65. številka. / (y Trsta, v soboto zjutraj dne 30. miga 1896.) Tečaj XXI. ttSDINOlT« izhaja po trikrat na teden ▼ testih danjih ob torkih, 6«tr«slctH in aobotAh. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : za Jeden mesec . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 za tri mesec. . . 3.— , , , 4,50 ta pol leta . . » 6.— „ „ »__ za vse leto . . . 12.— , » . 18 — Naročnin« je plačevati naprej aa naročbe ferei priložene naročnine ae uprava no ozira. Posamične številke se dobivajo v p»o-dajairiic&h tobaka v Iratu po S nvr. izven Trsta po 4 nvi. EDINOST Oglasi ae račune po tarifn v petita; za naslove ■ debelini črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javno zahvale, do* mač i oglasi itd. ae računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poiiijajo uredništvu ulica Gaserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovnno, ker nefrankovana se ne aprejamajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročniuo, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Violino pic-o.olo hSt. S. II. nail.it. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama cije ao proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. mHSMM J« **oe" Slovanska opozicija. „Slovanski Svet" je priobčil nastopno dobro utemeljeno posvarilo na adreso Mladočehov : V tostranski polovini Avstro-Ogerske stalno povdarjajo, da ne bode mirn poprej, dokler se ne redi češko vprašanje. V tem je le relativna ali omejena resnica, ker sprave so potrebni tudi Ma-lorusi, Hrvati, Slovenci in v obče negospodovalni narodi. Ali pa imajo te narode že za toliko Šibke in politiški neznatne, da jih kar ne poštevajo več? Čehoslovani, tndi če se jim povrne polna mera začčite korone sv. V&clava, ne morejo se vzdržati proti navalu pangermanskega stremljenja, ako se poslednjemu ne odtegne nadeja, da prodere preko dežel češke korone do Adrije. Čehi, kakor je več-krat naglašal tudi sedaj osiveli dr. Rieger, so v opasnem geografskem položenju, in zato je treba pristaviti, da se ohranijo kot taki in v celoti le v skupnosti z ostalimi avstro-ogerskimi, specijalno tudi južnimi Slovani, najprej tostranskimi. Ako je pa to resnica, potem imajo Čehoslovani neposredno dolžnost, skrbeti ne samo za svoj obstanek, temveč tudi za obranjenje južnih in ostalih avstro-ogerskih Slovanov, zato najprej v tostranski polovini. Ako je češko vprašanje na prvem mestu, imajo tudi češkoslovauski politiki najvažnejšo zadačo, in drugi Slovani monarhije so iz tega vzroka nekako instinktivno in zavestno opirali se na Čehoslovane tudi v pogledu na to, da bi bili oni svobodno priznani vodje drugih Slovanov. Zaresnega vodstva so slovanski mislitelji pričakovali pa sosebno od Mladočehov ter so radi tega želeli, da bi prišli na površje, sosebno potem, ko ao bili Staročehi zabredli v silno kvarljivi opor-tunizem, dospevši naposled do kapitulacije pri Dunajskih punktacijah. Mladočehi so tudi po svojih glasilih, pred vsem v glavnem organu, odlikovali se s povdarjanjem obče slovanske in specijalno kulturne vzajemnosti avstro-ogerskih Slovanov. Vse, kar se je teoretiški pripoznalo pravoj kulturnoj vezjo sapadnih Slovanov, dobivalo je glasen odmev pri Mladočehib, in oni so imeli že davno nekoliko zrelih politikov, ki so se zlagali z vsem, kar bi moglo pospeševati skupne interese avstio-ogerskih PODLISTEK. Kmetska slika. — Spisal Srečko. (DaUe). „Ti pripravi, kakor sem velel!", zavpil je nad ženo in šel po svojih opravkih. To je bil dan pred ljubljanskim somnjem sv. Pavla. Drugi dan pa je stopical mladi Stopar po ljubljanskem somnju v oddelku za konje. Glavo je nosil po konci, napete poglede svoje pa je upiral T živote tolstih in suhih konj. V tej kupčiji ni bil strokovnjak, zato je vodil seboj mešetarja Pikca. Pazno sta ogledovala vrste razstavljenih konj. Cigani preganjali so svoje, komaj na pol žive konje v naglem diru sem in tja. Alesetarji so kleli, kupci kričali, konji razgetali, kakor je navada na vsakem somnju. Na jednoletni, rdeči žrebici obstalo je Sto-parjevo oko. Gospodar iste postavil jo je nalašč med manjše konje, da se je tu kazala bolje. Bila je v istini lepa živalica. Ko je Jože stopil k njej, vspela je svoj kratki, polni vrat, glavo pod vila Slovanov. Kako bi se slovanski dejatelji ne bili nadejali najboljšega od nastopa Mladočehov ? Take nadeje niso mogli porušiti niti pomisleki, da Mladočehi derejo zmagovito naprej, in da je ob tem prodiranju pospelo se tudi nekoliko mladih in mlajših mladočeških pristašev, v katerih ni moglo do-zoreti še vse po želji starejih politikov te stranke. Naključje je hotelo, da so Mladočehi na Češkem dejanski dosegli popolno vodstvo, v Mora vi in Si-leški pa velik moralen vpliv; a isto naključje jih je zajedno potisnilo na poprišče velikih političkih zadač, pri katerih bi jim bila dana prilika dej-stveno razkriti in najzaresniie dokazati svojo sposobnost za vodstvo ne le češke, temveč politike tudi ostalih, v tej polovini cesarstva zastopanih Slovanov. Ob toržestvu svojih zmag videli so pred seboj izpremembo osrednje vlade, katerej je bila takoj z nastopom dana naloga za izvršenje volilne retorme, nekateri mislijo vsaj sedaj, tudi davčne reforme in pogodbe z Ogersko. Zajedno, kar je značilno in prevažno, opazili so tisti Mladočehi, da so dobili poljski plemiči prva mesta na zunaj in znotraj. Mladočeški voditelji niso več otroci, ne po rasti, ne po politiških skušnjah in so torej morali tudi vedeti, kako je obče evropsko položenje, kake so smeri naše monarhije na zunaj, in poznati tudi vzroke, zakaj so se ravno poljski plemiči odličili s prvimi mesti za zunanjo in notranjo politiko. Tem dozorevšim, torej skušenim mladočeški m politikom ni moglo biti neznano, da se slovanskim mišljenjem, kakoršno se je vedno naglašalo med Mladočehi, je poljsko plemstvo brez izjeme v najvećem nasprotju, in da češkoslovanska politika ne more pričakovati od poljskih vladnih politikov nič ugodnega, kar bi popravilo protislovanski sistem iu zboljšalo negospodovalnim narodoriT slovanskim dosedanje položenje. Ako so bili in so imeli povodov biti Mladočehi v opoziciji, nova imenovanja za vodstvo zunanje in notranje politike bi jih bila mogla spraviti že sama po sebi v strogo opozicijo. V tem pogledu ni bilo treba še le čakati ali spoznavati novih poljskih ministrov: njih rojstvo samo je že program, in odlika na prvih mestih je govorila še jasneje o tem programu. Mi smo povdarjali, in na- pod istega kakor labud, napela rebra in Stoparju se je oko zažarelo, da ni mogel od nje. „Ta le bo", hotel je reči tiho, a čuli so ga vsi. »Predolg bicelj, preozek križ", grajal je mešetar Pikec, a ugajalo mu je vse. Pogodili so se za njo. Veselo ie prijel Jože za povodec in peljal lepo žival proti domaČi vasi. Pot pa je bila dolga in razne misli so mu prihajale v glavo. Žal mu je bilo, da je ravnal proti očetovi volji ali za tako krasno žrebico bi pretrpel še več. Tolažil se je, da se oče potolažijo in da se vse pozabi. Pozno v noč dospel je domov. Domači so že vsi spali. Poklical je ženo; le-ta je prinesla blagoslovljene vode in pokropila sta hlev in kobilico. Privezal jo je za jasli, sšl na star koš za njo in jo ogledoval dolgo. — Nanesel jej je jesti in nastlal jej mehko, potem pa je ostavil hlev in šel k počitku. II. Drugo jutro se je zbudil nenavadno zgodaj. Vse ga je vleklo v hlev. Skrbelo ga je, će se ni žrebici čez noč prigodilo kaj hudega. Našel je vse lepo v redu, prinesel zopet krme, potem pa šel zadovoljen k zajutrku. V veži srečala sta se z daljnja zgodovina o sedanjem politiškem razvoju mora potrditi, da ta program ostane bistveno ne-izpremenjen, dokler bodo poljski plemiči vodili zunanjo in notranjo politiko. Za velike usluge utegnejo poljski državni krmilniki podeliti kakih mrvic, morda tudi mrv, ali te drobtine se ne bodo dotikale protislovanskega programa, in protislovan-skega sistema ne oslabč čisto nič, toliko manj pa ga omajajo ali porušijo. Kako more trezen Mladočeh le za hip misliti, da bode delal poljski plemič na oživljenje češkega hist. drž. prava, ko je sedanje gospodstvo poljskega plemstva v Galiciji zavisno od duvalizma, nasprotujočega istemu pravu? Čehi ved6 potem tudi to, da izvršenje njih diž. prava zavira tista zunanja moč, katera je neposredno preprečila fundamen-talke Hohenwartove, ki so bile namenjene Češkemu kraljestvu. Niti razkritje Moltkejevih načrtov gledd na aneksijo Češke k Pruski ne pretresejo protislovanskega sistema, dokler mu bodo na čelu poljski plemiči, kakor mu stojč ravno sedaj. Po takem so se pokazali Mladočehi v večini svojih zastopnikov nezrele politike, brez dovolj obsežnega obzorja, brez poznanja značaja sedanje zunanje in notranje vlade in brez poznanja tistih potreb, katere so za njih delovanje neizogibne. Mladočehi so zagazili izredno, in to ne le na škodo deželam češke korone, temveč vsemu avBtro-ogerskemu Slovanstvu. Oni so itak utrjeno vlado s svojim nepolitiškim postopanjem utrdili moralno in dejstveno še bolje, in videli bodo, da plačilo bode tako, da je bo in bode moral obsojevati češki narod, a škoda s tem le ne bode poravnana. Z glasovanjem za volilno reformo so Mladočehi izpodkopali tla svoji opoziciji, in ta opozicija je prenehala biti že ob razodetju programa sedauje vlade. Vsa nadaljnja opozicija ostane brez dejstvenega vpliva; kajti ob volilni reformi je vlada potrebovala moralne pomoči od Mladočehov in, naj se ti izgovarjqo še toliko, tudi njih glasov. Odslej pa Badenijeva vlada ne predloži več načrta, ki bi potreboval dveh tretjin glasov, in tak6 je Mladočehom ušla za vselej prilika, da bi postavili na tehtnico ne le svojo moralno silo, ki je v tem, da zastopajo zares ves narod Češke, temveč tudi svoje glasove. Na- očetom. Neka trma se ga je polotila, pogledal je v tla in šel tiho dalje. Staremu se je milo storilo. ,Tacega sem si vzgojil", je mrmral in bolelo gaje srce. Jožetu je bilo kmalo žal, da je preziral očeta. Rad bi popravil ta svoj pregrešek, iskal je prilike, a starega ni bilo po cele dneve iz njegove sobe. „Če so taki, pa uaj bodo", jezil se je mladi vnovič dva dni pozneje nad svojo ženo, ki ga je nagovarjala, naj se spravi z očetom. Pripisoval je sedaj vso krivdo očetu, ker se ne d& nič videti. Postal je čmeren, največ pa je imela trpeti njegova dobra Marijana. Sedaj se niso čutili več tako zadovoljne. Nekaj se je uselo nad hišo, da se tudi mož in žena nista umela več dobro. Pravo otročje veselje pa je imel s kobilico. Vendar ni bilo vse tako ž njo, kakor je nameraval. Same ložnine ni hotela žreti in včasih jej je primešaval najbolje detelje. In če je hotel, da je bila vedno lepo okrogla in tolsta, bil je primoran dajati jej po nekoliko ovsa. Premišljal je vse to in prišel večkrat do zaključka, da je imel oče vendar-le prav. To ga je jezilo; hotel je vendar vse sam dokončati. Z očetom sta se hotela že večkrat spraviti, ali dalje utegnejo, tudi če se postavijo v opozicijo, vplivati izključno moralno, ne pa dejstveno, in vse, kar se zgodi s pomočjo njih glasov, bode, ne gledć na pogodbo z Ogersko, sekundarnega, neodločenega, neznatnega pomena. (Konec prih.) Politiike vesti. V TESTU, dne 29. maj* 189H. O premeščenju deželnega zbora ister-skega. tL'Indipendente* bavil seje te dni zopet s premeščenjem dež. zbora iz Poreča v Pulj. Pravi sicer, da noče tirati v ospredje tega vprašanja, niti da noče tolmačiti sklepov deželnozborske večine v tem pogledu. — Mi pa obžalujemo v resnici, da nam glasilo .rudečih" uoče ničesar povedati ravno glede sklepov gospode italijanskih poslancev gledć na to vprašanje, kajti nikakor ne moremo razumeti, zakaj se gospoda — potem, ko so toli samozavestno naznanjanali dotičui shod — sedaj zavijajo v tajnosten molk. To pomeni nekaj. Ali je pa morda res, kar si šepetajo ljudje, da je namreč došel gospOdi od izvestne strani očetovsko-prija-teljski opomin, da naj nikar ne delajo .neumnosti", ker bi se jim sicer utegnilo prigoditi kaj neprijetnega ? Iu ljudje si šepetajo na uho, da so gospoda uvažili ta pametni nasvet. Od todi previdni — molk. Po takem je seveda umevno in naravno, da tudi „Indipendente" noče izvleči izpod polovnika sklepov shoda italijanskih poslancev. Zato pa tem gostobesedneje navaja svoje .vzroke", ki ga silijo, da se z vso silo upira premeščenju dež. zbora istrskega iz Poreča v Pulj. V tej svoji zlobnosti — tako nadaljuje .Indipendente" — bi hoteli hrvatski in slovenski poslanci, da naj jim verjame svet, da je politiika ekzistencija Italijanov istrskih zavisna od tega, ,da-li ostanejo v jednem kraju, ali pa se presele v drugi*. »Indipendente* naj nam no zameri, ako ma povemo na vsa usta, da se nam vidi le hlinjena ta samozavest, kajti našemu priprostemu razumu ni jasne, zakaj naj bi se upirali Italijani tej želji dobrohotne jim vlade, ako premesčenje ne more ni malo uplivati na njih politiško eksistencijo. Škoditi vam ne more, a vendar se otepate. To je tako nekako kakor da bi zatrdili: „Mi ne poznamo strahu, samo — bojimo se nekoliko!* „Indipendente" modruje seveda drugače. Postavil si je laž za premiso, vsled česar morajo bili zaključki seveda le krivični. Pravi namreč, da vlada pobija Italijaue, ker jih mora ; ne iz lastne volje, ampak ker jo silijo v to okolnosti. Zato hoče vlada oslabiti Italijane ter vzeti jim „italijansko individuvalnost in svobodo". Premeščenje dež. zbora iz Poreča v Pulj bil bi prvi korak do poti, na kojo silijo Italijane Slovani in vlada. — Vse to modrovanje laškega lista je nasilje proti resnici, kajti dejstva ne kažejo niti najmanjega znamenja, da bi vlada hotelu slabiti Italijaue. Čujte resnico, o gospoda; Ako bi vlada res hotela slabiti Italijaue, potem ne bi „Indipendenteju" tre- do tega le ni prišlo. Oba sta čakala jeden na druzega, naposled ni bilo pa le nič. Jože je čakal, da oče spregovorć prvi, stari pa si je mislil: to pa ne bi bilo lepo, da bi se mu uklanjal jaz. In v hišo, kjer sta bila še pred malo tedni najtečja sloga in mir, naselila sta se sovraštvo in razprtija. P<*slej je mladi večkrat izostajal od doma. Kadar sta se sprla z ženo, šel je potem iz jeze v gostilno. Tako je pričel po malem popivati in naposled čimdalje bolj. Ko mu je naposled primanjkovalo novcev, moral se ie zadolžiti. Šel je k Hribniku, znanemu oderuhu v okolici, ta mu je posodil 200 gold. Z nekim obupnim pogumom napravil je ta prvi, popolno nepotrebni dolg. Bližnji sosedje so si pravili, da se je s tem dolgom mladi Stopar zapisal v pekel. On pa, kadar ga je vznemirjala vest, zahajal je v gostilno in si jo tam hladil. Nič niso izdali opomini njegove dobre žene. Čimdalje bolj se je potapljal v valovih nezmernega življenja. S tem pa je tudi slabeje opravljal svoja domača opravila. Živina ni bila dovolj osnažena, ne dovolj napasena in kobilica sama morala je večkrat občutiti gospodarjevo nemarnost s tem, da je mnogokrat pogrešala vode. (Dalje prih.) balo danes, braniti italijanske deželnozborske večine in italijanskega dež. odbora, ker bi take večine in takega odbora večne bilo!! Poslovivši se od moralne strani tega vprašanja, zatrja „Indipendente", da ne more pojmiti razlogov, radi kojih silijo Slovani v Pulj. Kajti trditev, da se v Poreču ue čutijo varne in da ne morejo živeti, ta trditev da je povsem neosnovana. No, tu pa moramo že vprašati vrlo italijansko glasilo, da-li res meni, da je dejstvo, da so morali naši poslanci zborovati, jesti in se sprehajati tako rekoč v senci bajonetov, res dokaz osebne varnosti in prijetnega življenja ?!! No, „Ind.« pa menda sam ni popolnoma uverjen o resničnosti tega, kar trdi, sicer ne bi bil položil hitro zdrave logike na natezalnico s trditvijo, da Italijani morajo biti proti premeščenju le zato, ker je žele Slovani; kajti, kjer je Slovanom dobro, tam mora biti slabo za Italijane. Torej vendar le — strah, torej morajo biti vendarle razmere v Poreču take, da je italijanski večini možno terorizo-vati slovansko manjšino I In potem nam še govorć o svobodi in neodvisnosti. Slednjič pa se je „Indipendente* kar skregal s pametjo, sicer ne bi zapretil, da je tudi v Pulji ljudij, ki utegnejo potipati pleča Slo v a n o m. Ali ne sluti „Ind.kako grozno je s to grožnjo kompromitoval svojo lastno stranko?! Ali ne sluti, da je pripoznal s tem, da je njegovi stranki glavno sredstvo: krčenje osobne svobode in preganjanje slov. poslancev?! In ko nam je tako namignil s — kolom, postal je hkratu toli ljubeznjiv, da je pozval slovanske poslance, naj se ukupno z Italijani upro premeščenju, kajti — to so lastne besede italijanskega glasila — v nobenem mestu sveta ne bi bili isti tako varni kakor v Poreču. S to trditvijo je zaključil svoj članek. In dobro je storil tako, saj čitatelju treba privoščiti odduika, da se more nasmejati pošteno. Vsakako pa nam je ,L' Indipendente" živa priča, kako težko je dobro zagovarjati — slabo stvar! Državni zbor. Zbornica poslancev je dovršila včeraj razpravo o predlogi radi odpisavanja zemljiškega davka o elementarnih nezgodah. Koncem seje so interpelovali nemški liberalci vlado radi kršenja jednakopravnosti od strani večine mestnega sveta dunajskega. (Antisemitska veČina je namreč sklenila, da ni voliti nobenega Žida mestnim svetovalcem.) Glejte no, česa ne stori vsega — sila! Cel6 nemčki liberalci se spominjajo slednjič — jednakopravnosti! Danes je razpravljala zbornica o nujnem predlogu posl. Haucka, pozivlj^očem vlado, naj varuje svobodo dijaštva in njega društev, ter o nujnem predlogu posl. Luegerja radi postopanja proti onim, ki so proti mileniju. ParlamentariSko. Zbornica poslancev bode nadaljevala razpravo tudi po otvorjenju delegaciji, in sicer do vštetega 6. junija. Zbornica hoče kolikor le možno izerpiti določeni jej program. Na tem programu so baje: zakon o lokalnih železnicah, zakon o odškodovanju mesta dunajskega iz davka na užitnine, predloga o davku na sladkor in še nekoliko manjih predlog, Nadalje so določili načelniki klubov, da je še v tem zasedanju dognati vsaj splošno razpravo o zakonu o domovinstvu. Sredi junija snide se baje deželni zbor Nižje-Av-strijski v posebno zasedanje. Posvetovati se mu bode o deželnem volilnem redu. V zadnjem zasedanju razbila se jo razprava ob vprašanju, koliko mora biti volilcev v občini, da postane ista samostojno volišče. Kronanje ruskega carja. Moskovska poročila trdč, da je ruski dvor posebno odlikoval nadvojvodo E v g e n a, zastopnika našega vladarja. Nadvojvoda da je bil kar očaran po ljubeznjivosti carjevi. Povedali smo že, da je nadvojvoda dobil najviši ruski red, Andrejev red. A tudi vse njegovo spremstvo je bilo odlikovano. Nadvojvoda Evgeu je podaril pomožnemu društvu Avstrijcev 500 rublje v. Ruski vojni minister Vanovski je poslal brzojavko načelniku generalnega štaba francozkega, v koji naznanja istemu da je prijavil carju sklep vojnega ministra francozkega glede praznovanja dneva kronanja v francoski armadi. Car da mu je naložil, naj pove načelniku geueralnega štaba, kako da je bil (car) ginjen vsled tega, da se je ob tej slavnosti fracoska vojska združila z ruskim narodom. Zajedno izreka car prisrčno zahvalo generalu Billotu in francoski armadi. Včeraj je bil velik dvorni ples. Car je odredil, da je povabiti na ta ples ne le pojedine časnikarje, ampak vse zastopnike inozemskih in ruskih listov. Število istih znaša 450. V torek bode obedoval car pri našem avstrijskem poslaniku, princu Liechtensteinu. Obed bode za 70 oseb, samih velikih knezov in prinčev. Predvčerajšnjem je vsprejel car 1200 de-putacij, včeraj pa je vsprejel odpo-slanika papeževega, nuncijaAgliar-d i j a. Le-ta je ogovoril carja latinski. Nuncij je bil povabljen zvečer na sijajni dvorni obed. Avstrija in Rusija. Povodom slavnosti v Moskvi govoril je jeden dunajskih časnikarjev X neko odlično rusko osebo konservativne barve. Poslednji je zagotovil, da Avstrija si ne more želeti boljšega in odkritosrčnišega prijatelja nego je ruski kancelar knez Lobanov. Temu-Ie so nameni vsikdar miroljubni. —- Govorć o slovanskih narodih, e priznal ruski odličnjak, da se isti pritožujejo po vsej pravici, da Rusija ničesar nestori zanje. Različne vesti. Pogreb podmariala barona Kuhna. Predvčerajšnjem popoludne spravili so v Strassoldu k večnemu počitku velezaslužnega vojskovodjo, generala topništva barona Kuhna. Poslednjo čast izkazali so pokojniku razven vojnega ministra barona Krieghammerja kakor zastopnika Nj. Vel. cesaija in ogerskega ministra za deželno obrambo, barona Fejervaryja, še mnogi drugi dostojanstveniki. Med temi n. pr.: zapovednik v Bosni in Hercegovini, general konjištva baron Appel, poveljnik III. v&ja grof Degenfeld, maršalski poročnik Milinkovič, general Hercsy, vsi s svojimi pobočniki. Izmed zastopnikov civilnih oblasti udeležili so se pogreba: c. kr. namestnik vitez Rinaldini, finančni podrav-natelj baron Plenker, predsednik pomorske oblasti vitez Becher, deželni glavar grof Coronini, okrajni glavar Fabris, župani raznih goriških občin in mnogo plemiške gospode. • Deputaciji poslala sta k pogrebu pešpolka št. 17. in 27. — Pogreb bil je sijajen, kakoršen po vojaških nai edbah gr6 vojskovodji in visokemu vojaškemu dostojanstveniku. Bilo je mnogo prekrasnih vencev. Ko so položili krsto v rakev, zagrmeli so topovi in počile so puške. Vojaštvo je defiliralo zatem pred vojuim ministrom. Omeniti bi bilo še, da je stala ob vsem potu od grada Strassoldo pa do pokopališča velika množica ljudstva ; veterani stali so Špalir. Pogreba udeležili so se vsi štirje sinovi pokojnikovi in njega sorodniki. — Kondukt je vodil general topništva Rheinlfinder. Mestni svit triaikl. Kakor že omenjeno, imel je mestni svšt tržaški predsinočnem svojo XI. letošnjo javno sejo. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih bilo je 35 svetovalcev. — Takoj po o-tvorenju seje izustil je župan govor v proslavo spomina pokojnega nadvojvode Karla Ludovika. Priobčil je, da je v imenu tukajšnjega prebivalstva izjavil Nj. Veličanstvu brzojavnim potom sočutje mestne pokrajine tržaške, mestna delegacija pa je istim potom izjavila iskreno svoje sočutje vdovi nadvojvodinji Mariji Terezi. Konečno je prečital župan zahvali, došli na omenjeni izjavi sočutja. Svetovalec dr. Venezian interpeloval je zatem župana, kak6 je to, da so povodom smrti nadvojvode Karla Ludovika izjavili tudi nekateri zasebniki svoje sožalje baje v imenu občine. Dasi, rekel je govornik, v tem slučaju dotične izjave niso bile v nasprotstvu z mišljenjem občine, vendar bi bilo umestno ukreniti potrebno, da se zaprečijo taki pojavi, ker bi utegnila v kojem drugem slučaju navstati koja zloraba. Žnpan je na to odgovoril, da so bile res tudi druge take izjave. Ako bi bili dotičniki vprašali njega, ukrenil bi bil potrebno; ker pa se to ni zgodilo, pritožil se je na tem pri kompetentnih oblastih. (Tu vidimo zopet, da imajo ona „liberalna" gospođa, ki se vedno širokoustijo o svojem .liberalizmu", jako čudne nazore o — osebni svobodi! Sicer pa se nam vidi skrajno breztaktna taka interpelacija in o taki priliki. Ured.) Svetovalec D o 11 e n z interpeloval je zatem župana, sklicevaje se na sklep mestnega svčta v seji dnć 30. novembra 1893, in na kasneja njegova podvizovauja, kak6 je z zgradenjem javnih pralnic v Barkovljah in Rojanu. Županje odgovoril na to, da se je s tem vprašanjem že bavil zdravstveni odsek, toda isti da iina sedaj sila druzega opravila. Tudi podpredsednik Mojzes Luzzato je odgovoril v svoji lastnosti kakor predsednik komisije za pre-skrbljevanje vode, rekši, da i on dš, potom županstva obširnega pojasnila o tem vprašanji. Dolga razprava se je vnela o razširjenju domobranske vojašnice na Rocolu. Slednjič so vspre-jeli predlog dr. Dompierija, da naj se razširi ta vojašnica tako, da bode imela občina pri tem kolikor možno malo stroškov. — Slednjič je zbor vsprejel brez razprave predloge mestne delegacije gledć pouudeb za zgradnjo železnice na eletriko iz Trsta (Via del Torrente) na Opčine. — Župan je zatem prekinil javno aejo in zbor je ostal zbran v tajni seji. V isti sklenili so nakupiti dve zemljišči pri sv. Mariji Magd. Gornji, da se more v slučaju potrebe razširiti tamošnja bolnišnica. Zajedno so sklenili odpreti dotično bolnišnico za obolele na kužnih boleznih čim mine nevarnost, da se v Trst morda ne zanese kolera. Doneski za moško podružnico družbo sv. Cirila In Metoda v Trstu. Minoli teden so darovali: Fleučkajnerji na prvem shodu 2 kroni 30 stot. in na drugem shodu 2 kroni. Izletniki v Postojni preostanek pri pivu 1 krono, dobiček na biljardu 46 stot. in 20 laških cts., vesela družba pri iz-bornem teranu v Zagradcu dobiček na taroku 4 krone 92 stot ; pivopijoči proseški pivčki 15 petik, to je: 1 krono 50 stot; družba Ajdovcev in Trža-čanov v Rojanu 2 kroni; družba Srbov in drugih Slovanov 1 krono. Občni zbor „Slovansko čitalnico11 bode v nedeljo dnć 31 maja 1.1., ob liy8 uri dopoludne v društvenih prostorih. Volilni shod in pogovor radi sestave novega odbora „Slovanske Čitalnice* bode danes ob 8% uri zvečer v društvenih prostorih. Občni zbor „Tržaškega Sokola" se bode vršil prihodnjo nedeljo, dne 31. t. m., ob % 3 uri pop. Ker je sedaj obče pr poznana velevažnost tega društva v socijalnem življenju tržaškem, prosimo in poživljamo brate člene, da se v polnem številu udeležb občnega zbora. Zajedno jih opozarjamo še enkrat, da poplačajo pred občnim zborom eventuvalno zastalo udnino, ker bi sicer glasom društvenih pravil — ne smeli glasovati na zborovanju. Ovojna mera. Od sv. Jakoba nam piSejo : Bes čudne razmere so pri nas v Trstu: jednemu vse, drugemu pa — nič. Vsi se se spominjamo, kako je bilo pred nekoliko meseci ob pogrebu nekega tržaškega Slovenca, ko je neki italijanski duhovnik, pozabivši ne le na nedotakljivo pravo domače hiše, ampak tudi na resnost trenotka, napal pevce, pripadajoče krogom našega razumništva, ko so zapeli žalostinko v voli hiše. Ne zadovoljni s tem, da je dotičnik razžalii mirne, ničesar zlega sluteče in ničesar zlega hoteče ljudij, provzročili so italijanski listi s6 svojimi lažmi, zasukavanji in ovadbami, da se je uvela sodua preiskava proti onim, ki so — bili žaljeni! Preiskava je bila sicer — in druzega tudi ni bilo pričakovati — popolnoma brezvspešna, ali značilno je vendar to dejstvo za nase razmere. Pozneje se je, povodom pogrebov, dosledno prepovedovalo slovensko petje tudi v cerkvi in se nam je v neki cerkvi zažugalo celo s — policijo. Pozneje se je dogodil kričeči slučaj, da je mladi laški duhovnik — bojč se, da ne bi slovenski pevci v hiši zapeli žalostinke — v z 1 i c protestom matere pokojnika zbežal z mrtvecem nekoliko minut pred določeno uro, vsled česar je mnogo žalovalcev zamudilo pogreb. Od tedaj nam je bilo seveda jasno, da mi tržaški Slovenci ne smemo vršiti niti činov pijetete do preminolih sorojakov svojih: ni v cerkvi, ni v veži lastnih stanovanj. Grenko je sicer to spoznanje, toda pogoltnili smo tudi to, že navajeni — pelinu! — In molčali bi tudi sedaj, ko bi videli, da ista mera velja tudi za druge. O ne! Italijanom velja druga mera. Oni smejo o pogrebih popevati tudi med sprevodom, po ulicah. Tako se je dogodilo tudi minolo nedeljo pri sv. Jakobu. S tem pa nočemo ničesar očitati našemu preč. župniku; še pohvaliti ga moramo, da dovoljuje laškemu ljud- stvu, da sme tak'm lepim načinom proslavljati spomin mrtvih. Seveda bi želeli, da bi veleč. gg. župniki drugih cerkev privoščali Slovencem isto svobodo, kakoršno privošča veleč. g. župnik pri sv. Jakobu — Italijanom! Ob takih prilikah je tista dvojna mera — čeprav je uveljavljena v politiškem in javnem življenju — jako odijozna stvar, ki ni malo ne povspešuje namenov onih, ki želč, da bi Slovencem bili cerkveni dostojanjtveniki tudi — p o-litiški vodje. Pevsko društvo ,¥0168118" v Škednju je imelo minolo nedelo svoj redni občni zbor. Vlado je zastopal redarstveni uradnik g. Sturm. V svojem nagovoru je priporočal predsednik slogo in zanimanje za društvo. Tajnik Pižon je naglašal v svojem poročilu, da to društvo mora trpeti mnoga proganjanja ravno zato, ker vedč nasprotniki, da je zahvaliti le .Velesilo", da se je razcvelo marsikaj pri nas. To jezi nasprotnike, ki delajo vsemi močmi na to, da bi društvo pripravili na rakovo pot. Nasprotnikom pomagajo tudi nekateri taki, ki bi morali braniti in podpirati to društvo. Nadejali so se, da pojde vse „kvišku" na dan občnega zbora, toda prevarili so se. Mi ostanemo tudi v bodoče, kar smo bili do sedaj. — Blagajnik Peter Sancin je poročal o denarnem stanju društva. Z istim smemo biti zadovoljni. Ker so se dosedanji predsednik in nekateri odborniki odpovedali na tej časti, izvoljeni so bili v novi odbor: Fran Suman, predsednikom; Ivan Godina, podpredsednikom; Jurij Pižon, tajnikom; Ivan Sancin, blagajnikom ; odborniki pa: Ivan Plego, Jakob Bradač in Ivan Sancin; namestniki: Josip Sancin, Anton Šuman in Bernard Godina. ZakljuČujć zborovanje, povabil je predsednik zborovalce, da zakličejo trikratni „Živio" našemu presvetlemu cesarju. To se je seveda zgodilo. Po zborovanju pa je bila prekrasna zabava, kojo je poviševal tudi naš tamburaški zbor. Velesilaši! Sedaj pa je na na*, da zvesto vršimo slovesno dano obljubo! Izvestni gospod pa naj le poje : tMoj up je šel po vodi". D r a g o j i 1. Iz Lokavca pri Ajdovščini prejeli smo od povsem verodostojne strani doli sledeči dopis. Ob-žalovaje, da nas je prejšnji dopisnik mistifikoval v marsičem, obračamo se zopet in zopet do gg. dopisnikov s kategoričnim pozivom, da naj se držć resnice v vsem ali pa naj — molče 1 Nam je dobrodošel le tak sotrudnik, ki ljubi resnico. Najgrši pa je, ako kdo poroča krivo ali iz osebne mržnje ali pa drugih sebičnih namenov. Pismo, ki smo je prejeli, slove: V cenjenem Vašem listu od 21. aprila t. 1. je citati dopis iz Lokavca pri Ajdovščini, ki je pisan zlobno in infamno roko; ne resnici na ljubo, temveč laži. Oprostite nam, gospod urednik, da nismo Vašemu cenjenemu listu toliko časa poslali prezasluženega odgovora na zlobne napade dopisnika. Nevredno se nain je zdelo odgovarjati takemu človeku, vendar smo pozneje sklenili, da samo Vas poučimo nekoliko o dopisniku in njegovih zlobnih napadih in prosimo Vas, da prekli-čete v svojem oenjenem listu (po svoje, ne oziraje se na ta le list). Da so štrajkali dotični pevci, ki so peli pok. Šenu, kriv je bil edino le dopisnik sam, ker on je hujskal vse pevce (tudi on je bil pevec). In čujte zakaj ! Zato, ker učitelj - pevovodja ali ni vedel, ali ni hotel vedeti, da dotičnik zahteva vina za petje o velikonočnih praznikih. Vsi drugi pevci pa so želeli, da bi pevovodja izključil dotičnika iz pevskega zbora, kar se je tudi zgodilo hitro po štrajku. Takoj je bilo dobro, že drugi dan prišli so pevci v večjem številu, prosč pevovodjo, da bi jih poučeval zopet. To pa je dotičniku tako segrelo domišljijo, da je spisal dotični članek, ki je pa ostal brez posledic v našem kraju, pač pa je imel neljubih posledic za dopisnika samega. G. urednik, lahko si mislite torej, kaka ironija je v zaključku onega dopisa : Sloga jači, nesloga tlači! Mi sploh nimamo tukaj nobeuega pevskega društva, kamo-li bralnega. Vse je torej izmišljotina o že potrjenih pravilih. G. dopisnik je posebno osmešil samega sebe ter zajedno kompromitoval tukajšnje „Rokodelsko podporno društvo", kvas6, da bodo 25. maja blagoslovili novo zastavo. Društvo ima že zastavo, toda udje ne vedo prav nič o kakem blago-slov^jenju. Istotako drzna izmišljotina je bilo pripovedovanje o napravi telefona. Zloben je tudi napad na tukajšnje županstvo. Mi ne vemo ničesar o kaki agitaciji. Nova volite? bode še-le prihodnje leto in do sedaj se niti nobenemu ne sanja o kaki agitaciji. Kje so dotične stranke? To vedi sam Bog in pa domišljavi dopisnik. O cesti Dol-Otlica-Lokavec pa je še pravda in se niti ne ve, kedaj in kako konča ista. Kako naj bi bila torej že cesta končana? Torej o nedolžni cesti ni mogel dopisnik napisati resnice. O zadnji točki onega dopisa sodite sami! Dopisnik je kot peveo večkrat zahajal v hišo učiteljevo in tam je slišal slučajno, da je isti spregovoril se soprogo par nemških besed v neki hišni zadevi, to pa le z namenom, da bi ne razumela dekla, In to je hinavski izkoristil tisti zlobni dopisnik. Mislili smo v obče, da bolje poznate dopisnika, saj je v obče znana oseba. Preziran je povsodi. Pa ga že spoznate prej ali slej ! (Opazka uredništva! Mi da bi morali poznati vsacega dopisnika! To pa bi bilo že malo preveč zahtevano od nas! Za vsako zlobnost aH hudomušnost morajo slednjič plačevati račun slovenski uredniki. Uboge pare res, ti slovenski uredniki! Bog nam podeli prepotrebne potrpežljivosti!) S Prosel;a nam pišejo: Neki narodni proseški fantje hoteli so prirediti ljudski ples, da bi v krasnem majniku malo porajali na planem. Toda slavna politična oblast jim je odrekla dovoljenje. Fantje so se kmalu potolažili, a stariši, ki »e bojijo plesov radi troškov, z istimi spojenih, kakor črnega peklenščeka, so glasno hvalili naš novi politični sistem. Toda kmalu potem se je začelo kuhati nek^j na skritem, slišali so se skrivnostni glasovi, da bode vendar javni ples v krasnem majniku, a .partarji* da bodo neki mladi mlečnozobi mladeniči, ki ao bolj ugajali zastopnikoma lokalne politične oblasti, nego prejšnji prosilci, in mrmralo se je cel6, toda zel6 na tiho, da bode čisti dohodek plesa v prid — .Lege nazionale". Toda to se je govorilo, kakor sem že omenil, zel6 na tiho, ker prav za prav nikdo ni mogel upati, da bode is te moke kaj kruha, .parterjem" pa je šinil vsakikrat hudomušen smehljaj čez obraz, ko se je omenilo o .čistem dobičku". Priprave za ples so se vršile tako skrivnostno, kakor za kako zaroto, tak6, da smo do zadnjega vsi dvomili, bode-li ta majni ples ali ne. No, nazadnje je dospel velikanski „barjar" ter je razpršil vsaki dvom. A na binkoštni ponedeljek je bilo že vse pripravljeno, naposled so prišli še godci in tedaj smo bili prepričani vsi neverni Tomaži, da se ima plesati na binkoštni ponedeljek. Po starem običaji šli so „partarji" gosti po hišah, da bi nabrali kaj radodarnih prineskov, ki bi imeli povišati oui čisti dobiček „blagega namena*. In res nabrali so obilo — bridkih skušenj. Ne da bi pustili niti gosti, dajali so jim skoro vsi — slovd. Godci so bili pa kar ginjeni; nikjer se jim ni godilo takd dobro, da bi se takd malo godlo. Plesalo se je izborno, kajti prostora je bilo kakor še na nobenem proseškem plesu. Pa so bili tudi večinoma ljudje, ki so vajeni plesati — kakor jim drugi godejo. Ljudstva pa je bilo vse polno — namreč doma, po gostiluah in drugod, samo na plesu ne. Mesto čistega dobička imeli so „partarji" čiste žepe in dolg. „Lega" pa je dobila tudi dolg — nos. Tako se je vršil ples ,Legi" v korist, ali prav za prav v škodo. Pričakujemo, da nam „Pic-colo" v kratkem sporoči o prejetem čistem — deficitu. Da, krasni majnik je mesec poezije, a je tudi mesec od .... ! V prilog milenijski razstavi. Dunajski .Vater-land" poroča, da je minister za zunanje stvari, grof Goluchovski, pozval voditelje vseh konzulatov v našem cesarstvu, da si vzamejo tekom poletja dopust v ta namen, da obiščejo milenijsko razstavo. Minister da se sklicuje v svojem pozivu na gospodarsko in industrijalno važnost razstave, kakor tudi na to, da je gojitev takih interesov jedna glavnih nalog konzulatov. — Čudno je, in gotovo se dozdaj menda še ni dogodilo, da bi se javne funkcijonarje pozivalo od zgorai, da obiščejo to ali ono razstavo. Morda se konzuli v Budimpešti o- svedočijo na lastne oči, kako se ne sme gospodariti ? ? Slika iz madjarskega milenija. Budimpeštanski »Tagblatt" piše: „Financijalni in trgovski interesi naravnost tekmujejo med seboj, da plašijo siromašnije ljudstvo od obiska milenijske razstave. Ob uhodih v razstavo stojč sluge, ki skrbno branijo uhod onim previdnim ljudem, ki nesd — kaj jestvin s seboj. Niti birokracija ni pozabila na milenijsko razstavo, kajti nedavno dobili so gostilničarji in kavarnarji v izložbi strogi nalog od strani izložbenega ravnateljstva, da morajo vsakakor prepovedati — pušenje v svojih poviljonih. — Kdor se hoče nekoliko odpočiti, mora plačati 10 stotejk za dovoljenje, da sme sesti na stol. To je sicer v interesu onih, ki Špekulirajo s stoli, nikakor pa ni v interesu občinstva.....• Koledar. Danes (30.): f Kvatre. Ferdinand, kralj. — Jutri (31.): I. pobinkoštna nedelja. Sv. Trojica. Angela M. — V ponedeljek (1. junija): Juvencij, mučenec Gracijan. mučenec. — Polna luna. — Solnce izide ob 4. uri 21., zatoni ob 7. uri 34 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 21 stop., ob 2 pop. 24 5 stop. C. Sejd Muhamed Ali/) ustanovitelj sekte bdbistov. 6 • k k i spisal dr. M r k o s ; prevel I. P. Kar se vere tiče, zauzema Perzija med vsemi zemljami islamskega (mahomedanskega) sveta gotovo poslednje mesto. Povsodi sicer nast^jejo in poginjajo sekte, več ali manje različne od ortodok-sije (strogega pravoverstva), kakor jo je v X. stolelji formuloval al-Ašari, toda perzijski mohamedanci razlikujejo se od ortodoksije najostreje v tem, da nikakor ne zauzema pri njih prvega mesta prorok Muhamed, temveč Ali, zet njegov in poslednjega sinova Hasan in Husein, in da ne pripoznavsjo in ne verujejo v veljavo sunne, t. j. tradicije, ki je poleg vere koranske pravovernim mohamedancem dogma. Ta delitev v zgodovini islama dogodila se je brzo po smrti prorokovi leta 632. Perzijsko ljudstvo ni se moglo sprijazniti s tem, da je bilo baš direktno potomstvo prorokovo odrinjeno od kalifata (Mahomedovega nasledstva v posvetnem in duševnem vladarstvu. Ured.), in da so usurpatoiji Abu Bekr, Omar in Osman nastopili na mesto prorokovo na škodo in na račnn Alijev, zeta pro-rokovega in njegovih sinov Hasana in Huseina. Perzijani bili so navajeni videti, da so, od mitičnih kraljev dinastije kejovske počenši, pa do poslednjega Sasanovca Jezdedžerda III. direktni potomoi podedovali prestol padišahov. Tako vidimo že v začetkih islama cvesti in razvijati se v Perziji bolj čilo življenje nabožno kakor pri arabskih zmagovalcih; vidimo, kako sprejema islam v Perziji vse prilagodne elemente gnostične, kabbalistične in bnddhistične, kako se s časoma spremenja monoteizem (vera v enega samega Boga) v oni posebni, zanimivi perzijski panteizem (nauk, da Bog ni osebno bitje, ampak duša svetovne ukupnosti), katerega upliv se kaže tudi v poeziji od 13. stoletja počenši. Ves ta proces vršil se je in vrši se še sedaj pod zaščito islama. Panteizem perzijski, zvan tudi sufismus, ima celo vrsto vejic in mladik, ki so reprezento-vane neštevilnimi šolami. Jedna iz teh sufistiških šol je nauk moderne sekte babistiške, katera je po nazorih evropskih učenjakov poklicana, da bode igrala v bodočnosti v Perziji zelo važno ulogo. Babismus je zanimiv poskus reformacije in modernizacije islama. V resnici zanimiv glavno radi tega, ker ne vidi zadržkov napredka v islamu samem in v njegovi sostavi ter principu, temveč v glasiteljih in nositeljih sestave — v svečeništvu. Bftbismus ruši inferioriteto žena, rešuje jih izara, t. j. zavese pred obličjem, vrača jim ne le svobodo, temveč i občansko pravo. Kakor si je ustanovitelj sekte babistov Hadži Seid Muhamed Ali poskusom, da uniči te islamske institucije, našel važno agi-tačno silo za svoj nauk v ženah, istotako naščuval je proti sebi vse mullahe in rebeme, t. j. celo svečeništvo in dosledno i vlado, ker je nastopil *) Ker je vsled najnovejih dogodkov — umorstva prejšnjega šaha in nastop naslednika - pozornost Evrope obrnjena tudi r Perzijo, utegne zanimati ta spis naše čestite čitatelje. Ured. proti poligamiji (mnogoženstvu), konkubinatu, askezi sufistiških dervišev in proti njihovi beračiji, katero je smatral za posebno vrsto askeze. Ali Muhamed stopil je v javnost prvič leta 1843., že takrat obdan z nekakim proroškim ugledom ; radi njegovega strogega in krepostnega življenja raznesli 30 potniki in kupci njegovo slavo po vsej Perziji. Narodil se je, kakor pravijo jedni (Cout Gobineau) leta 1824., drugi (Mirza Kasim-beg) 1812. v rodišči Sadinovem in Hafizovem — v Širazu. Oče Sejd Riza, platndr, določil ga je za kupca, ne hotš imeti ižnjega .lenuha* (derviša). Od svojega petnajstega pa do dvaindvajsetega leta vodil je svojemu očetu trgovino v Bender-bušeru, mestu primorskem. Tam pričenja njegova zgodovina kot zgodovina proroka, ista, beremo-li jo o Buddhi, Muhamedu ali Mojzesu. Ali Muhamed živel je strogo nravno ter bil razun tega naklonjen tudi samoti in vizijam (prikaznim). Občeval je z učenjaki, poslušal pripovedke kupcev, ki so pripluli po perzijskem zalivu v Bender, marljivo proučaval nauke sekte šejhitov, katere je premenil ter v svoje predelal. Pozneje (v svojem 23. letu) potoval je na grob mučenika Huseina, vnuka Muhamedovega, v Ker-belo, kamor prihaja neizmerna procesija šijitskih potnikov iz Perzije. Tam razvili so se njegovi nabožni nazori v sestavi in spremljal ga je glas svetnika. Sam spisatelj moderne zgodovine perzijske .Naših u t - T a v & r i c hM (F. Journal Asia-tique 1866. stran 338) pravi o njem, ,da se je vsled navoda satanovega in svojih strastij posvetil živenju meniškemu, zelo strogemu in sicer v nasprotji s6 svetimi zakoni, hotć tako dospeti do najvišje stopinje duhovskoga razvoja". Kako strogo da je živel, navaja isti pisatelj za primero, da je v subtropični vročini hodil z nepokrito glavo, in dodaje: .mozeg mu je zbolel na solnčarici in postal je polublazen---V Kerbeli počeli so ga nazivati „Bab", t. j. vrata; po pripovedaigi imenovanega pisatelja, mudil se je potem, ko je bil popotoval v Mekko, (otdod njegov naziv .Hadži*) in se zopet povrnil v Kufo, štirideset dni sis svojimi učenci v polurazpadli tamošnji mošeji ter vedno molil, .izgubil je popolnoma pamet in pripovedoval o sebi, da je on vrata (bab), vodeča k resnici. Učence in spoznavalce njegovega nauka nazivali so „b&bi*, t. j. k vratom spadajoče. Kakor od Krista in Muhameda, istotake zahtevali so i od Baba čudežev; toda Bab proglasil je za čudež največji, da more vsak dan napisati 1000 vrstic bogom nadahnenih. — — — (Konec pri h.) i vesti. Duna) 29. Nj. Velič. cesar vsprejel je včeraj v avdijencijo deželnega glavarja istrskega, drja. Campitellija in namestnika dež. glavarja istrskega, drja. Stangerja. Duna) 29. (Poslanska zbornica.) Med vlogami je poročilo gospodarskega odseka, ki poživlja vlado, da ukrene potrebno za poskrbljenje komunikacij po rekah na Češkem, Moravskem in v Galiciji, potoni zasebnih podvzetij ali potom državnega posojila. London 28. „Office Reuter* javlja iz Bulu-vaja (južna Afrika), da je imela četa angleških vojakov pod poveljstvom polkovnika Napiera hudo prasko s 1500 Matabeli (črnci). Angleži da so pognali črnce v beg. Matabelov da je padlo 300, mnogo več pa jih je bilo ranjenih. Angleži da so izgubili samo dva moža, kakih 30 pa da jih je bilo ranjenih. Trgovinske bmojuvke In veatl. Bud'mpaiU. P&enion •«;» josen 6.65— fi.66 P5«nioa za maj-juni 189« 6 55 do 6.56 —. -. Oves za jesen 5.42—5.44 IU za jesen 5.62 5.64 Koruza za juli-avgust 8.97—3.68 maj-juni 1896 3.90—3.92 P4«iiiuu nova od 7H kil. f. 6'75 6'80 od 79 kil. f. 6.85—6.95., od 80 kil. i. 6.90-7.00 od 81.kil. f. 6-95 -7 05 od S2 kil. fnr. —.--lečmnn —• — proB<. 6'15—6-50. Bolja. Pieniou : Trg jako nevoljen, brez kupcev, cene le nominalne silno mlačne t Vreme: lepo. Praga. Neraltnirnm sladkor for, 14.40, oktober-december 14.10 jako mlačno! Pruga. l'ontrifugal novi, pontavljne v Trn' ■ carino »rmi odpoSiljatu* prnoej f, 34'25—84.75 Con">i"se 36.25—30.5O Cotvorui H7----37.50. V glavah (ao 38 85 Havro. Kn»n Santo« if»o«l avompe za maj 76"—, za september 72.25 Silno mlačno. Uamburct. datum« <«jii«1 av<>rittfa maj 65.— za Beptomber 59.25 za december 56.25 mlačno. DnnaJah n bona 29.1 mnja 9^6. danit« včeraj 101.30 Državni dolg t papirju , . . 101 25 „ , y Brebru 101-3O 101 30 AvfirijHka renta t zlatu . . . 122.40 122.40 „ „ t kronali . . . 101.— 101.— 345 75 London 10 L«t........ 120.— 120.— Napoleuni......... 9.5l 9.52 20 mark ....... 11.75 11.74 100 italj. lir . . . . . 44 5/^ 44 55 ZELEZNIŠKI VOZNI RED. b) Državna ieleznloa. (Postaja pri sv. Andreja Od dni 1. maja 1896. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ ▼ Herpelje, Rovinj, Polj. 4 40 B v Herpelje, Divačo in Pulj. 7.80 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pujj, Divačo, na Dunaj, ▼ Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.85 zjutraj v Herpelje. JI.20 popo!. ▼ Divačo. 4.20 „ v Borit. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 predp. iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 w brzovlak ii Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob pramikih: 7.99 popol. iz Borita. 9.35 .popol. iz Divače. Odprtje gostilne Al BAGNI RUSSI. Podpisani ufoja se javiti alavnemn alovenskemu ob< činstvu, da odpre jutri, dne 81. maja gostilno „Al BAGNI RUSSI' nahajajočo se v nlici hšt. 8, poleg ruske kopelji. Točil bode izbora! kraiki teran, vipavsko belo vino in irno iatroko. Vedno SVEŽE PIVO z VRHNIKE nad LJubljano. Izborna domaČa kuhinja, cene nizke. Priporoma se obilnemu obisku udani Matija Kau. EP3S& Mirodilnica G. A. ANGELI CorBo, plazu deli« Legna it«v. 1. Zaloga oljnatih barv iz svojega parnega mlina, čopičev, firnežev, rimskega žvepla, angleškega ba- _ krenovca, mirodij, kemičnih izdelkov, mrčesnega (T]]i praha in mineralic. Ufijj ^iraissiissieaira^ M. FONN ulica Pozzo del mare štev. i. Pripopoča slavnemu slovenskemu občinstvu Trsta in nkolii:« svojo prodajalnico vsakovrstnih klobukov In kap 21 Zdravljenje krvi Čaj „T I • o fte r n I cvet- (Mllleflorl). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jedon omot za ozdravljanje, stoji tO nč, ter Be dobiva v odlikovani lekarni HMUMMER „M due Mori" Tnt, veliki trj. praško domače mazilo iz lekarne B. Fratfnev-ja v Pra^l 1'e staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, ;atcro ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. — V pušlcah po 35 in 25 nč, JPo pošti 8 nč. već Razpošilja so vaak dan, Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko. B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu*, v Pragi, Mala stran, vogel Sporner-jeve ulice 203. Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.