Naročnina
Dnevna l»daja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedel|skn Izdalo celoletno vJugo-slavlf I 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVEMEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stoip. pelll-vrsla mali oglasi po 150 In Z D,večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v urednlikem delu vršilca po 10 Din □ Pri veilem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondellko ln dneve po prazniku
l/rednlitvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/111 Rokopisi »e ne vralajo. netranltlrana pisma se ne sprejemalo * Vreanlilva telefon St. 2050, upravntitva št. 232»
Političen lisi sta slovenski narod
Slovenci in Hrvatie
Hrvatje so zlasti v zadnjih treh generacijah imeli slabe, če ne najslabše politike. Sam Bog ve, kaj in kako bi bilo ž njimi, če bi imeli n. pr. usodo nas Slovencev, tako so jih pa rešili in držali pokonci bogastvo njih zemlje, številčna moč in pa ostanki one državnosti, ki so jo kljub vsem grehom in skokom svojih politikov vendarle obdržali še do prevrata. Pri teh, ki jih je nesreča postavila za politične voditelje Hrvatov, je enkrat prevladovalo frazerstvo, drugič oportunizem, a tretjič se je mešalo oboje in zato zaznamuje hrvatska politična zgodovina žal le preveč hujših ali lažjih porazov in neuspehov, katerih posledice je seveda nosilo vedno le tepeno hrvatsko ljudstvo.
Tudi te dni je šel mimo političnih zastopnikov večine Hrvatov važen zgodovinski trenutek Niso ga znali izkoristiti, temveč se opajajo zopet s frazami. To jc končno njih stvar, ker bodo nosili tudi sami posledice svoje politične nezrelosti in bodo hrvatskemu narodu račun dajali, a kar zanima nas Slovence, je to, da začenjajo kriviti za svoje neuspehe nas. Ze poprej smo bili večkrat deležni bolj ali manj neslanih izpadov enega ali drugega hrvatskega lista ali politika, vajeni prav številnih intrig proti našim življenjskim interesom, a zadnje dni se zaletava v naš in našo parlamentarno reprezentanco vse židovsko zagrebško časopisje, ki trenotno obvlada hrvatsko javnost. Krono tej gonji je postavil sedaj g. Predavec s svojimi nečuvenimi klevetami na dr. Korošca, ki jih morda Predav-čevi volivci res verjamejo, a na Slovenskem se jim bodo smejali še volivci gg. Puclja in Ureka.
Kako neupravičeni in krivični so ti hrvatski izpadi proti nam Slovencem, zlasti pa proti SLS, dokazuje prav vsa politična zgodovina zadnjih 30 let, kajti Slovenci smo stali prav z vso svojo skromno politično močjo vedno in ob vsaki priliki prvi na braniku za pravo hrvatskega naroda, celo tedaj, ko so »koalicije« in tudi nekatere druge hrvatske politične stranke prodajale Budimpešti za skledo leče vse, kar so zahtevali od njih Khuein, Tisze, Čuvaji ali Skerleczi. Ze za časa aneksijske krize so nastopili vsi avstrijski Jugoslovani na iniciativo in pod vodstvom SLS z vso odločnostjo za Hrvate in njih zahteve, a SLS sama se je ponovno izrekla za čim tesnejše sodelovanje s Hrvati in za spojitev slovenskih dežel s hrvatskimi v eno državno telo, seveda tedaj še v okviru monarhije. Ravno poslanci SLS so organizirali »Slovansko Unijo«, ki je vodila v parlamentu in v delegacijah divje borbe proti tedanjemu režimu zlasti na Hrvatskem in »Slovenec« je dne 9. aprila 1. 1909. odkrito zapisal: »Dr-žavnopravni ideal Hrvatov je tudi naš ideal«, dočim je srbsko - hrvatska koalicija že tedaj paktirala v Budimpešti z zatiralci Hrvatov.
In kdo se ne spominja silne borbe, ki jo fe vodila v parlamentu in v delegacijah ravno SLS proti zloglasni židovsko - madjarski agrarni banki v Bosni, ki je skušala zasužnjiti hrvatske Bosance židovskemu kapitalu. Čeprav se nas Slovencev vsa stvar ni tikala niti najmanje, je dne 4. junija 1. 1909. dr. Krek »kakor lev branil stališče Jugoslovanov«, kakor je zapisalo neko dunajsko vladno glasilo. Če bi tedaj Mladočehi in razni jugoslovanski liberalci vztrajali v borbi, ki jo je vodila za Hrvate SLS, bi utegnila imeti že tedaj da-lekosežne posledice za vso notranjo politiko monarhije, toda v največji bojni vihri so ji skočili v hrbet ravno očetje tistih, ki danes govorijo o protihrvatski politiki SLS.
Slično je bilo tudi pozneje za časa Cu-vajevega absolutizma. Ko je ta zadušil vse ustavne svoboščine na Hrvatskem in ni mogei tam odpreti nihče niti ust, je bila zopet SLS, ki je stopila na čelo boja za pravice Hrvatov. Politične organizacije dr. Korošca so na Štajerskem sklicale celo vrsto protestnih shodov proti zatiranju Hrvatov, a v parlamentu je uresničila SLS vse, kar je bilo le v njeni moči, da je razkrinkala in ožigosala divjanje madjarske oligarhije na Hrvatskem. To jc bilo spomladi 1. 1912., in tudi tedaj bi borba SLS gotovo rodila za Hrvate kolikor toliko uspehov, da se ni Pribičevičeva srbsko-hrvat ska koalicija za žive in mrtve pehala za bu-dimpeštansko milost in da ni njen zaupnik, grof Pejačevič, v delegacijah cclo — branii in zagovarjal protihrvatski režim ogrske vlade. Šele ko je SLS uvidela, da sc del hrvatskih politikov samih igra s hrvatskimi interesi, je stopila v tesnejše stike s Starčevičevo stranko prava ter skušala potom nje reaiizi
KDK otežhoCa pomirietife
v Pariz, 3. avgusta. (Tel. »Slov.«) V diplomatskih krogih povzroča položaj v Jugoslaviji, ki je nastal radi secesije hrvatskih poslancev, neko skrb, kateri daje izraza nocojšnji »Temps«, ki je večkrat inspiriran po Quai d'Orsayu. Ta list piše, da bi ta kriza, če se ne posreči pomirjenje v najkrajšem času,
utegnila resno ogrožati edinstvo Jugoslavije. S sklepi KDK v Zagrebu bi bila poravnava spora silno otežkočena, ker so ti sklepi nedvomno naperjeni proti politični in upravni moči srbskega elementa. Edino upanje je močna osebna avtoriteta in priljubljenost kralja v vseh delih države.
Cilii angleške zunanje politike
v London, 3. avg. (Tel. »Slov.«) V angleški gosposki zbornici je bila danes zunanjepolitična debata. Lord Parmoor je interpeliral vlado o položaju na Kitajskem in v Egiptu ter o Kellogovem paktu. Za vlado je odgovoril lord Salisbury, da zasleduje Anglija na Kitajskem brezdvonino iste cilje kakor Amerika. Anglija je bila med narodi vedno voditeljica, da bi pomagala Kitajski do carinske avtonomije. Vendar pa je Kitajska sedaj popolnoma razdvojena in ni sedaj nobene gotovosti, da bi mogla narodna vlada vršili kontrolo nad dvo-milijonskimi kitajskimi četami, ki so sedaj popolnoma razcepljene pod štirimi različnimi poveljniki. Glede Egipta je rekel Salisbury, da se Anglija ne vmešava v vladno obliko, ki sta si jo izbrala egiptovski kralj in narod. Gledo Kellogovega pakta je poudarjal potrebo, da se ustvari kak sistem za ohranitev svetovnega miru. V Kellogovem paktu se nahaja tudi ta bistveni del, da je neka meja, preko katere &vet ne sme iti po poti miru. Ta pakt ima tudi nadaljni bistveni del, da so defenzivne vojne dovoljene. Na tem nepopolnem svetu morajo biti defenzivne vojne še nadalje dovoljene. — Kolonijalni minister je zbornici sporočil, da odide prihodnji teden 10.000 angleških brezposelnih v Kanado. Na vse brezposelne rudar-
je se je razposlala okrožnica, v kateri jim ministrstvo navaja ugodnosti življenja v Kanadi. Prvih 10.000 delavcev bo uporabljenih za delo cb žetvi.
Zunanji minister Chamberlain je lahko obolel na pljučnem kataru, tako da se ni mogel udeležiti zadnje seje kabineta in poslanske zbornice. Vendar pa upa, da se bo mogel vsekakor udeležiti podpisa protivojnega pakta v Parizu in konference Društva narodov v Ženevi. — V dobro informiranih diplomatskih krogih se govori, da si angleška vlada odločno prizadeva, da bi prišlo do velike razorožitvene konference v Ženevi meseca februarja ali marca 1929, že zato, da bi mogla po njenih uspehih vplivati na bodočo volivno kampanjo v Angliji.
Rivera in Stresemann
odlikovana
v Berlin, 3. avg. (Tel. »Slov.«) K podpisu Kellovega pakta prideta v Pariz tudi španski diktator Primo de Rivera in nemški zunanji minister dr. Stresemann, ki bosta ob tej priliki, kot se zatrjuje v diplomatskih krogih, odlikovana z visokimi odlikovanji francoske častne legije.
Venizelos išče Turčijo
v Atene, 3. avgusta. (Tel. »Slov.«) Sedaj se priznava tudi v uradnih krogih, da je Venizelos v nekem svojem govoru izrazil željo, da bi se sestal s turškim zunanjim ministrom Tevfik Rudži bejem v svrho končnega sporazuma z Grško. Vlada je na vsak način odločena, če bo pri novih volitvah dobila zaupnico ljudstva, da bo uporabljala svojo moč za ustvaritev in ohranitev dobrega sporazuma z vsemi sosedi.
Dane« je potekel rok za vlaganje kandidatnih listin za volitve, ki se vrše 19. avgusta. V glavnem kandidirajo trije bloki, in sicer: republikanski z Venizelosoni na čelu, katerega podpirajo liberalci, republikanska unija Papa-nastasia in nacionalni demokrati Kondylisa. General Pangalos je postavil posebno republikansko listo in se trudi, da bi dobil zase vojaške kroge.
Calies gre iz politike
v Newyork, 3. avg. (Tel. >Slov.«) V ameriških listih izjavlja mehiški predsednik Cal-los, da brezpogojno odklanja podaljšanje svojega predsedništva ter da rajši hoče, da gre kot mirovni sodnik na farmo, da bi mogel tam v miru živeti
Mussoiini brani delavce
v Rim, 3. avg. (Tel. >Slov.«) Ker so se navzlic direktivam stranke v nekaterih italijanskih provincah še nadalje znižale delavske mezde, je poslal Mussoiini vsem prefektom okrožnico, v kateri prepoveduje za vse delavske kategorije vsako nadaljnje znižanje mezd z utemeljitvijo, da se delavcem ne morejo nalagati nobena nova bremena.
Nohllovci opisuleio pot
v Rim, 3. avgusta. (Tel. »Slov.«) Od No-bilove ekspedicije je radiotelegrafist Biaggi sedaj kot prvi objavil v »Tribuni« poročilo, v katerem zelo interesantno opisuje dogodke, vendar pa v njem ni nobenih novih podrobnosti. Dramatično opisuje, kako je našel mrtvega tovariša Pomella in kako so ga na ledu pokopali. Brezžični brzojav je bil pri padcu sicer nekoliko poškodovan, vendar pa ni bil razbit. Iz drogov »Italie« so napravili jambor za anteno in že po preteku ene ure je lahko sprejemal vesti, po osmih urah pa tudi že lahko oddajal. Severni medvedi nikakor niso bili tako nevarni, temveč še plašljivi. Enega je prepodila psica Titina z lajanjem, drugega je ustrelil Malmgreem z revolverjem, tretjega pa je prepodil Biaggi kar s kričanjem. Na ledu so ponesrečence predvsem zelo bolele oči in Cecioni je bil štiri dni skoro popolnoma slep.
Pollaki Sete v Ameriko
v Pariz, 3. avgusta. (Tel. »Slov.«) Danes sta na letališču Le Bourget startala navzlic neugodnim vremenskim poročilom poljska letalca Idzikowski in Kuballa, da poletita preko Atlantskega oceana v Newyork, za kar sta se pripravljala že dalj časa, in hočeta prehiteti start francoskega letalca Costesa. Njuno podjetje financira poljska vlada. Njun aparat je velike vrste, poljskega izdelka, z dvema kriloma in z motorjem za 650 HP ter s pripravo za brezžično brzojavljenje. Bencinski tank na letalu lahko služi v slučaju sile l-.ot plavalni pripomoček. Letalca upata, da bosta dosegla Newyork v 40 urah. Ob sedmih zjutraj sta zapustila francosko obalo v bližini morbihanskega zaliva.
rati misel slovensko-hrvatske politične skupnosti.
To je samo par bežnih reminiscenc za uho tistim ljudem v Zagrebu, ki danes pisarijo in govoričijo o protihrvatskih tendencah Slovencev, zlasti SLS. Nikoli v naši politični zgodovini ni storila politična reprezentanca Slovencev kakršnegakoli koraka proti Hrvatom. Z zgorajšnjimi par slučaji sem hotel nasprotno dokazati, da je šla ravno SLS v vseh važnih trenutkih in kadarkoli so bili Hrvatje v stiski, zanje v boj z vsem ognjem in z vsemi svojimi silami. Tudi po prevratu je bilo vsa prva leta naše prepričanje, da je v novi državi politična pot Slovcncev in Hrvatov ena in ista in smo na tej poti v našo škodo tudi dovolj dolgo vztrajali, toda v Moskvo, pod
posteljo, v ječo in na kolena pred PPZ pa Hrvatom nismo mogli več slediti.
Prepričan sem, da bodo našli Hrvatje tudi v bodoče, kljub vsem nasprotnim hujskanjem, v Slovencih vedno iskrene prijatelje in sobojevnike za pravico in resnico. Kakor doslej, tudi v bodoče gotovo ne bodo imeli Hrvatje povoda očitati Slovencem niti najmanjšega koraka proti sebi, toda na pota, po katerih jih je vodil poprej g. Radič in sedaj g. Pribičevič, jim pa nc moramo in jim tudi ne bomo sledili. Slovenci namreč nimamo in nikoli nismo imeli nobenega smisla ne za fra-zarjenje in ne za pustolovstva, zato se moremo sniti le pri pozitivnem konstruktivnem delu za resnične koristi ljudstva.
Fran Erjavec.
Uprava Jc v Kopitarjevi ul.it. G ^ Čekovni račun: Ljubljana Aten. 10.650 in JO.349 xa lnserate. Sarajevoit.7563, Zagreb it. 39.011. Vraga ln Dunaj it. 24.797
Še ena vladna kriza
v Bruselj, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Predsednik belgijskega parlamenta Brunet je podal deinisijo na svoje mesto in tudi odložil poslanski mandat. Povod do tega koraka je belgijska socialistična obstrukcija proti zakonu o vojaški reformi, zoper katerega bo socialistični klub, kakor je ponovno sklenil, glasoval. Brunet vztraja na demisiji kljub trudu, vladnih strank, da svoj odstop prekliče.
Še je upanje na Amundsena
v Moskva, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Voditelja Malyginove ekspedicije Wiese in Babuškin sta se vrnila v Moskvo, da poročata o dogodkih. Wiese pravi, da je prepričan, da je Amundse-nova skupina še pri življenju. Položaj Ale-ksandrijeve skupine je sicer težavnejši, a vendar ne brezupen.
Nov prerok zdravljenja raka
v Berlin, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Dr- Rudolf Liesike, ki je na institutu cesarja Viljema v Dahlemu pri Berlinu, objavlja svoja senzacionalna odkritja o identičnosti rastlinskega raka s človeškim in živalskim rakom. Skuša dokazati, da je rak tipična infekcijska bolezen. Posrečilo se mu je vzgojiti iz rastlinskega raka kulture, ki so pri miših povzročile nove tvorbe, nasprotno pa je s kulturo živalskega raka dosegel pri rastlinskem raku otekline.
Kaznjenci — raku na pomoč
v Pariz, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Iz Havane se poroča, da je državni odsek za javno zdravstvo soglasno sprejel nnčrt, kako naj se podpira raziskovanje raka. Po teh določbah bo sedaj dovoljeno, da bodo lahko vbrizgali osebam, obsojenim na smrt, če bodo v to privolile, rakove bacile. Taki kaznjenci bi ostali nato 12 let v opazovanju. Ce bodo po preteku te dobe ostali še pri življenju, bodo izpuščeni.
Drobne vesti
Pogajanja med Romunijo in Nemčijo.
Pred nekaterimi dnevi je bila nemški vladi izročena nota, v kateri se izraža prošnja, da se imenuje nemška komisija, ki naj bi stopila v stike z že imenovano romunsko dclegacijo v svrho obravnavanja vseh tekočih spornih vprašanj.
Kongres socialistične intcrnacionalo. Jutri, v nedeljo, se prične v Bruslju kongres socialistične delavske internacionale. V Bruslju se že dalje časa mudi posebna komisija, sesto-ječa iz prvakov posameznih držav, da se razporedi končni dnevni red socialističnega kongresa.
Kabel meti Prago in Budimpešto. Nova kabelska zveza med Prago in Budimpešto se bo tovorila še tekom tega meseca.
Sirska ustava. Kot najvažnejše točke sirske ustave predlaga komisija sirskega parlamenta za sestavo ustave sledeče: Republikansko državno obliko, mohainedansko vero, teritorialno nedeljivost in narodno neodvisnost, združitev z državami Libanon, Djebeldru, Aloui in Ten.
Courtney le rešen. Angleški letalec Courtney poroča brezžično, da je moral pristati na morju radi tega, ker se je vnel motor. Letalo je ostalo na vodi deset ur, preden so se letalci mogli rešiti, dočim so letalo morali prepustiti usodi.
Puceij in Urek sta drgnila dnevnice že za avgust
Na temelju zakona o tisku zahtevani, da na način, ki je po zakonu predpisan, objavite sledeči popravek Vašega poročila v št. 174 »Slovenca« z dne 2. avgusta 1928 v 3. stolpcu 1. strani pod naslovom »Puceij hi Urek sta dvignila dnevnice za avgust«:
Ni res, da je podpisani Ivan Puceij sprejel med prvimi dnevnice ne samo za julij, temveč tudi za avgust, res je marveč, da sem še le 19. julija dvignil dnevnice za julij in res je, da jih za avgust še nisem dvignil. Dvig dnevnic ni nikak dokaz, kako velika načelnost vodi Puclja in tovariše v tej njihovi borbi, res je marveč, da moja načelnost ni v nobeni zvezi z dnevnicami, ki po zakonu pripadajo vsakemu poslancu iz državno blagajne in torej nimajo nobene zveze s slučajnim režimom.
V Zagrebu, 2. avgusta 1928.
Ivan Puceij, J	nar, poslanec in minister n. r.
Parlament izglasoval novo zaupnico dr. Korošcu
Petelan se je skesal - Prazna obtožba proti dr. Korošcu - Parlament viharno pritrjuje dr Koroščevi obrambi - Nova vrsta zakonov v odsekih in skupščini — Najhitrejše in najuspešnejše delo parlamenta odkar obstdji ta država
r Belgrad 3- avg. (Tel. »Slov «) Danes je bila redna seja narodne skupščino, katero M se udeležili tudi zemljoradniki in socialist P e t e j a n , ki kljub odločitvi vodstva svoje stranke radi dnevnic prisostvujo sejam narodne skupščino. Takoj ob pnčetku seje so stavili pripombe k zapisniku Voja LazičinCeda Kokanovič, člana zemljoradmškcga kluba. Nato je skupščina prešla na dnevni red: na obtožbo proti g. dr. Korošcu kot ministru
za notranje zadeve.	. .	' . . , ..
O dr Korošce je vstal, da odgovarja na obtožbo, ter je izvajal: »Podatki, na katerih
temelji obtožba, ne odgovarjajo stvarnosti. Predlog obtožbe trdi: 1. da som kot minister za notranje stvari naročil velikim županom, da prepovejo javne shode v zaprtih prostorih in pod milim nebom na vsem ozemlju kraljevine, 2. da sem odredil, tla se aretirajo vsi, ki bodo sodelovali pri demonstracijah ali jih organizirali. Obe te dve trditvi ne odgovarjata resnici, ker sta bili izdani vsega skupaj samo dve odredbi, in sicer se glasi prva, naslovljena na velike župane dubrovniške, ljubljanske, karlovske, sarajevske in zagrebško oblasti- Shode z dnevnim redom, ki se nanašajo na znane izgrede v Italiji, bodisi pod milim nebom ali v zaprtih prostorih, brezpogojno prepovedati. Podpis: dr. Korošec, zaupno. Po-tem je bila izdana druga naredba, in sicer vsem velikim županom: V popolnjevanju včerajšnje zaupne brzojavke Vam naročamo, da do nadaljnje naredbe stražite* poslopja konzulatov in osobje ter da zaščitite varnost italijanskih podanikov ter njihovo imetje. Vse krivce po zakonu kaznovati in tako postopati, da sc deluje na vznemirjene pomirljivo. Svetujemo Vam, da stopite v stik z organizatorji demonstracij, da jih odvrnete od demonstracij ki rušijo ugled naše države. Treba je povedati vodstvu in organizatorjem demonstracij da bodo v slučaju organiziranja demo nstracij kazensko odgovorni tudi za ventuelne osebne in premoženjske škode, ki hi jih demonstranti storili tujim podanikom. Do nadaljnje naredbe prepovedati shode pod milim nebom in storiti vse, da sc ohrani red in mir. To velja za Črno goro in Srbijo, ker po volivnem zakonu za tc ni zakonske osnove.
Notranji minister nadalje govori o poni menu teh naredb in pravi, da razen teh dveh naredb drugih ni. Očividno pa je, da je odrejeno le toliko, da ne bi mogli delati tisti, ki bi hoteli organizirati in sodelovati v demonstracijah. Iz besedila se vidi, da o suspenziji zborovanj ne more biti govora. Prepoved se ni n anašala na vse kraje in na vse slučaje, ampak na posameznike in posamezne slučaje. Po mojem mnenju s svojo naredbo nisem zapustil tal zakonov ki so pri nas v veljavi. Država ima znkonske predpise, po katerih skrbi za red in mir To je v glavnem odvisno od notranjega ministrstva. V slučaju neredov dajejo zakoni in predpisi ministru pravico, da ukrene vse za vzdrževanje reda in miru, in sicer
po čl. 1. zakona o javni varnosti.
Minister g dr. Korošec pravi dalje, da ne more biti govora o kršitvi § 14. ustave, ki ima okvirni značaj in se mera spopolniti s podrobnimi predpisi, ki se morajo poeneje snreieti v smislu $ 148. ustave. V smislu iste so v veljavi stari zakoni, kakor avstrijski zakon iz leta 1867., hrvatski iz leta 1875., bosanski iz leta 1910., ki še veljajb. Minister je dolžan prepovedati zborovanja, ki so v nasprotju z zakonom, ki ogrožajo javno dobrobit m varnost Minister nadalje obrazloži smisel « 114. in § 128. ustave, daje imel pravico, nasloniti «e na te stare zakone o zborovanjih, ki veljajo na ozemlju naše države.
Po teh formalnostih govori minister o tem, kako so se vršile 25. maja
v Sihcniku demonstracije proti Italiji
in da «o demonstranti napravili na trgovinah škodo italijanskim podanikom in na vili ita-Hjanskega konzulata. 26. maja so se demonstracije vršile v Belgradu m Splitu 27. maja v Preku Hvaru, Dubrovniku in Zagrebu. Split je celo zahteval ojačenje orozništva m vojaško pomoč Radi takega položaja 27. maja so bila prepovedana vsa zborovanja, na katerih so bili na dnevnem redu govori o odnošajih nasproti Italiji, in sicer v mestih kjer so iteh-ianski konzulati ali agentje. To se,„ napravil v prepričanju da bi se prepreči e demonstra-— rije ki bf mogle imeti težke posledice za državo in za ljudstvo, ker z nasilji proti tujim podanikom izgubljajo demonstracije vsako moralno podlago, že prvi trije dnevi demonstracij so pokazali ^a, n si izključno dijaške in mladinske. Med demonstranti, ki so bili aretirani v Ljubljani', je bil samo en dijak. V Belgradu je bilo med ranjene, se s komunistov ozi-roml oseb ki so osumljeni kot komunisti. Te prepovedi so se razveljav.le 6. junija to je dva dni po zadnjih demonstracijah v Prilepu in Strum ci. Vidi sejore, da je obtožba neopravičena s formalne in stvarne strani. Zato prosim slavno skupscino, da blagovoli to ob
tožbo zavrniti in enostavno preiti na dnevni red.«
Tem« govoru dr. Korošca je sledil buren aplavz. Nato sta govorila zemljoradnika Lazic in Savliif ki sta govorila več o drugih zadevah kakor o predmetu obtožbe same. Nato se Te glasovalo. Za prost prehod na dnevni red je glasovalo 161 poslancev, to je proti ob-tožbi za obtožbo 5 poslancev, 4 lističi so bili prazni. Ta rezultat je skupsčina sprejela z bur-nim ploskanjem in ovacijami g. dr. Korošcu.
Obtožba proti dr. Periču
Nato se je prešlo na obtožbo proti g. dr. dr. Valter je prečital dolgo izjavo Pričevo, v
P e r i č u ki ga obtožuje, da je kot prosvetnikateri z dokumenti odgovarja na navedbe v
minister napravil razne nepravilnosti pri dr-obtožbi. Potem se je seja prekinila. Prihodnja minisit-r napi ^ __ _ .	^ vrgi jutri z nadaljevanjem dnevnega reda.
akcijski odbor z odseki ža organizacijo in administracijo, za domači in tuji tisk, za pravno in socialno pomoč, in dalje finančni odsek in kulturno-prosvetni odsek. Mnogi se čudijo temu, kaj bodo delali vsi ti odbori, za katerih uspešno delovanje je potrebna tudi neka oblast. Dejstvo je, da so s tem nezadovoljni tudi mnogi pristaši KDK, ker so pričakovali resnejših odločitev. Prihodnja seja KDK bo približno v dveh tednih.
Vsakdo mora računati z notranjo močjo SHS
e Trst, 3. avg. (Tel. Slov.) Današnji »Popo-lo di Trieste« ugotavlja v odgovoru »Slovencu«, da ni imel namena smešiti g. dr. Korošca. — Popoldanski »Piccolo« je objavil izpod peresa v tržaških krogih dobro znanega časnikarja Marka Druškoviča informativen članek o položaju, ki je nastal po sestavi dr. Koroščeve vlade. Po Druškovičevem mnenju je resolucija KDK v saboru javnost pomirila glede načrtov hrvatskih politikov. Kajti resolucija je sicer brez vsakega pomena. Hrvati so izjavili, da zahtevajo enakopravnost, nikakor pa ne ločitev od Srbije. Pašič je izrabil Pribičeviča proti Hrvatom, Radič je potem izdal hrvatsko stvar, samo da se ostrese Pribičeviča. Vzrok zla, ki tlači Hrvate, leži v strankarski ambiciji dezer-terjev in v izdajstvu, ne pa v državni podrejenosti in zapostavljanju hrvatskega naroda. S Vem, da je Pribičevič spravil v saboru boj na polje enakopravnosti, piše »Piccolo«, mu je v resnici vzel vso vsebino in v Belgradu si lahko manejo roke. Bodisi zaradi vladne odločnosti, bodisi zaradi Pribičevičevega strahu je sestanek v Zagrebu dal prav tistim, ki ne verjamejo v razkol Jugoslavije. Kdo naj še verjame v kampanjo proti plačevanju davkov, grožnjam z oboroženo vstajo?!
Dr. Trumbičeve špekula-ciie
—o—
Zakon o odvetnikih v načelu sprejet
r Belgrad, 3. avgusta. (Tel. »Slov.«) Danes je imel sejo plenum zakonodajnega odbora, na katerem je predsedoval dr. Hohnjec, tajnik pa je bil dr. Hodžar. V načelu je bil sprejet zakon o odvetnikih. V podrobnostih so razpravljali do tretjega poglavja ter je bil do tega poglavja sprejet predlog sekcije brez spremembe v načelu in v podrobnostih. V tem načrtu se predvideva pripravljalna doba za odvetnike na štiri leta. Razprava o zakonu se bo nadaljevala na prihodnji seji.
Zakon o državnih
črta. V ponedeljek se bo vršila druga seja. Na njej se bo končno formuliralo vse besedilo. V njem bodo tudi Hodžarjeve zahteve.
Novi zakoni na dnevnem
r Belgrad, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Sekcija zakonodajnega odbora je danes dopoldne razpravljala o zakonu o državnem pravdmstvu. Od pravosodnega ministrstva sta bila navzoča dr. Mahnek in dr. Kugler. Poslanec dr. Hodžar je stavil več predlogov zaradi zboljšanja zakonskega načrta. Načrt je bil deloma sprejet brez sprememb, deloma s spremembami v zmislu Hodžarjevih predlogov. Na Hodžarjevo zahtevo se je sprejelo v zakon, da se državni pravdniki imenujejo po razpisu. To se bo točno določilo v § 8 zakonskega načrta. § 9 govori o plačah in dokladah. Po Hodžarjevem predlogu se je določilo dalje, da bodo plače fn doklade take, da se bodo mogla mesta državnih pravdnikov zasesti res z najboljšimi pravdniki. K § 19 o premeščanjih In prehod,
r***	, . , tt - j*--	nrro 1 nn
nih naredbad je ar. nuuz,«. prcaw?B., --- --8 1 snravi v sklad z zakonom o sodnikih, zakonom o organizaciji sodišč in z odredbami uradnega zakona, ker je potrebno, da se odstranijo vsa nesoglasja in trdote iz zakonskem na-
r Belgrad, 3. avgusta. (Tel. »Slov.«) Da^ nes dopoldne je bila seja vlade, na kateri se je govorilo o zakonskih predlogih, ki se imajo sprejeti v tem zasedanju narodne skupščine. Na prvem mestu je zakon o dobrovoljcih, za kon o agrarni reformi v Dalmaciji in Bosni ter priprave za izvedbo davčnega zakona-.
Ni. Ve!, kralj
č Sarajevo, 3. avgusta. (Tel. »Slov,«) Davi je bil v avdienci pri kralju trgovinski minister dr. Spaho, katerega je kralj pridržal pri kosilu. Pozneje je dr. Spaho odpotoval v Sarajevo. Popoldne je bil pri kralju v avdienci dr. S r s k i č. Vesti o avdienci M a k s i m o -v i č a ne odgovarjajo resnici. Nj. Vel.' kralj je odpotoval z avtomobilom v spremstvu maršala dvora v Plevlje in se jutri vrača v Han Pijesak. Z njim potuje tudi dr. Voja Marinkovič.
Konec demonstracij SCDK
č Zagreb, 3. avgusta. (Tel. »Slov.«) Danes je bila seja kluba DKD. Na seji se je sporočilo, da sta člana Hrvatskega bloka dr. Ante Trumbič in dr. Ante P a v e 1 i č prosila za sprejem v HSS in s tem tudi v KDK. Njuni zahtevi se jc ugodilo. Nato so razpravljali o raznih vprašanjih ter je bila na koncu sprejeta resolucija, s katero se ustanavljata dva odbora: 1. poslovni odbor, ki bo imel vršiti vlogo predsedništva in vrhovnega foruma; 2.
6 Zagreb, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Vstop dr. Trumbiča in dr. Paveliča v KDK so že davno pričakovali. Dr.Trumbiču in Paveliču tudi ni nič drugega preostajalo, kakor da se priključita Pribičeviču in Radiču. V političnih krogih se ta čin tolmači kot čin obupancev, ki hočeta rešiti svoj mandat v mestu Zagrebu. Dvomi se c tem, ali bodo radičevci verjeli iskrenosti dr. Trumbiča in Paveliča, in je skoro gotovo, da ju ne bodo kandidirali v mestu Zagrebu, ker ima Stjepan Radič velike izkušnje z dr. Trum-bičem, ki je vstopil v Radičevo stranko takrat, ko je upal, da bo prišel na čelo Radičeve stranke. Tako je bilo tudi leta 1925 v času obznane, ko je Trumbič špekuliral s tem, da bo Radič ostal v zaporu in da bo tedaj on postal voditelj Hrvatov. V svojih računih pa se je prevaril, kar se bo gotovo zgodilo tudi sedaj.
Ves zagrebški tisk hvali KDK, dasi se v široki javnosti pojavlja nezadovoljstvo s ponovno sterilno politiko bojkotiranja parlamenta. Hrvatske mase so razočarane, ker ni bil proklamiran hrvatski sabor in ker ima glavno besedo zopet Pribičevič. Iz vrst radičevskih zastopnikov se čuje, da tudi oni sami ne vedo, kam bodo prišli s tako politiko. Radičevci se bojijo katastrofe Stjepana Radiča, ker bi v tem slučaju stranka razpadla. Za stanje Stjepana Radiča jo značilno, da je dunajski zdravnik dr. Ilostek, ki je bil danes v Zagrebu, po pregledu Radiča odrekel vsako obvestilo o njegovem stanju. Zato vlada v krogih KDK velika skrb. Sicer pa ima Radič temperaturo 37.6, žila bije 112—116. V vrstah KDK je neugodno vplivala tudi vest, da so zemljoradniki šli v narodno skupščino in da sodelujejo v tem parlamentu, ker se v tem vidi začetek opuščanja obstruk-cijske taktike s strani opozicije.
Polovične vožnje
r Belgrad, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Za 5. avgust je dovoljena orlovskemu odseku v Novem mestu polovična vožnja za orlovski nastop. — Za proslavo 450 letnice v Višnji gori je dovoljen udeležencem 50 odstotni popust na železnicah. — Istolako je dovoljen popust udeležencem otvoritve nove postaje Jevnica med Kresnicami in Lazami.
Žerjavova tolažba
č Zagreb, 3. avgusta. (Tel. »Slov.«) Kakor doznava Vaš dopisnik iz popolnoma zanesljivega vira, je dr. Žerjav naročil dr. Birsi, da na vsak način razširi vest, da se v SLS pripravlja razkol.
Amsterdamska olimpiada
Medtek na 400 metrov: prvi tek: 1. Bali iz Kanade v 48.6 sek, 2. Barbutti iz Amerike 2 m za njim, 3. Storch 1 in pol metra za njima. Drugi tek: 1. Buchner iz Magdeburga 48.6 sek., 2. Filipps iz Amerike 5 m za njim, 3. Rinkeliz Amerike. Končni tok: 1. Barbutti 47.8 sek.,'2. Bali iz Kanade 1 m za njim, 3. Buchner 1 in pol metra za njim.
Tek na 5000 m odločitev: 1. Ritola iz Finske 14 minut 38 sek., 2. Nurmi iz Finske 1 in pol metra za njim, 3. Wiede iz Švedske -2'ta za njim.
Narodni izdajalec -
ustreljen
e Trst, 3 .avg. (Tel. »Slov.«) Josip Cer. kvenik, obeinsfci čuvaj v Škocjanu, ki je nastopil poleg Milka Gombača pri škocjanskem procesu kot obtežilna priča iu je aretiral dijaka Vesela v Škocjanu, je bil snoči v Škocjanu ustreljen. V zvezi z novim dogodkom so bili danes aretirani Božo Race, akademik na trgovski univerzi v Trstu, svak učitelja Grgiča v Bazovici, ki je bil obsojen na najvišjo kazen 23 mesecev. Aretiran je bil tudi Racetov oče, nadalje Grgičev brat, ki ima tovarno za po-kalice v Bazovici, ter Dušan Šiškovič, trgovec v Herpeljih. Ustreljeni je bil miličnik, ki je pripadal 59. legiji.
Tukajšnji večerni listi opisujejo dogodek tako-le: Ko je Cerkvenik opravil službo, se je podal v Gombačevo gostilno. Tu je naletel na dva neznanca. Vprašal ju je, kdo sta. Tujca nista odgovorila, ampak sta nadaljevala raz>-govor z gostilničarjevo hčerko. Cerkvenik je odšel s kolesom proti domu. Ker je pot strma, je kolo peljal. Iz domače hiše mu je prihajal nasproti njegov 12 letni brat Anton. Kar planeta izza zidu dva človeka in večji ustreli proti Cerkveniku iz revolverja. Nato padejo še trije streli. Cerkvenik se je zgrudil na tla smrtno zadet. Danes sta si ogledala kraj nesreče poveljnih milice general Mozzoni in fašistov-ski tajnik. Pokojnikovo truplo leži na mrtvaškem odru na županstvu, stražijo ga štirje miličniki. Pogreb bo jutri.
{Politična belefinica
Naša dva popravka Prvi popravlja g. Ivan Pucelj. On priznava, da je dvignil dnevnice za julij, pravi pa, da jih še ni dvignil za avgust. Recimo, da ima g. Pucelj prav. Kaj potem? Naš očitek je šel za tem, da poslanci KDK pobirajo dnevnice, čeprav poslanske dolžnosti v parlamentu ne izvršujejo. KDK je 22. junija sklenila^ da ne gre v parlament, da zapusti skupščino, da nofie z njo imeti nobene zveze, da je ne prizna večl In iz blagajne listega parlamenta, ki ga ne prizna, v katerega nikoli ne bo šel, je gospod Pucelj po lastni izjavi še mesec dni po tem sklepu dvignil dnevnice. Kaj pa so dnevnic>2 Dnevnice niso poslančeva plača. To je samo odškodnina za stroške in trud pri izvrševanju poslanskih dolžnosti, zlasti za obiskovanje parlamentarnih sej. Kdor pa je sklenil, da v parlament več ne gre, se je v tem po naših pojmih tudi dnevnicam odrekel. Kajti: Kdor ne dela, naj ne je.
Drugi popravlja dr. Šalamun. On pravi, da ni res, kar jo res. Če bi ne bilo res, bi nas dr. Šalamun že zdavnaj tožil. Toda mi imamo priče in da imamo priče, to je znano tudi v Ptuju, kjer je dr. Šalamun doma in kjer je govoril, da je treba ustreliti tudi dr. Korošca.
Tak je pač zakon o popravkih, da bj danes kdo od nas lahko zahteval, da popravimo, da danes ni sobota in jutri ne bo nedelja. Toda resnica ostane kljub vsem popravkom resnica.
Razbor pri Slovenjgradcu. V nedeljo, dne 12. avgusta imamo pri nas šhod SLS po sveti maši. Kot govornika nastopita narodni poslanec g. Pušenjak in oblastni poslanci. Vabimo vse, da se udeležite tega shoda.
Belevodo pri Šoštanju. Na Velike mašo dan po sv. opravilu se bo vršil pri nas shod SLS, združen z občnim zborom tukajšnje krajevne organizacije SLS. Govorita nam poslanec g. Pušenjak in oblastni poslanec. Somišljeniki, vsi na shod!
Vransko. Krajevni odbor SLS na Vranskem najodločneje protestira proti nesramnemu pisarjenju SDS časopisja, zlasti »Jutra« zoper našega voditelja dr. Antona Korošca. Pridružujemo se akciji, da se iztrebi takšno časopisje iz javnosti. Kolikor je v naših močeh, hočemo podpirati naše časopisje in ščititi resnico in pravico, ki jo potvarjajo samostojni demokrati.	_
Dunajska vremenska napoved: Večjidel jasno, zmerno vroče. V južnih Alpah pozneje morda bolj oblačno.
Tržaška vremenska napoved: Nebo povečini jasno. Temperatura 23-33. Morje nekoliko nemirno.
Vzgoja „3utra"
v »Slovencu« št. 165/LVI ddto Ljubljana, nedelja 22.7.1928 ste na strani 6. dvosjolpn«
vrhu tretje in četrte kolone s polkrcpkim tiskom prinesli članek z naslovom: »Vzgoja Ju-srm ireije. m	j. ,;/, apljs1n Mkona o tisku objaviti naslednji popravek:
'»Ni resnTfno. da bi se bil ptujski odvetnik dr. Franjo Šalamun dne 20. junija 1928 iz-
razil na javnem trgu v IMuju'^ M bilo treba ustreliti
Nasprotno tega nisem nikdar reket.«	1
Vladni svetnik Franjo Zupnek:
Harodno-gospodarska uradnost železnice San. dolina-Kamnik-Kranj
Ta trasa pelje v celi svoji dolžini skozi Izrazito gozdnate pokrajine. Tako merijo gozdovi gornjegrajskega okraja 26.633 ha. Pašniki tega okraja, ki so pa večinoma že obra-ščeni, pa merijo 10.087 ha. Torej znaša z gozdom obraščena ploskev samo v gornjegraj-skem okraju 31.680 ha, če vzamemo samo polovico pašnikov obraščenih z gozdom, kar je pa po trditvi ondotnih gozdnih strokovnjakov še premalo.
Pri izvanredni rodovitnosti tamošnjih gozdnih tal, znaša glasom izjave gozdarskih izvedencev letni prirastek 6—8 da celo do ,10 cbm na ha. Iz tega sledi, da znaša letni prirastek Gornjegrajskega okraja povprečno najmanj 205.920 cbm lesa.
Ker zahteva prebivalstvo Mežiške doline nujnejšo železniško zvezo iz Mežice, Črne in Bistriške doline na Ljubno—Radmirje, ter cestno zvezo iz Koprivne v Mežiški dolini na Solčavo, bi se v slučaju izgraditve te trase in ceste obrnil ves prevoz lesa teh krajev, ki obsegajo circa 10.000 ha gozdov na projektirano železnico. Ta prirastek bi znašal okoli 65.000 cbm lesa na leto.
Ker prereže ta železnica v nadaljni poti od Tuhinja na Kamnik in Kranj vse gozdove Kamniškega okraja, katerega gozdovi imajo 117.935 ha površine, ter 4089 ha pašnikov. Ker so tudi v tem okraju pašniki deloma že obra-ščeni lahko računamo površino gozdov Kamniškega okraja na 19.900 ha. Ako se računa letni prirastek v teh gozdovih na 5 cbm, dobimo circa 99.500 cbm letnega prirastka.
Površina gozdov Kranjskega okraja, ki gravitirajo na to železnico, in sicer občine Predvor, Šenčur, Predoslje in Cerklje ter Jezerskega znašajo 14.500 ha. Prirastek je računati tu na 5 cbm pro ha na leto. Torej znaša skupni prirastek tega okraja 72.500 cbm na leto.
Iz tega je razvidno, da znaša letni prirastek na lesu, v tem od te trase prekoračenem teritoriju 442.900 cbm, kar bi dalo v slučaju, da računamo na vagon 20 cbm letno 22.142 vagonov, torej pri 300 delovnih dneli 74 vagonov na dan.
Na podlagi teh dejstev lahko ugotovimo, da je ta železnica že samo iz lastnega lesnega transporta rentabilna.
Za bodočnost naše industrije bo pa la proga naravnost vitalnega pomena, ker ista prereže v velikem delu svoje dolžine leži-f tgča visokovrednega premoga, ki se do sedaj niso mogla izkoriščati vsled pomanjkanja cenenega'' 'železniškega transporta.
Omeniti je tudi pojavljanje raznih drugih podzemeljskih zakladov, ki bodo skupno s premogom in lesom jamčili za stalne prometne dohodke železnici.
Za Mežiško dolino je najvažnejše izredno bogastvo na visokovredni svinčeni rudi. — Nič manj kot 12 svinčenih rudnikov je v obrabu oziroma čaka na ugoden in cenen železniški prevoz, da se zamore ta tako Oažna montanska industrija Slovenije v popolnem razmahu razviti.
Iz tega moremo sklepati, da se povzdigne v teh krajih vrednost zemljišč in zemljiške rente najmanj za 100%, dalje vrednost lesa, ker odpade na ta način v velikem delu drag cestni prevoz. Da se bo dvignila močna lesna industrija, pri kateri bo pridobilo prebivalstvo stalno delo in zaslužek, ki ga sedaj išče v prekomorskih deželah. Naravno je tudi, da bodo bogata premogovna ležišča priklicala k življenju močno montansko industrijo. Posebno je še pripomniti, da vsebuje prelog v teh ležiščih povprečno 1000 kalorij na en kilogram več kot trboveljski premog.
Turistika
Za povzdigo tujskega in turistovskega prometa v teh romantičnih gorskih pokrajinah bo ta železnica brezdvomno neprecenljive vrednosti. Kajti, omogočila bo mednarodnemu turistu najkrajši dostop v Logarsko dolino, Kamniško Bistrico, Kokrško sotesko in na gorske velikane Kamniških in Savinjskih planin. Nadalje bo ta železnica vezala tudi po najkrajši poti te pokrajine preko Kranja s Triglavskim pogorjem in Karavankami, na drugi strani pa preko Ljubljane in Kočevja z Gorskm Kotarom in divno našo jadransko rivijero.
Tranzitni promet
S to progo dobijo Češkoslovaška in Nemška Avstrija preko Želtvvega, Spodnjega Dravograda, Gornjega grada, Kamnika, Ljubljane in Kočevja najkrajšo in najcenejšo železniško zvezo na naše jadranske luke Sušak— Bakar—Kraljeviča.
Vsled tega bo ta proga poleg domačega prometa pritegnila na sebe tudi velik del tranzitnega prekomorskega prometa. Osobito bo pa tujski promet iz Nemčije, Češkoslovaške, Nemške Avstrije in Poljske pritegnjen po tej progi na naše s tako čudovitim južnim podnebjem oblagodarjeno Jadransko primor-je v vsej dolgi obali od Sušaka do Kotora in Ulčinja.
Varnost prometa
Ta železniška proga pelje od Šmartna ob Paki (Rečička vas (naprej od Okonine—Rad-mirja ob levem bregu Savinje po trdem terenu in nima do mostu čez Savinjo med Okoni-no in Radmirjem oziroma Ljubnem nikakega večjega objekta. Most čez Savinjo je manjšega obsega. Tudi premostitev Nevljice, Pšate, Kokre in Kokrice spadajo med male in srednje objekte. Premostitev Save se vrši na že obstoječem železnem mostu tržiške železnice pri Kranju iz že gori navedenih razlogov.
Edini večji objekt je predor pod Javor-šakom, ki veže Novo Štifto (Sv. Miklavž) v zgornji Savinjski dolini z Gornjim Tuhinjem v Tuhinjski dolini. Ta predor leži v ugodnejši geološki formaciji, kot pa predor Motriik— Trojane—Blagovica na trasi Polzela—Domžale, ki bi se morala že radi premogokopov v Motniški dolini izpeljati čez Motnik, ker bi drugače ne imela ta trasa nikakega tovornega prometa. Kajti v Črnem grabnu in Radomeljski dolini se ne pojavlja premog in je morala ravno radi tega Dunajska železniška stavbena direkcija projektirati progo Polzela—Domžale čez Motnik iu Blagovico. Tozadevni predor bi pa bil več kot 5 km dolg in bi ležal v lahko razpadajočih škriljavcih, kar je razvidno na od plazov odkritih delih pobočij pod in nad državno cesto v Črnem grabnu.
Dalje je proga Šmartno na Paki—Kamnik povsem krita proti topovskem ognju, osobito pa velja to za vhod in izhod predora Javor-šak med Novo Štifto in Zgornjim Tuhinjem, ki je povsem zavarovan tudi proti zračnim napadom.
Državnobrambeni ozir
Vsakdo, ki pozna terenske razmere na sedanji glavni prevozni progi južne železnice v Savski soteski Zidani most—Ljubljana, mora uvideti, da je ta 64 km dolga proga pri sedanjem jako dobro razvitem zračnem boju jako ogrožena od sovražnih bombnih aero-planov.
Vsled tega je nujno potrebno, da se zgradi v najkrajšem času iz Zagreba preko Krapi-ne, Rogaške Slatine, Grobena in Celja proti
ogroženi zapadni državni meji nova popolnoma varna radijalna proga čez Gornji grad, Kamnik in Kranj, ki bode tudi iz Maribora in Dravogradi lahko pristopna. Iz istega vzroka je tudi zgradba železnice iz Ljubna na Črno v Mežiški dolini, ter nove avtomobilne ceste iz Solčave na Koprivno v zgornji (zapadni) Mežiški dolini — ne samo iz gospodarskih ampak tudi iz vojno — varstvenih ozirov nujno potrebna.
Gradbeni stroški
Ta železnica je pretežno lahkega dolinskega značaja, ter je le v delu od Radmirja pri Ljubnem do Šmartna v Tuhinjski dolini srednjegorskega značaja z dostavkom, da ni razen mosta čez Savinjo in predora pod Ja-voršakom med Novo Štifto in Tuhinjem nobenega pomembnejšega stavbnega objekta,
I.	Odprta proga:
a)	Proga Šmartno ob Paki do Radmirja pri Ljubnem 17.5 km it 1,650 000 Din
28,800.000 Din
b)	Proga Radmirje do Šmartna izvzemši 4.5 km dolgi predor 15 km a 2,200.000 Din
33,000.000 Din
c)	Proga Šmartno—Kamnik 10 km a 1,650.000 Din...... 16,500.000 Din
d)	Proga Kamnik—Kranj 24 km a 1,320.000 Din...... 31,680.000 Din
Odprta proga skupno 66.5 km........ 110,055.000 Din
II.	Predor Javoršak
4.5 km h 11,000.000 Din . . 49,500.000 Din
Skupni stroški: 71 km........ 159,555.000 Din
III.	Stroški za načrte, trasiranje in koli-čenje in razne trasne ter revizijske komisije
1,445.000 Din
Celokupni stroški . . . 161,000.000 Din ali povprečno 2,267.000 Din na 1 km proge.
GRADBENI STROŠKI MEŽIŠKE PROGE.
V gradbenem oziru potrebno je razdeliti to progo na sledeče gradbene odseke:
1. Proga Prevalje—Mežica 7 km srednje lahka dolinska proga, 7 km a 1,650.000 Din
11,550.000 Din
2.	Proga Mežica—Črna do Tople srednja oorska proga, 11 km i 2,200.000 Din
24,200.000 Din
3.	Proga Topla—Bistra—-Ljubno izvzemši predor Travnik težka gorska proga, 17 km a 2,750.000 Din..... 46,750.000 Din
4.	Predor Travnik, 5 km a .1:1,000.000 Din
55,000.000 Din
Skupni stroški proge in predora 40 km
137,500.000 Din
Stroški za količenje, načrte in komisije
i,000.000 Din
Celokupni gradbeni stroški
138,500.000 Din
Poudariti je- da je ta cenilni proračun sestavlejn za prvovrstno progo, ter bi se stroški v velikem delu zmanjšali, če bi se gradila ta proga kot lokalna.
Pri tem pa poudarjam še posebno, da se je trasa Šmartno na Paki—Gornji grad—Kamnik podaljšala približno za 5 km vsled zahteve interesentov, da se ista izpelje skozi Gornji Tuhinj in Šmartno. To pa predvsem
ureime nafboilc prebavo, Cisti želodec In Črevo sigurno pa priletno, i omot v vsaki lekarni Din 4 —.
radi lažje eksploatacije premogovnih ležišč v Tuhinjski dolini.
Dostavljam, da bi se gradbeni stroški te proge znatno znižali, ako bi se ista gradila kot lokalna. Toda radi velike važnosti te železnice kot mednarodne transitne proge se je morala ista projektirati kot prvovrstna proga za brzovozni promet, ter odločno odsvetujem proti vsakem lokaliziranju iste.
Sklep
Železnica Šmartno na Paki—Gornji grad —Kamnik—Kranj ima povsem namen:
1.	Da zveze po najkrajši poti Savinjsko, Paško in Misljinsko dolino preko Gornjega grada in Kamnika s Sušakom na eni strani, na drugi strani pa preko Kranja z Gorenjsko in Poljansko dolino.
2.	Da odpre velike gozdove in rudninske zaklade Gornjegrajskega okraja, Mežiške, Tuhinjske, Bistriške in Kokriške doline, ter, da jih dovede po najkrajši poti do njih nabavnih trgovskih emporij.
3.	Da povzdigne te pokrajine v narodnogospodarskem kakor tudi v industrijskem oziru in da povzdigne vrednost zemlje, zemljiške rente in dohodkov prebivalstva.
4.	Da zveže po najkrajši poti vzhodne centre naše države s severozapadnimi in za-padnimi obmejnimi kraji, ter, da s tem poveča brambeno možnost naše ogrožene zapad-ne meje.
5.	Da dobijo Češkoslovaška, Nemška Avstrija, ter južna Nemčija preko Zeltwega, Dravograda, Kamnika in Ljubljane najkrajšo tranzitno progo na naše luke.
6.	Da pospeši in povzdigne tujski in tu-ristovski promet v Savinjskih in Kamniških planinah.	.
Zgradba proge Šmartno na Paki v Savinjski dolini—Gornji grad—Gornji Tuhinj—Kamnik—Kranj je iz narodno-gospodarskih in drža vovarnostnih ozirov nujno potrebna, in se naj radi mednarodnega značaja zgradi tudi za promet z brzovlaki.
Najcenejša in na i boljša je
sifonsko 99
SODA-VODA
SPARKLET"
z izvirno angleško
steklenico
»Gospod doktor, povejte mi za božjo voljo, ! kakšno bolezen imam!«
:>S tem si ne ubijajte glave. To se najbolj zanesljivo dožene pri raztelesenju.t
Po Južni Srbiji
(Dalje.)
Prvič sem pri tej cerkvici videl nekak asvon iz turške dobe. Plitev železen zvonec, prav malo podoben našim zvonovom. Boljšega niso smeli napraviti pod Turki. Tudi zvonikov niso imele te cerkve. Sedaj postavijo tu in tam k cerkvi preprost, navadno lesen zvonik, vendar so tudi ti še redki. V tej cerkvi sem tudi prvič videl darove, ki jih pravoslavni nosijo v cerkev. Deli obleke — največkrat sem videl kot dar nogavice — so obešeni v bližini podobe kakega svetnika.
Pravoslavni imajo razen gori omenjene cerkve še tri, toda nobena od njih ni velika. Skrite so vse na levem bregu Vardarja.
Neprijetno spominja na Turke tudi Kur-Šumli-han, poslopje, ki je bilo menda prvotno trgovsko skladišče, toda kasneje ječa. Tu so bile celice, kjer so jetnikom dajali le kruh in vodo skozi odprtino, in celice, kjer so jetnike zazidali. Skupna večja bivališča so me spominjala na ječe na Spielbergu nad Brnom. Imel je Kuršumli-han tudi približno enako vlogo v Macedoniji. Sedaj popravljajo to poslopje. Namenili so ga za muzej ter so tudi že nanesli na dvorišče nekaj najdenih rimskih sarkofagov in spominskih plošč- Predno bo iz tega dober muzej bo še precej Vardarja steklo. Vhod v to staro poslopje je bil na vse strani zaprt, toda moj spremljevalec je našel pota, da sva se splaziia v notranjosi.
Lepše kažejo turško preteklost inošeje. Nisem štel, koliko je v Skoplju še džamij, tudi nisem našel tega nikjer točno zapisane-
ga, na vsak način pa še prav lepo število vitkih minaretov oznanja turško preteklost. — Ogledal sem si Sultan Murat džamijo, ki je sedaj poglavitna, muftijska džamija. Uslužno naju je peljal muslimanski cerkveni uslužbenec, da sva si ogledala notranjost. Včasih je menda moral vsak sezuti čevlje, toda bal se je pa mož le, da ne bi preveč stopala po preprogah, ki so — vsaj nekatere — velike vrednosti. Ko nama je razložil, kaj pomenijo razni napisi, je naju popeljal tudi na nekak kor, kjer je prostor za ženske. Poleg džamije so grobovi odličnih Turkov. Naj so tudi spomeniki malo monotoni, ker imajo le napise brez kipov, vendar napravijo okrašene marmornate plošče lep vtis. Druga turška pokopališča so sedaj precej zanemarjena. Ni jih namreč lahko držati v lepem redu, ker zavzemajo velikanski prostor okrog mesta. Nikdar Turki svojega mrtveca ne prekopljejo, prav vsak ima svoj grob. Ker ima vsak grob svojo kamenito po koncu stoječo ploščo — večinoma zelo preprosto — izgleda tako pokopališče res kot groblja. Z našimi katoliškimi pokopališči se nikakor ne dajo primerjati Ta pokopališča so navadno tudi ovira za razvoj mesta, ker v njegovi neposredni bližini zavzemajo ogromen prostor- Četudi je malo nehumano, da so Grki v Solunu n. pr. turško pokopališče kar zazidali s hišami, vendar je iz goraj označenih razmer lahko umljivo. V bližini neke džamije sva videla tudi grob nekega turškega svetnika. V sobo. kjer je prirejen grob, »e more pogledati skozi okno.
V Skoplju je nekako središče vseh muslimanov Južne Srbije. Sicer se Turki močno izseljujejo v Malo Azijo, vendar bo še ostalo
veliko tega naroda v naši drŽavi. Poleg Turkov je pa tudi večina Albancev muslimanska. Za vse te je ustanovila država v Skoplju višje učilišče, medreso. Popoldne sva z vodnikom ki je z direktorjem medrese znan, ogledala prostore šole in konvikta. G. direktor nama je z veliko prijaznostjo razkazal vse prostore in razložil uredbo tega vzgajališča. Direktor je Bosanec, evropejsko izobražen mož. Poleg vodstvenih poslov poučuje 011 v prvi vrsti arabščino. Za pouk služijo poleg drugega čitanke, ki so jih izdali jezuitje v Beyrutu. Me-dresa je po svojem sedanjem učnem načrtu realna gimnazija, kjer pa se poučuje potem tudi koran in kar mora sicer znati muslimanski hodža. Gojencev je sedaj 130 iz vseh strani naše države razen iz Bosne in Hercegovine. Vzdržuje jih večinoma država, ki plačuje za vsakega dijaka 600 Din. Nekaj je tudi nešti-pendistov. Število gojencev bo zelo narastlo, ker so.sedaj šele trije razredi. Urejen je ta konvikt čisto moderno in šolski kabineti bolje opremljeni kot na gimnaziji. Gojenci — upa država — bodo postali dobri jugoslovanski državljani.
Zvečer sem šel poslušat albansko pridigo v katoliško cerkev. Katoličani imajo namreč prav čedno cerkvico ob glavni skopljanski cesti. V mestu samem je malo čez tisoč katoličanov, toda župnija, ki jo upravljajo očetje jezuitje sega daleč po skopljanski oblasti. Večina katoličanov v Skoplju so Albanci. Služba božja je zato v srbohrvatskem in albanskem jeziku. Šel sem torej poslušat pridigo p. Za-driene, pa razumel seveda tudi besedice nisem. Nič zato! Želel sem slišati to govorico in reči moram, da je blagoglasna.
Albancev je v Skoplju precej, še več pa v okolici. To ljudstvo je po svoji večini odpadlo pod turškim pritiskom od krščanstva. Okrog 65 odstotkov jih je pomuslimanjeuih. Četudi so kulturno zaostali, vendar so s pomočjo Turkov izpodrivali vztrajno krščanske Slovane in osvojili nešteto slovanskih vasi. Največje izgube so utrpeli Slovani v Metohiji po izselitvi tisočev družin, ki so bežale iz Peči in okolice v Vojvodino iu druge severne kraje. Na njih mesta so prišli Albanci. Pa tudi drugod se je ta pritisk silno poznal. Marsikatera slovanska vas je postala albanska deloma po nasilju deloma po akomodaciji. Zanimivo je, da so Albanci prestopili v Mohamedovo vero ne samo po invaziji Turke v, ampak tudi kasneje. Mnoge vali so odpadle še-le pred sto leti. Da še sedaj so slučaji, da je v hiši oče še kristjan, sin pa musliman. Ti slučaji so pač redki, pripovedovali pa so mi jih kot resnične. S temi prestopi v zvezi je pojav tako zvanih eramanov, nekakih kriptokatolikov. Na zunaj so muslimani, otroke pa kršcujejo. Časte tudi Mater božjo ter hodijo na krščanska božja pota. Rod za rodom seveda bolj izgublja spomin, da so bili predniki kristjani in postanejo sčasoma trdni muslimani. Krščanstva se pač ne da pred svetom tajiti- Vseh laramanov (pisani, ker so na zunaj drugače in znotraj drugače) bi bilo — tako cenijo do 15-000. Bivajo na severni strani Skoplja, Črne gore in proti Prizrenu. V skopljanskem cerkvenem listu sem bral, da je celo slučaj, da hodža, ki kliče muslimane k molitvi sam potem moli rožni venec.
(Dalje.)
J^Ca
a) je novega
KOLEDAR
Sobota, 4. avgusta. Dominik, Janez Vian-ney, Agabij, Protazij.
ZGODOVINSKI DNEVI
4. avgusta: 1921 je narodna skupščina razveljavila vse komunistične mandate. — 1910 je bil kardinal Sarto izvoljen za papeža z imenom Pij X. — 1914 je Anglija napovedala Turčiji voino. — 1890 je umrl hrvatski pesnik Ivan Mažuranič. — 1792 se je rodil angleški pesnik P. Shelley. — 1846 se je rodil norveški kipar S. Sinding. — 1S75 je umrl pisatelj H. Ch. Andersen. — 1912 se je ua Vršiču otvoril Dom SPD.
k Otvoritev postaje Jevnica. Kakor smo fe poročali, se vrši otvoritev novega postajališča v Jevnici dne 5. avgusta. Vlak odhaja iz Ljubljane ob 2.10. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja, toda le pod pogojem, ako ima dotičnik potrdilo pripravljalnega odbora, da se je otvoritve res udeležil.
*	Na Sv. Višarjc se odpelje danes zjutraj ob 7.30 z glavnega kolodvora 800 romarjev in romaric pod vodstvom SKŽZ. Posebni vlak se vrne v Ljubljano jutri, 5. avgusta ob 5.18 popoldne.
★	Ivan Milčinov pobegnil v Italijo? Neki Zagrebčan, ki se je v četrtek vrnil iz Kranjske gore, pripoveduje, da sta dva turista nedavno hodila po obmejnih gorah, kaki dve uri daleč od Kranjske gore. 2e v bližini italijanske meje sta zapazila visokega človeka, oblečenega v popolnoma novo turistovsko obleko z vsemi turistovskimi potrebščinami. V njegovem spremstvu je bil drug manjši človek, oblečen v navadno, že obrabljeno obleko, kot kak gorski vodnik. Oba turista sta se spomnila na obraz organizatorja atentata na načelnika Laziča Ivana Milčinova, čigar slika je bila priobčena v časopisih, in sta spoznala v visokem turistu Milčinova. Pričela sta iti polagoma za njima. Ko sta ona dva videla, da jih ta dva zasledujeta, sta naglo pobegnila. Zasledovalca sta nekaj časa tekla za njima, kmalu pa sta izgubila sled, nakar sta odšla do orožniške postaje in tam povedala, koga sta videla v planinah. Tudi orožniki so se takoj podali na zasledovanje, toda bilo je zaman. Milčinov je najbrž že izginil za varno italijansko mejo.
k Pretresljiv prizor na železniški progi blizu Zagreba. V četrtek med 5 in 6 zjutraj je bil nadzornik proge med mestom Susedom iu Zaprešičem Josip Jugovič priča groznemu prizoru. Opazil je, kako se je neki mož vlegel na tir tako, da bi mu vlak odsekal glavo. Jugovič je takoj stekel k njemu, da bi ga rešil, toda zagrebški vlak ga je prehitel in ko je prišel k moškemu, je že zapazil njegovo glavo, ki se je trkljala med tračnicami. Človek brez glave se je nenadoma dvignil, iz vratu pa se mu je pognal curek krvi do dva metra visoko. Ko je vstal, je napravil korak ter se takoj nato zvrnil vznak v jarek poleg tračnic. Jugovič ie ves prestrašen obvestil o samoumoru poveljnika orožniške postaje v Vrapču Imbra Totha. Ta je na podlagi dokumentov, ki so jih našli v žepu samomorilca, ugotovil, da je sa-. momorilec identičen z 42 letnim elektrotehnikom Josipom Schonnerjem, rojenim v Krškem. Samomorilec je imel s seboj tudi neki zagrebški časopis, kjer je opisana neka lju-ba\na žaloigra v Mostarju. Naslov članka je Schonner označil s pšico. Iz tega in iz nekih zapiskov, najdenih pri njem, sklepajo, da gre tu za samoumor zaradi družinskih razmer ali zaradi nesrečne ljubezni. Oblasti bodo ta precej zagonetni slučaj še preiskale.
★ Razpisane poštne službe. Razpisana je služba pogodbenega poštarja v Golniku (V-2). Jamčevina 400 Din. Letni prejemki: redna plača 3000 Din, doldada 1500 Din, za brzojav in telefon 360 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 364 Din, za prenašanje pošte 6570 Din, za selsko dostavo 6132 Din. — Pogodbena pošta Vratišinec (IV-2). Jamčevina 600 Din. Letni prejemki: redna plača 4800 Din, doklada 2400 Din, za prenašanje pošte 1200 Din. — Kotoriba. Jamčevina 1200 Din. Letni prejemki: redna plača 13.800 Din, doklada 6900 Din, za telegraf in telefon 360 Din, za prenašanje pošte 3000 Din. — Cirkovci (III-2). Jamčevina 800 Din. Letni prejemki: redna plača 6600 Din, doklada 3300 Din, za prenašanje pošte 2000 Din, za selsko dostavo 2106 Din. - ProŠDje s prilogami naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 15. avgusta 1928.
•k Prvi jugoslovanski parnik na potu v Argentino. V četrtek ob 6 popoldne je krenil g Sušaka v Južno Ameriko naš trgovski parnik zlirada«, last »Atlantske paroplovne dražbe Ivo Račič«. Je to prvi jugoslovanski parnik, ki pluje neposredno v Argentino. Promet med našimi pristanišči in Južno Ameriko se bo vršil redno vsaka dva meseca. Umevno je, da je bil prvi odhod parnika »Izrade« na daljno pot združen s primerno slovesnostjo. Za vzpostavitev te proge imajo predvsem mnogo zaslug naši južnoameriški rojaki.
•k Huda nesreča, v cirkusu »Kludskf« r Zagrebu V cirkusu Kludsky. ki gostuje zadnje dni v Zagrebu, se je pripetila v četrtek popoldne huda nesreča. Dreserja divjih zveri
Oskarja Mirova je napadel divji afriški bik, ga nabodel z rogovi iu ga težko poškodoval. Mirova so vsega razmesarjenega prepeljali v bolnico, kjer bo moral prestati operacijo.
★	60 leten starček — defravdant. V Osije-ku je 60 letni uradni sluga Nikola Radonič poneveril 2500 Din, ki bi jih moral nesti na pošto. Za njim je izdana tiralica. Da šestdeset-letni starček, ki je bil vse življenje pošten in ki bi moral kmalu v pokoj, napravi kaj takega, je dovolj žalostno znamenje našega časa. Za 2500 Din je mož žrtvoval svojo pokojnino in »vojo čast.
*	Spopail s tihotapci. Blizu Sušaka je hotelo v četrtek zjutraj priti na našo stran več italijanskih tihotapcev. Italijanski finančni stražniki so streljali za njimi in enega ranili. Enemu se je posrečilo pobegniti na naše ozemlje, kjer je bil aretiran. Naše finančne oblasti o tem nočejo dati še nikakih podatkov.
-k Gasilska slavnost v Št. Vidu. Jutri v nedeljo se vrši v Št. Vidu nad Ljubljano proslava štiridesetletnice tamkajšnjega gasilnega društva. S proslavo je združena tudi velika gasilska vaja Savske gasilske župe. Vaja prične ob 3 popoldne. Po gasilski vaji se vrši v Ljudskem domu velika ljudska veselica. Prav gotovo je, da gasilci zaslužijo pozornost občinstva in je želeti, da bi njihova prireditev lepo uspela.
■k Kdor se hoče navžiti svežega zraka ob lepem razgledu po celi Dolenjski, naj pohiti v nedeljo v Višnjogoro, kjer si bo lahko ogledal podzemski rov, ki veže stari grad z mestom. Višnjegorci bodo ob tej priliki postregli do-šlim gostom z dobro jedačo in pijačo, katero si bo lahko vsak privoščil iz originalne polževe lupine.
* S kamnom so ga ubili. V bližini Sibe-nika so počakali kmeta Petra Zagorca v zasedi trije kmetje iz dalmatinskega Zagorja in ga s kamnom hudo ranili v trebuh. Zagorca so v šibeniški bolnici operirali, vendar pa je kmalu nato umrl.
■k Pri lenivosti črev, kataru v želodcu in črevih, steklini v noiranjosti debelega črevesa, nagnenju k vnetju slepiča odstranja naravna »Franz-Joset« grenčica naglo vsako zasta-janje v organih spodnjega telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnicah dokazujejo, da raba »Franz-Jose!< vode izborno urejuje delovanje črev. Dobiva se v lekarnah, drogeiijah iu špecerijskih trgovinah.
★ Vred želodčni in v črevesu ozdravite lahko z Radeusko mineralno vodo. Pijte dnevno po tri čaše prekuhane in zopet ohlajene vode.
tudi s petjem in simboličnimi vajami otroci iz Gladbecka pod vodstvom g. Tensunderna, kateri spremlja mladino na poti v domovino. Vljudno vabimo Jeseničane k tej prireditvi in Ljubljančane k sprejemu v Ljubljani.
O Smrt v vodi. Na »Špici« se je včeraj popoldne pripetil žalosten smrten slučaj. Nekako ob tričetrt na štiri se je prišla kopat v Ljubljanico 17 letna krojaška učenk« Rozalija K r i ž ni a n, hčerka delavca pri Naglasu, Josipa Križmana, stanujoča v Švabičevi ulici 1. Deklica se je podala v vodo. Prišla pa je le do kolen, ko je obupno krilmila in nezavestna padla v vodo. Takoj so jo navzoči plavači potegnili iz vode k bregu iai jo poskušali obuditi z umetnim dihanjem. Toda ves trud je bil zaman, kajti deklica se iz nezavesti ni zbudila. Tovarnar Henrik Franzl in tesarski mojster Martine sta takoj obvestila o slučaju rešilno postajo, ki je poslala na lice mesta rešilni avto. Med vožnjo v bolnico pa je deklica izdihnila, nakar je rešilni avto prepeljal deklico v vežo Mestnega doma, kjer se je vršil komisionelni ogled. Policijsko komisijo sta tvorila zdravnik dr. Avramovič in uradnik Mislej. Komisija je ugotovila, da je deklico zadela v vodi kap, nakar se je onesveščena zgrudila v vodo. Na odredbo zdravnika dr. Avramoviča so truplo deklice prepeljali na njen dom. Rajna Rozalija je bila navdušena iu požrtvovalna članica trnovskega orliškega odseka, zato jo bodo zelo pogrešali. Svetila ji večna luč!
0 Dvanajstletni tatič. O Lovrenčku K. iz Spodnje Šiške so časopisi že večkrat pisali, da je kljub svojim 12 letom zelo nagnjen k tatvini. Fantiček ukrade vse, kar le more. Pred kakimi štirinajstimi dnevi je v Retečak brskal po obleki kopalcev in nekemu uradniku ukradel nekaj denarja. Tatu je policija šele sedaj izsledila in Lovrenčka aretirala. Lo-vrenček je moral v zapor in ljudje, ki so imeli včeraj opravek na policiji, so slišali njegov obupni jok v policijskem zaporu. Končno se je deček pomiril in zaspal. Izročili ga bodo staršem.
© Mlad vlomilec in njegov brat. V noči na petek je bil izvršen v stanovanje kamnoseka Dominika Battelino vlom. Vlomilec je odnesel nikelnasto uro, dežnik, par moških čevljev, več ključev, klešče in celo okno. Vse stvari so skupaj vredne okrog 500 Din. Zjutraj, ob tričetrt na osem, pa se je zglasil pri Battelinu neki Karel S., ki je vse te stvari prinesel nazaj. Povedal je, da je našel stvari pri svojem mlajšem bratu Francetu, ki je ponoči vlomil pri njem. Vlomilec je povedal svojemu bratu o vlomu, nakar mu je ta stvari odvzel in jih vrnil lastniku. Policija je tatinskega Franceta seveda aretirala in sedaj preiskuje, če je ta zakrivil tudi še kako drugo tatvino.
© Razstava ročnih del tečajnikov naraščaja Rdečega križa se vrši danes popoldne na obrtni šoli v pritličju, desno, soba 6.
nega stanu. Na podlagi raznih okolnosti se domnev ; va, da ni bila dolgo v vodi. Prepeljali so jo v lnrt-' vašnico na Pobrežje. Prizadeti naj se obrnejo radi ugotovitve identitete na orožniško postajo v Studencih.	„.. . ,
□	Prinesel je meso, odnesel pa uro. 24 letni Kari E. je prefrigan dečko. Posameznim hišnim gospodinjam hodi meso na trg in ga prinaša do-inov. Te dni pa ga je nenadoma nekaj spreletelo; ko je prinesel meso Emi M., stanujoče v Smetanovi ulici 46, ni bilo nikogar v hiši. Brž ugrabi uro, ki jo je zagledal na mizi, ter jo pobriše. Fant pravi, da jo je kupil. Ce bo ta izgovor držal, pa ne vemo.
□	Smrtna kosa. Umrli so: Valerija Tratnik, stara 22 let. Pogreb bo jutri ob 16. uri. — Avgusta Planinšek, soproga pisarniškega ravnatelja, stara 56 let. Pogreb bo danes ob pol 17. uri. — Rodež Anton, delavec, 62 let star. Pogreb danes ob 17 urL
Celfe
& škof krški prevzv. g. dr. Srebrnič se je na povratku od konsekracije novega lavantinskega škofa prošli popoldne pripeljal z brzovlakom v Celje, kjer je bil gost svojega svaka g. dr. Godniča ter g. celjskega opata Juraka. Včeraj zjutraj se je prevzvišeni preko Žagreiša vrnil v svojo škofijo.
& Polzela. Jutri v nedeljo 5. avgusta nas poselijo celjski Krekovci. V dvorani pri Cimpermanu bodo ob 4. uri popoldne igrali veseloigro »Nečak kot stric«. Polzelčani in sosednje župnije se pripravljajo, da z obilnim obiskom pokažejo svojo naklonjenost požrtvovavinosti delavske mladine.
& Dve tatvini. Dr. Alfred Juhartu v Cankarjevi ulici 3 je bilo v času od 26. julija do 1. avgusta s podstrešja ukradenih 6 platnenih rjuh v vrednosti Din 600. Rjuhe nosijo monogram A. I. Dalje sta mu izginili dve moški srajci, ena bela platnena ter ena zelena turistovska. — Krivec Ciril, hlapec pri zalogi pive Zagode v Gaberju, je 2. avgusta razvažal pivo raznim naročnikom po Gaberju in Sp. Hudinji. Pri tem mu je nekdo izmaknil celi zaboj piva t. j. 25 pol-literskih stekelnic v vrednosti Din 250.
Hrastnik
Avtomobilska nezgoda. V petek je avto g. Miloša Hercoga prišel na eni strani med dva voza in zid na drugi je nasproti privozil po stranskem tiru poln vagon stekla trčil ob avto in ga zdrobil. Človeških žrtev ni bilo.
Slovenska Krajina
Županski tečaji v Slovenski krajini. Odbot
mariborske oblastue skupščine je priredil tri enodnevne županske tečaje in sicer v Dolnji Lendavi, Murski Soboti in Beltincih. Obisk dober, tečajniki zadovoljni.
Nesreča pri mlatilnici. Ivanič Ludovik, 17 letni kovaški vajenec, je pomagal pri mlatilnici v Cernelavcih pri M. Soboti. Po neprevidnosti mu je stroj prijel nogo in mu celo odtrgal. Takoj so ga prepeljali v bolnico v M. Soboto, kjer je med operacijo izdihnil. V četrtek 2. avgusta so ga položili k večnemu počitku na tukajšnjem evangeličanskem pokopališču.
Senzacija. Dne 2. avgusta okrog pol desetin je bilo v Muski Soboti vse na cesti. Nad mestom je namreč plavalo nič manj kot osem aeroplanov. Šli so v smeri proti Madjarski.
"Dopisi
Največja orlovska prireditev na Dolenjskem
bo letos v Novem mestu, jutri v nedeljo 5. t. m.
Prireditve se udeleži zmagovalna vrsta za prehodni prapor S. O. Z. Sv. Peter v Ljubljani, s praporom, zastopstvo društva »Katarina Zrinjska« iz Karlovca itd. — V zadnjem trenutku vabimo še enkrat bratske odseke in krožke ter vse prijatelje naše mladine, da pridejo na ta največji praznik novomeškega in šmihelskega Orla. Udeleženci naj si dobro ogledajo izobešene zastave. Polovična vožnja po vseh dolenjskih progah je dovoljena. Narodne noše se zberejo ob četrt na devet pred Rokodelskim domom, istotam naraščaj. Člani in članice, razen onih, ki pridejo od ljubljanske strani, naj bodo zbrani ob pol osmih na novomeški postaji. Ob pol devetih naj bo vse članstvo, naraščaj, narodne noše in drugi udeleženci v kapiteljski cerkvi, V splošnem naj se vpošteva navodila rediteljev. Glavni spored prinašamo na drugem mestu, razviden je pa tudi s plakatov.
DR SEKULA JOČE
spet ordinira od 8—9 in od 13—15
© Pojasnilo. Pisarna Prosvetne zveze je razposlala vsem damam in gospodom, ki so se udeležili potovanja po Franciji, položnice s prošnjo, da poravnajo označeno vsoto. V tej vsoti so obseženi razni manjši stroški, ki jih je vodstvo plačalo med potjo za skupino in niso bili plačani že s potnino (prevoz prtljage, me-tro itd., eveutuelno še za vizum ter vozni listek od državne meje do Ljubljane). Toliko v razumevanje pisma Prosvetne zveze. Na razpolago je še šest fotografij skupine v Lurdu pri g. dr. Fabijanu. - Vodstvo potovanja.
V nedeljo 5. avgusta 1928 v Ž i r i, k jer se vrši proslava 20 letniee orlovskega društva skupno z okrožno prireditvijo škofjeloškega orlovskega okrožja. — Bog živi!
Maribor
Cjutolfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN
V noči na nedeljo: Sušnik na 'Marijinem
trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.. * # *
O Otroci iz Wcstfalskega porenja pridejo v Ljubljano v sredo 8. avgusta ob pol 12. Prosimo po možnosti, da bi prišli znanci in prijatelji k sprejemu na postajo, kjer se bodo otroci razšli. Otroci, ki gredo na svoje bivanje v Tržič, izstopijo že v Kranju. Otroci, ki potujejo proti Trbovljam, Zagorju, Zidanem mostu, Celju in Mariboru se odpeljejo iz Ljubljane že ob 12.13, oni pa. ki potujejo na Dolenjsko, pa ob 11.50. V Ljubljano pridejo z Brezij, kamor dospejo že prejšnji večer. Na Jesenice na pride vlak 7. avgusta ob 15.43. Na Jesenicah jim pripravljajo katoliške organizacije sprejem in malo pogostitev. Na Jesenicah bodo nastopili
□	h tajne seje mestnega občinskega sveta. V občinsko zvezo se sprejme večje število prosilcev. — S prvim aprilom prihodnjega leta se odpove najemninska pogodba glede Kiffmannove hise m se preseli tjakaj mestno knjigovodstvo. - Restavracijski vrt na trgu Svobode se za letos dovoli, za prihodnje leto pa se dovoljenje prekliče. — 1 re-delala se je tudi pogodba med mestno občino in reflektanti za delavske hišice ter ao se tozadevna pooblastila dala odseku klubovih načelnikov. — Vsak reflektant bo debil dva tiskana izvoda pogodbe; enega bo obdržal lahko zase, drugega pa bo podpisal, če pristane seveda na pogodbo. — Tudi se je v tajni seji dosegel sporazum glede
oddaje delavskih hišic.	,
□	V Hoče pojdejo v nedeljo vsi Mariborcant, ki se zanimajo za napredek orlovstva._ Telovadni nastop priredi Mariborsko orlovsko okrožje. Iz Maribora pojdemo z vlakom ob 13.25. Orli gredo že z dopoldanskim vlakom ob 0.20. Polovična vožnja ie dovoljena. Na postaji kupiš cel vozni listek z mokrim žigom, na zletišču pa dobiš potrdilo o udeležbi in se vrneš z istim voznim listkom nazaj v Maribor. Vrnemo se ob 21.51.
□	Dečki .se vrnejo! V torek dne 7. avgusta se vrne po enomesečnem letovanju ob morju deška ferialna kolonija v Maribor. Stariši naj pridejo omenjenega dne ob 10 zvečer na glavni kolodvor po svoje sinčke. Gotovo ao radovedni, kako so zagoreli in zadovoljni.
□	Neznana utopljenka. Včeraj so potegnili na Spodnjem Pobrežju iz vode neznano utopljenko. Ženska je stara 50—60 let; sodeč po obleki, je rev-
Sv. Jedert nad Laškim. — Silen vihaT Je
pridivjal dne 2. avgusta ob 16 od severpzaho*^,, Napravil je škodo zlasti na drevju. Sadje, ki gaje.l itak malo, je otresel, da so ga nabrali polije kofce. Lomil je veje, podiral ali razčesal drevesa, osmu-kal brajde z lepim grozdjem. Metal je opeko s streli, potrgal radijske antene. Po četrti uri je spet posijalo solnce in zrak se je ohladil.
"Prireditve in društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 26 par, vsaka nadaljua beseda po 3 Din.
Koles, klub »Edchveiss« Maribor ima v nedeljo dne 5. avgusta veliko letno veselico v Radva-nju v gostilni Pschnuder. Vstopnina 5 Din. Od glavnega trga vozi stalno avtobus na veselični prostor. Vsi prijatelji so srčno povabljeni.
Pevski zbor ufiteljstva UJU v Ljubljani priredi 12. avgusta v Mariboru koncert v veliki dvorani hotela »Union«-. Predprodaja vstopnic je od ponedeljka dalje v trgovini Zlate Brinškove in Uoferja. — Opozarjamo članstvo, da se prične pevski tečaj za mešan zbor v torek točno ob 8 na moškem učiteljišču v Ljubljani. Navzočnost vseh je neobhodno potrebna.
H Gambrinu pcjdemo jutri k veselici nižjih poštnih uslužbencev. Začetek ob 15. Ob 20 keglanje!
Aljažev klub. V nedeljo bo sv. maša v kamniški Bistrici ob 4.	.....
Konccrt moškega zbora »Drave« iz Maribora v Begunjah v nedeljo 5. avgusta ob 15. uri.
Gasilno društvo v Višnji gori je dokončalo priprave za sprejem gostov ob priliki 450 letnice obstoja mesta. Okoli gradu je za goste prirejen senčnat prostor, kjer se bodo lahko tudi pozabavali. Tudi električna luč je napeljana, kar bo gostom omogočilo, da bodo brez truda prispeli na drugi del večernega vlaka ob 9.30, ki vozi iz Višnje gore proti Ljubljani. Točil se bo pristni dolenjski cviček, pripravljeni bo<lo pravi krški raki itd. Gostom je dovoljena tudi polovična vožnja.
Iss p rezi soelišča
Sam se je kaznoval.
Do nedavna je živel oče Peter brez kazni ln verjetno je, da bi bil tudi naprej, ko se ne bi zgodilo, da je slučajno nekje našel staro puško. Pa je oče Peter skrbno ogledoval najdeno puško in jo preizkušal na vse načine, dokler ae puška ni sprožila — pa Petru prestrelila »ta boljšo* obleko in še kožo povrhu. Seveda so za nezgodo zvedeli tudi orožniki. Pobarali ao Petra, kako in kaj, toda oča Peter ni mogel pokazati orožnega lista. Saj ga ni nikdar imel in ne |>otieboval, kajti je povedal, da ae obstreli tudi brez orožnega lista lahko. Sodnik mu je to rad verjel, loda poučil ga ie, da se kljub temu ne bi smel. Zato da bo plačal globo 50 Din. Mož je bil sicer mnenja, da se je kaznoval že sam, ko je »ta boljšo« obleko skvaril in kožo opraskal, ter da bi ga zato sodnija lahko v miru pustila, toda globo je kljub temu ugovoru rad poravnal.
Za tuje <*rehe boste sedela.
Tam za vodo trgujeta s starino mati in sin. Kaj dolgočasen poklic je to in ne nese dosti. Sproti si služita grenak vsakdanji kruh. Tako sta povedala, ko sta stopila oni dan pred sodnika. Kupila sta bila namreč od nekega neznanca večjo množino raznega blaga, zlasti kuhinjske posode. Prepričana sta bila, da je kupčija v red ur ker se je mož, ki je blago prodajal, zelo »širni« nčSl. Blago pa je bilo ukradeno, ter se kot tako ne sme prodajati niti kupovati. Zato sta dobila: mati 250 Din ali 5 dni zapora, sin 200 Din, oziroma 4 dni zapora.
t Jovan Avakumovič
Dne 3. avgusta ob 1 ponoči je v zdraviliškem domu v Rogaški Slatini nenadoma umrl g. Jovan D juro Avakumovič, bivši predsednik ministrskega sveta.
Pokojnik je bil rojen 1. januarja 1841 v Belgradu. Za narodnega poslanca je bil izvoljen 1. aprila 1893. Dne 29. maja 1903 je postal predsednik ministrskega sveta in je kot tak izvedel detronizacijo Obrenovičev ter postavil na prestol velikega pokojnika kralja Petra I. Osvoboditelja. Po izvršenih novih volitvah 9. septembra istega leta je podal ostavko na položaj predsednika vlade, ostal pa je še nadalje poslanec vranjskega okrožja, v katerem je bil med svojimi volivci zelo priljubljen. Zadnja leta je živel kot ministrski predsednik v pokoju v Belgradu. Dne 9. julija je prišel s svojo hčerko na oddih v Rogaško Slatino, kjer se je povsem dobro počutil. Tu je veliko občeval z g. Janom Schreyem iz Ljubljane. Še v četrtek zvečer sta se pogovarjala v prijateljskem pomenku, nakar ga je pozneje v sobi zadela kap. Pokojni predsednik Avakumovič je bil odlikovan za svoje narodne zasluge z najvišjimi odlikovanji.
Njegov pogrebni sprevod se bo vršil danes 4. avgusta ob 11 dopoldne izpred cerkve Sv. Križa na kolodvor, odkoder prepeljejo truplo v Belgrad.
Spori
OLIMPIISKO PISMO.
Lahkoatletske tekme se bodo vršile še do nedelje. Še vedno prihajajo množice, da navdušujejo svoje zastopnike. Rekordi padajo. Danes je prvič plapola na o.impijskem jamboru zastava slovanskega naroda: Poljakinja H. Konopacka je postavila nov rekord v disku. Godba je zaigrala poljsko himno. Uspeh: I. Konopacka, Poljska 39.17 m; II. Copeland, Amerika 36.33; III. Henblein, Nemčija 35.56.
Tudi v teku preko zaprek je bil pravkar nov svetovni rekord postavljen. Weightman iz Južne Afrike je pretekel progo 110 m z zaprekami v 14.6 sek. Finale se bo vršil jutri.	, , ...
Hubbard je bil v skoku na daljavo od desetin tekmovalcev premagan. Novi olimpijski champion je Amerikanec E. llam. Skočil je 7.73 m. Drugi: Cator, Haiti 7-58; tretji Bales, Amerika, 7.40.
Zanimanje za finale na 800 m je bilo izredno veliko. Saj so bili na starlu: Lowe, Hahn, Engelhard in drugi. Hahn je do konca vodil, toda naenkrat ga prehite po vrsti: 1. Anglež Love, 2. Šved Byhlen, 3. Nemec Engelhard. Prvi je zmagal v 1.51.8; nov olimp.
rekord.	,	.
Finale na 100 m za dame je prinesel zmago Američanki Robinzon. Cas 12. 2sek. Drugo in tretje mesto sta dosegli dve Kanadčanki, četrto in peto dve Nemki
Baš v tem času, ko to pišem, se vrši tretji predtek na 5000 m. Narod kriči. Predvsem Nemci vzpodbujajo svojega Kohna. Nurmiju in Wideju, ki sta tik 2% Koh-nom ne kriči nikdo — in vendar: sta že pred njim. Ljudstvo se zabava, okrog stadiona plapolajo stotere zastitve, na stebru ob maratonskih vratih pa se kadi iz žrtvenlka.Sedaj tečejo skozi cilj: Smith NVide, John-ston, Nurmi- Med temi in med Ritolo bo tekma za
prvo m^redtekih ^ ^ ^ ^ ge izkazali kot najboljše:
Legg, Južna Afrika 21.8, Schiiller, Nemčija; Paddock, Amerika in Kornig, Nemčija......
Jugosloveni so se prijavili k raznim panogam. Na sporedih so tudi zaznamovani. Vpliva pa neugodno, da dosedaj še nikdo ni nastopil.
TUNNEY OSTANE SVETOVNI PRVAK.^
Pisali smo, da je Novozelandec Heeney pozval Tunneya na boj za svetovno prvenstvo. Tun-nev je poziv sprejel, in reklamni boben je začel delati. Rekli so, da T. ni tak kot je bil prej, H. pa da je boljši kot prej. S tem so hoteli oba nekako izenačiti in zanimanje za boj poživeti, torej blagajno bolj napolniti. Vsi veščaki so rekli že naprej, da bo T. zmagal; šlo je le za to, ali bo zmagal z k. o. ali pa se bo moral zadovoljiti z zmago jxi Vočkali. H je hud napadalec, a T. je ravno v obrambi največji mojster, kakor nam je pokazal že boj z Dempseyem; on zna tudi silovito napadati, a dobro ve, da umetnost boksanja ne obstoji samo v udarcih, temveč morda še bolj v tem, da se udarcem nasprotnika ognem in ga nato v pripravnem trenutku »zmečkam«. T. je »duševni bokser«, ima nedoseženo tehniko udarca in vsestransko rutini-ran, dočim je glavno orožje Novozelandca močna pest in strahovit udarec; temu udarcu ogniti se je bOa prva naloga Tunneyeva-
Arena v New Yorku ni bila tako polna kot rfcer pri svetovnih prvenstvenih. borbah; boj ni »vlekek, kakor pravimo. Splošno so namreč mislili, da bo T. zmagal. Tudi »radio« je veliko dolarjev odnesel. Gledavcev je bilo 60.000, za take boje ne ravno dosti. Posebno pozornost je vzbujal Dempsey, potem pa stari svetovni prvak Jim Čorbe«. Vse polno je bilo tudi drugih boksarjev, prava najboljša bokserska izbira.
T. je bil sicer 5 kg lažji kot H., a za 8 cm vjiji, razsežnost njegovih rok za 10 cm večja. Ta razlika pomeni pri prvovrstnem bokserju prav posebno veliko. Boj je bil določen na 15 rund.
Tako je bilo, kot 90 pričakovali, T. je zmagal. Prva runda neodločena. V drugi rundd je T. boljši. — Runde trajajo po 8 minute, odmor med njimi je 1 minuta. — Tretja runda je za T. nevarna, H. ga vrže med vrvi, a T. si brž opomore. V peti rundi je T. Novozelandca z udarci naravnost bombardiral, H. je na tleh, a se brž dvigne. Šesta runda je za T. zopet nevarna, H. napada z ogromno silo. Sedma runda beleži zadnji velik napor Heene-yev, potem je jvi kmalu ven. V osmi rundi se H. samo brani, izogiba se nasprotniku in videti je, da je zgubil vsako upanje na zmago. Bil je že ves »groggy« (od napora ves pijan in omahujoč). Upal ie pa, da se bo pretolkel vsaj skoz vseh 15 rund. Oko moono oteklo, obraz s krvjo polit, T. je udaril, kadar ie hotel in kakor je hotel in kamor je hotel. Boj je bil prav za prav že pri kraju. V deveti rundi udarci Tunneya, H. se komaj še brani. V deseti rundi ista slika, H. ne udarja več, samo tir« še po obrazu nasprotnika, gong ga reši. Z zadnjo močjo se vrže v enajsti rundi H. na Tunneya, a T. gn zadrži in obdeluje njegov obraz, ki .je samo še ena sama krvava rana. H. pade na kolena in se ne brani več, T. ga vrže med vrvi. Krvaveč visi H. v vrveh 'sodnik se ga usmili, 8 sekund pred koncem rumle', in proglasi T. za zmagovalca
T. se je izkazal zopet za najboljšega bok se rja sve... R0ien Je 1. 1808, njegov boj s Heenevem ie 63° bol"vJ devetih letih, odkar boksa. Svetovno prvenstvo je dobil 23. sept. 1926 v boju z Dempse-vem v Filadetfiji, in jo branil z uspehom svoj naslov 22. septembra 1027, zopet proti Dempsejru.
Manager Tex Rickard naznanja, da znašajo netodohodki 501.400 dolarjev, stroški pa721.000 dolarjev, diferenca je njegova zguba. — T. je dobil 552.000 dolarjev, H. 100.000. Torej se bo H. za bolečine že potolažil; 100.000 dolarjev je 5,600.000 Din. 3600 oseb je imelo proste vstopnice, med njimi 422 časnikarjev.
JUNIORSKE NOGOMETNE TEKME.
Na igrišču SK Ilirije se danes in jutri odigra prvo kolo letošnjih juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije. Razvrstitev tekem prvega kola je naslednja:
danes ob 18 Svoboda:Mladika, jutri ob 9 Slavija:Savica, ob 16.30 Jadran:Reka, ob 18 llirija:Mars.
Mariborski udeleženci: Železničar, Maribor, Rapid in Svoboda prično s tekmami istotako jutri. Zmagovalca mariborske in ljubljanske skupine boeta prišla v finale.
O kakovosti sodelujočih 12 klubov za enkrat ni še točnih podatkov. Svoboda, Slavija, Savica in Reka izmed ljubljanskih klubov so se prvič prijavili k tekmovanju. Juniorji Ilirije so si doslej vsa leta priborili zmago in pokal; ali imajo tudi letos izglede na končno zmago, ni tako gotovo, ker so nekatere najboljše moči juniorskega moštvaod-rasle, oziroma so prešle v I. moštvo, tako Šiška, Neli, brata Čeme itd. Juniorji Maribora, Železničarjev in Rapida veljajo po dosedanjih nastopih vsi za prav dobre, vendar bo tudi v Mariboru šele j)o odigranju prvega kola mogoče dobiti pravo sliko o izgledih posameznih klubovi in vobče o kakovosti naših juniorskih moštev. — Kakor prejšnja leta se more tudi letos pričakovati v pokalnem turnirju dobrih iger in v srečanjih močnejših nasprotnikov celo tekem, ki po lepoti presegajo veliko večino naših takozvanih prvorazrednih tekem.
RAZSTAVA PSOV NA BLEDU.
Da vidijo tujci uspehe naše kinologije, se je odločil »Klub ljubiteljev brakov« prirediti letos na Bledu razstavo, ki pa ne bo odprta samo za pse brake, marveč za vse vrste psov. Vršila se bo v nedeljo 26. avgusta ob 9. uri zjutraj do 18. ure zvečer na vrtu g. Frana Štupice, med gostilno Štarkel in vilo Maca, Vidovdanska cesta. Na to prireditev ojx>zarja podpisani odbor že sedaj vse ljubitelje in lastnike čistokrvnih psov. Na razstavi se bodo ocenjevali psi samo glede zunanjosti in imajo dostop vsi psi v starosti od 8 me-seoev dalje brez razlike spola ali pasme in ne glede na to ali imajo rodovnik ali ne. Seveda je pripeljati na razstavo le take pse, ki kolikor toliko odgovarjajo znakom svetje pasme. Ocenjevali bodo pse sodniki, ki so avtorizirani od »Jugoslovanskega kinološkega saveza^:. Kdor hoče razstaviti svojega psa, naj pošlje podpisanemu odboru pismeno prijavo, kjer je navesti ime psa, spol, starost, jjasmo i nkratek opis (barva, dlaka). Za prijavo ni plačati nič. Do 20. avgusta prijavljeni psi pridejo v tiskani seznam. Psi, ki niso bili do tega roka prijavljeni, se sicer lahko privedejo na razstavo in bodo tudi ocenjeni, ne bodo pa navedeni v seznamu. Pojasnila daje »Jugoslovanski kinološki savez« Tavčarjeva 12. — Odbor »Kluba ljubiteljev brakov« v Ljubljani.
Nedelja, 5. avgusta. Zagreb: 20.30 Prenos iz Dunaja »Bajazzo«, opera v 2. dej. (Leoncavallo). — Breslau: 20.30 Lahka glasba; 22.30 Plesna glasba. — Praga: 19 Večerni koncert; 22.20 Prenos koncerta iz Brnske razstave. — Leipzig: 19.30 »Im Kugelhaus« komedija v enem dejanju; 22. Serenada- — Stuttgart: 19.25 Lahka glasba.
—	Bern: 20.30 Bernski orkester. — K?towice: 20.15 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 19 Orgelski koncert; 20.30 Koncert. — Rim: 21 Simfonični koncert. Langenberg: 20 Orgelski koncert B-dur; orkester: predigra k operi »Die Meistersinger von NUrnberg« (Wagner); sinfonični orkester v H-mol (Schubert).
—	Berlin: 20.30 Orkestralni koncert; uvertura k opieri »Das Nachtlager von Granada« (Kreutzer); 22.30— 0.30. Plesna glasba. — Davcntrj : 21 Lahka glasba. — Dunaj: 11 Koncert dunajskega sinfoničnega orkestra;
Id
16 Popoldanski koncert; 18.30 Lahka glasba; 20.30 Opera »Bajazzo« v 2 dejanjih; 22 Prenos iz Salzbur-ga. — Miinchen: 22 Prenos Mozartovih skladb iz Salzburga- — Milan: 20.50 Prenos opere »La Gene-rentola« (Rossini). - Budapest: 20 »Ples v maskah«, opera v 5 dejanjih (Verdi); 22.30 Ciganska glasba.
JL
arstvo
GOSPODARSKA LITERATURA.	\
Izšla je avgustova številka »B a n k a r s t v a«. ( Cela vrsta člankov obravnava razmerje Jugoslavije do drugih držav, tako do Nemčije, Francoske, Nemške Avstrije itd. Te razprave so potekle izpod peres tujih publicistov in imajo namen osvetliti gospodarsko stran razmerja Jugoslavije do držav, ki jim avtorji člankov pripadajo. Omenjamo tudi članek bivšega ministra za narodno zdravje dr. Po-poviča, ki v njem propagira ustanovitev fonda za čuvanje narodnega zdravja. Ne zdi se nam pa posrečen način zbiranja sredstev, ki ga avtor predla-ga.
Priručuik S. H. S. lianaka bosta priredila M. Draganič in T. Venier, uradnika Jugoslavenske banke, podr. Subotica. Obsegal bo pregled vseh bančnih zavodov ter zadrug, ier bo pisan v vseh svetovnih jezikih. Obenem bo služil tudi reklami.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA.
Bosansko d. d. za elektriko v Jajcu, eno naj: največjih podjetij naše kemične industrije, ki je tudi soustanovUo Ruše, izkazuje za leto 1927 na valorizirani kapital 13.5 (3.375) milj. Din bruto donos v znesku 7.35 (5.6), od katerega stane jx> odbitku stroškov in odpisov 2.56 (2.21) milj. Din Za 1927 se izplačuje 8% dividende t. j. 32 Din na delnico (1926 20% t. j. na delnico 20 Din). Iz poslovnega poročila posnamemo, da je bilo poslovanje lam normalno.
Adria, splošna zavarovalna družba Belgrad je lani imela v življ. oddelku zavarovanih kapitalov 44 1 (427); rnemije so lam prinesle 4 milj. Din. iz poslovnega poročila za 1927 nadalje posnemamo, da e bila družba zelo oprezna pri novih poslih in da e zelo znižala režijske stroške, kar se bo zlasti pokazalo 1928, ker so bile letos ukinjene neke podružnice in reducirano uradništvo. Po bilanci iz 1927 je znašala izguba za prejšnja leta skupaj 0.989 milj-dinarjev.
*
Gospodarsko-obrtna razstava i . :i.u.aru. V Daruvaru se vrši velika okrožna gospodarsko-obrtna razstava od 8. do 12. septembra t. 1. Informacije daje Gospodarsko društvo kot zadruga v Dar m aru.
Statistika poklieov v Jugoslaviji. Leta 1021. se je vršilo pri nas ljudsko štetje združeno s štetjem poklicev, pa vendar do danes še ni to štetje obde-
lano in še niso publicirani podatki, ki so bili takrat zbrani. Šele sedaj je prišlo v javnost uekoliko statistike o poklicih, ki pa se nanaša samo na družinske poglavarje. Ker nameravamo o tej statistiki spregovoriti obširneje, objavljamo danes le nekoliko podatkov. Po poklicih odpade od celokupnega števila družinskih poglavarjev v naši državi 7o.91% na prvotno produkcijo (kmetijstvo, rudarstvo, n-barstvo, gozdarstvo), 9.82% na industrijo in obrt, 3.18% na trgovino, 1.9-1% na promet, 3.48% javne službe in svobodni poklici, 0.47% na vojsko, 2.34,o na rentirje in penzijoniste, 1.41% na dninarje v raznih poslih, 1.42% na ostale in neznane poklice ter brez poklica. Pri prvotoi produkciji je seveda najmočnejše zastopano kmetijstvo, ki mu pripada gotovo celih 74% družinskih poglavarjev, to je številka, ki ne pusti nobenega dvoma o čisto agrarnem značaju naše države.
Bor^o
Dne 3. avgusta 1928.
DENAR
Promet je bil na deviznem trgu ludi danes prav znaten. Največ ga je bilo v Pragi, na Dunaju, Curihu in Berlinu. Poslabšal se je Berlin, od 135,9 na 1358. ter London in Praga; drugi tečaji so ostali nespremenjeni. Privatno blago je bilo dobiti le v devizah,,Newyork in Trst, drugo je dala Narodna b8nkfli
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 2. V111
Amsterdam	_	2286/25	- I	—
Berlin	1356.50	1359.50	1358.-	1359.-
Bruselj	—	792.05	—	—
BudimpeSts	989.50	995.50	992.50	—
Curih	1094.10	1097.10	1095.60	1095.0C
Dunaj	801.54	804.54	803.04	803.04
London	276.04	276.84	276 44	276.50
Newyork	56.83	57.03	56.93	56.93
Pariš	—	222.80	—	—
Praga Trst	168.32 296.65	169.12 298.60	168.72 297.65	I68.6.r> 297.60
Zagreb. Berlin 1356.50—1359.50, Curih 1094.10 —1097.10, Dunaj 801.54—804.54, London 276.04— 276.84 Newyork 56.83-57.03, Pariz 221.80-223.80, Praga' 108.32—169.12, Italija 296.65-298.66.
Curih. (Samo povpraševanje.) Belgrad 9.1275, Berlin 123.92, Budimpešta 90.45, Dunaj 73.40, London 25.2225, Newyork 519.55, Pariz 20.32, Praga 15.39, Italija 27.185, Bukarešt 3.15, Sofija 3.75, Varšava 58.18, Madrid 85.50.
Praga. Devize: Lira 176.5, Belgrad 59.30, Pariz 132, London 163.875, Ne\vyork 33.745.
Dinar: Newyork 175.75, Berlin 7.36, London 276.30.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 zaklj., Kred. zavod 170—175, Vevče 105 den. Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.30, Zivno 112, Alpine 4il.60, Leykam 9.40, Trbovlje 57.75. Slavonija 1.32.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastova drva, fko naklad, postaja po 15.50, zaključena sta bila 2 vagona. Tendenca nespremenjena.
Dež pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. uova 79—80 kg, 2%, 290—295, pšenica za avgust 297.50 —300, za' september 300—302.50, moka stara 0 g bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 520—525, moka nova 455—465, koruza 350—352.50, oves, nov, za avgust 265—270. Zaključkov ni bilo. Tendenca nespremenjena.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica okt. 28.88—29.10, zaklj. 29.08-29.10, marec 31.10-31.32 zaklj. 31.30—31.32, maj 31.80—31.86. zaklj. 31.84— 31.88, rž okt. 26.46—26.70, zaklj. 26.68—215.70, marec 28.36—28.52, zaklj. 28.50—28.52, koruza avg. 30.50, maj 26.90-27.20, zaklj. 27.18-27.20.
Merceilcs-Benz si je priboril na Diisseldorfski konkurenci za lepoto 20 prvih nagrad. Mercedes gradi ne le lepe vozeve, marveč tudi zmaguje v vseh večjih dirkah. Še je v svežem spominu velikanska zmaga pri veliki tekmi Nemčije. Vpraševanja j>o Mercedes vozovih zelo naraščajo, enako po Conlinental-obročih, ki so se tako sijajni obnesli pri Niirburški tekmi. Modri avto-vozači vozijo Mercedes na Conti.
ufgfif
•telnmi bra> botefln trn BtmU
Kuje 08
K, I« KI po »d»imfttin« prT.poroČMotaL t BoraU-knpoli M noge Mtalranl potenj«, ««. m
noce.	___—
B U B O I T O. M. B. H., rR*lLA®M™. OMtnlsl iiftopnlki IVA*
Meh mm
/ /

Roald Amundsen
Z zrakoplovom na severni tečaj
(Dalje.)
Sedmo poglavje PRISTANEK. Slednjič doznamo, kje smo. — Nevarna plovba nad obrežjem Alaske in nad Beringovo ožino. — Izgubljeni v oblakih. — Nove ledene plasti na balonu. — Kritičen položaj. — Vihar zanese zrakoplov. — Prihod v Tellcr.
Tako smo torej prekoračili obrežje Alaske, toda kje? Na vzhodu ali zapadu rtiča Bar-rowa? Tega ne vemo. Iz omare vzamemo karte te pokrajine ter jih primerjamo z zemljo, ki leži pod nami. Toda dosti se ne da razločiti, kajti kopno je večinoma pokrito s snegom, morski led pa tudi in ena bela plast prehaja v drugo, da ni mogoče natančno spoznati obrise obrežja. Sklenili smo torej, da se peljemo vzporedno z obrežjem toliko časa naprej, dokler ne pridemo do prve naselbine, ki jo bo mogoče identificirati.
V svoje največje veselje opazimo skupino nizkih hiš. V teh kočah takoj spoznam naselbino Wainwight, kjer sem v družbi z Omda-lom prezimil 1.1922—23 o priliki prvega poskusnega poleta nad polarnim ledovjem. Vsi stanovalci so se zbrali na nekem griču. Že dolgo poprej so zvedeli, da bo morda prispel od severa balon. Niso torej presenečeni radi njegovega prihoda toda ogromna pošast, ki se je izluščila iz oblačja jih je gotovo precej preplašila. Pred leti bi bili gotovo streljali na takšno zverino, danes pa vedo, da sem jaz, njih star; prijatelj, na krovu, zato kričijo, naj pridemo dol, ter nam navdušeno mahajo.
Sedaj vemo, kje smo. dosegli smo obrežje Amerike nekoliko zapadno od rtiča Barrovva. Kot smo pozneje zvedeli, so ljudje tamkaj prav razločno videli, kako je v daljavi vozil naš balon mimo. Največjo skrb nam je delalo to, da nismo dobivali nikakih vremenskih poročil, na jugu pred nami pa so se kopičili visoki, težki oblaki. Ker je Alaska polna visokih gora, si nismo upali zavoziti v ravni smeri proti mestecu Nome, kajti bali smo se, da bi v oblakih, ki so ležali v tej smeri, zadeli ob kakšen vrh. Zato smo sklenili, da se peljemo vzdolž obrežja naprej ter tako v velikem polkrogu slednjič dosežemo svoj cilj.
Ce bi vsaj imeli še tople kave, potem bi še šlo, toda zmanjkala so nam vsa okrepčila. Edino čut odgovornosti nam vliva energijo, da vztrajamo. Ko se približamo rtiču Lisburne, postane položaj silno nevaren. Oblačje visi tako nizko, da smo prisiljeni leteti tik nad zemljo, da jo sploh vidimo; malo manjka, da parkrat gondole ne trčijo ob sipine. Ker nam piha močan veter v hrbet in še poveča našo veliko hitrost, je taka vožnja vprav življensko nevarna: vsak trenutek se lahko raztreščimo ob kakšnem griču, ki bi nam bil na poti. Riiser Larsen, kateremu je tedaj Nobile odstopil vodstvo, zapove nemudoma dvigniti se. Dvignemo se nad oblačje in zavozimo v solnce. Na vse strani, kakor daleč sega oko, se razprostira morje oblakov, iz njega se ne dviga nikakšna gora. Nekaj časa opazimo skozi razpoko v oblačju, da plovemo še vedno
nad kopnim. Nobile se je bil medtem nekoliko uaspal in zopet prevzel vodstvo in tako se Riiser Larsen spet lahko popolnoma po-oveti navigaciji. Nemogoče je določiti, kje plovemo, na podlagi koščkov zemlje, ki jih vidimo skozi luknje v oblačju, kajti ti pogledi so vsi prekratki in obsegajo premajhen del zemlje. Po oblakih, nagromadenih proti gorovju, sklepamo, da piha precej močan severo-zapaden veter. Zato se usmerimo proti zapadu, da dosežemo Beringovo ožino. Slednjič se megla nekoliko razredči, zalo se spustimo navzdol, da bi se orijentirali. Plavamo po dolini, na desni in levi imamo visoko gorovje, nad nami pa temno oblačje. Naenkrat je tudi pred nami visoka gora in treba je takoj se dvigniti, da se ne zadenemo vanjo. Pridemo spet nad oblake v solnce, toda zemlje spet ne vidimo več. Tako si ne moremo pomagati. Če letimo nad oblaki, ne vidimo zemlje in ne vemo, kam naj se usmerimo, če pa letimo pod oblaki, samo neprestano v smrtni nevarnosti, da se ne raztreščimo ob kakj gori. Sklenemo torej, da letimo nad oblaki toliko časa naprej, dokler časa ne bomo sigurni, da se nahajamo nad Beringovim morjem. Zato gre poročnik Riiser Larsen za nekaj časa spat, saj je tekom dveh dni spal samo eno uro.
Ob 16 zmerimo pozicijo po solncu. Tako najdemo črto, na kateri se nahajamo in ki seka polotok Sevvard, toda nimamo pojma, na kateri točki te črte se nahajamo. Ne vemo ali smo nad morjem ali nad kopnim. Ker se še
Jugosl. držama kole sarska reprezentanca, ki je odpotovala na olimpijske kolesarske dirke v Amsterdam. Od leve proti desni: Jurčec, teh. ref., Boskovič, glavni tajnik Državne kolesarske zveze, Ljubic (kol. klub Bjelovar), Banek (Gradjanski, Zagreb), Šolar (motokolesarski klub Ilirija, Ljubljana), Škrabl (Gradjanski, Zagreb).
čje. Imamo občutek, da se pogrezamo v vato. To spuščanje traja zelo dolgo in slednjič preidemo iz megle v čist zrak ter zapazimo tik pod seboj zamrznjeno morje. Naša sreča je, da meglena plast ne sega do tal, kajti tako lahko vozimo pod njo, nizko nad ledom. Neprijetno je samo to, da piha zelo hud veter.
33 ur se »Norge« že bori z oblaki in ves ta čas ni bilo mogoče napraviti nobenega ra-diogoniometričnega določila naše pozicije. Naenkrat pa pribiti komandant GoHvvaldt
Rcšenii z »Italije« doma.
Naša slika kaže rešene člane italijanske polarne ekspedicije, ki so se pravkar vrnili v Italijo. Od leve na desno stoje: radiotelegrafist Pedretti, ing. Trojani, radiotelegrafist Blagi, poročnik Vigh-eri, general Nobile, glavni ing. Cecchioni in prof. Behounek. Na sliki je tudi Nobilova psička »litina«, ki jo je rešil Lundb orgh istočasno z generalom.
vedno bojimo, da bi zadeli ob kako goro, letimo proti jugu.
Ob 17.45 znova izmerimo solnčno višino. Sedaj zvemo, da smo sredj Beringove morske ožine. Lahko se torej spustimo navzdol, brez nevarnosti, da se zadenemo ob kako goro. Prav počasi se potapljamo navzdol skozi obla-
Kako se je obnašal gospod Modri-an, ko ga le obiskal
njegova pamei
ves vesel: čul je neko radiopostajo ter določil njeno smer. Ta postaja je brzojavljala neki drugi in naš radiotelegrafist na žalost ni mogel čuti njenega imena, vendar je pa mnenja, da je to Nome. Zato Riiser Larsen določi pozicijo, kakor bi bila to postaja Nome, in zato se usmerimo po njegovem mnenju proti rtiču Princa Galskega.	(Dalje.)
Kakšna je tajna Malmgrenove smrti?
Praški profesor Behounsk je velik prijatelj generala Nobila, ki ga brezpogojno hvali. Zato zje tembolj pomembno, da tudi on sodi, da Zappijeve izjave o Maltngrenovi smrti nikakor niso jasne in verjetne. V svoji izjavi nasproti uredniku >Prager Presse« je rekel prof. Behounek:
»Malmgrenova smrt me zelo žalosti. Tega plemenitega moža sem vzljubil že na prvi ekspediciji in bila sva v resnici dobra prijatelja. Ne da se tajiti, da Marianova in Zappijeva pojasnila nikakor niso povsem verjetna. Tu je nekaj momentov, ki so nejasni in se ne razjasnijo, naj se še toliko piše in govori o njih.
Najbolj čudno se mi zdi to-le: Ko so se Malmgren in tovariša ločili od Nobilove skupine in se pripravljali na pot, je vsak izmed nas pisal pisma, zadnje želje in pozdrave. Vsi drugi člani ekspedicije so izročili svoja pisma obema častnikoma, jaz pa sem dal svoja pisma za nevesto in sestro Malmgrenu. Ta pisma so se izgubila, dasi sem prepričan, da bi bil Malmgren, če bi bil svoj kožuh izročil svojima spremljevalcema, predal tudi moja pisma, da bi jih, če mogoče, dostavila.
Vendar je treba tudi tu človeško misliti in računati s človeškimi psihozami. Verjemite mi, psihoza premikajočega se ledu je strašna. Kako silen je življenski nagon in kako nečloveškega more napraviti človeka, je razvidno iz tega, da je pustil Zappi svojega tovariša Mariana, s katerim ga je že 15 let vezalo naj-
nnvadni
obleki, brez čevljev iz kožuhovine in brez suknje, dočim je imel sam obue dvoje kožu-hovinastib čevljev in oblečenih troje sukenj
in še odeje. — Ne vem, kako je umrl Malmgren in tudi ne vem, kako velika je krivda, ki jo smatra na tem Zappi in Mariano.«
Tudi iz teh izjav je razvidno, da je Nobilova ekspedicija na severni tečaj neizbrisen črn madež v kulturni zgodovini 20. stoletja.
Ne da se krmiti — raje se loči
V	Debrecinu imajo svojevrsten proces, za katerega izid se zanima vse mesto. Neki državni uradnik toži na ločitev zakona, ker je žena pristašinja surove hrane (ki jo je ns Ogrskem propagiral pokojni naravni zdravnik Bela Bicserdy) in ga že sedem let krmi s surovo repo, bučami in čebulo. Vsa prizadevanja, da bi nagnil ženo do človeške prehrane ali vsaj do tega, da bi vsaj njemu in otroku dajala kuhano, mesno hrano, so bila zamau. Sedaj ne ve druge rešitve pred počasno smrtjo za lakoto, kakor da se od žene loči. — Tako sestradani mož. Javnost je zelo radovedna, kakšno salomonsko razsodbo bo izreklo sodišče.
Anglija kolonizira brezposelne
V	angleški rudniški iudustriji se uveljavlja ogromna brezposelnost. To je vprašanje, ki dela tudi mogočni Angliji težko skrbi. Sedaj se je vlada odločila, da nemudoma kolonizira vsaj del brezposelnih rudarjev. Zaan-krat pride vpoštev 21.000 rudarjev in njih družine, ki jih naselijo v dominijohih kot polj-sk edelavce. Prej pa pošljejo te rudarje v uk na angleška veleposestva. Med učno dobo bodo dobivali rudarji od vlade družinske doklade, in sicer po 17 šilingov za ženo in po 2 šilinga za vsakega otroka. Tudi izselitev se izvrši z vladno podporo. Rudarji bodo delali par let kot poljski delavci; delovno razmere se jim urede tako, da bo mogel vsak izmed njih v teku dveh let prihraniti 100 funtov šterlingov. Nadaljnjih 100 funtov jim bo prispevala vlada v obliki posojila, tako da se bo mogel vsak izmed njih naseliti na lastni zemlji. Med 21.000 izseljenci bo približno 2500 rudarskih družin, 5000 samskih rudarjev, 2500 mladih fantov in 2000 deklet. Pripravljalni poljedelski tečaj bo trajal 9—16 tednov. Pod-tajnik kolonialnega urada Lord Lovat odpotuje te dni v Kanado, Novo Zelandijo in Avstralijo, kjer bo vodil pogajanja s tamkajšnjimi vladami, da bi dovolile rudarjem izseljencem posebne ugodnosti. Ta velikopotezni načrt bo stal angleško vlado brez obljubljenih posojil 600.000 funtov šterlingov. Toda s tem bo preskrbljenih šele pet odstotkov brezposelnih rudarjev.
Češki profesor Behounek in njegova sestra. Prof. Behounek, eden izmed rešencev Nobilove polarne ekspedicije, se je do Nemčije peljal z italijanskimi člani, nato pa se je s svojo sestro, ki mu je prišla v Kingsbay naproti, odpeljal proti Pragi.

mzvce
Dr. J. A.:
Socialen teden v Parizu
23.-29. julija 1928. (Konec.)
Potek zborovanj
je pokazal veliko kulturnost in prisrčno enotnost francoskih katoličanov. Vpisanih udeležencev je bilo nad 1000, ki so se ves čas domala v istem številu udeleževali predavanj, dasi so se mnogi jako daleč morali voziti iz mesta in so bili zlasti popoldnevi neprijetno vroči. Naravnost spodbudna pa je bila požrtvovalna pazljivost, s katero so sledili vsi brez izjeme govornikom. Cele dolge ure brez besede, mirno vsak na svojem sedežu.... Jugoslovani se nismo mogli načuditil — Seveda je res, da so bili govori prvovrstni, precizno izdelani in sijajno prednašani, Vsak je skušal poslušalstvo prav zajeti za svoj predmet. Na nas je posebno to učinkovalo, da smo slišali lajike govoriti s tako obširnim poznanjem teoloških ved, a obenem z nadvse spoštljivo udanostjo Cerkvi. Seveda so poslali na tribuno svoje najboljše moči: Maurice Blondel, Georgcs Goyan, Robert Garnc, Achille Danset, Evgene Beaupin, vse to so imena, ki najdejo odmev tudi izven francoskih mej.
Kdor se peča podrobneje s socialnimi vprašanji, v nizu predavanj ni odkril kakih posebnih novih momentov, _ vendar je zanimivo, kako vsestransko in pod mnogovrstnimi vidiki so govorniki obravnavali lepo temo o ljubezni in socialnem življenju. To kažejo že naslovi predavan,, kakor n. pr.: Božja ljubezen — izvor bratske ljubezni med ljudmi; ljubezen in pravica; ljubezen, počelo socialnega napredka; vpliv ljubezni na razvoj prava; ljubezen v gospodarstvu; ljubezen m mednarodna politika; ljubezen in imperializem itd. Vsi govorniki so neprestano poudarjali potrebo, da se tudi v politiki, ne le domači, ampak tudi v mednarodni dosledno zastopa krščansko spravljivo stališče. »Ljubezen edina plemeniti narode. Napuh jih je ločil, samo ljubezen jili more zediniti«
(B10DIDomala vseh govorov se je redno udeleževal mnogoštevilno zastopan episkopat, med njimi tudi
papežev nuncij in domači kardinal Dubois, ki je s sv. mašo in lepim nagovorom tudi otvoril socialni teden. Ostali udeleženci so bili katoliški intelektualci, duhovniki in lajiki in kakih 200 katoliških učiteljic, ki se — povedano mimogrede _ po svoji preprostosti in skromnosti v obleki in obnašanju čudovito ločijo od ostalega pariškega sveta.
A docela smo pogrešali onih, katerim so bile vse te lepe besede o krščanski ljubezni namenjene... Delavcev ni bilo! In v tem je velik ter odločilen problem francoskih katoličanov: ali bodo našli pot do delavstva? Po svojem programu bi jo mogli... in mnogi plemeniti duhovniki že tudi poskušajo in ne brez uspeha. Za nje je vsekakor težje, kot kjerkoli, ker je znano, da duhovščina izhaja skoro izključno iz meščanskih in aristokratskih krogov. A 300.000 organiziranih komunistov v »Rdečem pasu« (pariška predmestja) je dejstvo, ki gotovo nc gre izključno na rovaš slabe francoske socialne politike. Francoski katoliki se tega brez dvoma zavedajo in gotovo jih ni volja, da bi kdaj plačevali grehe buržuazije, kakor so njihovi predniki morali plačevati grehe kraljev...
• • •
Mariborsko gledališče je za prihodnje leto določilo sledeča dela: slovenska: Lepa Vida (Iv. Cankar) in Herman Celjski (Novačan); hrvatska: eno Begov i-čevo (Božji človek ali pa Pustolovec pred vrati), V agoniji (Krleža) in Skrivnostni Kamič (Jos. Kulun-džič); srbska: Pot okoli sveta (Nušič), Koštana (B. StankOvič) in Človek misli (Massuka-Živojmovič)-Klasično dramo bodo zastopali Sofokles z »Antigono«, Shakespeare .»Romeo in Julija« in Moliere. Zastopana bo tudi novejša ruska, poljska in nemška drama, dalje Ibsen, Hamsun in Shaw. Vidimo, da ima vodja drame g. Pregarc lep, resen načrt, ki se ne ozira na provinciaine razmere, ampak hoče dobro gledališče. Namerava tudi prirediti več gostovanj v Belgradu in Zagrebu.
»Nečisto kri«, sloviti roman Borisa Stankoviča, je prevedel znani marljivi prevajalec slovenskih in srbohrvatskih del, g. Urbanaz-Urbani v italijanščino.
Socialna vprašanja
Dr. V.
OUZZD v letu 1927.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je izdal letno poročilo za leto 1927. iz tega je razvidno, da ie povprečno število članstva v letu 1.92,. znašalo 82^45 napram 75.325 v letu 1926., kar pomeni zvišanje za 7220 članov. Glavni porast članstva je zaznamovati v stavbeni in tekstilni industriji. Ne pomeni pa to zvišanje, da se je za toliko pomnožilo število oseb, za katere je zavarovanje obvezno, to je da se je pomnožilo število delavcev. Kajti n ff lavni vzrok porasta je prijava oseb, ki prej sploh niso bile prijavljene, dasi bi morale biti. btevilo takih prijav, izvršenih ob reviziji obratov znaša
2087.	...
Zanimivo je zasledovali gibanje povprecncga
števila članstva tekom let, ker nam številke odkrivajo značilne strani našega gospodarskega življenja in razvoja.	.
Povprečno število članstva je znašalo: Moških	Ženskih
53.711 (72.68%) 1923 20.188 (27-32%)
1923
1924
1925
1926
1927
52.654	(70.84%) 50.622 (69.53%)
51.114	(67.86%) 55.88-1 (67.70%)
192-1 1925 1,926 10-2T7
21.679	(29.16%)
22.186	(30.47%)
24.211	(32.14%)
26.661	(32.30%)
£W.OO"±	.------ v---■-'
Iz številk je poleg stabilnosti našega gospodarstva v zadnjih letih razvidno tudi da število ženskega članstva hitreje raste, kot število moSke-sa. Žensko članstvo zavzema vedno večji odstotek. Ce bi ta porast šel samo na račun večje zaposlitve žensk v raznih poklicih, bi bil ta pojav, ki ga bi s socialnega stališča morali obžalovati predvsem če se gre za zaposlitev poročenih žensk, toda ti porast je nastal tudi radi tega, ker je zavarovalna obveznost raztegnjena na hišne posle, po večini ženske, in pa, ker se bolj strogo gleda na to, da so vsi tisti, za katere je zavarovanje obvezno, v resnici tudi zavarovani, krfr pride zopet bolj vpo-žtev za ženske uslužbence.
Pri OUZZD je zavarovano okrog 8% celokupnega slovenskega prebivalstva, če vzamemo, da stoji v pridobitnem življenju polovica prebivalstva (tako je razmerje v Nemčiji), vidimo, da je 16% v različnih poklicih zaposlenih oseb zavarovanih. Za nas kot agrarni narod srednjih in malih posestnikov, je to visok odstotek, ki kaže, da je zavarovanje razširjeno na široke sloje naroda. Vendar pa se bo ta odstotek še zvišal, če bo zavarovanje zajelo res vse tiste osebe. Iu je zanje po zakonu obvezno. Izgleda pa, da je ravno veliko število hišnih poslov nezavarovano.
Celokupno članstvo OUZZD serazdeli na posamezne vrste obratov: poljedelstvo 886 članov, promet 1725, rudarstvo, topilnic« 162, kamenje in zemljine 4867, kovinska industrija 7437, kemična industrija 2506, tekstilna industrija 6020, papirna industrija 2007, usnjarska 2537, lesna 12.427, hrana in pijača 5322, gostilne in kavarne 2757, oblačilna, industrija 10.360, gradbena 9551, poligrafija 835, siuiiteta, higijena 1573, trgovina 5573, pisarne 935, gospodinjstvo 6764, prosti poklici 10.030. Skupno število obratov znaša 22.049.
Število obolenj je znašalo leta 1923.: 36.o89, leta 1924.: 39.210, leta 1925.: 36.403 in leta 1926.: 29.750. Na tisoč članov je prišlo v letih 1923. —26. 495 527, 499 in 394 bolezenskih slučajev. Število se inanjša zadnja tri leta. Število bolezenskih dni je znašalo leta i926.: 618.C63, to je 8217 dni na sto članov napram 571.944 bol. - 7.855 dni na 1000 članov v letu 1925. Tu je zasledovati skozi zadnja 4 leta zvišanje: istotako je pri smrtnih slučajih, ki jih je bilo na 1000 članov, leta 1923. 4.42. leta 1924. 2 74, leta 1925. 3.26 in leta 1926. 6.09. Če smemo sklepati po teh številkah, potem se je zdravstveno stanje poslabšalo.	.
Povprečna zavarovana mezda je v letu 1J«7. znašala 23.26 I)in napram 22.33 Din v letu 1926., vsled česar se je mesečni boltiiško-zavarovalm predpis dvignil od 35.70 na 36.62. To je dobro znamenje zlasti z ozirom na okobiost, da raste odsto-

„Irnam časa
ft
pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RAD ION in
varuje perilo/"
tek ženskega članstva, kar bi drugače imelo tendenco znižanja povprečne mezde, ker so ženske slabše plačane.
Bolniško-zavarovalni predpis je znašal 1. 1927. 36.2 milj. Din (1. 1926. 32.2), če prištejemo še predpis za delavsko zbornico, za borzo dela in za nezgodno zavarovanje, jx>tem znaša celotui predpis 48.4 milj. Din, kar da letno 586.76 ali dnevno 1.93 na člana.
Zaostanek vseli predpisanih, toda neuplačanih prispevkov je znašal koncem leta 1927 27.84%.
Leta 1927. j« OUZZD izplačal hranarino (v milj. Din) 9.8, podpora za porodnice 1.3, za dečjo opremo, svojkam, 1.6, oskrba v bolnicah 3.4, zdravila 2.8. Vsega skupaj se je dve tretjini predpisa t. j. 25 milj. porabilo za direktne dajatve bolnim članom v okviru zakonitih določil. Honorarji zdravnikom, ki so znašali 3.7, v tem niso šteti. Upravni stroški okrožnega urada so znašali 6.3 milj. Poslovni prebitek v 1. 1927 je znašal 934.261 Din.
OUZZD v Ljubljani je v primeri z drugimi okrožnimi uradi v državi zelo uspešno zaključil svoje poslovanje v preteklem letu. Sicer je res, da mora 6% zavarovalna premija, ki je sedaj v veljavi, zadostovati za bolniško zavarovanje. Težave pa so' v tem, ker neredno plačevanje prispevkov, i>o-
vzročeno vsled nerazumevanja pridobitnih krogov za nalog socialnega zavarovanja, ovira redno poslovanje. Kot dokaz sabotaže, ki jo gotovi krogi vršijo, naj navedemo, da je bilo koncem 1. 1927. uvedeno iztirjevalno postopanje napram 7549 podjetjem od skupnega števila 22.049. To kaže jasno, da nekaj pri tem zavarovanju ni v redu. Gospo-darske prilike niso take, da ne bi bilo za podjetja plačevanje prispevkov mogoče, sicer pa plačujejo delodajalci le en del, dočim ostalo zaračunajo ozir. odtrgajo od delavskih mezd. Vzrok neredom bo tu že slaba volja, da si ne maramo trditi, da se v sami organizaciji zavarovanja ne bi dalo kaj izboljšati, kar bi olajšalo plačevanje prispevkov.
Brez sodelovanja vseh prizadetih krogov no bo moglo socialno zavarovanje nikoli izvrševati vseh svojih nalog. Zato moramo želeti, da pride do pravega razumevanja namenov zavarovanja, kot najizdatnejšega sredstva socialne politike. Njegovo potrebo pa danes ne more nihče tajiti.
Glede bilance OUZZD bi še omenili, da se nam zdi vsota regresov in stroškov od 21 milj. zelo visoka, in najlrže bo ravno tu največ vzrokov za trenja in nesporazume. Zato naj bi tej stvari okrožni urad v interesu socialnega zavarovanja obračal 1 največjo pozornost.
Henrik Sienkiewicz:
65
Na polju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Bratje so mu pričeli drug za drugim objemati Kolena in poljubovati roke. Ciprianovič pa se je tako zavzel, ko je gledal njih bedo, da se je udaril po
bedru in zaklical:
»Stah mi je že pisal, da vam trda prede, a za
Boga milega, kaj se je vendar zgodilo?«
»Grešil sem, o, gospod!« je odgovoril Marko m
se pričel trkati na prsa.
Po njegovem vzgledu so takoj pričeli ponavljati
»e drug':	....
»Grešil sem, grešil, grešil!« »Govorite no! Kaj je? Kako? Kako sc godi Stahu? Piše mi, da vam je pomagal. Kaj pa se je zgodilo?« »Stah je zdrav, o, gospod. S Tačevskim sijeta
kakor dve solnci...«
»No, hvala Bogu! Hvala Bogu! Vesel sem, da
prinašate dobre vesti. Ali imate pismo?«
»Pisal ga je, a nam ga ni dal, kajtu je dejal
»lahko bi se izgubilo.«
»Nemara ste lačni? Za Boga milega! Zdi se mi,
da vidim kar štiri Piotrovine.*	_
»Lačni nismo, ker nas je pogostil vsak slahcic, a
nesrečni smo.« '	.
»Sedite no. Napijte se cesa toplega in ko se ogrejete, pripovedujte, kaj se je z vami zgodilo. Kje pa 9te bili?«
»V Varšavi,« je odgovoril Matevž, »to je zoprno
mesto.«
»Zakaj?«
»Zato, ker tam kar mrgoli kvartacev in pivcev.
*T'iol7owln je bil človek, ki ga je sv. Stanislav obudil od mrtvih in do katerem se še danes imeunie vn« M!«« v^Vnv«.
V Starem Mestu in na Dolgi ulici pa je veha pri vsaki
hlS1 >Neki tak lopov« je pregovoril Luko, >da je ž njim kockal. Da bi ga neverniki nataknili na prvi kolec!«
»Ali ga je oskubil?«	. .
»Pobral mu je ves denar, kar ga je imel Luka s seboj, potem pa je obral še nas. Lotil se nas je obup. Hoteli smo kaj nazaj priigrati, pa nam je odvzel se konja s sedlom in pištolami vred. Mislili smo, gospod, to vam moram povedati, da se Luka kar z nožem zahode... Kaj smo hoteli? Kako naj bi ne skušali brata potolažiti? Potem smo prodali Še drugega konja, da ne bi moral Luka sam hoditi peš.
»Zdaj že razumem, kaj je bilo.«
»Tako ja pač bilo, gospod ... Ko smo se streznili, nas je prevzel še hujši obup, da dveh konj ni več — in smo bili tem potrebnejši tolažbe ...« >
»Pa ste še tolažali, dokler niste zapravili četrtega
konja.«	„.,.,	„ ,. .
»Še četrtega! Grešili smo, grešili!« so zaceli skesano ponavljati bratje.
»No, ali je bila vsaj potem stvar končana?« je vprašal pan Ciprianovič.
»Kie neki, oče naš in dobrotnik! Srečali smo onega kvartopirca, Poradzki se piše, pa se nam je pričel rogati. Tako (je dejal) lovim kaline na hm, no pa saj ste močni fantje, zato vas sprejmem za hlapce, kajti zdaj grem itak k vojakom.« Luka se je nalo razjokal, ker nas je ta človek tako pred vsemi osmešil,'potem pa ga je na mah usekal s sabljo po obrazu, da sc jc zgrudil na tla. Prijatelji so mu pohiteli na pomoč, mi pa smo priskočili, da branimo Luko, in pričelo se jc klanje, dokler ni prihitela maršalova straža in sc zakadila v nas! Šele »nkrat so pričeli naši nasprotniki klicati: »Gospoda! Našo prostost hočejo kršiti in na naši koži storiti krivico vsej Republiki. Raiši se Domirimok Tako se ie tudi ztrodilo in
videti je bilo, da nam je Bog naklonil Svoj blagoslov: kajti v trenutku smo posekali osem stražarjev in trije izmed njih so mrtvi. Ostali pa — kakih pet jih je bilo — so se spustili v beg in odnesli pete!«
Pan Ciprianovič se je kar za glavo prijel. Marko pa je pripovedoval dalje:
»Tako je! Zdaj dobro vemo: Bog je ščitil našo nedolžnost. Zbali smo se in jo pobrisali šele takrat, ko so pričeli ljudje kričati, da je to zločin, ker smo potegnili meče, dasi biva sam kralj v mestu, in da moramo priti pred kazensko sodišče. Hoteli so nas res prijeti,a pritisnili smo zopet enemu udarec po čelu, drugemu po vratu, in zbežali. Stanislav nas je rešil s tem, da nam je prepustil konje svojih služabnikov. Samo na la način smo si komaj rešili glave. Zasledovali so nas do samega Senkocina in — če bi bili konji slabi — bi bilo po nas. Na našo srečo ni tam nihče vedel, kako se pišemo, zato nas ne morejo sodnijsko zasledovati.«
Nastopil je dolg molk, potem pa je pan Serafin vprašal:
»Kje so oni Stanislavovi konji?«
In bratje so pričeli že vtretjič ponavljati:
»Grešil sem, gospod, grešili«
Ciprianovič je pričel z velikimi koraki hoditi po
sobi.	. . .
»Zdaj pa že vem« — je začel — »zakaj mi niste prinesli od Staha nobenega pisma. Pisal mi jc namreč, da ste doživeli razne žalostne reči. Napovedal je tudi vaš povratek v prepričanju, da boste potrebovali denar za konje in vojno opremo. A vnaprej ni mogel vedeti, kako sc vse to konča ...«
»Tako je, gospod,« jc odgovoril Jan. Medtem so prinesli zavretega vina, ki so se ga bratje lotili z velikim veseljem, ker so se bili po poti zelo utrudili. A vznemirjal jih je molk gospodarja, ki je z mrkim in strogim obrazom neprenehoma korakal po sobi. Zato jc Marko zopet povzel besedo:
IIIEIIIE
= »S p » a
n
t" e
«5
to
(O
rr o P P
Co
3*5 >
w
2!
2! -M
O >
s
š c sc p
7	I
(T)
TO	00
2.	?
2 S-
** 3
BT	K
M n	S'
M TO	2.
_ 5!	1H
2 o-	a
(t i p p
g s
2. = B- F
5" fe*
TO O
tn
O C a
— (B
a
2 o
to
4.	g-
i!
-	£
<1	o ff
t«	>•
c 3.
f 5" 8B|
N _ =»
< O 3
» K' 2
N D ®
=	2	§
ca	C
:iq	pj	O*
'JQ	<	JZl
ca	CD	ta
9	E	3
CL	fD	—•
'	PT	•*
®	r	8
2	se 3
J.	» 5
® '	3- *
B s-	Jf
=111 = 111
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice ISODin.Najmanjši, znesek 5 Din.Oglasi nad' 9vrstic se računajo višje. Za oglase stro-qo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši I znesekioDin. Pristojbina za šifro 2Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana iO.3^9. Telefon stev.232&
BES
Službeiičejo
II!
Gostilniška hči
gre v pomoč gospodinji ali za natakarico, sobarico ali h kaki obrti. Starost 35 let. Vajena gospodinjstva, kmečke kuhe, šivanja. Ponudbe v zaprtem pismu na upravo pod št. 7062 ali zahtevajte naslov.
Likarica
fšče dela. Naslov naj se pusti v upravi lista pod »Likarica«.
(Iiižbodobe
Fant
poštenih staršev sc sprejme kot učenec pekarne Pečnik, Selnica ob Dravi.
Nočnega čuvaja
samskega, zanesljivega, ki J je zmožen položiti kavcijo, sprejme tvrdka Zora, Črnomelj.
Trgovci z železnino
Dva fanta, sinova poštenih srbskih staršev iz Požarevca, v starosti 14 in 12 let, bi se rada izučila v trgovini železa en gros in en detail. Poslo-dajalec naj bi jima dajal tudi stanovanje in hrano ter imel obenem nadzorstvo nad fantoma. Natančnejši podatki v upravi pod št. 7086.
Učenca
pridnega in poštenega sprejmem takoj za slikarsko in pleskarsko obrt. Istotam se sprejme tudi pomočnik. Mihael Dobrave, Celje, Glavni trg št. 15.
Krojač
trezen in soliden išče mesta hišnika v kaki boljši hiši ali vili v Ljubliani za takoj ali pozneje, kjer bi postal samostojen obrtnik. Oženjen brez otrok. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »London« 7124.
Mlajši državni vpokojenec
neomadeževane preteklosti, izučen trgovine z meš. blagom išče službe. Najraje gre kot trg. potnik, skladiščnik, inkasant ali kaj primernega. Poštenost zajamčena. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Pošten in zanesljiv« 7072.
Sostanovalca
sprejmem v sredini mesta, mesečno 150 Din. -Naslov pove uprava Slovenca pod št. 7094.
V Slovenjgradcu
se sprejme na hrano in stanovanje deklica, ki bi obiskovala mešč. šolo. Naslov: Stanovanje št. 12, poštno ležeče Slovenj-gradec.
2 mizar, pomočnika
boljše moči, sprejmem takoj. Delo stalno. Franc Tomšič, mizarstvo, Zg. Kašelj 64, p. D. M. v Polju.
Maline
kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.
Prodajalka
se sprejme v večjem trgu na Štajerskem samo za manufakturno stroko, samo prvovrstna moč že z ■daljšo prakso ter aranžer-Ka razložb s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Slov.« štev. 7123. Zmožna slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi._
Tesani les
(uso Trieste i bordonali) in obrobljene hrastove podnicc (belag) kupujem. Točne ponudbe s ceno ln količino pod »Les« na upravo lista štev. 7134.
2 učenca
krepka in poštena, sc takoj sprejmeta v večjo trgovino na deželi. Oskrba v hiši. Ponudbe, na upravo lista pod »Pošten učenec« štev. 7127.
Strojni ključavničar in avtogen-varilec
pozna parne in motorne stroje, vešč splošne poprave z večletno prakso, išče stalno in resno na-meščenje kot strojnik ali slično, Stopi kot družabnik v manjše podjetje. — Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 7105.
Tesar in železokrivec
za železobeton se sprejme pri Ing. Rudoli Treo, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12.
2 učenki
za strojno pletenje sprejmeta takoj. Selo 41, p. Moste pri Ljubljani
Poizvedbe
Doberman
rujav, mlad, se je zatekel. Vrniti proti nagradi na naslov v upravi 6993,
Viiajetn
Trgovino
z mešanim blagom na prometnem kraju, vzamem takoj v najem. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Dober promet« št. 6975.
Lokal
na najprometnejši točki Ljubljana VII se z vsem inventarjem (špecerijsko in kolonijalno blago) odda v najem za ceno 60.000 Din. Najemnina zelo nizka. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Špc-cerija-Koloniale«.
Lepa spalnica
iz mehkega lesa naprodaj na Aljaževi cesti 20.
Pletilni stroj
štev. 8/36 naprodaj. Naslov pove uprava št. 7103.
Žaga - samica
vodno kolo, ter vse ma-
lenkosti, ki spadajo k njej, naprodaj. Poizve se Ljubljana, Stari trg 32 ali Študa pri Domžalah 24.
Hruške
namizne in za vkuhavanje raznih vrst od 3—5.50 Din za kg, franko Novo mesto priporoča Fran Modic, trgovina sadja Tolsti vrh, p. Št. Jernej. Brzojavni naslov: Modic Št. Jernej, ček. račun 11.451.
Črna salonska suknja
s telovnikom, kakor nova, za srednjo postavo, se ceno proda. Naslov v .stanju, naprodaj. Poizve. upravi »Slovenca« pod 'se Sv. Petra cesta št. 71.1	št. 7100.
Eleganten voz
(Jagdgumiradl), v dobrem (
Filter
skoraj nov znamke Ro-land Ila, sistem Seitz, dnevna kapaciteta 60 do 80 hI novo, posrebrnjen prodam po ugodni ceni. Dopise pod »Filter« na Aloma Compagny, Ljubljana.
Parni kotel
stoječ, 5 IIP III, ATM v obratu, se pod zelo ugodnimi pogoji takoj proda. Erman & Arhar, Št. Vid nad Ljubljano.
Vabilo
5. avgusta pohitite vsi na Tabor pri Grosupljem, kjer si boste ogledali krasoto »Županove jame«. Vrši sc tudi veselica, kjer svira godba in sc bodo pekli janci.
Širite »Slovenca«!
Hiša
sc proda v Trzinu tik gl. ceste 5 min. do kolodvora Ima 4 sobe, vežo, kuhinjo, klet in celo gospodarsko poslopje, 5 oralov zemlje, jep sadni vrt. Dobi se zelo po nizki ceni. Poizve se Selo 41, pošta Moste pri Ljubljani.
Hiša
srednja, s hlevom in z vsemi drugimi potrebnimi pritiklinami, samo v cen-trunm Maribora, se išče. Dopisi na upravo lista v Mariboru pod Posestnik.
Mestno poglavarstvo Vinkovci.
Št. 74/E1. 1928.
Vinkovci, 31. julija 1928.
ibeni razpis
Mestno poglavarstvo v Vinkovcih razpisuje tem potom prvo javno pismeno licitacijo (jeftimbo) za zgradbo mestne električne centrale v Vinkovcih za dne 3. septembra 1928 ob 11. uri dopoldne. Do tega roka se morajo izročiti mestni blagajni jamče-vine v obliki kakor to predpisujejo »Opči uslovi za javne gra-devinske radove i nabavke Ministarstva Gradevina«, a v iznosu najmanj 10% ponudene svote za domače, in 20 % za zunanje ponudnike.
Veličina centrale je predvidena s 375 KS Dieselovimi motorji in alternativno parnimi stroji.
S sto dinarji kolekovane ponudbe se morajo v zaprtem omotu izročiti mestnemu gradbenemu uradu do tričetrt na 11 dopoldne. — Načrti mreže in obči pogoji se morejo vpogledati, troškovnik in posebni pogoji pa dobiti pri mestnem gradbenem uradu za 50 Din.
Mestna občina si pridržuje pravico, da po svojem svobodnem preudarku odločuje, katera ponudba je za mesto naj-povolnejša brez ozira na višino ponudene vsote, odnosno da poedine predmete ali skupine izključi od dobave.
Mestni načelnik: N. Jankovič«
Trgovcem meš. blaga
se nudi sijajna eksistenca z nakupom enonadstrop-ne trgovske hiše po zelo ugodni ceni ali s prevzemom v najem na najprometnejši točki v Krapin-skih toplicah. Več pove lastnik Stjepan Hruš, Krapinske toplice, Hrv.

Sejmarji, pozorl
Najlepše in najboljše piškote dobite v me-dičariji B. Grah, Kolodvorska ul. 11. Ljubljana.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po imiO najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Živinsko
krmilno sol
oddaja na debelo A. Volk, Ljubljana, Rcsljeva c. 24.
Poštninprosto
ta 15 Din patentiran izum, gume vseh koles pri poškodbi avtomatično zapre. Visoki zaslužek nudimo vsakemu. Kavcija nepotrebna. The Novo!ety Dravograd.
Trboveljski
cement, traverze, strešna lepenka, okovje za stavbe in pohištvo, cevi, pumpe, kopalne banje, kloseti vedno najceneje pri Fr. Stu-pici, Ljubljana, Gosposvetska 1.
Mlatilnice
slamoreznice, čistilniki za žito. kotli za žganjekuho in krmo vedno najceneje pri Fr. Stupici, Ljubljana, Gosposvetska 1.
Otomane
v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din, oto-rnanska pregrinjala, tno-droce itd. kupite naj-boljše. - Rudoli SEVER tapetništvo, Marijin trg 2
KLOBUKE
modno blago in telovadne
potrebščine priporoma trg,
-Pri APlERIKANCii-LfubBfana Stari traio
Pazite na obleke
ker si volilto veliko lahko prihranite, i-e jo daste Čistiti in barvati v kemično pralnico, kjer .ie cemi iKtinižjn in nnjbolj 6olirlnn postrežba.
Ljubljana Selenbiirgovn uUm 4. Tovarnn : VIC-GLINCE.
Pozor! Damske torbice
vseh vrst dobite najceneje pri Fran Jenko, sedlar, Medvode. Trgovci popust.
Klavirji prvih svetov, znanki
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana, Mestni trg 3
Najmanjši obroki
Zaloga ln izposojevalnica
najboljših klavirjev, pi-aninov in harmonijev, Stclnway, Hosenclorfcr, Fiirster, nillzl, Hofmun, Original Stlngl. Popravila in ugluševanlo najcenejše. — NajbosatelSa Izblru vseh ostalih glasbenih instrum. iu strun.
RAZPIS
Inozemske dobro situirano podjetje kupi za dobavni rok med 15. avgu stom in 15. oktobrom 1928 od zanesljivih lesnih trgovcev brzojavne droge; cirka 600 komadov 8 m dolgih, premer v vrhu 11 do 13 cm cirka 300 komadov 8.50 m dolgih, premer v vrhu 12 do 13 cm cirka 750 komadov 9 m dolgih, premer v vrhu 12 do 14 cm cirka 300 komadov 10 m dolgih, premer v vrhu 12 do 14 cm cirka 750 komadov 11 m dolgih, premer v vrhu 13 do 15 cm cirka 300 komadov 12 m dolgih, premer v vrhu 13 do 15 cm Drogi so lahko smreka, hojka ali bor, teža 1 nr> največ 700 kg, na obeh straneh gladko odžagani, od skorje olupljeni ter zdrav les. Zapečatene obvezne ponudbe se naj vložijo ali za celo množino ali polovico ali četrtino množine, torej za 3000 komadov ali 1500 ali za 750 komadov sorazmerno razdeljeno po predpisni dolgosti do 10. avgusta 1928 franko Postojna postavljeno. - Plačilo akreditiv v Ljubljanski kreditni bank. 75% po predložitvi fakture in duplikata, 25% po prihodu blaga v Italijo, da je blago
PraV1ponudbeSnan0naslov »AB« 1886 št. 7087 na upravo tega lista.
v veliki izbiri na zalogi imata
[rmistt.StiiiaiLHio.
Oglejte si pred nakupom. Na obroke I Ilustrovani katalog 30 dinarjev!
u
Lastnik Miloš Bušelič
Makarska, Dalmacija
Biser Dalmacije
Najpriljubljenejše kopališče na Jadranu. Kopalna obala nad I km dolga. Fini morski pesek. Kopališče posečojo v sezoni mnogobrojni tujci. Dnevni penaion s sobo Din 55-60. Pogled na Makarsko s kopališčem se vidi v izložbi tvrdke Breznik >k Fritsch trgovina z železnino, Ljubljana
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela na novo preurejeno staro dobro znano restavracijo pri »Soči« na Sv. Petra cesti. Isto otvorim danes in bom nudila cenj. gostom prvovrstna štajerska in dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila. Sprejemam tudi abonente na dobro domačo hrano.
Priporoča se
Franja Hostnik.
'žalostnim srcem sporočamo vsem znanccm, da jc danes po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti udano v Bogu zaspal naš sin, brat in svak
cand. ing. aih.
v dobi 23 let.
Pogreb se vrši v nedeljo 5. avgusta ob pol 5 popoldne iz pokopališke mrtvašnice na pokopališče v Dol. Logatcu. Bog mu daj večni pokojl
Dol. Logatec, dne 3. avgusta 1928.
Rodbine:
OBLAKOVA. KORPARJEVA, DEVELAKOVA in MAČKOVA.

Zahvala.
Dne 2. avgusta je v splošni bolnici v Ljubljani po kratki bolezni preminul
Vjačeslav Travin
slušatelj ljubljanske univerze
Zveza ruskih akademikov naznanja to tužno vest vsem njegovim znancem in prijateljem.
Pogreb se vrši v soboto 4. avgusta ob 5 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Zveza ruskih akademikov.
Za Jugoslovansko tiikarno » Llubljanii Karel Ce&
ZAHVALA. Vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami ob prezgodnji smrti naše ljubljene nepozabne	,
Ivanke Janinih
dalje vsem, ki so jej izkazovali zadnjo čast in jo obiskovali in tolažili v bolezni, ji poklonili krasne vence, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na pokopališče k sv. Štefanu v Sori, izrekamo tem potom najtoplejšo, najprisrčnejšo zahvalo.
Blaga Tajnica jc umrla 24. maja 1928 v najlepši dobi 21 let in zapušča očeta v Ameriki.
Žalujoča cisti, brsta in r.estra.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Lovro kiemenčič-a
za poklonjeno prekrasno cvetje in vence sc vsem najloplejc zahvaljujem.	, , . .
Posebej me pa veže dolžnost zahvaliti sc čč. duhovščini, gg. pevcem za prekrasno žalno petje, gg. govornikom za tola-žilne besede, p. t. častniškemu zboru in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 4. avgusta 1928.
Žalujoča soproga Marija Klemenčič in sinko.
Izdajatelji di. ti. Kolovec.
.Urednik: Franc TerseiiUv«