetnica. Vendar dosti obeta. G. Čopova v ulogi Gizele je bila prava energična mati. ki dobro skrbi za bodočnost svoje hčerke. Breitbut ni prišel do pravega izraza. V splošnem je prireditev nepričakovano dobro uspela.
Sokolsko društvo Prevalje. Tadi letos je priredilo društvo maškarado v korist fonda za zgradbo doma. Okusno okrašena dvorana ter izvrstna neutrudljiva jazz-godba '.z Maribora sta doprinesla do dobrega razpoloženja. tako da je bil namen prireditve popolnoma dosežen. Hvala gre našim damam za darovano pecivo in vsem, ki so prispevali za stroške prireditve in e tem pripomogli do povoljnega finančnega efekta. _ Dne 28. februarja je društvo priredilo odhodnico društvenemu blagajniku br. Vrču, ki je bil premeščen k davčni upravi v Kozjem. Polnoštevilna udeležba je pokazala. koliko simpatije je ažival odhajajoči brat. bila pa mu je tudi priznanje za njegov pošten trud Čestitamo br. društvu v Kozjem na pridobitvi, njemu pa želimo na novem službenem mestu polno zadovoljnoet. Za smučarski odsek društva je bila 5. t. m. v dopoldanskih urah odrejena tekma iz Leš v Prevalje Dolgost proge je znašala za člane 8 km, za naraščajnike 5 km in za Ječo 3 km. Udeležilo se je tekme 10 Članov, 8 naraščajnikov in 5 dece, kar je veliko pri okoluosti. da je bil odsek šele letos ustanovljen. Doseženi rezultati so prav razveseljivi pri snežnih razmerah, ki zaradi južnega vremena niso bile ugodne. Pokroviteljstvo nad tekmo je prevzel g. sreski načelnik. ki je s tem pokazal svoje zanimanje za razvoj te zdrave panoge udeistvovanja našega društva in mu dal nove pobude. Ob razglasitvi doseženih časov je vladalo neprisiljeno zdravo veselje. Po dva najboljša vozača iz vsakega oddelka sta dobila diplomo Upamo da bomo drugič lahko postavili dobre tekmovalce k tekmam izven lastnega društva.
Sokolska četa Zgornja Potekava priredila ua Jožefovo r dvorani g. Kaea veseloigro »Trije vaški svetniki«. Režtral je br. Vokač Ivan. učitelj. Igra je odlično uspela, čeprav so nekateri igralci prvič stopili na
deske. Ulogo župana Porente, samozavestnega bahaškega kmeta, je obličil br. Vokač tako nazorno in bistvu kmečke bahaške duše prilagodeno, da bi ga smel upodabljati tudi v kakšnem mestnem gledališču. Mater Urško je prikazala s. Longino popolnoma posrečeno. Lah« jnerjevega Jakca je igral br. Rakuša. Njegov naiven, nedolžen nastop je vzbujal plohe smeha, ki ga je njegova partnerica s. Vokačeva s svojo ž'vahno6tjo še podkrepila. Učitelju Štempiharju je dal primerno podobo br. Radič. Njegova tovari- J šica s. Gorupova se je kot Porentova hči Fani tudi dobro odrezala. Mnogo smeha je vzbujal Lenčkin s. C'zelj, nastop. Župnik br. Oprauš je s svojim svečan:m obrazom in resnim govorom napravil dober vtis. Stara Lahajnarica ga. Kapel je nastopila v narodni noši ter se je v zavzetju za svojega sina Jakca naproti gizdavemu Porenti odlično jjostavila. Tudi ostali dve svetniški podobi br. Uranjek in Cfeebik sta bili dobri. Igralcem je čestitati na ui?pehu. Dvorana je bila polna. Občinstvo se je razhajalo radostnih lic z željo, da v dogledn^m času doživi spet kaj enakega.
Službene obiave LNP
(Nadaljevanje 6eje p. o. 22. marca 1933.)
Na znanje se vzame zapisnik M. 0. Celje od 16. t m. in zapisnik M. O. Maribor od
13.	t m., nadalje dopis Reke od 22. t. m. in dopis ZNP Zagreb, br. 326/33 od 17. t. m. Odobri se prijateljska tekma SK Olimp: SK Trbovlje 26. t. m. v Celju.
Vzamejo se na znanje izžrebani pari in termini MO Celje: 2. aprila: Atletiki : Laško; 9. aprila: Olimp : Celje; 23. aprila: Olimp : Athletiki; 30. aprila: Jugoslavija: Athletiki; 7. maja: Jugoslavija : Laško;
14.	maja: Laško : Celje; 21. maja: Jugoslavija : Olimp; 28. maja: Celje : Athletiki; 11. junija: Laško : Olimp; 18. junija: Celje: Jugoslavija.
VerificTajo se s pravom nastopa dne 1. aprila 1933 za Železničarja: Turk Ivan, Wagner Viktor, Kalin Adolf; za Grafiko: Martinčič Jožef, Verbek Anton; za Celje: Stepančič Slavko; za Zagorje: Grčar Anton; za Reko: Spreitzer Bojan; za Hermes: Oze-bek Karol. — S pravom nastopa dne 1. aprila 1933 za mednarodne, dne 22. janija 1933 za prijateljske in dne 22. septembra 1933 za prvenstvene tekme se verificirajo za Jadrana: Košmerl Josip, Košmerl Milko; za Reko: Drnovšek Andrej.
Vzame 9e na znanje izjava igralca Kari-ša Ludovika, da preklicuje svojo prijavo za Grafiko ter da ostane še nadalje član Hermesa: izjava igralca Humarja Franca, da preklicu ie prijavo za Šparto ter da ostane še nadalje član Ilirije; (dvigne se mu suspenz); izjava igralca Pirchofa Hansa, da preklicuje prijavo za Maribor ter da ostane še nadalje član Rapida. Prepove ee vsako igranje igralcema Zavrlu Ivanu in Zavrlu Rudolfu (oba Šparta), dokler ne poravnata svojih obveznosti do prejšnjega kluba Slovana.
Na dopis Cakovečkega SK, br. 85/33 od 16. t . za preverificiranje igralca Novaka Josipa, se sporoča, da 6e temu z ozirom na določila opč. prav. JNS ne more ugoditi. Olimpu se sporoča z ozirom na dopis št. 95/33 od 20. t. m., da sta bila igralca Lešek Simon in Šmon Leopold črtana na podlagi dopisa št. 92-33 od 8. III. 1933 ter jj more 01'mp nanovo predložiti v verifikacijo na predpisani tiskovini.
Vzamejo se na znanje vrnjeni seznami verificiranih igralcev, poslani od klubov: Ilirija, Maribor, Laško in Domžale. Iz seznama verificiranih igralcev ee črtajo: Pavlica Luka, Zupančič Gabrijel, Rebernik Drago, Jurman Maks, Presinger Adolf, Zor-man Franc, Puc Vladimir, Nikol;č Radoslav, šavs Štefan. Glavač Stanislav, vsi Ilirija. Ri-barič Vlado, Scbwaiger Emest, Seniča Rudolf, Iršič Rado. Fradl Franjo, Pavšič Drago, Geuer Fric, Maier Jože, Podkrižn k Anton, Tomac Josip, Weiss Herman, Petan Er-nest, Korada Ivan, vsi Maribor. Jeeenko Bogdan in Podlipnik Ivan, oba Domžale. Opozarjajo pa se Domžale, da v seznamu navedeni igralec Bitenc Franc ni verificiran ter ga morajo predložiti v verifikacijo.
Tajnik II.
Službeno iz LNP. Danes ob 19. se-ja poslovnega odbora, ob 20. eeia upra/vnega odbora v Delavski zbornici. V Četrtek ob 20. seja kazenskeg« odbora istotam.
Službeno iz LHP. Danes ob 18 30 seja u. o. v damskem salonu kavarne F.mona Zopet protest. Ha§k je proti tekmi z BSK. ki jo je v Beogradu iTgubP »0:1, vložili protest :n sncer ker je BSK natopil z igračam 9irrdo<n>jo. ki i« ni i m d pravico nastopa m BSK
Turni smufersk' teflaj v Triglavskem pogorju Skopni odhod »i»!e?e-BC»v hz Mojstrane je v nedcJjo 2 aprila zjutraj. Zberemo se v soboto zvečer po prihodu večernega vlaka ob 22. v hotelu Triglav.
Člani SPD in JZSS naj si oskrbijo uvere-nja za polovično vožnjo. S seboj v nahrbtnik najnujnejše stvari. Nahrbtnike nosijo na željo nosači proti plačilu 4 Din od kg. Snežne razmere v Triglavskem pogorju so idealne, snega do 3 m Nevarnosti plazov m. Udeležencem je na prosto dano. da se po potrebi počijejo 2.. 4 ali 5. dan zleta. Smer izleta je iz Staničeve koče čez Aleksandrov dom na Kanjavec (2550 m). Velo polje — Prevala — pl. v Laaou — Triglavska jezera — Hribarica — Vratica — pl. Ovčarija — pl. na Kraju — Bogatin — Š ja — pl. Vogel — Orožnova koča. Noču-je se na Staničev; koči, Velem polju, pri Triglavskih jezerih in na pl. na Kraju. Tečaj vodi učitelj JZSS J. Kveder, spremlja g. Bitenc in vodnik Rekair. ki bo po zahtevi tuid: nosil stvari. Skupni stroški za tečaj 550 Din. V tečaju se poučuje v glavnem smuk in obrati na strminah ter praktično in na splošno o vsem, kar je potrebno smučarju na turah po zim.. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljana in g. Bitenc, Smiučairski dccn, Rateče—Planica. Da bodo koče dovolj.no opremljene za bivanje in hrano, je treba, da se udeleženci pravočasno prijavijo. Naknadne prijave se ne bodo upoštevale.
SK Boč. Iz Poučen nam poročajo: Prošli petek se je vršil r hotelu Bauiman občni zbor nojmlaijšega tukajšnjega dru-štva SK Boč, ki se ga je v lepem številu udeležila predvsem mladina. Po pozdiravu predsedniika Alfreda Geuerja je tajnik poročal med drugim, da šteje društvo 39 izvršuj očih in 28 podpornih članov. Tekom dobrega polletnega obstoja si je klub pridobi še dokaj pripravno 'grišče, na katerem je biLo odigranih 9 tekem v razmerju 34 : 22 v prid SKB. Vi šila se je v tey zimi tudi smučarska tekma. Blagajna izkazuje kljub velikim stroškom celo preb tek. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika ponovno A Geuer, za podpredsednika Pristanek, za tajnika F. Geuer, za blagajnika Lušan ter F ogl ar, Vezja k, Kauib-ier, Bremec, švelc in Maroot. Načelniki posameznih setkcij so: nogometne F. Geuer, lahkoaitletske Mesaric, temške Foglar, kol as a reke Vezjak in zimsko^pontne Vode-niik. Določil se je še dm pr.reditve in letna čkmar na letno 24 Dim, nakar je biio zborovanje zaključeno.
Pomladna nogometna prvenstvena sezona v Celju se bo pričela 2. aprila s prvenstveno tekmo med celjskimi Atletiki in SK Laškim ob 15. na športnem igrišču pri »Skalni kleti« Sodnik g. Janežič iz Celja.
Savezni in podsavezni nogometni sodniki v Celju bodo imeli v petek 31. t. m. ob 20. obvezen sestanek v kkitbovi sobi hotela »Evrope« v Celju.
ASK Primorje (nogometna 6ekoiia). Danes od 15.30 obvezen trening za prvo skupino.
SK Ilirija opozarja svoje članstvo in prijatelje, da je za 2. aipril dovoljena polovična vožnja v Maribor. Na ta tenmin se vrš." v Mariboru tekmovanje za državno prvenstvo v cross-conutrvju in nogometna prvenstvena tekma Maribor : Ilii-rija. Z ozirom na izredno važnost obeh tekmovanj z? naš klub bi bilo potrebno, da sprem' naše tekmovalca v Maribor čim večje število našega članstva :n prijateljev. Tonča navodila b.xno še pravočasno objavili. (Table tenis sekcija). Jutri ob 20. seja sekcijskega načelstvc Sigurno naj pridejo Pirh. Železn kar. Stuhjy in Gogala. Kdo od igralcev bi rad šel v Celje, naj pride na sejo
TKD Atena (hazenska sefcc?jfl) .Tutri ob 17.30 trening za vse igralke. G. Petričeva 6igumo!
MARIBORSKO GM DAI.ISCH Začetek ob 20 Sreda, 29.: Zaprto. Četrtek. 30.: Faust C. Petek. 31.: Zaprto.
Ii gledališča. V Gounodovi nesmrtni operi >Faust«, ki jo bodo jx>novili jutri, bo pela ga. A. Herzogova poslednjic partijo Margarete. — >Se li razumemo« je naslov i zborni in zelo duhoviti komediji zagrebškega publicista in pisatelja Petra Freradoviča. To delo fe zlasti na Dunaju doteglo tudi pred najstrožjo kritko izredno velik ur-peh ter rekordno število uprizoritev. Režira Skrbin-šek. premiera bo v kratkem. Nastopijo Dra-gutinovičeva. Kraljeva, Starčeva, Gorinško-va, Skrbinšek. Dane?, Furiian, Blaž. Nakrst in Crnobori.
1 O
Repertoarji
Sre-
DRAMA
Sreda, 29.: Zaprto.
Četrtek. 30-: Hamlet. Premiera. Izven Petek, 31.: Zaprto.
OPERA
Sreda, 29.: Pri treh mladenkah. Red da.
Četrtek, 30.: Zaprto.
»Hamlet«. Celotni dramski ansambel Je pod vodstvom režiserja g. Cirila Debevca kar najvestnejše pripravil jutrišnjo premie-ro »Hamleta« v novem prevodu. Poleg nove režije je popolnoma naravno, da bo delo tudi na novo inscenirano. Naslovno vlogo Hamleta igra v četrtek g. Kralj, na prvi reprizi v soboto pa g. Debevec. Ostalo zasedbo smo javili že včeraj. Četrtkova premiera je izven abonmana.
Stalni abonenti reda Sreda imajo drevi predstavo »Pri treh mladenkah«, ki je napi-sana na Schubertove sladse melodije. Režija je Zupanova, dirigira g. šušteršič.
Marij Šimenc. go«t naše oner«, V Aohoto 1. aprila bo gostoval v operi »Nižava« v vlogi pastiria Pedra nai aajodličn»i«i tew»ri»t g. Marij Šimenc Ker je to prvo gostovanje odličnega p*tm v letošnji čarom, i« prav posebno opozarjamo vse prijatelj* naše opere na ta večer. Predstava bo izven abonmana.
Sreda, 29. marca LJUBLJANA 12.15: ' Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 17-30: Otroški kotiček. — 18: Angleška glasba rui ploščah. — 18.30: Plošče. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Vilharjev večer. — 21.15: Prenos iz »Zvezde«. — 22.15: Cas, poročila.
Četrtek, 30. marca
LJUBLJANA 12.15: Radio kvartet. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: C ae. radio kvartet, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Laščina. — 19: Korist rastlinstva. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Orgelske točke evira mons. Stanko Premrl — 20.30: A. Foerster: Missa solemnis. za mešani zbor, orgle in orkester. Izvaja Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«. — 21.30: Salonski kvintet — 22.30: Cas. poroč la, plošče.
BEOGRAD 12Xi6: Radio orkester. _ 16.30 Narodna glasba. — 19: Lahka godba. — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — Plošče. — ZAGREB 12,30: Operne arije. _ 17: Orkester balalajk. — 20: Prenos koncerta i« Ljubljane. — 22.10: Plesna glasba. _ PRAGA 19.30: Prenos iz Brna. — 22.45: Plošče.
—	BRNO 19.30: Spevoigra. — 22.30: Plošče. — VARŠAVA 17: Brahmsove komorne skladbe. — 18.25: Lahka glasba. — 20: Mešan glasbeni program. — 22.15: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet
—	15.45: Arije in pesmi. — 16.55: Popoldanski koncert. — 19.30: Vojaška godba. — 20.45: \Vagnerjeva opera »Tannhauser« oa ploščah. — BERLIN 20.15: Zabaven program. — 20.40: Pfitznerjeva 6pevi z orke-
! strom. — 21: Zborovski koncert. — 21.15: i Pfitznerjeva simfonija v Cis-molu. — Plesna < glasba. — 24: Glasba H. \Yolfa. — KONIGS-• BERG 20.30: Plesi in pesmi za ples iz petih ! stoletij. — 21.10: Mešan program. — MUHL-ACKER 20.30: Koncert Wagnerjeve glasbe. — 22.20: Komorna glasba. — 23: Spevoigra. — BUDIMPEŠTA 19: Madžarske pesmi. — 20.30: Orkestralen koncert. — Jaz* in ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Simfoničen koncert
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LjubljaoL
Številke za ozsaCbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 6. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vreta padavin, 8. padavine v mm. _ Temperatura: prve §tevilke pomenijo nij-višio, druge najnižjo temperaturo 28. marca.
LJobljana 7, 769.4, 0.8, 88, mirno, megj-a, _.; LJubljana 13, 766.1, 12.9, 50, mirno, Jasno, —, —; Maribor 7, 767.8, 2. 80, mirno, jasno, —, —; Zagreb 7, 768.3, 3, 80, NW1, jasno, —, —; Beograd 7, 767.5, 4, 90, W4, jasno, —, —; Sarajeva 7, 769.0, _0, 90, mirno, megla,	Skoplje 7, 767.0, 6,
70. mirno, 10, 1.0, Split 7, 764.1, 10, 50, NE1, 8, —; Kumbor 7, 762.4, 12, 70, mirno, 8, —, _; Rab 7, 765.8,-10,-3«. mirno,
Temperatnra: LJubUana 11.2,' —1.2; Maribor 11, 1; Zagreb 12, 2; Beograd 11, 3; Sarajevo 3 —1; Skoplje 11, 6; Split 14, 9; Kumbor 11; Rab —, 7.
Sonce vzhaja ob 5.50, zahaja ob 18.22.
Luna vzhaja ob 6.15, zahaja ob 21.25.
1. avgusta oddamo
stanovanje
z vsem komfortom, obsegal joče celo prvo nadstropje. Pripravno posetao za zdravnika, odvetnika ali 4rvgo podjetje. Ponudbe pod Sifiro »Miki®-, šičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«.	4057
Ccim malim oglasom
tenttv« te dopisovanja. mb ***eda Din	ta
ptojbina te Utra dfl M da f ari f m naslovu Dia i—> Oglati trgovkegm «• reklamnega enačaja; vsaka beseda Dm L—v Po Din 1.— u besedo m tm-ačunafo nadalfs trm oglasi, ki tpadafo pod rubrik* m/Lam pm fcvnc, •Auto-moto«, mKapittJm, »V najem*. »Posest*., »Lokali«, aSi» mervanfs odda*. »Stroji«. mV red note*, •Informacije«. mŽtvatt«, mObrt« te »Les« fer pod rubrikama »Trgovski potnikim te mZastu-gek«. *> t oglasom mudi tasluiek. oziroma, če se tiče potnika. Kdor st pa pod tema nrbrfkams Oče taiduiks ali služba, plača n
Im odgovor
v znamkah
_ko besedo SO pur P* smeh oglasih, ki m taračuna jo po Dtn L—
ta besedo, ss taračuna enkratna pristojbina Dm 5.— tifro «0 co dajan fe naslova V m ostali oglasi socialnega enačaja ss računajo po 50 par sa vsako besedo Enkratna prtstofbma za tifro ali ta dafanfe naslova pri oglasih, ki se taračunajo po 50 par za vsako
besedo, tnaks Din 5.— Nafmm«/» trtesek pri oglasih po 90 pm ta besedo, fe Din tO.—,
iri oglasih po I Din sa besedo pa Dui 15,—. Vse pristofbtne ta »tale oglasa fs ptačtrh pri predafi naročila, roma hh le vpnedari v pismo ohaneea » naročilom.
Naslovi malih oglasov
se dobe odslej dalje tudi v
ekspozituri „ Jutra" Bežigrad
Tyrševa cesta 37. Prodajalna Raunacher,
ki sprejema tndi naročila za male oglase, inserate in druge zasebne in društvene objave.
Razprodaja
sadnega drevja
Večj« število visok odebel-nih in pritličnih jablan ter hrušk. prvovrstne po 10 Di® in drugovrstni« po 5 Din. Po že le-zniei najmanj 20 komadov odda-a Kmetijska družba v Ljubljani. Noti trs 3.	8780-6
Zaslužek
Kdor t A 4 » Mimika,
ol»č» m tmko b^ftmlo 50 par; ta naslov ali
Irfr« S Din. - Kdoir a a d I tasinžek. pa ta vsako bosedio 1 Din. ia dajanj« nadeva aH srn Kfro p« 5 Din. (3)
Novi
poflMnvVit predmeSI ze potrebe .Kup« so: gostilne, tasebraikt. hotelirji in ir-»ovcL. Originalni vzorci 4 Din. Azentom (i,njam) dobro plačr!« - provizija. ■iVo«, Dunajska cesta j6 1OS0-3
Katera gospodinja
•i n« želi originalnega amerikanskega sečnica pra h«, za v^e volt«. Din 1200 iva male. udobne obroke. Predvajamo neobvezno. — iJapira, Dunajska C. 36.
10151-6
Potite
b«iMMla 1 Dtn: ta da aulonrt »ii ta
fcfrv 6 Din. Dijaki, ki Išfteja inatrukcije, plačajo vsako beš*-d« 50 par; ta Šifro ali ta dajanj« naslova 3 Din (4)
Šofer, šola E. Čeh
tjtvv« 'Dunajska) cesta »L 36 Zahteva.]te prospekt
Službo dobi
Vsaka Onerda 50 (»r. ta da'an;f> naslova aH
ta «!fw> oa 8 Din. 0)
Dekle
pridno, čisto, »draro, nepokvarjeno sprejmem takoj za vsa msna dela in k malemu otroku, katera Ima veselje do kuhe. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
10106-1
Natakarico
»p-ejmem takoj. Naslov v •g;asme<m cwide!ku »Jutra« 10357-1
Spretne šivilje
(pomočnice) sprejme takoj B;"d<ni atelje tel lak. Ora dič-ie 10.	10383-1
Kuharice
lobarice. dekleta, prodajalke io vsakovrstno žensko dobr' zaposlenje v Beogradu. Informacije daje trro »Oe*KraI<. Beograd. Vaijna 6. Telefo-a 20-228.
7310-1
Službena mesta
n frek^ eint.no serijsko kavarno so predvidoma na razpolago Lastnoročno pisane ponudbe t navedbo razipolo^ljive kavnije naj »e dobavijo na oglas. oddelek »Jutra« t>od značko »Vijudmoet predevogo'«.
10396-1
Frizerko
pTVKrr*tino — proti! dob"! piači aprejime v stalno iiužbo M. (Jod nov. Tržič.
10377 1
Dekle
W sna nekoliko kuhati! »M »Brroi, dobi s-itižbo. Poizvs »e in-ed 2. im 4. aro N«-»i<rv | »ve ogUfa- oddeiek ».TuOra«.	10405-1
Krojaški pomočnik
dobi taboj s'užbo v Kranja, Glavni trg štev. 100 10418-1
Krojači
»iMmobni izdelovanj« kiTl-fekcijpkih hlač. dobe takoj NarioT t oglaenem i^Melku »Jutra«. 10117-1
tSri^ski pomočnik
mlad. dober delavec. doM stalno mesto z ve-o oskrbo v hiši. Predfro^t ma nekadilec Nastop po dogovoru. Ilko Petkovi č. bruv-iki mojster v Domžalah.
142-2-1
Gospodično
^iimmti^tvo, z znanj-em nemščine sprejmem kot prodajalko. Nekaj k.iv<rije za-žeijeno Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Trgo-vka«.
10439-1
Samostojna
kuharica
tu-di za druga hišne d-eia, dobi siu.žbo v posredovalnici v šeienburgovi ulici Jt. 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naro-Sa se Mf-t »Gos.podinjsJ;a pomočnic««.	10431-1
Brivskega
pomočnika
ntla^sa. dobrega hu bi
šruferja sprem e Krajnc Franc, Celje. G avai trg 18 10442-1
Frizerko
dr-b"o delavko sprejmem takoj. Naslov v og'asr.em oddelku »Jutra«. 10415-1
Usnjar, vajenca
z oskrbo sprejime Fran« (5 e b u 1 a r. uenjarna. Ig-Stmdenec.	10367-44
Dve deklici
z vso oskrbo, raze« obleke, sprejmem v a 6 e n j e strojnega pletenja. Prednost imajo absolventke meščanske ?ole. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bodočnost 22-2«. 10356-44
Trg. vajenca
k: se je že čez 1 Veto uSi3 a je moral isto p-^kTniti vsled zatvoritive trgovine a M kaj stičnega, s-pre.ime t«koj Janko Juričan. Pre vi-lifc.	10350-44
Učenko
k! bi imela doma stanovanj-«- in hrano, Sfirejmem takoj v špecerij. trgovino. Ponudbe n« oglas, odd-elek »Jutra« »od »Delavna«.
10409-44
Slui.be išče
Vsaka btatda 50 par; ia da'>nje nasio^a »Ji za Jifro pa 3 Oin. (2)
Vlad trg. pomočnik
sedaj prost. 5eli rr.i-st.o v maniifaikturad trgovi.ni kort praktika-oi. v svrho na daljne izobrazbe. Zaželj« na oskrba v hiši Priprav Ijen tudi nekaki plačati. — Cenjene poa'ldbe prosi! na or.us oddelek »Jutra« pixl značko »Praktilka.nt<.
8&1T-2
Zdravnik
e Štirinajstletno k opaiiščino praksit>, išče sezonsko na-meščemje v obiskovan em ko-pailrišču (toplicah). Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro »-Serija«.
s854-2
Vrtnar
mlad, samski, išče elotfbo. Nastopi latoko takoj ald pozneje. IzvežbaD j« v cvetl-ičnein m z-elonja d-Tiem vrtnarstvo ter vezanju. — Nastopi kjerkoli Naslor v oglas, »ddalk-j »Jutra«.
8772-2
Mesto gospodinje
a'i kako l-ažj-o	zaposlitev
iščem. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod šifro
>200«.	10299-2
G. Th. Rotman:
Vrtismrček in Šilonoska spet na delu
Zdaj sem bil Jaz tisti, ki sem se smejal. Zakaj, ko je drčal po mokri ograji, so se vse prefenice odtisnile na njegovem jopiču, tako da je imel najlepši progasti suknjič, ki si ga morete misliti. >Hoj, Mihec, vprašaj mater, morda ti kupi k temu Jopiču primerne hlače,< sem še zaklical za njim.
Boljše dekle
staro 17 l-et. išče mesto t fina o-bi-teljii — najraje k otrokom. Vajena je tudi del sobaric*. Ponudbe ua n.islor: Marija Potočnik, Zagreb. Smičiklasova 23.
10280-2
M anu fakturi st
z večletno prakso in do- R^no pohištvo in
bn-mi spričevalo, vojaščine	r
Radeburške plošče
za pekovske peči
garantfiTano pristne razpo-šdlja na vsako postaj-o franko fl. Vielheber. Ma ribor, Kopitarjeva ul-i-ca 8.
8S52-6
Zvočni kino-aparat
Erneman. oziroma Siemens-Tob'sklang. kompleten io malo rabljen, garantirano dobe.r poceni naprodaj. — Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«.	10434 6
prost, povsem za.nerijdv in verzirao v nastopu ter pro-
perilo
n zapuS&ine, ugodno na-
daj-i, sprejme službo. Po- j prodaj', prodaja "se bo nudbe na oglasni oddelek	četrtka dalje vsa-k
»Ju.t.ra« pod šifro »Prirna ■ dan od IS. do 19. ure na moč«.	10381-2 Karlovski cesti št. 15 —
pritličje, desno. 10455-6
Trg. pomočnica
želi namestitve v pekarni, delikat-esi ali špecerijski trgovini. Nastopi lahko 15. aprila ali 1. maja. — Ponudb- aa og'as.i i oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna •služba«.	10407-2
Otroški voziček
globck, dobro ohranjen ugodrno naprodaj v Šiški (Ljubljana VII), Jernej^va cesta S/L	8920-6
Trg., elektrotehn. in kletar, izvežban
nw5!fci. pnoei kakršnokoli stalno mesto v Ljubljani. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsestransko zanesljive.	10435-2
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ti da »nje naslova a.!i za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja pa vsaka beseda 50 par; w dajanje naslova ali z» Šifro pa 3 Din. (81
Knjigo
»IS« Frao als Ha us&rzt-iin c od Dr. Anina Fis-cher Dich-telnBa, poceni prodam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra10430-8
janiHMBMnunMMMM^
WS3SBa
V Mika beseda 1 Dia; ta dajanj« na-^-ovm aii ta Šifro pa S Dia. (10)
Avtomobile
najcenejše, nov« in stare, ter rezervne dele prodaja »Reoa.irlt«, Cesta na Rožnik 19.	8296-10
Chevrolet
4 «3., Š3iiris-ed«iž-en, odjprt, z nsnjato streho, ngo-dn-o naprodaj. Ponudbe na naslov: R. Šinkovec, Ljubljana, Tržaška c-esta 10/1.
10104-10
Lahko motor, kolo
znamke Wanderei, WSU. dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z označbo skrajne cene pod »Intakten« na oglasni oddel-ek »Jutra«.
10119 10
Kupim avto
šestsede-žno limu zi.no, do bro ohranj-en. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tafcoj plačam«. 10429-10
Oglasi trg. tnačaja p« 1 Dia beseda; ta dajanj« naslova aii u šifr« 6 Din. — Ogias-socialnega tnačaj* vsa ka beseda 50 par: ta ■iajanj« naaiova aJj ra Jifr« pa 8 Din. (1)
Rabljeno sesalko
za bencin, kupim. Ponudb« na ua6lov: Ivan Koražija. trgov ee. Rogaška Sla-tina.
10273-7
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupi A. M., Šma rti neka cesta 21.
10371-7
Prodam
K-
0?laM tr?. inačaja po 1 Dia beseda; za da janj« naslova aii ta šifr« 9 Din. — Oglasi socialnega mačaja vsa ka beseda SO par; sa dajanj« aa»lona ali ta šifro pa S Din. (6)
Uspenjačo
kompletno, sistem »Ble4-oherU. oca 3000 m dol žane, v popolnoma dobrem stanja, sposobno za raznovrstne ek spi oata ciij« — ugodno prodam. Vprašati j« naslov: Ivan Srebot-ajai. Sv. Peter v S. d.
8858-15
Ročna tiskarna
(Debego) 21 tisoč ta<p, 600 tračnic, poceni naprodaj v restavraciji »Union«.
10812-6
Lepotično
grmičevje
razne vrste (mah oni ja. Jasmin, flider, špansko kutno, Lonicera, spirea) i dr.') Veliko množino po zelo Dlzkl ceni prodam zaradi zmanjšanja drevesnice. Ivan Bizovi-čar, Ljubljana. Kollzel-ska jtllca 16. 10107-6
Reklamno desko in flobert
5 mm prodam. Naslov pave oglasne oddeiek J-utra.
10147-6
Vsaka beseda 1 Om, u lajanj« naslova ali ta Šifra pa B Dan. (16)
Kdo posodi 400 Din
pr-otd garanciji,	dobi čez
10 dni vrnjenih	600 Din.
Ponudbe prosim	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod šifro
»Nujno rabim«.	10363-16
Vlogo
Ljubljanske kreditne banke z vlogo do 17.000 Din kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kreditna«.	10365-16
IntabuiacijSo
na prvo mesto za fcnjiiice Celjske posojilnice, oziroma Ljudske posojilnice v Celju n u d 1 fotograf A. Cerne, Kragujevac.
10355-16
Cca 50.000 Din
se potrebuje za v^ogo v odlično rentabilno podjetje I. reda na rivieri. Denar v obliki ^otovin«. knjižice, garancijskega pisma bo nad vse vim« vložen — ugodno kritje, kratkoročni termin, visoke obresti. — Seriozna ponudniki naj takoj stavijo ponudbo pod šif^o »Hotei-indue-« na ogl. oddelek »Jutra«. 10395-16
Kdo mi posodi
500 Din? Vrnem jih 600! Ponudbe na oglas. o<Melek »Jutra« pod »Vrnitev«.
10406-16
Mesarja
z n*flrolelko kapitala, iščem kict fcooiipaaj^na. — Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Uspeh« 10412-16
ym . I
ali |
; Vsaka beseda 1 Din: j ta dajainj« oaslorva j u Str« pa S Din. (20) j
Enonadstroono hišo
v Kranja, pripravno za
gostilno aH restavracijo, prodam. Zraven hiše je 7000 kva«l. m-rttr-nv zemlje. Hiša j« nova. 1. 1931. zi-iana. iima 8 sob. spodaj vsi podkletena. Potzve se v oglasnem odd. »Jmt.ra«.
8954-20
Vila
dvoje stanovanj po 3 »obe s kopalnico se odda v najem (ali »eparatmo). Vprašati: Trafika Nebotičnik.
10321-20
Premogokop
prodam v bližina železniške proge Prabovo-Niš. — Količina premoga n eka j mili-jo™>v ton in jačine približno 5000 kalorij. Pogoji proti takojšnjemu plačilu 700.000 Din ter Din 500.000 na pozneje. — A. [vanovič. Novi Sad, Fu toški pu* 63.	10116-20
Naprodaj
v Ljubljani:
Vetfko Industrij, podjetje
z lastnim železniškim tipom. 9000 m1 zemljišča in ratnimi stavbami; Manjše tvorniško poslopje s stanovanjsko hišo in velikim vrtom; Moderna vila aa Mirjn t
velikim vrtom;
Večja stanovanjska hiša ▼
Sf>odnji Šiški: Nova vila za Bežigradom.
Nadalje več večjih m manjših stanovanjskih hiš. vil ter stavbnih parcel pod Tivolijem. ib Dunajski cesti in drugod Pojasnila daje Društvo posestnikov v Ljubljani. Sa,en d rova 6. 10320-20
Hiša ob Martinšici
10 metrov od morja. >b-stoječa iz 2 velikih sob, kabineta kuhinje, trg. o-kala in kleti, naprodaj ta 80.000 Din. Vselitev m k »j mogoča. Natančna pojasnila daje lastnica hiše Antonija Gačeša. Sušak — Brajdica..	1020020
Več stavbnih parcel
tik tramvajske postaje ob državni cesti prodam. — Vprašati v Dravljah št. 51 pri Ljubljani. 10376-20
Hišo
s S sobami, kuhinjo. kJe>t-jio, svinjakom, drvarnico ter okrog 2 orali z^-mije — njive in sado^osmika, pol ure od Pragerskega in SI. Bistrice v Leskovou šit. 30 takoj prodam za 45.000 Din v go-tovini. Pojasnila daje Franc J-ošt, Zgiornja Ložnica, pošta Žalec.
10362-20
Gozdno posestvo
40 oralov, v lepi legi, primerno za letovišče, naprodaj za 30.000 Din. Posestvo je pol nre oddaljeno od kolodvora. — Ponudbe na naslo-v: Anto-n Tramšek. Zgornja Poljska va.
10S(J1,-20
Vilo afi stanovanje v vili
s 4 sobami, pritikJi.nam, kopalnico in vrtom iščem. Prednost nova stavba. — Pomudbe na prfHjiruž. Juitra v Mariboru pod »St. 1711« 10437-20
• a j r>tx*t>da 1 Din. ta dajanje naslova ali «a ^fro pa 8 Din. C3o)
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje rafinerija dragih kovin, Ljubljana. Ilirska uiica fct. 36 — vhod ia Vido vda nske ceste, pn gostilni Možina.	70
Pohištvi
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (12)
Moderno pohištvo
no>vo, za trisobno stanovanj« takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10334-12
ommJtm
Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje na slova aii za šifro 5 Dii Oglasi socialnega tna 6aja v9*ka beseda 50 P»t; ta dajanje naslova ali ra šifro 5 Din. (18)
Črn plašč
dobro ohranjen, prodam po nizki ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutta«. 10364-13
lokali
! Vsaka beseda l Din. i ta dajanj« naslova ali i za šifro pa S Din. (19
Brivski lokal
v mestu na Gorenjskem oddam. Ponnd.be na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stolne stranke«. 10305-19
Bufet-vinotoč
prodam pod ngodnimi po-jroji ali oddam na raču-n. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bufet«.
1O103 19
Lokal s skladiščem
na Miklošičevi eesti takoj odda drogerija »Herme»«. Miklošičeva 30. 103S7-19
Mlekarno
aH vmotoč
na prometnem kraju prevzamem na račun. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa« 10446-19
V najem
Vaak* beseda 1 Din: ta dajanj« naslova ali ta ftifrn pa 5 Din. (IT)
Restavracija
v Vintgarju
nad Bledom se odda v najem najiboljšemu ponud niku. Samo pismene po nudbe na naslon: Ivo Lavri. Ljublja.na. Križec niška ahca 3. 10100-17
Gostilno
t temlijiščem in vrtom oddam po nizki ceni v najem proti prevzemu inventarja. Naslov v oglasnem ow,lJhi »Jutro c. 10382-17
Vrt
ob prometen eeeti t Ljmb
ljani vzamem v najem. —
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nuioo« 10699-17
Pridelki
j Vsak* Oeseda 1 Din ta dajanj« na«i«r» al
ta Šifro r« 6 Din. (33)
Naznanilo!
Na zalogi imam stalno
svežo zelenjavo
karMolo. salato vseh vrst in drugo. Zahtevajte ponudbe ali kličite telefon št. 34-58. B. Tober. Ljubljana. Vidovdanaka e. 6. — Cene brezkonkurenčne!
8909-33
Semenski krompir
gorenjski, beli »Oneida« in zgodnji »-Rožnik« dobavlja ugodni ceni Kmetijska okrajna zadruga v Kranju 8762-33
Orehe
nad 4 ▼ a vagona, tndi ▼
manjših količinah ugodno prodam. Ponudibe na oglas, oddrf-lek »Jutra« pod šifro »Orehd«.	8686-33
Veača beseda 1 Din; ta lajanj« Daniova aH ta Šifro pa S Din. (16)
Bukovo oglje
vflano, -ve< vagonov, ter deske 35 n 50 m/m ni. ki. več vagonev prodam. Vprašal Poštni predal St. 4. Sv. Pe-tor v Savinjski dolini.	8859-15
Sobe išče
Vtaka baseda SO par: ta dajanj« naalora ali ta iUro S Dia. (33-a)
Opremljeno sobo
t »redin-i mesta, s postrežbo, išče uradnik. Ponudbe s popisom sobe in navedbo cen« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Miren gospod«.	10411-23/a
Čedno sobico
i vso oskrbo, išče soliden gospod za prvi april — v bližini Tabora. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Stal-en«. 10448-23/a
Stanovanja
Vsaka beeeda 50 par, ta dajanj« naslova ali ta Šifro S Dia. (21-a)
Stanovanje
Ivo- ali trisobno. 1S č f čista stranka s 1. majem — najtaj« v eentrn. Po nudbe na oglasni idde.e-k »Jutra« pod značko »Ko rek tna stranka«. 8877 21/a
Dvosob. stanovanje
najraje » kopalnic-o. išče stranka 3 odraslih o-M-b. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« p>od značko »Maj ali junij«. 10374-21/a
V Zagrebu
je naprodaj v centru mesta, Jelafii-čev trg, velika gostilničarska in restavracijska obrt, dobro idoča. Promet znaša preko 20 vagonov vina, sli-vovke in likerjev na leto. Veliki, lepo urejeni prostori. Prostora je za neke iko stotin gostov, mešano občinstvo meščanstva in delavstva. Stanarina nizka, obrat siguren. Potrebna gotovina 250.000 Din; ostalo po dogovoru. Razlog prodaje je. ker je lastnik preobremenjen z drugimi podjetji. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb. IHca 9. pod »Br. 33540«.	3988
HALO !
HALO !
SLAVA GRIL
izdelava ta prodaja hig. predmetov, se je preselila z Rimske c. 2 v
Beethovnovo ulico St« 15, pritličje desno
kjer je odprla
KOZMETIČNI SALON
4046
Majhno stanovanje
sobe. kuhinj« in pritiklin, iščem v meeto ali predmestja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« f>od šifro »Z. M.«	10392 žl/a
Veliko stanovanje
3 sob in kabineta, v centru mesta, po zmerni ceni, za menjam za dvosobno s kopalnico. — Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Kopalnica«. 10390-31/a
Enosob. stanovanie
iščem s 1. ma;em. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10444-21 /a
/ fiJVf l/J
Vsaka beseda 1 Dtn. ' ta dajanj« naslova aH ! ta tifro pa 6 Dia. (31)
THsob. stanovanje
moderno, s kopalnic« za 700 Din oddam v vili v Šiški. Vprašati v trafiki
Nebotičnik.
10331-21
Enosob. stanovanje
z veliko kuhinjo in priti-kMna-mi oddam s 1. aprilom v Rutarjevi nlie-i 4.
10370-31
Stanovanje
oiwW>ječe is 3 »ob « kopalnico, t Ul. nadstropju v Dalmatinovi nllci oddam za avgust termin. — Stanovanje na razpolago tudi ie za majev termin. Mesečna najemnina 1200 Din. Vprašati v Da'mati-novi ulici 5.L 10373-21
Komfortno
stanovanje
S večjih ia 1 manjše sobe oddam z majem v Bolgarski ulici 25, pod kavarno »Viadukt«.	10420-21
Sobo odda
Opremljeno sobo
Sietio in s posebnim vbo dom. oddam s 1. aprilvm dvema preprostima oseba m« ali za k irskemu paro. Nasiov v oglasnem oddeku »Jura«.	10402-23
Opremljeno sobo
lepo. z razgledom na olioo in posebnim vbodom, v pritličju odda gospodu Žabkar. G-osposvetska ce sta 5.	10415-33
Prijazno sobo
po možnosti čimbolj v sredini mesta. najraje pri "amostojmi dami. išče go-spoi " i. aprilom. Cenj. ponudbe pod »Domačnost« na oglas, oddelek »Jutra«.
104011-23
Sobo
oddam S gospodoma ali 2 gospodičnama. Naslov po vt- og lasni oddelek Jutra.
10421-23
Vsaka beseda 50 par, m dajanj« naslova aii ta Srtro t Din. (23'i
Opremljeno sobo
separirano, cvent. dve, pri operi, » souporabo telefona, kopalnic-e io klavirja oddam.. Naslov r oglas, oddelka »Jutra«. 10336-33
Mirno sobo
oddam gospodu na weisori eesti 4, pritličje, levo.	10017-23
Dve sobi
lep« opremljen«, solnftnii ln separirani. t vbodom s stopnji š-ča. oddam stalnim in solidnim osebam v viii na Mirju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10283-33
Sobo
anlnčno fn čisto, s posebnim vbodom, el-ektriio in prebran-o ali brez iste odejam. Nasior v oglasnem oddelku »Jutra«. 1038023
Lepo sobo
s peseib. vhodom in triko oddam 1 ali 2 os« bama s hrano »li brez. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	10&S3-23
Sobo
r 1 aH 2 posteljama Se
kabinet
poceni oddam samo čet dan odsotni osebi. Poljanska cesta štev. 31/1.
10306-23
Lepo sobo
s souporabo kopa'nice, v bližini glavne pošte oddam gospodični. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 10385-23
Opremljeno sobo
čisto in separirano. oddam eni ali dvema osebama v 7/ibertovi ulici 33 — v bližini gorenjskega kolodvora.	10378 23
Sobo s štedilnikom
posebnim vbodom !n pritiklinami takoj iddam v Zg. Šiški, Kosovo polje št, 193.	1036823
Gospodu ali
gospodični
oddam lepo solnčno sobo s 1. aprilom, pod zelo usodnimi pogoii na Miklošičevi ee6ti 15/IV. desno.
10379 23
Sobo
8 separatnim vbedo-m hi električno razsvetljavo za ?50 Din mesečno oddam v Metelkovi ulici štev. 13.
10372-23
Sostanovalca
sprejanem z vso oskrbo v zračno sobo po nizki ceni v Florija neki alici 19/11, desmo.	104c?4-23
Čisto sobo
s poseb. vhodom in elektriko takoj oddam boljši ;n solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
10433-33
Dve osebi
sprejmem poceni na prvovrstno hrao-o vn na stanovanje v lepo sobo na najlepši točki. Naslov pove ogasni oadelek »Jutra«.
10432-23
Sobo
• poselim vh-odom takoj oddam boljšemu gospodu v Fiorijansiki ulica "št. 10T.
10433-23
Sostanovalko
sprejmem. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 10429 33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, ter z
1 ali 2 posteljama poceni oddam biru mitnice v Sp. Siškd. Cernetova 31-1 4 10143 3. 5
Solnčno sobo
» poseb. Vhodiom in elektriko, blizu Tabora oddam Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«.	10449-33
Sostanovalko in več sostanovalcev
sprejmem na Celovški i*
sij št. «1.
1045033
Opremljeno sobo
lepo im parketirano, poceni oddam s 1. aprilom goispodičmi ali gospe v Fio-rijanski ulici štev. žS/l.
10452-20
Vsaka beseda 2 Din: ta dajanje naslov* aii šifre pa 9 Din. (35)
Sk^enko
bondicko. mirno i« ne-
cmadc?ževane preteikloeti, srednjo, staro 20—38 let, želi v «vrho ženitve spoznati 29 let star Slo-veut«, državni uslužbenec v južni Srbiji. Prvenstvo imajo z znanjem srbohrv. jezika. Cenjene dopise s sliko na ogies. oddelek »Jutra« pod »Vardar«.	10K26-26
Gospodin
srednjih giodina, ivr^it, « braku razočaran, traži li-jepu, m;l-u, veselog značaja. ohi 16—20 godlna gospod j:cu. koja bi mi bila iskrona pritjateljica i pomočnica u mom podm« eču u Vjei»višt.vu. — Cijenjene ponudibe s a si" kom na ogl. oddelek »Jutra« fK>d »Sreča je mila«.	10427-25
Plašče za zdravnike
kemičarj«. brivce in obrtnike. jopiče za natakarje, mesarje in druge obrtj ter predpasnike za kuhinjo, dom in obrt. izdeluje Ha man. Mestna ug štev. 8.
7540-30
msssBM
(Hweda 1 I >10. 'a daja-nj« naslova aii 'a Šifro t>a 5 Din. (31)
Člane vseh posmrt. zavarovalnic
katerih poslovanje je bi3o ukinjeno, pozivamo, da se v njihovem lastnem interesu nemudoma zglase v pisarni »Solidarnosti« v Ljubljani. Aleksandrova e. št. 5. Za pismen odgovor priložite za 2 Din znamko 10287-31
Člani Hranilnega in posojil, konzorcija
v Ljubljani se opozarjajo na občni zbor. ki bo v četrtek 30. t. m. »b 19 V> v Gajevi ulici 9. 10400-31
Perica Je izgubila
od neke stranke jedil™ pri in šest se.rv«»tov. Pošten najditelj naj proti nagradi odda v oglasnem idoeikn »Jutra«.	10410 28
V«ata o««-<l» 1 Din. ta dajanj« naslova ali
u Šifro p» 5 Din (87
Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova alt n Šifro pa 8 Din. (28)
Vsaka beseda 1 Din: tn dajanj« oaslora aii
ta lifro pa 6 Din. (271
Plemenske kokoši
rodei and legborn petelini, vali-lna jajca, zaklopna gnezda vn piščanci za cvrli naprodaj. Nasiov v ogla«, oddelku »Jutra«. 10375-37
Mlad ovčar
s« je zatekel. Dobi se v Kap-teljs-ka ulica 7. podstrešje.	10SS5-27
Stroji
Lepo sobo
Opi-entl ieno, s souporahn kopalnice oddam v ce<ntm mesta. Naslov v og'«sn^m j oddelku »Jutra«. 10360-23
Sobico
»fcro*y) separirano. snterso-' sko. ta 1S0 Din oddam pri Taboru. Te'efon na razpolago. Na«'ov r oglasnem oddelku »Jutra«. 10889 23
Lepo, solnčno sobo
oddam na mirnem kraju stalnemu gospodu. Gruberjevo nabrežje &tev. 16.
10391-23
Opremljeno sobo
fi«to. mirno in solnčno. e posebnim vbodom ter elektriko -akoj oddam «o'idni osebi. — I:«totam sifirejmem
sostanovalko
event. z oskrbo. Star trg St. 28/m	ia%7-23
OnV^miieno sobo
t elektriko Wi hrane »h brez oddam v lidnv«ki stezi <V1I	10408 23
Vsaka bnsela 1 Din. ta dajanj« naslo-ra aH
ta Šifro tm ^ Din. (291
Pisarniške stroje
popravlja strokovnjak© in poceoi
Ivan Legat, LlubDana
Prešernova 44. Tel. 96-36-8&13-29
Vsaka beteda i Din: ta dajanj« nasiora aii ta Šifro pa 5 Din. (30)
Pozor, trgovci!
Ustanavljam 200 komisijskih zalog za prodajo čevljev z gumi podplati. Cene brez konkurence. Nlkakega rizika Kdor žel) katero prevze ti. naj sporoči na Ivan Prešern tovarna ftev-I1ev Kranj. 10192-30
Kozmetični salon
Slava Grli. Beethovnova 15
parter desno, nudi damam moderno nego obraz«.
10388 30
Zl' fca zapestna ura
je «lla izgubljena na trgu.
Ker mi je drag spomin, prosim i«ošten<-ga najditelja, da jo proti nagradi odda na naslov, ki ga po ve oglasni oddelek Jutra.
10398-28
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva uli"a §t. 5
Kurja očesa
Najboljše sredstvo prod
kurjim očesom »CHavšn« je mast
Dobite v lekarnah, dr^p«-rijab a-H naravnost ',z tvor-mce in glavn»«r« skladišč* Ouvajte se ponari-dbi ^
M. Krnja!
lekarnar — Sisak
tak
Specijelni entel oblek, ažuriranif, predtislc, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & MiKeš, Ljubljana
poleg hotela štrukel.
Vezenje raznovrstnih monogramov, perfla, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanja gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.	79
Iščemo periektnega
(Znschnefder)
Ponudbe naj vpošljejo samo gospodje z večletno prakso v konfekcijskih tovarnah na
tekstilna industrija d. d., Varaždin.
4041
Vaše zdravje, življenjska sreča, velike denarne žrtve
za vise od kvalitete. — Zahtevajte samo
»OLLA«!
Vaše zaupanje zasluži samo blago, čigar Kvaliteta je preizkušena in ki je že de-cenije poznano po vsem svetu.
za Ljubljano
IŠČE veliko industrijsko podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrijsko podjetje«.
4047
Objava
Uprava državnih monopola održače 10. maja 1933 god. u 11 časova L ofer-talnu licitaciju za nabavku 4 dizalice -transportera za izba civanje in gomilanje soli na solni nasip Šolane u Ulcinju.
Za uslove obratiti se Odeljenju Industrije L M. Br. 3461. 4053
Vsem, ki ste jo poznali, naznanjamo, da nam je dne 27. marca 1933 ob 10. dopoldne umrla mati, stara mati, tašča in teta, gospa
MARIJA TEKAUC
v visoki starosti 80 let.
Pogreb blagopokojne bo ▼ sredo, 29. marca 1933, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Maribor-Celje-Ljubljana, 28. 3. 1933
Hermina, hči; Otmar, Franc in Joža, sinovi, ter ostali sorodniki.
4066
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani.