/
'P
Političen list za slovenski narod.
Naročnino Jn oznanila (i n * • r a t e) »sprejema upravnlltvo ln ekspedicija ▼ ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice It. 2.
Po poiti prejeman velja: Za «ele leto predplačan 16 fld., la pol leta 8 fld., xa četrt Ista A fld., ca jedem I
mesec 1 fld 40 kr.	^
V administraciji prejeman relja:	•	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Zrn telo lete.12 fld., za pol leta 6 fld sa «etrt leta 8 fld., s. jeden mesec 1 fld. %	Vredništvo je v Semenskih ulicah It. 2, I., 17.
V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamne itevilke po 7 kr.	Izhaja vsak dan, isvsemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vrednlitva telefdn - iter. 74.
Štev. 155.
V Ljubljani, v ponedeljek 10. julija 1899.
Letnik XXVII
Večni mir.
Pod tem naslovom je izdal knjigo monakovski profesor baron Stengel, ki mej drugimi zastopa Nemčijo na mirovni konferenciji v Haagu. Ta učenjak je največji skeptik o ideji razoroženja in idealu svetovnega miru. Sklicuje se v svojem delu na besede slavnega stratega Moltkea: »Večni mir so sanje in ne ravno lepe sanje, kajti vojska je jeden bistvenih delov božjega stvarjenja. V vojski se kažejo najlepše strani človeškega duha: moška odločnost, samozavest in čuvstvo dolžnosti. Brez vojske bi svet zabredel v materializem.«
In te besede je monakovski profesor skušal podpreti z raznimi reki in dokazi iz sv. pisma, iz zgodovine in sociologije, hoteč dokazati, da je ideja o omejenem oboroženju ali celo o popolnem razoroženju prazna utopija.
In vendar je in ostane večni mir mej narodi najlepši ideal človeštva. Skorej ves omikani svet izvzumši Martove sinove je z veseljem m navdušenjem pozdravil ruskega carja mirovno blago-vest. Narodi ječe pod bremeni, katera jim nalaga militarizem. Koliko ljudskega imetja skadi se v zrak, koliko mladeniške moči in žiiavosti Be zgubi v narodnem gospodarstvu. In vendar! Ni je morda bolj neugodne dobe za plemenito idejo, nego je sedanja. Skoraj vseh kulturnih držav polotila se je grabljiva mrzlica, vsaka država preži na košček zemlje, ki je v njenem območju in jo bode v oči. Nemčija se oborožuje, Anglija tekmuje, Francija ne zaostaje, Turčija se izteza in Rusija sama, od koder je svet iznenadila iueja o Bvetovnem miru, množi na kopnem in morju svoje bojne čete. Ali je pala ideja na rodovitna tla? Ali je kaj upanja, da se 19. stoletje konča ob svitu svetov-
nega miru, ljubezni in sprave? Nemogoče je to verojeti. Tla še niso zrahljana za čisto seme plemenite ideje, angelj miru, ki je zapustil Noetovo barko, vrnil se bode nazaj v zavetišče, kajti deževje ni še ponehalo in vode še niso upale . . .»
Dne 18. maja se je v Haagu sošla mirovna konferencija, da bi sklepala o znižanju stalne armade in vojnih troškov ter o orožju prihodnjosti in mejnarodnih razsodiščih. Vse obravnave so tajne. Že to priča, kako so povsod napete razmere, da je le iskrice treba in se razleti sod s Bmodnikom. Vse kaže, da še vedno ostane v veljavi starorimski rek: Si vis pacem, para bellum. Vprašanje o znižanju armad je že rešeno, namreč v negativnem smislu. Sicer pa je vsakdo že a priori dvomil o vspehu v tem oziru in so Be vse nade osredotočile v točkah, katere naj bi razširile genevske dogovore. V imenu človečnosti naj bi se prepovedala vsa razstrelila, granate in sra-pneli, dinamit in ekrasit. Tudi ta želja se ne izpolni. Saj najmirnejši ljudje včasih vzrastejo in ne morejo krotiti svojih strastij. Isto velja o narodih. Le praktične koristi držav odločujejo o miru in vojski, a nikdar ali vsaj malokedaj resnica in pravica, krščanska ljubezen do bližnjega. Tako se bodo ruski predlogi Btopili, kakor pomladni sneg. Ostala bode le lepa ideja. Velike in lepe ideje pa konečno le premagajo raznovrstne ovire. Ideje vladajo svet in velike, dobre ideje si same utirajo pot. V sedanjem veku, ki se bliža svojemu koncu, je vladala narodnostna ideja, ki tudi v prihodnjem Btoletju ne bode izumrla. Toda že sedaj se poraja in razvija prekrasna ideja krščansko-socijalne reforme. Ta mogočna, plemenita ideja sloni na temelju prava in pravičnosti. Vedno globlje segajo njene korenine, osvaja si srca, osvaja si
svet. Ko se uživotvori vsepovsod ta ideja, ko padejo razlike in predsodki mej raznimi slojevi in narodi dobč svoja prava, tedaj bode mogoč večni
mir.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. julija.
n Samostojna avstrijska Slovenija.« V dobi kislih kumar tudi nemško-nacijonalnim listom poide potrebno gradivo in zato so se jeli sedaj pečati zopet z razkosavanjem Avstrije, katero žele tako razdeliti, da bi prišli na Dunaju sami do vlade. Kakor znano, so se že prej jedenkrat pečali s to mislijo. Takrat je bila na vrsti Galicija, da se na ta način iznebe neljubega jim poljskega kluba. Njih geslo je bilo do tedaj: samostojna Galicija. V poslednjih dneh so pa SchBnererjanci uvideli, da jim Poljaki niso ravno preveč nevarni in da imajo v Jugoslovanih veliko hujega nasprotnika. Posebno neljubi so jim pa zastopniki iz Kranjskega, Primorja in Dalmacije. Teh se morajo pred vsem otresti, poprej ni mogoče misliti na zmago. Doseže se pa ta namen jedino le s tem, ako se odtrgajo Kranjsko, Primorsko in Dalmacija od skupine avstrijskih pokrajin in postanejo popolnoma samosvoje. Od ugodne rešitve tega vprašanja pričakujejo Schonererjevci velikih uspehov, pravijo pa tudi, da bi se Jugoslovani prav nič ne upirali tej misli. Prepričani so pa tudi, da niti krona niti vlada ne bi nasprotovala tej misli tako odločno kakor glede Galicije. — Te misli razvija neki »maloimenovani a vplivni politik« v »Schles. Zeitg« To je pač samo kost, ki je za sedanjo dobo pač najbolj primerna, ko manjka drugega gradiva.
LISTEK.
Pomen jeruzalemskega romanja.
Bliža se konec obroku, ki je zastavljen za zglaševanje k romanju v sveto deželo. Oglasilo se je že 140 romarjev. Naj se podvizajo čim preje še drugi, da se število dopolni in potem stvar srečno uravna, ker provzročala bo še veliko truda. Slovenski narod ima vkljub vsem najnovejšim kvarnim vplivom še vedno toliko idealizma in verskega navdušenja, da lahko priredi tako narodno romanje v Palestino.
Stotine narodov in tisoči romarskih vlakov so tekom stoletij hodili to sveto pot; zakaj bi se jim sedaj ne pridružil tudi probujeni slovenski narod, ki se je vedno ponašal s svojo dejanjsko katoliško zavestjo !
Sedanji omikani svet se pogreza v materija-lizem. A vkljub temu, da vse stremljenje naše dobe meri le na materijalne dobičke, vendar ima beseda »sveta dežela« še vedno nekako čarovito moč do človeškega srca, v katerem tli vsaj iskrica vere. To ime nam znači še sedaj vir, iz katerega so nam dotekale in nam še dotekajo neštete milosti, milosti z golgotskih posvečenih višav.
Staroslavna cerkev božjega groba v Jeruzalemu je že stoletja sem ono sveto mesto, ki z nevidno, a tem močnejšo silo zbližuje in tudi združuje vshod in zahod, mesto, kjer se ločeni bratje zopet morajo najti in si v bratovski ljubezni nad najsvetejšim grobom podati roke!
Žal, da se puste katoličani že mnogo let v tem pogledu nadkriljevati od pravoslavnih Rusov, ki uprav to okolnost smatrajo celo kot dokaz svoje pravovernosti proti nam. Rusom je romanje v sveto deželo nekaj običajnega, ker leto za letom jih hiti tje tisoče in tisoče. To potovanje jim je najsrečnejše in vrhunec vsega zemeljskega potovanja. Ne ustrašijo so nobenih žrtev, nobenih tež-koč, da le dosežejo svoj vzvišeni smoter. Vlada sama to romarsko gibanje gmotno in moralno pospešuje. Romar, ki so je vrnil iz svete dežele, velja vsem rojakom kot časti vredna oseba. Družine, vasi, mesta, vse je ponosno na takega moža. In uprav to vedno sc ponavljajoče romanje poživlja in utrjuje v njih sicer odreveneli cerkvi verskega duha.
Katoličani smo v tem oziru, žal, zelo zad! Ako se domislimo, kako je bilo kdaj in kako je zdaj ; ako upoštevamo propadanje verske zavednosti, se nam nehote vsiljuje misel, da v istem sorazmerju, ko pada število romarjev na svete kraje, padajo tudi milostni učinki svetega Duha.
Golo turistično romanje ne more imeti pravega uspeha.
Kolikor gre v najnovejšem času romarskih vlakov na svete kraje, vsi so razdeljeni ali po narodnosti, ali po posamnih škofijah. Iz tega vsakdo lahko uvidi, da ta romanja pospešujejo versko in narodno zavest. Na tujem se čutijo tem bolj edine ne le po rodu, temveč tudi po mišljenju. Tu preneha vsako nasprotstvo. Skupna hoja, skupna molitev, skupni užitek vseh romarskih prijetnosti, a tudi skupno prenašanje marsikakih težav zbliža vse stanove, da se visok gospod čuti brata priprostemu hlapcu, in odličen duhovnik se smatra služabnika poštenemu kmetu. Kako blagodejno vpliva to v socijalnem oziru, in to ne le med vožnjo, temveč tudi pozneje, ker toliki in tako lepi spomini ostanejo neizbrisljivi; prijateljstvo, sklenjeno v tako srečnih in svetih trenot-kih, traja do groba.
Tudi slovensko romanje v sveto deželo bo velikega pomena za cel narod. Po njem se bo poživilo in okrepilo versko mišljenje, katoliška zavest, dvignila se bo ljubezen do ljubo domovine in Bocijalno življenje dobi nove, močne prijateljsko vezi, Bklenjene in posvečene na sveti poti. Dal Bog, da naše iskrene želje čim preje postanejo dejanje I
I. B.
Vprašanje glede dunajske volilne reforme bo bržkone prej rečeno, kakor se je do sedaj mislilo. Kajpada se še sedaj ne v6, kako bo izpadla rešitev. Ministerski predsednik grof Thun je vsprejel v Boboto deputacijo dunajskih židovskih liberalcev, ki mu je izročila spomenico in mu priporočila, naj nikar ne predloži dotičnega zakona v potrjenje. Grof Thun je obljubil, da bo vprašanje temeljito proučil, ker prizna važnost tega vprašanja, naglašal pa je, da se pri tem ne bo oziral na nobeno stranko, marveč objektivno hoče presojati načrt. Gotovo je le toliko, da željam obeh strank ne bo mogoče ustreči. — Sklepati je toraj iz tega, da stori grof Thun kmalu odločilen korak. Prav mogoče je, da bo naročil dež. zastopu, naj se spremeni kaka določba v načrtu, da se ugodi vsem formalnim zahtevam, ker popolno odkloniti si vlada ne bo upala načrta ogromne večine.
Zveza belgijskih liberalcev in socijalnih demokratov, ki je slavila minule dni nekako »zmago« nad vlado in protiliberalno veČino, je že razbita. Ta vest seveda nikogar ne bo presenetila, kdor ve, zakaj se družijo liberalci s soci-jalnimi demokrati in kako dolgo so prvi prijatelji poslednjih. Vsakdo se še spominja, s koliko silo sta pričeli ti dve stranki minuli teden boj proti vladi in njeni večini. V boj so šli tisočeri zagri-zenci in zapeljanci pod geslom za občno in jednako volilno pravico, toda ta parola je bila samo vada za socijalne demokrate, katero so nastavili belgijski liberalci, ker so jih nujno potrebovali v boju proti njim skrajno nesimpatični vladi in večini. Liberalci so hoteli zadati »klerikalcem« hud udarec bodisi te ali one vrste. Najrajši bi bili seveda vrgli oba nasprotnika in sami prevzeli go-spodstvo v deželi. Ker so pa bili v tem oziru preslabi in bi sami iz sebe kot najslabeja stranka v Belgiji ne bili opravili prav ničesar, zvabili so v svoj tabor socijalne demokrate ter jim rekli, da gredo skupno v boj za »splošno in jednako volilno pravico«. Boj, kakor vemo, ni imel ravno velikega uspeha, ker vladna predloga o volilni reformi je sicer za sedaj odstavljena z dnevnega reda, ni pa še odklonjena. Liberalci so s pomočjo socijalistov dosegli samo to, da so provzročili nekaj strahu, še več pa nesreče prebivalstvu samemu, socijalisti pa nimajo od tega prav nobene koristi. Pričakovali so sedaj vsaj plačila za svoj nemali trud. Toda mesto tega so jim odgovorili liberalci, naj nikar ne pričakujejo od njih pomoči za dosego splošne in jednake volilne pravice, ker jim kaj takega ne pride na um in ne nameravajo v to svrho vporabiti niti revolucionarnih, niti drugih sredstev in sploh nasprotujejo jednaki volilni pravici. Res lepo plačilo so dobili zaslepljeni socijalisti. In vkljub temu še vedno capljajo za liberalci! Kaj pač poreče sedaj glasilo slovenskih liberalcev k temu »nenadnemu« preobratu.
Nemiri v Španiji so se sedaj, kakor vse kaže, omejili samo na mesto Barcelona, kjer oblastva pri najboljši volji ne morejo napraviti miru brez obsednega stanja. Mestni guverner je uvidel, da je zastonj ves njegov trud, in je vložil ostavko. Vlada ni hotela ustreči njegovi želji in mu je za-povedala, naj vztraja še nadalje na svojem mestu. Položaj posebno v tem mestu mora biti skrajno resen: kričači nadaljujejo svoje rogoviljenje, oškodovani trgovci in hišni posestniki pa pritiskajo na vlado, naj stori konec temu in jim povrne provzročeno škodo. Kraljica in vlada se podasta sicer za nekaj tednov v San Sebastian na počitnice, toda iz tega še ne moremo sklepati, da ni pričakovati resnejih dni.
Iščimo resnice!
(Dalje.)
Poljak je nadarjen za slikarijo. A kar je večjega pomena, za jezikoslovje Poljak nima daru; zato je daleč za nami. Kako smešna je poljščina vsled neštevilnih tujk! Rachunek, szacunek, ladu-nek, striczek (vrv), szuflovvač (schaufeln) itd. so v poljščini navadne besede! Kako ličen in krasen pa je naš jezik v primeri s to mešanico!
Toliko slavljeni Nemci so kot jezikoslovci popolnoma za nič. Ce boš n. pr. Nemcu dokazal, da je treba pisati Monchen namesto Munchen, ali misliš, da te bo ubogal in res pisal Monchen ? Smejal se ti bo in rekel: »Milnchen je in ostane Miinchen.«
Toda če nam kdo poda dokazov, pripravljeni Bmo pisati leta 1900 Lubljana, leta 1901 Ljublana, leta 1902 Ljubljanja, leta 1903 Iblana itd.
Če sodimo nepristranski, moramo reči, da smo Slovenci v vednostnem oziru prvi narod na svetu. Jezikoslovje, ta veda, ki je kraljica vseh ved, cvete zadnja leta najbolj pri nas. Res je, da smo v nekaterih drugih vedah majhni, toda veliki smo v jezikoslovju, katera je veda vseh ved. Zato se nam mora priznati, da v znanostnem oziru nadkriljujemo vsa druga omikana ljudstva!
Ali pa morda ni jezikovna veda prva med vsemi vedami? — Vsekako je najvažnejša tista veda, ki se peča z najvažnejšim predmetom. Jezikoslovje pa ima izmed vseh ved najimenitnejši predmet! Le preiskuj mo natančnejše ! Katero vprašanje je važnejše; ali to, jeli naj se piše kisla ali kisela, ali vprašanje, kako bi se dal premog neposredno pretvarjati v električno energijo. Na vsak način je prvo vprašanje imenitnejše za srečo človeškega rodu.
Druga ljudstva premišljajo, kako bi se dala omejiti nervoznost, kuga današnjega časa. Mi pa z vso silo svojega duha skušamo dognati, ali je bolj pravilno pisati kruvec ali kruleč. Katero vprašanje je važnejše, prvo ali drugo? Brez dvoma drugo!
Sploh so jezikoslovna vprašanja za obstanek človeštva najimenitnejša, in blagor nam, ki smo t se jih v zadnjem času lotili tako korenito; blagor nam, ker smo se posvetili jezikoslovju, katero je znanost vseh znanosti!
Predno se slovenski pravopis končno vredi, naj bi se oziralo na nekatere prevažne točke.
Prvo je, da š« misliti ne smemo na to, kako bi se morda dal naš pravopis vrediti po sporazumljenju, po dogovoru med slovni-čarji; V6ak slovničar naj za-se išče in išče tako dolgo, da bodo po 100 ali 200 letih prišli vsi brez izjeme do jednakega rezultata. To se bo prej ali slej gotovo zgodilo!
Naj to misel natančneje razložim.
Pravopis se mora vrejati po načelih. Mero-dajna načela vsakemu pravopisu so: a) ljudska govorica, b) oblike, ki so jih do tedaj rabili pisatelji, c) sorodni jeziki in jeziki, iz katerih je dotični jezik nastal. To mesto zavzemajo pri sloven ščini slovanski jeziki, staroslovenščina in tudi san-skrit — Ta tri načela so kopita, na katera natikajo jezikoslovci oblike slovenskega pismenega jezika. Ko bi se dale vse oblike navleči vsaj na jedno imenovanih kopit, bi bilo dobro, in Slovenci bi bili že davno edini glede na pravopis! A to je spak, ker je premnogo takih oblik, o katerih se ne ve, katero kopito bi jim pri-stojalo. In zdaj vpije prvi jezikoslovec: »Ta oblika spada na kopito a, prikrojimo jo po ljudskem govoru, pa bo prava!« Drugi vrešči: »Ni res, na-bijmo jo na kopito b; dajmo ji podobo, kakršno je imela pri starih pisateljih.« Tretji trobi zopet svojo pesem o staroslovenščini in sanskritu.
Ko bi bilo našim jezikoslovcem znano pravilo : »In dubiis libertas«, t. j. »V dvomljivih stvareh vladaj sloboda«, bi bili že zdavnaj edini, že davno bi bili rekli: »Slovnica nam pri tej in oni obliki ne daje gotovega vodila, torej smo glede na te oblike prosti in se lahko domenimo, kako jih bomo pisali.«
Toda prav je, da jim to pravilo ni znano! Kajti tako morejo z mirno vestjo kazati svetu svojo ženijalno učenost. Ravno »in dubiis«, v »dvomljivih stvareha je torišče, na katerem se da renomirati z učenostjo. Trdiš, kar hočeš, lahko postavljaš podmeno za podmeno, in moreš biti gotov, da te ne bo ovrgel nihče, ako si le količkaj previden.
Kako naj pišemo dvomljive oblike, to se nikakor ne sme dognati potom sporazum-lj enj a!
Gorje slovenski vedi, ako bi se to zgodilo! Zakaj potem bi takoj odklenkalo krasnemu razvoju našega jezikoslovja! Morda bo edino od oblike o b r i v e n odvisna srečna usoda evropskih narodov v prihodnjem 20. stoletju. Kako lahko pa bi po medsebojnem dogovoru sprejeli pisatelji in slovničarji obliko obrit, in — propast Evrope bi bila gotova!
Zato še misliti ne smemo na kak dogovor glede na dvomljivejše oblike, ampak iščimo resnice neprestano in neumorno! To je prva točka, na katero se moramo vedno ozirati. (Dalje prih.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. julija.
(Otvoritev vrhniške železnice.) Dn6 23. t. m. se o t v o r i nova železniška proga Ljubljana južni kolod. — Vrhnika s postajami Brezovica (7 8 klm.), postajališče Log (124 klm) in Drenov grič (16 klm.). Postajališče Log je namenjeno osebnemu in manjšemu tovornemu prometu, mej tem ko se vrši na drugih postajah cel promet. Vsak dan bodo vozili po trije vlaki sem in tje. Upravljala bo železnico južnoželezniška družba.
(Praznik sv. Cirila in Metoda.) Če je komu bogoslužje deveta briga, je gotovo »Slovenskemu Narodu«. Zato je goli humbug, kar uganja sedaj ta list s praznikom sv. Cirila in Metoda. Znano je, da je dn6 5. julija smrtni dan sv. Antona Marije Zaharije. Ker pa je po načelih krščanstva smrtni dan svetnikom rojstni dan za večno življenje, zato ima katoliška cerkev lepo navado, da če le mogoče praznuje spomin svetnikov na njih smrtni dan. Tako je Rim predlanskim, ko je proglasil za svetnika rečenega Antona Marijo Za-harijo, tudi zanj odločil za praznik smrtni dan, t. j. 5. julija; praznik sv. Cirila in Metoda pa, ki itak ni bil na smrtni dan, je določil poslej za dan 7. julija. Poslej bo toraj vesoljna cerkev praznovala god slovanskih blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda dne 7. julija. Seveda cerkveni obrednik in koledar imata svoje splošne zakone, in imata poleg tega za posamezne škofije še posebna določila, zato se res često primeri, da se mora praznik tega ali onega svetnika pro choro, t. j. kar se tiče bre-virja in pa svoje maše, v vsej cerkvi ali pa v tej ali oni škofiji, preložiti, časih za tisto leto celo odložiti. Tako sta se letos brevir in pa svoja maša sv. Cirila in Metoda v raznih škofijah morala preložiti na razne dni. Pro foro, za javnost, za vnanje praznovanje pa je povsod bil določen isti dan 7. julija. Kakor smo čuli, nameravajo pa avstrijski škofje za slovanske škofije izprositi v Rimu posebne odredbe, da se bode praznik sv. Cirila in Metoda vedno tudi in choro in povsod praznoval isti dan. To je preprosta resnica, umevna pač vsakemu, kdor ima sploh kaj pojma o cerkvenem koledarju! Mi bi tega nikakor ne razkladali, če ne bi bili nekateri listi tudi te stvari zavlekli na politično torišče ter tako zbegali neukih ljudi.
(Romanje na Brezje), katero so priredili včeraj združeni odbori ljubljanskih krščansko - socijalnih društev in tretjeredniki, je bila prava manifestacija slovenskega krščanskega ljudstva, ki se je izvršila ob najlepšem vremenu in najvzornejem redu. S posebnima vlakoma se je pripeljalo zjutraj ob V.9. uri nad 2200 Ljubljančanov s presvetlim g. knezoškofom, ki je v Medvodah vstopil na vlak. V radoljiški župni cerkvi je dal Presvetli blagoslov z Najsvetejšim, potem se je pa razvrstila procesija in sicer na čelu zastava »sl. kršč. soc. zveze«, za njo vsi moški, potem zastava »katoliške družbe«, za njo Presvetli z duhovščino, konečno bandero tretjerednikov in za njo ženstvo. Ves sprevod je bil dolg dobre pol ure hoda. Mej prepevanjem litanij M. B. in molitvijo sv. rožnega venca so dospeli romarji, pozdravljeni povsodi s slovesnim zvonenjem in streljanjem iz topičev, k znamenju, pri katerem se odcepi pot na Brezje od glavne ceste. Tu so romarje pričakovali breški prebivalci s cerkvenim banderom, društveniki z Jesenic in iz Tržiča z zastavama. Skupno so se potem romarji podali v prostorno cerkev na Brezjah. Tu je imel Presvetli krasen govor o pomenu in namenu romanja, govoru je pa sledila tiha maša z blagoslovoma. Peli so lepo domači pevci. Popoldne ob 3. uri je imel Presvetli pete litanije in takoj nato se je razvrstil sprevod, kakor zjutraj ter se vil proti Lescam, ker je na rado-ljiškem kolodvoru premalo prostora za toliko ljudij. S prvim vlakom se je peljal presvetli g. knezoškof, ki je potem zopet v Medvodah izstopil in se podal v Goričane. Kaj takega Brezje in okolica ne vidi vsak dan, kajti reči se sme z vso gotovostjo, da je bilo včeraj na Brezjah nad 5000 ljudij.
(Iz Novega Mesta) sc nam piše: Pretočeno sredo je toča naše vinograde na Trški gori precej dobro oklestila. Nekaterim vinogradnikom je toča uničila polovico in več. Iludo poškodovani so tudi novi nasadi. Veliko škodo so vedni nalivi
kmetom napravili med košnjo. Seno je vsled tega slabo in kar nekaterim voda ni odnesla, blatno. Grofu Margheriju je Krka odnesla p< tdeset vozov sena; tudi hudomušna Temenica je silno veliko škodo naredila ; žalostno je bilo videti, naložene vozove stati v vodi, kupe sena pod vodo, ljudi loviti seno iz deročega potoka ; ubogi kmetovalec! Sadja — hrušek in jabelk ne bo skoraj nič; g. vodja grmski je piscu teh vrstic ponudil vsa ja-belka za 5 gld. in za vsako hruško, katero bi našel na njihovem obširnem posestvu, jeden cekin. Z cenilno komisijo glede osebnega dohodninskega davka tudi letos ne moremo biti zadovoljni, posebno ne pri točki »čisti dohodek iz zemljišč«. Tega gg. udje komisije iz lastne skušnje ne razumejo ali nočejo razumeti in to je žalostno. Praktična poskušnja bi ne bila škodovala. Obstati bi morala v tem, da bi morali posamezni udje komisije prevzeti kako posestvo, katero so po pre pričanju lastnika previsoko cenili glede čistega dohodka, to s tujimi močmi obdelovati in mi smo prepričani, da bi bili prišli ozdravljeni in drugačnega mnenja v komisijo nazaj. Toliko o tej kočljivi in zoperni stvari za danes.
(Nenmnnsti »Slov. Naroda«.) »Narod« od zlobe že brenči. V zadnji številki poroča, da praznik sv. •Cirila in Metoda določajo odslej posamezni škofje »kakor se jim z 1 j u b i«. Ker je to podčrtal, ter »Narod« baje ne laže, moramo reči, da je le tako neumen. Potem pravi, da so to zakrivili »laški kardinali«; mislili so, da bi bilo preveč časti za sv. Cirila in Metoda, ako bi ju ves slovenski narod na isti dan častil; zdelo se jim je potrebno, da s e u h 1 a d i slovenska naudu-3enost za ta dva blagovestnika; zbali so se za svojo »laško komando« v cerkvi; latinizatorji so speljali letos »Slovenski Narod« na led, a v prihodnje no več; »v prihodnje bode »Slovenski Narod« skušal doseči, da se bode po vsem Slovenskem praznoval dan 5. julija kot praznik slovanskih blagovestnikov, naj že določajo naši škofje ta praznik na katerikoli drugi dan hočejo.. .« Pa reci kdo, da Malovrh ne brenči ! Da bi pameten človek nablodil toliko dekadentnih neumnosti, to je nemogoče 1
(Na goriški realki) je bilo 332 učencev; od teh je bilo 80 Slovencev, 53 Nemcev in 147 Italijanov skupaj z učenci v pripravljalnem razredu. Da je Italijanov več, je naravno, ker je realka v mestu in je več Slovencev vpisanih za Italijane. Slovenščina je na realki seveda le pastorka. Za italijanske otroke je na realki poseben pripravljalni razred, a za slovenske ga ni, akoravno sta dve tretjini prebivalstva slovenski.
(Umrl je) dne 8. julija v hiralnici sv. Jožefa po dolgi bolezni preč. g. Andrej Bielovesky, profesor bogoslovja v Kašovi na Ogrskem, star 50 let. — Pred letom že je bil prišel v Ljubljano iskat si polajšanja svojih bolečin, pa Bog ga je poklical v večnost. Pogreb je danes 10. t. m. ob 5. uri popoldne. Svetila mu večna luč!
(Godba v Švicariji.) Danes zvečer ob pol osmi uri svira ob ugodnem vremenu godba domačega pešpolka št. 17.
(Iz Krašnje) 7. julija. Včeraj zvečer okolu '/t7. ure zbrali so se nad Krašnjo črni oblaki. Po nekolikokratnem blisku in gromu se naenkrat silno zabliska in trešči v hlev posestnika in okrajnega sluge Franceta Udovič; hlev je bil naenkrat ves v plamenu; rešili so sicer živino in nekaj % orodja, vse drugo s senom vred je zgorelo. Strela je ob enem prodrla zid sosedne hiše, vrgla na tla gospodarja in sina, ki sta bila v veži, raztrgala na steni na koščeke podobo sv. Trojice in potem zginila. Velika nevarnost je bila za vso vas, ker ravno tam so hiše tikoma ena zraven druge. Pa ker ni bilo vetra ter se je precej vsul dež in so tudi ljudje prihiteli od vseh strani, posrečilo se je ogenj omejiti. Sploh nam letos vreme pri spravljanju sena silno nagaja; ni ga skoraj dneva, da bi naenkrat ne prišla mala ploha, navadno kmalu popoldne in nam že na pol suho seno zopet zmočila. Tudi zorenje žita, posebno pšenice, zelo počasi napreduje in se splošno ljudje bojč slabe letine. Povsod kaže slabo za kmeta, le po napovedani osebni dohodnini soditi, morajo biti nekateri prav blizu zlate jame, od koder zajemajo zaklade, ker o dohodkih, ki jih najdejo in naštevajo davčni organi, nihče ne v£.
(Podlost.) »Naša Sloga« in za njo »Edinost« očitata katoličanom, da »vlačijo sv. Cirila in Me-
toda po koledarju, kakor da sta — cigana«. Tako očitanje je podlo, tem podleje, če je je zapisal kak »suspendiran« duhovnik!
(V Krško) prideta dne 21. t. m. dve topničar-ski bateriji iz Gradca k strelnim vajam skupaj 150 mož in 112 konj.
(Koroške novice) Letos mine sto let, odkar so prvikrat šli na Veliki Klek (Zvonar). Kakor znano, je bil prvi na njem celovški kardinal grof Salm. V spomin tega dogodka bode dne 28. avgusta na planini večja slavnost. — Nameravana razstava kuretine v Celovcu letos zaradi vojaških vaj izostane. — Običajna dirka bode letos dne 27. avgusta ob 3. uri popoldne na vresu nad Celovcem. Dobitki so letos znatno zvišani. — C. kr. kmetijska družba je pripoznala srebrne zaslužne medajle (kolajne) oskrbniku Izid. Oswaldiju pri Poganču v Trušnjah in Janezu Jeretina pri Krie-gelnu na Gorci, občina Važenberg. — Železniško ministerstvo je dalo koncesijo (dovoljenje) za na-vadnotirno krajevno železnico iz Celovca v Rožno dolino. — Zdravišče po Kneippovem načinu zida č. g. župnik dr. J. A m š 1 na Jezerku nad Vetri-njem. Deželna vlada je napravo tega zdravišča že dovolila in dne 18. avgusta bode otvorjeno.
(Wolf agent o. Abel-a.) V nemških protestantskih listih je te dni krožila notica: »Nov dokaz za zvijačnost oo. jezuitov sploh in o. Abela še posebe je gibanje »Proč od Rima«. To gibanje je delo o. Abela, ker hoče s tem vse slabe življe izločiti izmed avstrijskih katolikov ter jih privesti v protestantski tabor, da bi razdejal protestantsko cerkev«. Torej je Wolf naravnost agent o. Abela, ker v svojem listu priporoča odpad od katoliške cerkve.
(Na sobotni živinski semenj) so prignali 531 volov in konj, 215 krav in 93 telet. Kupčija je bila srednja, ker ni bilo zunanjih kupcev.
(Javna zahvala.) Njegova Preuzvišenost knez-biskup ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič veledušno je darovao za gradnju grko katol. crkve sv. Cirila i Metoda u Metliki liepu svotu od 200 for. (dvije stotine for.), dočim je naše težko pod-uzede milostivom okružnicom častnom svecenstvu prostrane svoje biskupije toplo preporučio. Tim svojim plemenitim činom odkrio je Preuzvišeni darovatelj svoje veliko srce, koje u duhu sv. nam slavensko-apostolske brace za sv. slavensko bogoslužje toli toplo bije Dok so podpisani odbor na ovom veledušnom daru, kao i na moralnoj podpori smjerno i usrdno zahvaljuje, moli se on ujedno dobrom Bogu, da Preuzvišenom vladiki njegovo darežljivost i naklonost obilno nadari. — Odbor za gradnju grko-katol. crkve sv. Cirila i Metoda u Metliki dne 8. julija 1899. — Tajnik: Ilija Hra-nilovic v. r, upravitelj župe Kašt, z. p. Metlika. Predsjednik: Daniel Makar v. r., veleposjednik u Metliki.
(Gondolla — Gundulič.) Novine poročajo, da je umrl dubrovniški župan Fran Gondolla Getaldi, zadnji potomec slavne hrvaške umetniške plem-ske rodbine Gunduličev. Zadnjič še je izstopil Gondolla iz zastopa dubrovniškega s pristaši proti-hrvatske klike in zdaj že javljajo njegovo smrt. Ranjki ni bil čistega ognja rodoljub, marveč je vedno spreminjal svojo barvo, kakor mu je najbolj kazalo, da se ne zameri na zgoraj. Naj v miru počiva, draga duša, zadnji Gundulič!
(Visoka starost.) »Glas Črnogorca« poroča, da v Belotiču živi 125 let stara vdova Staniča Borovič.
(Nesreča v Pulju.) V trdnjavi sv. Daniela poleg Pulja se je povodom vaj razletel top ter ranil štiri vojake.
(Utonila) je 3. t. m. triletna Katarina Flander iz Kopačnice, ki je v družbi svojih starejih sester ob 20 m visokem bregu bližnjega potoka trgala cvetice in padla v naraslo vodo.
(Morskega psa) so vjeli ribiči minulo sredo blizu Miramara pri Trstu, ko so lovili ribo. Zver je zašla v njih mreže in se tako zapletla vanje, da se ni- mogla rešiti, le s težka so jo potegnili na dan in spravili v ladijo. Pes je dolg 4 metre in tehta blizu 400 kilogramov. Zdaj kažejo to zverino v mestu za denar in je zares izvanreden eksemplar te vrste.
*
* *
(Svetovni sestanek katoliških dijakov.) Katol. dijaški list »Vita nova« pozivlje katoliško dijaštvo vsega sveta na sestanek v Rim, ki se bo prazno-
val ob koncu tega stoletja v proslavo Izveličarjevo. Dopise prejema Amideo Rossi, Presidente del Circolo Universitario Benedetto XIV. via del Caro. Bologna. Italia.
(Katoliška delavska druAtva na Nemškem) V »Zvezo« južnonemških katoliških delavskih družb je stopilo 281 društev s 46.535 člani. 102 društev ima svojo blagajno, iz katere so izplačali 25.789 mark rodbinam umrlih članov. Blagajno za bolnike si je ustanovilo 105 društev, ki so izdala za podporo 89.833 mark. Lastne hranilnice ima 63 društev, v katere so vložili 1. 1898 143.740 mark. Knjižnice brojijo nad 10.000 knjig. Šest društev ima vsako svoj lastni društveni dom v skupni vrednosti 2 mil. mark. Tako napreduje delavstvo, če se združuje.
(Kdaj je človek politik ?j Neki londonski humorist je to le pogodil : Neki meščan je imel sina ter si razbijal glavo, kaj naj bi postal njegov sin. Kar mu pade na misel, gre v sobo, postavi na mizo steklenico vina, jedno knjigo in zlat denar ter se skrije v kot, češ: ako deček pograbi knjigo, potem bode duhovnik, ako vzame denar, bode trgovec, ako pa popije vino, bode pijanec. Nato res pride v sobo sinček, pograbi denar in vtakne v žep, knjigo stisne pod pazduho, nalije si iz steklenice dva kozarca vina in popije. »Oh, to je krasno«, kliče oče, »moj sin bo politik«.
Društva.
(Občni zbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani) vršil se je dne 9. julija v hotelu »pri Maliču«. Navzočih je bilo 82 članov. Načelnik pripravljalnega odbora dr. V. Gregorič otvori zborovanje, konstatuje sklepčnost občnega zbora ter naznanja, da je do danes pristopilo 235 članov, ki posedujejo 295 hiš. Društvo nima nikakoršne politične tendence; v dosego namena društva, da se varujejo gospodarske koristi posestnikov v Ljubljani, je skupno delovanje vseh krogov neobhodno potrebno. Pripravljalni odbor je že najel društveno pisarno v Kastnerjevi hiši, Dvorni trg št. I, in naloga novega odbora bode s sodelovanjem društvenih članov razvijati vsestransko svoje delovanje. Treba bo nastaviti uradnika, ki je vešč v davčnih in administrativnih zadevah, in pravnega konzulenta, ki bo dajal članom v vseh njih realno posest zadevajočih potrebah na stroške društva pojasnila. Povsod v glavnih mestih se je kmalo pokazalo koristno delovanje tacega društva. Upati je, da se kmalo tudi v L]ubljani, ki je doživela leta 1895 tako grozno gospodarsko krizo, in ki pričakuje morebiti še hujše leta 1901, pokaže ugodni uspeh društve-neda delovanja, Pri volitvi v odbor oddanih je bilo 82 glasov. Voljeni so sledeči p. n. gospodje: Angust Drelse. dr. V. Gregorič, Ivan Gogala, H. Maurer, Vaso Petričič, Josip Jeglič, Karol Rom, dr. Josip Stare, Franc Schantel, dr. Ivan Tavčar. — Pri drugi točki dnevnega reda: določitev prispevka za II. polovico leta 1899 sprejel se je predlog gospoda Ivana Gogale, ki določa sledeče letne prispevke: Za kosmati dohodek do 500 gld. 1 gld, od 500—1000 gld. 2 gld, od 1000-1500 3 gld., čez 1500 neomejeno 4 gld. Predlog gosp. J. Janescha, naj se določi za vsacih 500 kron jedna krona in naj se ne omeji dohodek, ostal je v manjšini. Po dokončanem dnevnem redu zaključi predsednik zborovanje. Letni prispevek se bo vplačal v društveni pisarni in se bodo p. n. člani opozorili po časnikih, kedaj se prične vplačevanje. Vsak član naj potem blagovoli prinesti saboj davčno polo svojega posestva, da se mu odmeri po fatiranem dohodku prispevek, če kedo poseduje več hiš, se ta odmeri po skupnem dohodku. Za leto 1899 se vračuna samo polovica omenjenega prispevka.
(Občni zborkmetijskepodružnice.) Iz Novega mesta dno 6. julija. Danes je bil občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice, katerega so se v precejšnjem številu udeležili nje udje. V kratkem naj omenim njega glavne točke Od lanjskega leta, ko je bil dne 30. junija občni zbor, do danes pristopilo je na novo 30 udov, tako šteje ona sedaj 170 udov Dohodkov je imela 1531 gld. 31 kr., stroškov 1401 gld. 25 kr. Med letom je imel podružnični odbor 8 sej in bil je jeden izvanredni občni zbor. Najvažnejše podružnično delovanje v pretočenem letu obsegalo jo naslednje za povzdigo kmetijstva namenjene točke: 1. Podružnica vzela je za 12 let v zakup precej velik prostor v najbližji okolici mesta, kjer je ustanovila drevesnico, iz koje se bode vsako leto nad 1000 sadnih dreves dobivalo. Drevesnica leži ob cesti, na progi at. Peter, je lepo ograjena, se vidi prav dobro s ceste, ima jako ugodno lego in je jako pripravno urejena. Oskrbuje jo na kmetiški šoli na Grmu strokovno izvežbani o p ravnik, ki je kot nje bivši učenec tudi strokovno izurjen v trtarstvu. Pomen te drevesnice bode za povzdigo sadjarstva v novomeški okolici gotovo prav velik, kajti tukaj se že sedaj precej
sadja prideluje, največ je k temu kmetijska šola na Grmu pripomogla in pa srečna lega, ki jo imajo kraji pod Gorjancem, Lubnom in Trško-goro. 2. Podružnica stavila si je nalogo, da hoče zasnovati za novomeško okolico »zavarovalnico za govejo živino«. V ta namen seBtavil je podružnični odbor oziroma njega marljivi načelnik g. V. Rohrman vsa potrebna pravila, podružnica jih je odobrila, sedaj čakajo ugodne rešitvd od vlade in ako se tam ne bodo stavde ovire, začela bode zavarovalnica kmalu svoje delovanje. Ta naprava zbudila je med tukajšnjimi posestniki in kmetovalci občno pozornost in ni dvoma, da bode zavarovalnica krepko in uspešno delovala. Dal Bog, da bi našla mnogo posnemalk v prid našemu kmečkemu stanu ! 3. Po zimi in sicer dne 29. prosinca t. 1. priredila je podružnica po ces. svetniku profesorju gosp. Franke tu iz Ljubljane jako zanimivo in zapovzdigo raštva in ribštva v Krki in njenih dotokih ve le-važno predavanje, katerega so se vsi sloji prebivalstva v Novem mestu in okolici v jako velikem številu udeležili in kar je posebno važno, tudi vsi ribiči iz tukajšnje okolice.
(Konec prih.)
Telefonska in brzojavna poročila
Beljak, 10. julija. Sodnega pristava Hallado so našli nocoj umirajočega poleg železnične proge mej postajama državne železnice Osoje-Sattendorf. Neki dosedaj neznani zločinec ga je v železniškem vozu smrtno ranil, oropal in vrgel v bližnje jezero. Hal-lada je danes zjutraj umrl.
Dunaj, 10. julija. Za današnji dan sklicanih 15 socijalno-demokratiških shodov, na katerih bi bili sodrugi protestovali proti are-tovanju židov dr. Adlerja, Reumana in Brett-schneiderja, je vlada prepovedala.
Dunaj, 10. julija. Vspehi revolucionarnih strank v Belgiji ne dajo miru tukajšnim so-cijalnim demokratom, ki zato tudi hočejo, da ima ulica glavno besedo glede novega volilnega reda. Vlada pa ni tega mnenja in postopa jako strogo proti kolovodjem soci-jalnih demokratov, ki so od Židov plačani in zlorabljajo narod le v židovsko - liberalne namene.
Belgrad, 10. julija. Vlada skuša z raznimi slavnostmi pred svetom kazati, da je narod na njeni strani; v resnici pa je vse, kar je poštenega in neodvisnega, v radikalnem taboru. Rusija je zelo vznevoljena, ker je Srbija odpoklicala priljubljenega poslanika na ruskem dvoru ter ga spravlja v zvezo z revolucijonarniin gibanjem.
Rim, 10. julija. Stališče ministerstva je zelo omajano. Ne preostaja mu drugega kakor da odstopi ali pa da razpusti zbornico; v zadnjem slučaju bi pa pridobila le opozicija in zaradi tega je verjetno, da dobi Italija zopet novo ministerstvo.
Rim, 10. julija. Včeraj je bilo zaključeno zborovanje latinsko - ameriških škofov. Nadškof iz Lime je služil sv. mašo, pri kateri je bil navzoč kardinal Agliardi, potem so se pa objavili sklepi zbora.
Madrid, 10. julija. Listi poročajo, da bo finančni minister Villaverde takoj pro-
vzročil ministersko krizo, ko se v zbornici dožene razprava o odgovoru na kraljičin pre-stolni govor. Minister je namreč za trdno sklenil, da ne privoli v nobeno važnejo spremembo državnega proračuna.
Neprekosljlvega učinka ja
Tanno - chinin tinktura za lase.
Okrep6uJe in ohranjuje laslšče in preprečuje izpadanje laa.
Cena 1 steklenloi s rabUnim navodom 60 kr.
Jedlna zaloga	1 666 3
lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani,
Helijeva oeata it. 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vseh prelzkuienlh zdravil. Razpošilja z obratno pošto.
IImrli »«:
V hiralnici; 7. julija. Jernej Petrifi, kajžar, 42 let, dementia parali-tica progressiva.
V bolnišniei: 7. julija. Jožef KoroSec, tesarja fsin, 1 V, leta, atrofia.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
s rt O	čas opazovan).	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzijn	Vetrovi	Nebo	• ■S |1| •S-, a V" ►
8	9. zvečer,| <36'92i		17-4 | sl. jug		skorojasno	00
9	7. zjutraj 2. popol.	737 3 735-7	138 25 2	sl. vzh. sl. jvzh	megla sk. jasno	
9	9. zveeer	736 4	187	sl. jvzh.	oblačno	1-7
10	7. zjutraj 2. popol.	737 6 736-9	16-5 25-1	sl. jvzh. p. in. jzab.	jasno oblačno	
uicuujn i^uiprtaviuii ouuuvt xu u ■ uuiuiivic . it/ c/
Srednja temperatura nedelje 19 2°, normale : 19-6°. V nedeljo zvečer pohleven dež, za tem močno bliskanje z daljnim grmenjem.
TimITifllf>)« izvrstno sredstvo za ohranitev le-_£>/ llilUmill, sovja, preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 16 11—4
Zahvala.
600 1-1
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam | došli med boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene, I nenadomestljive soproge, oziroma matere, tašče, stare [ matere, gospč
Frančiške Hrovat
izrekamo vsem prijateljem in znancem najtoplejo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev, gg. črevljarskim mojstrom in vsem, ki so nam nepozabno ranjco spremili k zadnjemu počitku. Vsem skupaj Bog plati!
V Ljubljani, dn<5 10. julija 1899.
Žalujoči ostali.
Zalivala.
698 1—1
Za izkazano vsestransko tolažilno sofutje o priliki prerane smrti našega predrazega, nepozabnega
Matička
posebno pa za krasne vence in šopke, podarjene preljubemu rajneemu, za ginljivo žalostinko, katero so mu zapeli v slovo prijatelji-pevri na domu in grobu, potem za izredno mnogoštevilno in daljno spremstvo, katero je bilo izkazano umrlemu na njegovi zadnji poti — od slav. šišenske čitalnice celo s svojo zastavo — izrekata vsem spoštovanim ude-deležencem tem potom najtoplejo zahvalo
žalujoči rodbini Mat. Peršin-ova in dr. Kavčič-eva.
Ugoden postranski zaslužek
za krščanske trgovce, učitelje, uradnike in agente na Kranjskem in v Istri je zastopstvo ,,Unio Catholloa".
Pojasnila daje pismeno in ustno ravnateljstvo na Dunaju, I., Baokerstrasse 14 in glavno zastopstvo v Ljubljani na Kongresnem trgu.	613 8-7
Slovenci,
pristopajte k
„Naši straži"!
o >
4-» (f) -D 3
a
N
rs o
■	sh
C
>N
■	■■
'E
a
©
s
©
> s
co
	> rt
• V	if o .5, j
SH	
tf	i r
	rt
ti	<S ž O)
W	> S • "O
>	s.
	^ rt .. 01
l-H	CM e c
SU	TO O —
-d	o. o - n.
	o o._-
	. e
-O	u rt
<x>	-X *
h	tO A
D	3 2 M O
	N £2 O) -u > e
	
rt a
č
Št. 4814.
Razglas.
688 3-2
Deželni zbor kranjski je v svoji seji dne 21. aprila t I. naročil deželnemu odboru vse potrebno pozvedeti v svrho ustanovitve vzornega kmetijskega zavoda na Gorenjskem, na katerem bi se osnovala zimska kmetijska šola in uravnali posebni strokovni tečaji za razne važne panoge kmetijstva, n. pr. za mlekarstvo in sirarstvo ter planinarstvo, gozdarstvo, sadjerejo itd.
V ta namen potrebuje deželni odbor primernega kmetijskega posestva, na katerem se nahaja že sedaj vzorno uravnano kmetijsko gospodarstvo z vzorno živinorejo, ali na katerem bi se potom zakupa za daljšo dobo moglo tako vzorno gospodarstvo urediti.
Deželni odbor t-e zato obrača do gg. lastnikov takih vzorno urav-nanih kmetij na Gorenjskem oziroma do gg. lastnikov kmetij, katere imajo za uredbo vzornega kmetijskega gospodarstva pripravna zemljišča in primerna gospodarska poslopja — ter tudi prostorov za stanovanje učitelja-voditelja kmetijske šole in učencev (20—24) ter v to potrebnih poslov, z vabilom, da
do konec meseca julija t. 1.
podajo ponudbe z opisom posestva in napovedbo zahtevane letne zakupnine deželnemu odboru, ki bo tekom meseca avgusta ogledal dotična ponujena posestva.
Ker se ima posebno gojiti na gorenjski kmetijski šoli planinarstvo, oziral se bo deželni odbor v prvi vrsti na ona posestva, katera imajo tudi planine v lasti.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 24. junija 1898.
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	H % M A Makso Veršec		Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6
	v LJUBL	JANI.	do dnž po 4'/,%. Poštno - hranilnlčne položnice na razpolago.
1 > u n a j s k a borz a.
Dn6 10. julija.				Dn6 8. julija.					Kreditne srečke, 100 gld. . . ... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	197 gld — >		—	kr.
	100 gld. 75 kr.			4% državne srečke 1. 1861, 250 gld. . .	170 gld. 50			kr.	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	21	»	50	.
	100	»	45 .	6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	>	60		Rudolfove srečke, 10 gld.......	28	»	—	»
Avstrijska zlata renta 4°/„......	119		40 »	Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	196	»	25	>		86	>	- :	>
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	>	65 »		9S	»	40	>	St. Gendis srečke, 40 gld.......	83	>	25	»
	119	»	30 .	Tišine srečke 4»/„, 10U gld.......	138	»	35	»	VValdsteinove srečke, 20 gld......	60	*	—	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ....	96	»	85 »	Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	>	25	>	Ljubljanske srečke.........	23	>	50	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	910	»	— .	Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	60	>	Akcije angloavstrijske banke, 200 gld.	152		50	>
	382	>	— »	Posojilo goriškega mesta.......	112	»	—	»	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v.	3250	»	—	»
London vista...........	120	»	52",.	4°/0 kranjsko deželno posojilo.....	98	>	26	>	Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.	438		—	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	>	95 .	Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	97	»	15	»	Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	75	»	75	»
80 mark............	11	>	78 »	P rijoritetne obveznice državne železnice . .	212	»	50	t	Splošna avstrijska stavbinska družba . .	108	»	40	>
SO frankov (napoleondor)......	9		65'/,»	» » južne železnice 3°/0 .	169	»	50	.	Montanska družba avstr. plan.....	241	»	10	»
	44	>	55 .	» » južne železnice 5°/0 .	121		20	»	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	179	»	50	>
	6	»	67 »	» > dolenjskih železnic 4°/0	99	»	60			127	»	12	»
Nakup in prodaja -£S vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naroill na borzi.
Menjarnična delniška
„71 K K C
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I
družba
U
R"
2.
JSJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 4KT naloženih glavnic.