Tečaj XV. List 40. obertnijske narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl 3 fl pol leta 2 fl. po posti 1 fl.30 kr Ljubljani v saboto 20. junija t§57. Dober svèt takim kterim dovala toča polje poško- bo klasje vec rastlo, io tedaj je treba pšenico pri tleh po Po spisu direktorja W a v Hohenheimskem časniku (Dalje.) zeti, da iznova požene Je pa toča pšenico ravno pred pobila, preden so se imeli klasički iz tulca (listne nožnice) prikazati » • 1 \ 1 • • v ta«. . - _ kar ne obupaj, da bi nic ne přidělal pusti tedaj, da se žito iz Kadar je toča polje potolkla in gospodar ne ve prav: nova obraste; zernje bo sicer ložje, pa ga bo vendar še ali bi pobito žito pok in namesto njega kaj drugega dosti sejal, ali pa vse pustil in cakal kaj bo, takrat naj prev đari tole ali je njiva dovelj dovit Če je toča pred cvetjem bilko spodej pod klasjem 9 ne upaj nobenega pridelka več4 enkrat ali večkrat alomila da mora pobito tedaj žito pokosi in daj, da bo iznova pognalo žito iznova pognati, kar se vidi že v malo dneh So bile bilke ze poldrug čevelj visoke, kadar je toča 2) ali ni žito že previsoko zrastlo in zemljo zatega bila, pokosi jih pod klasjem, in če je zemlja močna, boš pri voljo ze izpilo, da ne m mocno vec poganjati pri 3) koliko žita je pobitegain kako, in kolik delk se more še pričakovati? 4) koliko centov klaje bi se utegnilo dobiti, ako bi se dalo žito pokositi, in koliko žita bi se přidělalo, če bi se žito pustilo délai se 3cetert celega pridelka ; če se klasički že iz tul cov hočejo prikazati in je takrat toča bila, boš přidělal pa na to vižo še polovico. le Po cvetji ne poganja pšenica več, mal če pa se klasje 5 ) kaj utegne več dobička vreči : ali pušeno žito ali renin, toliko bolj se po bilki s korenino vkup derži, se bo pa ; če se bolj deržé ko v ízcvetnih mekinah se zerno naredilo je Po cvetj bi jez le takrat svetovai pa pokošeno za klajo s tištim vred, kar se bo se obrastlo? pšenico podorati, kadar je vse žito v zamočeno zemlj za Kadar je toča polje pobila Io pred pred J tepeno. Vidil sem pšenice, po cvetji potolčene, še 5 do 6 va •v « t lo a li ravno takrat kadar je cvelo, se le pri gánov pridelati, kjer bi je bili 8 do 9 vag. přidělali, če bi jarem jecm splača od toče razklesteno pokositi, vse ne bilo toče bilo le zernje je bilo lože. Bolj ko je bila drogo pa pustiti, da se iznova obraste ; sicer pa je bolje žetev blizo kadar je toča pobila, bolj se je napolnilo zernje podorati in kaj druzega sejati Ce pa )e toca polje pobila 9 k m je v • t kadar je toca V ze ze klasja odbila, takrat ni več misliti suho slamo poklestila in večji del takrat naj gospodar natanko ogleda: aii je kla- popravilo. (Dal od cvél sje razbitih bilk v zemlj da bi se zernje še kaj tep ali pa morebiti le d ml j o leží in se po bilki še s korenino vkup čeravno je morebiti bilka na derži, vidi to poslednje, naj pusti polje p bena bilka ne stoji več pokonci; preprical se bo kmali žito ne bo vsahnilo in da sok, čeravno ne tako kakor pri zdravém žitu, se bo vendar še iz korenine v klasje stekal, krajih razbita. Ako miru, če tudi no- da Poljodelstvo in kemija (Dalje.) Kar nas uči kemija od rastlinskega življenja io> m klasje bo zernje napolnilo, če tudi manj in bolj pocasi, srednji pridelk mu bo vendar še ostal. Ako pa je vse v zemlj zatepeno, takrat ni nič prida več pričakovati 9 ce je se čas kaj drugega sejati, naj se od toče pobito podorje in kaj drugega seje; poderano bo dober gnoj drugemu sadežu kar je podlaga vsakterega poljodelskega djanja, od tega hoćemo najpoprej govoriti. Kmetovavec mora} vediti, kaj mora dajati rastlini z g n o- jem v zemljo, da bo dobro rastla. Zato mora vediti, kaj rastlina iz zemlje v-se serka. To pa izvé, ako vé, iz> kterih pervin je zložena zemlja, iz kterih zrak, in iz kterih 9 V « To veljá sploh od žit. Vsako žito pa ima še posebej kake posebnosti, in od teh bomo kaj več povedali. Če toča potolče pšenico. Če toča bije sred majnika ali velikega travna iu je klasů še pšenica še le čevelj visoka, je osnova prihodnjegž irloboko pod zemljo. Ako stoji pšenica prav lepo rastlina, ki se odt njihu zivi. Vsled trudapolnih in natanjčniših preiskav je gotovo da rastlina vse stvari le od drugod dobiva, da nič šamane vstvarja, ampak da sprejeto blago le prenareja; tedaj je-vera na čudapolno rastlinsko moč že precej upadla, akoravno je bilo, treba dolgo časa se uperati zoperi ujo. Vsak vé, da dervá skoraj popoinoma zgoré, ki smo jih pepéla« Kam nek je sem že naložili v peć in da ostane le vidil, če je bila na rodovitnem svetu 2 pavca nad zemlj za klajo gánov požeta, se je vendar še ob ževti přidělalo, 10 do 11 Če je tedaj tako zgodaj toča bila in je polomila se celó kratke bilke, ne morejo te vec pognati 9 presel sozgaui del derv? Ali se je v nic spremenil? Tone ampak pervine, iz( kterih obstoji skoraj vsa rastlina, so zbe-žale v zrak v podobi mnogoverstnih puhov; ki jih imenujemo gaze. Pepéla Je vselaj le malo; pri enih< rastliuah necelá rastlina koliko več, pri enih manj. Cent hrastovega lesa dá le pol- t hira in stranski odrasliki zacnejo gotovo tretji funt pepéla. Vsak tobakar vé, da ima tobak kaj veli pametno, pšenico pod ulomljeno bilko požeti ali pokositi to ko pepéla. Rastlina je zložena tedaj večidel le iz stvari 9 ne overa. da bi pšenica ne mogla iznova kliti in novega ktere lahko zgore. Te stvari so pa sostavljene iz ogeljca y klasja narejati Če pa je klasje v bilkah že čez 4 do 5 pavcov nad kiselca, vodenca in gnjilca,v mnogoverstnih razmerah. Preden pa odgovorimo na vprašanje: odkod pridejo zemljo, se more le še nad njimi pšenica pozeti; ako nam- te pervine v rastlino, moramo poprej ob kratkem omeniti reč bilke, uad klasjem ulomljene, v klasji ali pod njim, ne kako se živi rastlina. y 104 Vsaka rastlina obstaja iz prav majhnih mehurckov, ktere z unimi lužniki (alkalii), in te zemeljskokisle soli so po imenujemo celi ce. Njih kožice obstajajo iz unih stirih per- mislih tistih, ki verujejo v rodovitnost gnoja, najpoglavitnisi vin večidel. Kar je pa po mehurčkih, je pa različno po sta- živež vseh rastlin. rosti čelični, po rastlini, iz ktere smo vzeli celico, in po Tisti, ki ue verujejo v potřebnost gnoja, pa pravijo, kraji ua rastlini, kjer je bila celica. V starih celicah, ki da one ne morejo biti živež rastlin, ker v koreninicah se rastlini niso več za rabo, je sterjeni čelični sok in pa zrak; ne nahaja nikakoršine zemeljske kisliue. Tedaj se je mogla pravijo uči skušnja, da je mogoče izrediti rastline v samem v nekterih celicah so zelene stvarice, ki listje zelenijo. že ua poti skoz čelične mrenice razkrojiti. Tudi V nekterih je močec v podobi majhinih kroglic, kakor ua priliko v podzemeljcah; v mladih celicah je pa neka vo- pešku, v stolćeui steklenici ali v samem ceglu itd., v kte dena tekočina čelični sok v kterem je pac muogote- rih stvareh ni nikakoršnih stopljivih stvari. V poterjenje rih stvari spravljenih, kakor: sladkor, gumi, kisline, svojih misel pravijo tudi še sledeče: Vsako leto vozimo sena soli in barvila, to je, stvari, ktere vzrokujejo muogotere in otave iz travnikov in senožet, akoravno morebiti nikoli rastlinske barve. Dobijo se pa tudi beljak u podobne stvari, nismo gnojili iu tedaj nikoli travnikom za vzeto blago kaj ki imajo same v sebi malo gujilica^ vsi drugi rastlinski so- povernili. Po gojzdih se muoži vedno dobra perst, ki se delà iz gujiječega odpadlega listja, in akoravno drevesom gujilica; vsi stavki pa obstajajo le iz kislica, vodeuca in ogeljca. Kako si vendar rastlina vsega tega dobiva? nismo nikoli gnojili in tako nikakoršnih sožigljivih stvari Skušnje učé, da tanki konciki koreninic nimajo nikakoršnih dajali, ktere luknjic enacih živalskim ustam, skoz ktere bi rastline, kakor koreninice v-se serkale, se les vendar vedno množi. Od kod tedaj dobiva drevje ogeljca, kislica, vodenca žival, živež v-se jemale, ampak ti konciki so sostavljeni tudi in gnjilca? Tù ne ostane druzega, kakor poterditi, da jih iz ce lie, ki pa niso luknjaste. Te celice serkajo v-se vo- dobiva iz zraka, da rastline tedaj od zraka živijo! do z vsem, kar je v uji stopljeuega; kar pa ni stopljeuega, ne more skoz zapeřte vrata v celico. Tako stopa sok iz celice v celico na vse kraje rastlinskega trupla. Razun po ti poti pa dobivajo rastline živeža tudi iz zraka, in včasih skorej samo le iz zraka. Posebno listje Živina se pase po planinah. Akoravno ne vračujemo zemlji nič za popašeno travo, vendar dobivamo leto za letom zmiraj voliko masla, mleka in mesa od ondot. Da rastline večidel od zraka živijo, nam poterdi tudi zemeljska zgodovina. Rastline, ki so bile naše mlade zemlje ima veliko majhinih luknjic, skoz ktere gazi lahko iz rast- pervi zeleni kinč, niso dobile gotovo nikakoršnih organ line iu v rastlino hodijo. skih stvari v persti, od kterih bi se bile redile, ker poprej Vo vse so učile mnogoverstne preiskave, in reči smemo, še niso živele ne živali ne rastline. Tedaj so gotovo perve rastline iz zraka mogle dobivati gradiva za zidanje svojih sožigljivih delov. In res bilo je že od nekdaj v zraku toliko kiselca, gnjilca, vodenca in ogeljca v zvezah ogeljne da rastliua vse, kar ima, od zuuaj dobiva, in da to, česar je přejela, le mnogoverstuo s p r e m i n j a. Perviu, ktere pri sožigu spuhtijo v zrak, namreč: ogeljca, kislica, vodenca in gnjilca si preskerbuje rastlina kisline vodenega hlapa in amonjaka, da bi bilo živelo se lahko iz zraka. Skoraj cela rastlina pa obstaja iz teh de- lahko od njih še večje število rastlin. lov. Po tem takem bi živela rastliua le od samega zraka?! To bi bilo pa vendar čudno! Nobeden izmed nas ne more živeti le od zraka, in zato se trudimo noč in dan za kosec kruha. Rastlina bi bila pa v stanu, le od zraka živeti, kaj ? MHMMItoHHBliaHMtoH da Tako modrujejo ti ljudje. (Dalje sledí.) Ozir Res je voelo to had prepir; eni niso mogli verjeti po svetu ? bi gnoj bil brez prida za naše sadeže,—eni so pa hotli oprostiti rastlino zemeljske zve ze in spremeniti jo v obhaja TOOletna obletnica Marija-Celjske božje poti Zgodovinske certice o Marija-Celji. Ker so „Novice" unidan omenile, da se letošnje stvar, ktera živí le od sape (zraka). bravcem oznanijo še te-le čertice od per v eg leto naj tka Cemu bi bil tedaj gnoj? Cemu tedaj skerbi kmetovav- vesvoljno zuaue romarske cerkve. Kdor pa kaj ca tako zeló, ako začne pomanjkovati gnoja pri setvi? Gno v diti o tem, naj si preskerbi knjigo, ktero bode kmalo izdal jiti njivo bi bilo tedaj prazno delo ? — Ze od nekdaj verja- cast. gosp. P. Jakob Pauer, Supe A _____ m ^ — - - . « * v m V _- V _ * -mm ____V ___ v Ma rij Celji mejo daje rastlinam živež. Skušnja tudi Na gornjem Stirskem blizo mesta Murava stoji bene _ v r UC1 ? ljudje, da z e m lj a da po polji, na vertih in v gojzdih rastline raje ra- diktinarski samostan S ent-Lambert, kteri je med všemi stejo, kakor na pusti neobdelani zemlji, — da tedaj gnijece mostani reda sv. Benedikta na Stirskem najstareji ; sozidal rastlinske in živalske stvari pod zemljo spravljene nje ro- ga je Markvard vojvoda koroški vletu 1066. Pervi opát dovitnost povišujejo, in da je rodovitna zemlja bolj černa, mu je bilHartmau, kterega je Markvardov sin Enrik iz po- kakor nerodovitna. Ta černa barva izvira od že na pol so- knežene opatije sv. Blaža v sedanjem Badenskem poklical v gnjitih rastlinskih in zivalskih stvari; tako gnjijenje pa ni Sent-Lambert. Luč svetega evangelija tačas še ni sijala po druzega kakor počasen sožig. Vodenec in kislic namreč vseh naših krajih; ravno na gornjem Stirskem jih je še mno spuhtita v zrak, in le ogeljc sam ostane v zemlji, ki delà jo černo, v w § v go spalo v temi gerdega malikovavstva. Opati St. Lambert ski so si iskreno prizadevali po svoji moči razširjati ker Rodovitna zemlja pa zgubi svojo černo barvo, če jo šanstvo. Sedmi opat imenovanega samostana Ot I žgemo, ker tù zgori ogeljc, in perst dobi spet svojo na- pošlje leta 1157 (tedaj pred 700 le ti) enega svojih me vadno rujavo barvo. Tako se lahko prepričamo večje ali nihov keršansko vero oznanovat v te kraje. On sabo manje rodovitnosti zemlje. Tudi vé vsak, da černa perst leži na verhu, in da je globokeje le rujava. Da je černa perst rodovitna, da ona pospešuje rastlin- leseno podobo device Matere božje brez madeža spočete naredi majh leséno kap na tem mestu, kjer je dandanašnji slavna Božja pot M Celj V 14. sto- sko rast, vé vsak vertnar sam nima. To vé tudi dobro, ki si je rad kupuje, če je letji se je obljubil ogerski kralj Ludevik v Marija-Celj kmetovavee, kteri iz njiv, ki jih je prodal železnici, skerbno pobira zgornjo perst in jo vozi na Božjo pot, in je sozidal cei p e 1 i c o, ktero je pervi menih k čez ono maj h k ondi postavil. Ta kapelica se bližnje njive. Tudi skerbi vsak umen gojzdnar, da več listja daj ni več leséna, ampak zidana in v njenem altarji je po sognjije na mestu, ker odpravljati ga vsega, bi se reklo, doba Matere Božje. To se je godilo pod opatom Petron jemati drevesom potrebui živež. Pri bolj natanjčni kemijski preiskavi se najde, da černa perst se ne stopi v vodi, in da tedaj rastline je ne morejo v letu 1663 Leobenskim, ki je umerl 1376. Sed k kev je pa zidal slavni opat P 300 let pozneje y naravnost v se serkati. Ce pa pride zraven kaj amonjaka Ravno letos je tedaj sedem sto let, odkar je ta ali kakega drugega luznika (alkalija), se pa ona stopi v Božja pot odperta, kamor ne popotvajo samo preprosti ljudje rujavo tekočino. ki je zveza perstne kisline (Humussaure) si tam dušnega in telesnega blagoslova izprosit, temuc po- gostoma tuđi kralji io cesarji skoraj vseh deržav evropej- no živeti in v prijaznih pogovorih stare povesti si izroče skih, med kterimi so nekteri blagodusno obdarovali cerkev kakor cesar Karl VI. in cesarica Marija Terezija. V _ . . V w 1 vati. Potem pa bi bili mogli Kelti sami radi zemljo zapu štiti, ali pa slovenski jezik přejeti. Da močen in hraber na Samostana St. Lambertskega, ki se dandanašnji službo rod dragega domaćega polja drugemu sam rad ne pre Božjo v Marija-Celji opravlja, sedanji precastiti opat Joa- pusa, je znana reč, • . —— « . a , ■ i l 1 • »1 i m « -m • i v • a da tudi po prijetji drugega je him II. in 48ti vseh dosedanjih opatov je dal za zika se cistoma ne letošnjo preimenitno slovesnost cerkev sv. Matere Božje posebno v noši potuji i temuc v jeziku, šegah j krasno okinčati. Gregor Dolinar, klerik iz Št. Lamberta. Povesti o jezerih med Slovenci Priobcuje Davorin Terstenjak. dolgo dolgo ohranuje svoj značaj, je pa tudi resnica. Tako ponemčeni Prusi, Pomorci, Šlezaki, Meklenbur-žani imajo še slovanské obličja, v njihovih šegah se še « Med Slovenci nahajamo dosti povest od jezer. Tako ocituje slovanski živelj, nosijo še čiste slovanské ime na kakor: Booic, Bulov, Strahovic, Minkvic, Činski itd., kdo more kaj takošnega med Sloveuci najti? Ali so morebiti Slovenci potolkli vse Kelte ali s silo ljudstvo pripoveduje, da je okolica pult ska blizo Slovenje pregnali cez planine? Tudi takošnega boja ne omenjujejo Bistrice nekdaj stala pod vodo, in cerkvi še dandanašnji ne nemški lepopisci ne bizantinski pisatelji, kteri vendar po- pisujejo vse imenitniše zgodbe one dobe. Dalje bi se mogle V I i , I v « • . . ~ . pravijo: „Sv. Štefan na jezeri Š mar ska dolina za Bocom se veli pri Slovencih kraj še keltiške imena mest, vesi, gor in mužnatih krajev najti, Mure „jezerska", in cerkev: „De vica Marija na je- ker znana je reč, da tam, kjer se nov uarod naseli, stare A « // A . «à . V» ft <■ « m v mm s mit î________i.___í . i • «t # « V # zeri h". Okolica 1 o č k a gori od Polcan se veli „jezerska in cerkev „sveti Duh na jezerih. » imena ostauejo, samo nov narod jih po* svojem zakroži. Tako so Nem ci v gornjem Štirskem obderžali slovenske V skalski dolini sem čul povest, da je tam nekdaj imena kakor: Glawockengraben (globoka graba), Ple- bilo veliko jezero. Ravno tako pripovedujejo od sloven- schiwzenberg (Plešivec), ali pa so jih po nemško za jogradske doline. krožili, kakor: Feistriz (Bistrica), Felach (v Beli) Znamenito je. da večidel vesi ima imena, ktere po- Loi b en (Lubno) itd. i znamljajo: vodo, mužo, jezero. Tako Loce od loka i Kje kaj takošnega najdemo na Slovenskem? Ker imena lokva „Sumpf, wâssrige Au u V skalski dolini se ena Pauece, Lokovina, Prelsko, Vezore itd. so stare ves veli: Prelsko od: prele, in to iz prule * kar imena slovenske, 80 tedaj tudi mogle nastati v sta pomeni mužo. jezero, od korenike pru, zato se je me- rih časih, in sicer v časih, v kterih še so ti kraji bili mu- sto starih polabskih Slovanov, stojeće kraj jezera, velelo: žnati in jezernati. Ako po Dr. Role-jevem mnenji je to bilo Prulvice. Pr il vice, - druga ves pa se veli Lokovina. v predhistoriški dobi, so tedaj Slovenci naj manj že 1000 Blizo Laškega (Tiiffer) sem našel dolino, od ktere let pred Krist, te pokrajine posedli, ker,do one dobe bi še so mi prebivavei pravili, da je tam stalo nekdaj jezero, se utegnili sledi jezer poznati. in zares se obeina veli P a n e c e, od pana, ??Sumpf", sansk. panka i gotski fen. s lu. Tukaj se hocem nekoliko besed sprožiti o koreniki Iz te koreniko, s ktero se sanskritski sr u ujema, in V novo cerkveni dolini se ves veli Vi zore; tudi tukaj je povest o jezeru, in da je kraj zares bil nekdaj pa gerski ^, rečic: Slunčica £>V yew i lat. rivo pomenuje tv I eci » zato imena j S1 u n i c a na Pohorskem, S1 u n i c a v vo moker, pricuje ime vesi Vizore, Vezore, ruski: vjaz jaski Krajini, zato ime mesta Slunj. Druge oblike so li Sumpf", slavonski v u za, „Sumpf", važa „Regen", sta- tevske: srove, „Tiefe des Strommes", kjer je izvirni glas 5) ronordiški in anglosaks. vas „humor", škipetarski vese nik r še se obránil. Z izvirnim glasnikom r nahajamo v « Thau piše o teh povestih: Geolog Dr. Role (v „Aufmerkeame" 1856 list 22.) slovenščini sledeče besede: ostrov, struga, . polski: v „Nachdem, was mir von der geognosti- s tru mi en, nemški: Strom, po pravém o-srov v das schen Zusammensetzung der windischgratzer Gegend Umflossene", „Insel" sruga, srumien, srom. Glasnik £ je im Verlaufe meiner geognostischen Aufnamen in Unter- epenthet. kakor vbesedah: ost-er namesto: oser, od os, steier im Sommer 1855 bekannt geworden ist, mu9s ich die die Spítze, češki: str i bro namesto sribro, srebro. Kjer Zeit der Anfullung des windischgratzer Thalbeckens toraj nahajamo imena krajne iz korenike slu, ne smemo hi- durchSeegewâsser in eine vorgeschichtliche Epoche tro na slovo, slavo in slovenšino misliti, temoč tudi zuriicklegen. Damais waren unsere Gegenden noch men- na vodo. Tako gora Slovnik ni dobila imena po lek- schenleer, Meer und Festland hatten noch nicht ihre heutige siku, temoc pomenuje goro polno virov, ravno tako gora Umgránzung." Tudi o no vocerkvenem in dobernskem Slovac v Serbii. Vesi Slavina, Slovenja stopijo kraj koritu piše, da je bilo v predhistoriški dobi z vodami vode, v muznatem kraji; nemška přestává v Windisch-napolnjeno. dorf je toraj kriva. Tako tudi slovenji Gradec prej bi „Windischgratz", Ako so Slovenci, kakor keltomanski pisatelji terdijo, utegnil pomeniti „Wassergratz", kakor se še le v 6. stoletji po Kristusu v Štirskem naselili bili, ravno tako ruski S la v ens kaj i kluci so prej „Wasser kdo jim je nek povedal, da so tukaj nekdaj jezera stale? quellen", kakor „Slawische Quellen". Akojso v predzgodovinski dobi te doline bile napolnjene z - Novičar iz avstrijanskih krajev vodami, bi se tedaj ta doba mogla iskati najmanje 2000 let pred Krist., ker gotovo je, da je v oni dobi Evropa že imela prebivavce. Kelti so toraj še utegnili sledi teh jezer najti, ako so oni, kakor nasi nasprotniki terdijo, bili pervi pre- naših národnih iger za letos. V vsem skupa se je igralo Iz Zagreba. 17. jun. K. Ž. Včera je bil sklep bivavci Štirskega. Med Kelti bi se bile toraj mogle 2600 let 22krat. Nadjamo se, da se bode naša dramatična Vila pri jezerske povesti vzderževati, ako so od njih, kakor drugi hodnje leto sopet probudila in se še krepkeje kretala v na-geolog Morlot terdi, jezerske povesti Slovenci izro- šem hramu. Ňaj nam bojo o tej marljivosti bratji Čehi lep čene dobili. Da je to terdenje prazno, se sa pervi hip izgled! Mesca junija se je Pervič bi mogli Kelti in Slovenci edini jezik go- gabund" drugikrat, igralo: „Hudi duh Lumpaci-Va spozna. voriti, da bi izročilo bilo mogoče. Akoravno sta si ta jezika gikrat n Tko zna, čemu je to dobro?" dru ? n Testar Rezanac ili prijatelj v nuždi", vesela v korenikah in tudi v nekterih oblikah sorodna, vendar go- igra v 2 dveh djanjih, priredil Zoričič. Pri ti priliki moram tovo terdim, da ništa si bila tako podobna, da bi Kelt Slo- se očitno Zagrebčanom zahvaliti, da so našo slovenščino venca, Slovenec pa Kelta lehko razumel. Drugič bi bila mo- (jedna rola je čisto slovenska) s tako očitnimi glasi dopa- gla Slovenec in Kelt barem nekoliko *) Tadi v Ljubljani imamo prule, veliko - Ljubljanioe. časa skupaj prav mir- dajenja odlikovali. Dalje se je igralo : „Matiš Grabanciaš* moćirno senožet poleg Vred. djak" v 3 djanjih, priredil Masnec; iu za slovó „Venaa dramatickoga cvetja cc V • ili „siava repaci » ko ja došla nije cc 190 Pervi razdel je bil »ostavljen sledecimi prizori grebu Tako Za Ovako v Krajini I to dili g» 7 drugi Krajnska smola, gotovi gros takodjer nešta nova sve skupa vec smo vi — Nesta žalostné ako je konac dobar vse tište konje, ki jih je sam kedaj jezdaril, na najlepse-i^ mestu svojega grada v Carskem-Selu dolocil stalo, kjer dosluženci vživajo, dokler ne poginejo, kruh milosti, io pgi- dobro. Iz Šaleške doline na Štaj. 18 več drugih krajih je te dní tudi při nas > sve je Kakor korsnega ne pomnimo meseca roznika. sneg pádel! Po celi Šaleški dolini od w • ^ ^ i,. , fj i m 1 n r » ^ * \ v i ^ in se dalje je 3 dni bila grozna slana. Krompir sica j buce najljubši naši prjdelk i tem se bojo pokopali v mirnem gaji; vqaka gomila ima na pis z imenom konja in njegovega življenja; sedaj je 12 ta kih penzijoniranih cesarskih kónj v Carskem-Selu. Lan. (Dalje.) Vse pečeno kor da bi bil požar po njivah razsajal. Pšenica in rež tu kaj slabo kažete kajt ste redke in nič ne bode. Jahelka, češplje in hruske skoro cvetele, sa daj je pa vse odpadlo. Tudi po vinogradih je semtertjč Ker je se dolg večer, S tem se znebi pezder, Da strune ubira jak, Radosten korenjak; Ce prav so že trudne terice Slednja k' vertavka verti se Da prah po sobi stoji. i zeló škodovala Vijanski Janko Iz Ljubljane« V sredo so začeli s težkimi vozovi poskasati vožnjo zeleznici ljublj a(nsko-terzask Trudna zemlja je zaspala, H koncu gré jesenski čas Bela zima bo nastala, j tedaj je vendar le res, da se bo že koneç prihodnjega mesca Daleč ni, je blizo nas. železnica iz Ljubljane ™ —<_ «. Ji I ' y šali smo, da z navadnim vozom se bo v 6 kr 20 kr., v 2. klasu 4 v Terst popoinoma odperla. Sli— klasu plačevalo . 10 J ^ i pi \ * \ z berzovozom (Eilzug) 8 45 kr., v 3ř pa le 3 14 in 5 42 kr vožnina za cent blaga bode 20, 30 aji 3d kr. Včeraj Morjé je zemlji ko soprugl so pokopali žlahno gospo Nagy-ovo, ženo prečastitega gosp. dr. žl. Nagy-a, c. k. deželnega zdravivnega svetovavca, ktera je za pljučnim mertvudom v 64. letu svoje Al grozno je, ce jame jug Meglé goniti cez gore, Da sinje se nebó zapre Potoèje stopa čez meje; starosti 17. dan t. m. v Gospodu zaspala. Kadar se človek Cei teden vreme že nori od tega sveta loči, kteri je bil siromakom tolika pomoč Pa se, pa še se ne zvedri, Kraj ni bliska, ne gromenja! bolnim tolika tolažba, kakor je bila ranjka gospá povsod kodar koli je bila, se spodobi, da se njega ločitev oznani tudi deželi in na grob položi mu nevenljiv spominek javnega spoštovanja. Naj na duhu in sercu zares žlahni Smerti rabelj in življenja Zdaj ci vterga se oblak Hip na hip se tok napenja Z ploho se rodi lijak, gospe bode zemlji lahka Novičar iz raznih krajev V četertek je bila na Dunaji vojaška sloveenost, ka-korsna se že davnej ne pomni: obhajali so lOOletno oblet-nico, kar je rajnka cesarica Marija Terezija najslavniši Vzeti žuga zemlje tlak. Strah in groza Vse prepade, In brez nade Dedom ko vnukom drag i vojaški red ustanovila, ki se mu pravi „vojaški Marija-Te- Voda vre Pusca prag Nic se ni muditi več, Vse gré preč i rezini red." Že v začetku 71etne vojske (leta 1756) je Ma- Pregloboka, rija Terezija sklenila, oficirje svoje armade, ki so se posebno Plasno zre' junaško obnašali, počastiti s svetinjo za zasluge, in v spomin 18. junija leta 1757 je spolnila svoj namen in Hísa poka, Strašen hip! Prah in sip osnovala gori imenovani red. 18. junija 1757 je namreč av- Lepi dom je in poslopje! strijanska armada zmagala prusko poleg Kolina, na Ce- U razval že zide koplje, Rusi mertvih tiho groblje! skem; zmaga ta je bila tako slavna, da še dandanašnji je na Ceskem znano mnogo čeških in nemških narodnih pesem, ktere opevajo slavni dan. Ker je v četertek bila ravno . m » mm m lOOletna obletnica slavne zmage in osnove Marija-Terezine-ga reda, so jo obhajali z veliko svečanostjo, h kteri so tudi Glej ! mertvaška truga plava, Tik nje dete v zibki spava! Ko satovje so mostovi! Kjer so zali b'li bregovi. So nastali strašni rovi. Cesar kot veliki mojster te svetinje iz Laksenburga prišli; Kar doseže, vse pobere a - ~ _ _ - « v • . - — - - V m /\ im /> m w\ -m /\ i t a ti /\ snidili so se tudi večidel vsi častniki tega reda. Že pred večer je 9 turskih muzik pred stanovalisci najimenitnejših častnikov|igra!o ; drugo jutro ob petih so kanone lOlkrat okli-cale praznični dan; na pravljenimi šotori slovesná maša vpričo Cesarja in vseh častuikov, ministrov, mnogoverstno gospode in zbranih mno glasii je bila ob devetih pod na gib vojaških kerdel; popoldne pa so jedli z veliko žlico v Schônbrun-u. Homatije belgiške zastran milo Ni pomoci, ni overe ! Cele mline Kviško dviga, Ko jézero je vsa planjava. Tam uklanja Se in zahruší fužina Jo pogoltne globočina Brez ostanjka in spomína Tamkaj terga zali log, Tukaj bajto, šupo, stog, t darne postave je za sedaj konec: derzavni zbor bo za Tisučletne hraste ruje letos razpušen, v prihodnjem zboru pa bo ministerstvo na- Plodne njive zasipuje: Zdaj je vode stan nar višji » Vidno pada ljuti tok, S tem pa raste krič in jok. Kdor ozre se na pohišje Kakšno je! » Prazno je okrog Polje, vert in log Al narava ne miruje, Vse se ž njo vred spreminjuje. Kaj storiti, Joj gorje Nié ni druzega ko groblja, 8e sledu ni od poslopja! Vse pobrala divja moč. Preč je trud, Vse imetje Je razdjano in zavetje Ko pušava so livade, In poljane S kamnjera, peskom nasejane Kakor prod! S čem vtoliti. Kam kreniti Se zamore gospodar, Kje vprihodnje se vseliti? Pobitim sercom loti se Trebiti tla razrušene. Bogu daruje trud, terpljenje, Ker, On kar delà, prav je vse Naj predivo, se omika, Prem připne se na koželj, Prah iztrebi in olika, Da gré čisto od kodelj. Bolj, ko strebi se, Prej a lična je. Nevôzlate, gladke niti S tem se dajo zgotoviti. Ko nitka naše je življenje, e vterga se, je človek preč. Nobeden je ne sceli več, Polasti trupla se trohnjenje, Si bogat, reven al' sloveć$ Le vera pomiri kristjana, Da ni ga britke smerti strah, Saj duša s truplom ni razdjana. Kalil bo zopet enkrat prah! uj plakanje, Kric otrok! Slednje stiske Merzlih rok! Rano pustil tužno je dolino, Oče skerbni, ženo in družino Ni jih potolažiti Ne od truge jih ločiti, Dokler vidi se obličj Zdaj zakrije ga naličje, Ze v zibelki ž njim odet Ko zagledal bil je svet. Milnožalni Javlja zvonov i nam odhod njegov Ko na pare se přiveze, Slednjič trugo černi pert Z belim križom še obleže, Da neso ga v mirni vert. Preč. ah! preč je glava hiše Kdo bo nosil zdaj skerbi Kd solze vdovi briše ? (Konec sledL) Ah zdravnik le smert si ti? svetovalo, naj se odloži pretres te postave, ki je po deželi toliki hrup vnela. — Zastran franco z kih volitev__ se je vladi nasprotna stranka tako med seboj razperla, da Pogovori vrednistva. Gospodu J. S. v B, Istri (zakasojeno ne bo menda nič opravila. — V Valahii bojo nek volili za ?avolJ nenazočnosti vrednistva): Poslana 2 fl. za leto 1857 smo c.k, zedinjenje, v Moldavo pa zoper zedinjenje teh dežel. Kakošen kruh bo tedaj tudi iz te moke, nihče še ne vé. V „Mil. Ztff." pise rusovski oficir, da je car Nikolaj za kmetijski družbi v Ljubljani izročili, 2 fl. je založba „Novic" obder žala; z 32 kr. smo plaćali srećko za dunajsk. rast. V 41. listu smo naznanili 7 srečnih srečk izmed vseh 950. ki jih je kmetijska družba prodala, med kterimi pa ni Vaše kakor tudi nas^h ne. ■ 1 m m W s. I' M» r" T . ^ Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleîweis. J M _ Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik* i j