EDINOST 206 Adelaide St. W.
Toronto 1, Qnt.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto--------------------- $3.00
Za pol leta__________________________1.75

NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV

Let. 5. Št. 220.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JULY 2ND, 1947.
Price 5c*
Vol. 5. No. 220
žrtev monarhû-fasisticne bande in dolarske diplomacije
Beograd, (Tanjug) — Dne trinajstega junija so preletela grška letala jugoslovansko mejo ter na povratku v Grčijo streljala na obmejno stražo ter ob tej namerni provokaciji in zločinskem napadu ubili častnika JA, Miloša Janko-viča in ranili tri druge vojake.
Truplo častnika je bilo prepeljano na njegov dom v Črno goro. Na potu skozi Beograd se je na že-ležniški postaji v Beogradu zbrala ogromna množica belgrajskih meščanov ter so ob tej priliki ogorčeno protestirali proti zločinskem početju grških monarho-fašistov in proti njihovim zunanjim gospodarjem.
V imenu Jugoslovanske Armade se je od pokojnika poslovil, general Pavle Jakšič in v imenu meščanov Beograda, Grga Jankelj, predsednik lokalnega sindikalnega Sveta.
Finančni minister Zvezne Vlade, Sretan Zujovič je govoril v imenu vlade FLR Jugoslavije. On je podčrtal, da je Jugoslavija v dveh in pol 'leta jasno dokazala svoj lik in svojo živ-ljensko sposobnost. Napadi na novo Jugoslavijo — je dejal minister Žujovič — niso samo napadi na Jugoslavijo in njen mir ter njeno varnost ampak so ob enem napadi na mir in varnost v svetu. Oni kateri vrše te napade so sovražniki miru. Okolnosti v katerih je bil izvršen ta zločin nad jugoslovanskim častnikom, nepobitno dokazujejo odgovornost in krivdo onih, kateri so ta zločin izvršili. Ni slučajno, da se je napadalnost monarho-fašistov pojačala poseloiM po dolarskem posojilu^ ki ga je dobila Grčija. Napad na jugoslovansko ozemlje odkriva pro-vokatarsko politiko današnjih vla-stodržcev Grčije pred celim svetom ne samo napram Jugoslaviji, ampak proti miru v splošnem in še bolj odkrivajo politiko inozemskih imperijalistov, kateri pomagajo taki provokatarski politiki.
Na koncu svojega govora je minister žujovič naglasil, da ta zločin predstavlja opomin jugoslovanskim narodom, da se še bolj organizirano primejo dela za ustvaritev petletnega načrta.
Na koncu mitinga, je bil na zahtevo celokupne množice poslan protestni brzojav Svetu Varnosti v kateremu je bilo med drugim rečeno:
"V zaporednih provokacijah na naši meji, najnovejši zločin pred-
stavlja najtežje kršenje osnovnih principov mednarodnega prava in odnosov in kaže celokupnemu svobodoljubnemu človeštvu, da na južnem Balkanu ena organizirana banda z pomočjo inozemskih imperijalistov kali mir in želi izzvati spopade v tem delu sveta."
Pridružujemo se v popolnosti Memorandumu, katerega je vlada FLR Jugoslavije poslala Svetu Varnosti in v imenu miljone padlih v proti-fašistični vojni zahtevamo, da Svet Varnosti prepreči nadaljno prelivanje krvi od strani fašističnih podžigalcev nove vojne."
Na vseh želežniških postajah skozi katere je vozil voz z krsto pokojnega častnika Miloša Janko-viča, je prebivalstvo množično oddajalo zadnji pozdrav. V Titovem, Velesu, Skoplju in Nišu so bili prirejeni veliki mitingi z katerih so bili poslani Svetu Varnosti protestni brzojavi, v katerih se zahteva od Sveta Varnosti, da na licu mesta izvrši preiskavo in najde krivca provokatorskega zločina.
Bevin odklanja dati zagotovilo, da pomoč Z.D. nima političnih motivov
Pariz: — Britanski zunanji minister Ernest Bevin je pripravljen postaviti Sovjetski zvezi zahteve, da odgovori z "da" ali "ne" njeno voljo za sprejem Anglo-Ameriške zamisli o Marshall-ovem načrtu za pomaganje Evropi.
Konferenca Treh Velikih, katera se je sestala v Parizu zadnji petek je prišla skoro do zastoja. Konferenca ima namen, da proučuje načrt, katerega je predložil ameriški državni tajnik za zunanje zadeve George C. Marshall.
Sovjetski zunajni minister V. M. Molotov se drži načela, da se naj da Evropi iskrena pomoč a ne po receptu, kakor je znan v Grčiji in Turčiji za izkoriščanje revščine v imperijalistične namene, da bi potem taka pomoč oslabila neodvisnost posameznih Evropskih držav.
Poročila pravijo, da Bevin in Bidault delata tesno skupaj in sta pripravljena sprejeti načrt skupno z Sovjetsko zvezo ali pa brez nje.
Kolikor je do sedaj znano o tej
Mednarodne intrige glede vlade svobodnega tržaškega teritorija
Trst: — Dr. Pogasi, predsednik Pokrajinskega izvršnega ko-miteta SIAU je imel svojo časnikarsko konferenco in je ob tej priliki razložil sedanji položaj in govoril o prelomu pogajanj s strankami prejšnjega CLN (Co-mmitato Liberacione Nacionale) po vprašanju bodoče vlade STO (Svobodnega Tržaškega Ozemlja).
Dr. Pogasi je izjavil, da so pogajanja o začasni vladi svobodnega tržaškega ozemlja postali predmet mednarodnih intrig in obrekovanj. Reakcionarni krogi so tudi začeli s kampanjo proti jugoslovanskim oblastem v coni "B", kjer so ljudske oblasti uvedle razne socialne reforme velikega značaja; oni so naslovili Organizaciji Združenih Narodov zahtevo, da se cona "B" odda zavezniški vojni upravi, ker napram tem reakcionarnim krogom naj bi bilo vse svobodno tržaško ozemlje pod zavezniško vojno upravo!?
Poleg teh kampanj obrekovanja, fašistični elementi v Trstu vrše razne napade na prebivalstvo Trs-
Rudarji v Sudbury porazili anti-komunističnega
predsednika
ta z ročnimi bombami. Ob priliki enega takega napada je bilo ranjenih 20 oseb.
Čas je da se prestane z tako dvoličnostjo — je rekel dr. Pogasi. Potrebno se je seznaniti z stvarnostjo svobodnega tržaškega ozemlja. Sedaj je čas, da vsi oni, katerim je na tem, da se ohrani mir na svobodnem tržaškem ozemlju in v Trstu — narede vse, kar je v njihovi moči, da bi se ujedi-nili in uspeli v pogajanju med vsemi strankami, ker samo na ta način se more ustvariti pogoje kateri bodo omogočili materijalno in duševno blagostanje tržaškega prebivalstva.
konferenci, je Molotov enostavno odklonil vsako sodelovanje vse do tedaj, dokler Sovjetska zveza ne dobi zagotovila in jamstva, da bodo Združene države podprle Mar-shall-ov načrt za Finančno in Ekonomično pomoč in drugič, da bi taka pomoč ne kršila neodvisnosti evropskih narodov, ampak se jih mora pustiti politično i gospodarsko svobodne.
Nadaljne nesoglasje obstoja v tem, da zahtevata Bidault in Bevin sestavo posebne Evropske komisije Velikih treh za koordiniranje potreb in nasvetov ter priporočil pomoči. Molotov pa zahteva, da se ves načrt prepusti Združenim narodom, ali kakšni drugi agenciji, ki je pod okriljem Združenih narodov, kot naprimer; Ekonomična Komisija za Evropo.
Tragedija na Malartiku
Delegacija kanadske mladine na potu na mladinsko progo
Malartic, Que. (BUP) — Trupla devet rudarjev kateri so bili že nad dva meseca zalita z vodo v East Malartic-u t. j. od 23. aprila so bila 25. junija najdena. Vzelo je torej dva meseca, da se je os-tranilo vso navlako in izčrpalo vodo, katero so spustili v rudnik v namenu da pogase ogenj, da se je prišlo do trupel 11. rudarjev po usodnem požaru v jedilnih prostorih tega rudnika.
D. McLean, ravnatelj rudnika, je rekel, da so trupla plavala v vodi na 11. levelu, okrog 200 čevljev globlje od mesta, kjer je nastal ogenj. McLean je tudi rekel, da je bila voda sedem čevljev globoka na postaji pri "shaft-u". (Vhod in izhod iz rudnika), ko so prišli do trupel.
Kako so rudarji umrli st naj-brže tragedija ne bo nikoli razkrila. Sorodniki in žene tragično umrlih so bili vedno v skrbeh, da so bili rudarji še živi, ko je uprava rudnikov spustila vodo v "shaft". Sedaj ko so trupla dobljena so jih potolažili, da so bili že mrtvi predno je bila voda spuščena, v rudnik. To sklepajo po položaju v katerem so bila trupla najdena, namreč z gori stegnjeni-mi rokami, kar po razlagi "vešča-kov" pomeri!, ca so rudarji ravno molili pred smrtjo z povzdignjeni-
AMERIŠKI "DRANG NACH OSTEN"
Sudbury: — Rezultati unijskih volitev v Sudbury so pokazali, da je Nels Thibeault dobil večino nad J.L. Kidd-om za predsedniško mesto unijskiga local-a 598 International Union Mine, Mill and Smelter Workers (CIO). Izid glasovanja je bil 1889 za Thibeault-a in za J.L. Kidd-a 1510.
Bivši predsednik Kidd je kandidiral na proti-komunističnem programu med tem ko je Thibeault kandidiral na podlagi vodstva internacionalne unije v naporih za zvišanje plače in izboljšanje delavskih pogojev.
Nedavno je bil bivši predsednik obdolžen "protiunijskih aktivno-
sti" a v postopanju proti njemu je bil oproščen krivde ravno tik pred volitvami za predsedniško mesto.
ZDRUŽENE DRŽAVE POŠILJAJO STRELJIVO KITAJSKI
Washington: — Vlada Združenih držav se je odločila poslati nadaljne večje količine orožja in stre-ljiva Čang Kajšeku na Kitajsko. Med drugim vojnim materijalom je poslanih 130,000.000 nabojev. Ta pomoč je namenjena za boj proti demokratični armadi Kitajske, katera je v zadnjem času razbila reakcionarne armade kuomin-tanga.
Amerika se "junači" napram izmučeni Jugoslaviji
Dunaj: — Na konferenci za tisk, ki jo je imel časnikarski atašej jugoslovanskega političnega zastopstva — Drenovec, je on deman-tiral vesti službenega ameriškega komentarja, katerega je priobčilo glasilo ameriških okupacijskih sil "Wiener kurir" v zvezi z protestno noto jugoslovanske vlade radi odslovljenja jugoslovanske komisije za preiskavo vojnih zločincev in za repatriacijo jugoslovanskih državljanov iz ameriške okupacijske cone Avstrije.
Na podlagi originalnih dokumentov, je Drenovec izjavil, da je trditev Wiener Kurir-ja, da je imela jugoslovanska delegacija za repatriacijo dovoljenje v ameriški
okupacijski coni Avstrije samo do prvega junija netočna in je podčrtal, da je jugoslovanska delegacija imela prehodno dovoljenje za ameriško cono Avstrije, katero je dal vojni atašej ameriškega poslaništva v Beogradu za dobo do 30. junija tega leta.
Odslovljenje jugoslovanske delegacije za repatriacijo iz ameriške cone Avstrije — je dejal Drenovec, — je mera ameriških vojnih oblasti, katera je očividno naperjena proti repatriaciji jugoslovanskih državljanov in postavlja jugoslovanske razseljene osebe še nadalje pod vpliv terorističnemu delovanju jugoslovanskih vojnih zločincev in koloboracionistov v ameriški coni Avstrije.
Piše: GEORGE H AN A
Moskva, S.Z., (WNS) — "Od kar so Združene države objavile njihovo "plemenito" poslanstvo pomagati pri obnovi po Hitlerju opustošene Evrope", — piše ko-mentatorica Olga Vasiljeva v sovjetskem tisku 28. junija, — "se postavlja naravno vprašanje: Ali je Turčija trpela od Hitlerjeve napadalnosti več kakor katera druga država?"
Sovjetska pisateljica potem pregleda položaj Turčije skozi drugo svetovno vojno v članku, ki se ga lahko vzame kot za splošno sovjetsko javno mnenje po tem v-prašanju. Ona pravi:
"Znano je, da je mala Albanija v teku borbe proti Hitlerju izgubila več kot polovico svojih oboroženih sil in 30% njenih mest in vasi je bilo porušenih in požga-nih po Nemško-Italijanskih fašistih. Junaška Jugoslavija je izgubila 1,700.000 svojega prebivalstva in njene materijalne izgube se cenijo na $9,100,000.000. To so površne številke in ocena žrtev, teh dveh držav, ki so v junaški borbi doprinesle ogromni doprinos k skupni zmagi Zaveznikov."
Turčija pa je uspela, pod plaščem njene izmišljene nevtralnosti, — pridobiti ne samo sebi bogastvo, ampak tudi podaljšati nemški odpor in je pomagala izvajati Hitlerjeve vojne načrte proti Sovjetski zvezi. Ona je oskrbovala Nemčijo z važnimi surovinami in hrano. Nemška industrija je prejemala od Turčije, krom, baker, platno, volno, usnje in druge važne potrebščine, katerih je zelo po-manjkovalo. Istanbulska revija "Ekonomist D'Orient", je pisala v začetku leta 1944: "Nemčija dobiva 90% Turškega izvoza. Turški list "Anadolu" pa je pisal 24. marca 1946: "Skozi celo dobo sedanje vojne smo mi manifestirali naše prijateljstvo napram Nemčiji in to v času, ko je našo pomoč najbolj potrebovala."
"Turčija je tajno dovoljevala Nemškim in Italijanskim bojnim ladjam nemoteno prehod preko
dardanelske ožine v Črno morje.
Ko je bilo to dejanje razkrito 1944 in so proti temu protestirala zavezniške sile vključno Združene države, je morala turška vlada odstraniti njenega zunanjega ministra, Menemencoglu z njegovega položaja.
Dokumenti nemških tajnih arhivov, ki jih je priobčilo Sovjetsko ministrstvo za zunanje zadeve leta 1946 in članek odlične turške osebe v političnih zadevah, ki je bil objavljen Aprila v "P.M." razkriva da je bila Inono-va vlada pripravljena vstopiti v vojno, kot nemška zaveznica, po pričakovanem padcu Stalingrada v oblast nemškim četam. In dalje, je Turčija služila kot zanesljivo zavetje nemškim vohunom in zarotnikom, kateri so vršili zarotniške akcije na Bližnjem Vzhodu.
Dalje, Turčija ni trpela vsled vojaških operacij.. Niti eden sam sovražni vojak ni stopil na njeno ozemlje, niti ena sama granata, ali bomba ni padla na Turčijo.
četudi je že dolgo, od kar je končana vojna in Turčija ni ogrožena vsled vojaškega napada od zunaj, je ona mobilizirala in vzdržuje v popolni pripravljenosti armado en miljon mož. Njeni stroški za vojaštvo znašajo okrog 60% naraščajočega državnega proračuna.
Vladajoča klika upropašča deželo ne samo z vojaškim državnim proračunom, ampak tudi z ogromnimi stroški, ki so določeni za borbo proti turškemu ljudstvu. Napredne ljudi se preganja. Demokratični tisk in stranke so prepovedane in voditelji v ječi. Turčija se je prevrgla v eno tipično policijsko državo, kjer se sedanja vlada vzdržuje na površju s terorjem in brutalnim preganjanjem vseh naprednih elementov.
Naravno, se nekomu nehote pojavi v glavi misel: čemu Turčija, ki se ni bojevala, ni trpela v vojni, ampak je dajala vso pomoč Hitlerjevi Nemčiji, rabi tako nujno ameriško denarno pomoč? Najboljši odgovor na to vprašanje je dan v izjavi kompetentnega zastopnika Z. D.: "Turčija se je iz-
mi rokami in so jim na ta način roke ostale kvišku, kakor so jih sedaj v takem položaju tudi dobili. Kako je bilo seveda nikdo ne more ugotoviti, ali zelo verjetno je pa tudi, da so se rudarji pred smrtjo krčevito držali za kakšen višji predmet, kot naprimer za cevi, ki dovajajo vodo ali stisnjeni zrak v rudnik, ko je voda napolnjevala rudnik ter so jim roke na ta način ostala strjene, ko jih je vo da zalivala in utonila. Vse take stvari so mogoče ali uprava rudnika išče izgovore, da zaščiti svoje interese in zato, poročajo javnosti stvari, da je njim prav in da sami ostanejo čisti. To se pa seveda ne bo dognalo, ker so bila trupla predolgo v vodi in se ne bo vodila nikakšna preiskava kakor je poročano. Eno truplo so nekoliko pregledali, ter dejali, da ne velja pregledati še ostalih trupel. Gori dvignjene roke naj bodo pa znak molitve, saj bo to menda edini slučaj v zgodovini človeštva, da so ljudje molili toliko časa, da so jim roke še po smrti ostale trde kvišku v molitvi.
Njih obleka ni bila ožgana isto tako tudi ne trupla, večina je imelo na roki še rokavice, njihove "lunch box-e" (škatlje za nošenje hrane v rudnik) so bile že prej najdene na 10. "levelu". Pri njih ni bilo najti nikakega napisanega listka, ali kake druge stvari po katerem bi se moglo ugotoviti zadnje trenutke njihovega življenja. Svinčnike, žepne zapisnike in take podobne stvari po navadi rudarji puste v sušilnici za obleko, kjer se preoblečejo predno gredo v rudnik. Nekateri so imeli pri sebi male stvari, kakor, nož, zapestno uro, cigaretne doze, vžigalnik za cigarete itd.
S tem se je zaključila še ena rudarska tragedija.
Z DUŠEČIM PLINOM NAD LJUDSTVO V BENETKAH
Benetke, Italija: — Za časa množičnega zborovanja na katerem je govoril italijanski premier, A. de Gasperi, je prišlo do spopada med pristaši de Gasperija in ostalega ljudstva, kateri se ne strinja s sedanjo politiko italijanske vlade. Da razženejo ogorčeno množico je policija rabila plin, ki provzroča solzenje. Po tem dogodku je ljudstvo demonstriralo in zahtevalo, da de Gasperi odstopi.
Toronto, Ont. (WNS) — Nacionalna Federacija delavske mladine javlja, da njena delegacija šteje 30 članov strokovnih unij od obrež ja do obrežja Kanade. Skupina zastopa; unijo Združenih Elektri-čarskih delavcev (CIO); Združenih automobilskih delavcev (CIO); unijo Kemičnih delavcev (AFL) in druge.
Ta delegacija Nacionalne Federacije delavske mladine je del 110 članov močne delegacije sestoječe od številnih organizacij iz vseh krajev Kanade, ki je poslana pod pokroviteljstvom Kanadskega Ko-miteta, Svetovne Federacije Demokratične Mladine. Naglašalo se je, da je ta delegacija ena največjih posameznih delegacij, ki so bile kdaj poslane iz Kanade na mednarodno zborovanje v Evropo,
Po udeležbi na mladinskem festivalu v Pragu se bo delegacija NFDM. podala na dvatedensko delo na mladinsko progo Šamac-Sarajevo s čemer bo prispevala svoj del k obnovi po vojni opusto-šeni Evropi in doprinesla k prijateljstvu in zbližanju med mladino Jugoslavije in Kanade.
Ta mladinska proga je ogromno podvzetje od strani mladine Jugoslavije, ki si jo je vzela za nalogo v splošni industralizaciji in elektrifikaciji dežele. Več kot 80.000 mladincev in mladink se je prostovoljno javilo na delo na tej mladinski progi, kjer bodo delali brezplačno dokler ne dokončajo 150 km dolgo progo. Na tej progi dela mladina iz vseh krajev sveta in tako je sedaj na potu tudi naša
mladina iz Kanade v kateri se nahajajo tudi trije mladinci jugoslovanske narodnosti.
V zvezi s tem je prejela Nacionalna Federacija Delavske Mladine pismo poslano v imenu Centralnega Svet^ Ljudske Mladine Jugoslavije od Branke Perovič v katerem se prisrčno zahvaljuje za nameravano udeležbo pri delu na mladinski progi.
"Z velikim veseljem smo prejeli obvestilo, da nameravate poslati skupino 25 mladincev, da se udeleže gradnje mladinske proge," piše tov. Perovič, — "Mi smo sprejeli vašo ponudbo z navdušenjem in pozdravljamo Delavsko Mladino Kanade, katera na ta način dokazuje željo za nadaljno utrjevanje vezi in prijateljstva med Mladino Kanade in Ljudsko Mladino, Jugoslavije."
Nacionalna Federacija Delavske Mladine Kanade bo prinesla v Jugoslavijo "Zaobljubo Miru," (Peace Pledge), katero je proglasila na zadnjem zasedanju "Parlamenta Delavske Mladine" v novembru pretečenega leta v Toronti in katera je bila podpisana od tedaj po tisočih kanadijancih.
Najvažnejši dogodek njihovega bivanja v Jugoslaviji bo izročitev "Obljube Prijateljstva" (Pledge of Friendship), ki je podpisan od več kot deset tisoč kanadskega ljudstva, kateri so prispevali nad en tisoč dolarjev, katere se bo uporabilo za nakup športne opreme za mladino, ki gradi mladinsko progo. "Obljuba prijateljstva" in športna oprema bo izročena v avgustu.
Jugoslavija je zvesta Združenim Narodom
brala, — piše Walter Lippman, — "ker ona poseduje strategični prehod v črno morje".
Senator Rüssel je dejal, da njemu ni mar pomagati demokraciji v Grčiji in Turčiji, ampak da on hoče pomagati oborožiti Turke proti Rusiji. Ko je pred odborom za zunanje zadeve govoril, ameriški tajniški namestnik Clayton, je izjavil, da se ne bo porabil niti en sam dolar od 150 miljonov dolarjev dovoljenih za Turčijo, za civilne potrebščine."
"To je dovolj jasno", — zaključuje Vasiljeva, — "da hočejo Združene države spremeniti Turčijo v veliko vojaško bazo, da tako utrdijo svoje položaje v Sredozemlju z očividnem ciljem za nadaljno razširjanje. Ameriška reakcija se zanima zaustavljati naraščajoči vpliv demokratičnih in narodno-osvobodilnih gibanj med narodi Evrope in Azije. Ameriška "pomoč" Turčiji in Grčiji predstavlja eno manifestacijo ameriškega načina; — 'Drang nach Osten'." (Sunek na vzhod).
Beograd: — Minister za zunanje zadev FLR Jugoslavije, Sta-noje šimič je izjavil dopisniku New York Times-a, ob priliki dru ge obletnice ustanovitve Organizacije Združenih narodov med drugim; da je organizacija Združenih narodov izraz volje narodov sveta, da hočejo živeti v miru in prijateljskem sodelovanju in, da je osnovanje Združenih Narodov eno najznačilnejših uspehov v boju človeštva proti fašistični napadalnosti in proti zasužnjevanju narodov.
Jugoslavija je zvesta Organizaciji Združenih narodov — je izjavil minister šimič, — in bo ostala zvesta. Ravno vsled tega Jugoslavija še bolj obžaluje kršenje odredb Deklaracije Z.N., do katerih je prišlo in poskuse, da se izmenja, izkrivlja in zlonamerno uporablja. Na žalost takih poskusov je v zadnjem času vedno več, kateri so ohrabrili sovražnike miru in mednarodnega sodelovanja in odkrito napadajo principe organizacije Združenih narodov, brez katerih si je nemogoče misliti trajni mir med narodi. Ali Jugoslavija je prepričana, da bo Organizacija Združenih Narodov pod uplivom miroljubnega svetovnega
javnega mišljena prebrodila vse težave, katere ji stoje na poti iji da bo ustvarila nade, katere v to organizacijo polaga človeštvo.
želje in predlogi Koroških Slovencev
Celovec: — Predstavniki Koroških Slovencev so naslovili na Komisijo za pripravljanje mirovne pogodbe z Avstrijo zahtevo, da se dovoli Koroškim Slovencem predložiti svoje želje in predloge. V pismu, katerega objavlja "Slovenski vestnik" organ Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško se pravi: "Pripravljeni smo komisiji dati na razpolago materijal o našem položaju in predlagamo, da se o-mogoči predstavnikom Osvobodilne Fronte, da pred komisijo raz-lože želje in zahteve Koroških Slovencev. Prepričani smo, da bo komisija našla rešenje, katero bo pravilno za Koroške Slovence in bo tako doprinesla k miru med narodi."
Kitajska osvobodilna armada prodira na Peiping
Peiping: — Kitajski tisk poroča, da odelki Ljudske armade napadajo vhode v Poating, so zavzele Mancheng in Shushi, 16 milj seve-rozapadno in 11 milj severovzhodno od Peipinga in so tedaj 17 milj od glavnega mesta Hopei province.
Pri Hsushi je bila posadka kuomintanga skoro popolnoma uničena, medtem ko je topniški ogenj razdejal Pating letališče in je osvobodilna armada zažgala želežniško postajo Toutien samo 17 milj južno od Peipinga.
Poročila iz Nankinga pravijo o bojih v Mandžuriji, da Ljudska Armada z večjo silovitostjo napada vzhodno predmestje Szepingati, 35 milj južno od čangčun-a.
Za lepoto in zdravstvo mesta Beograda
Beograd, (Tanjug) Napram pet letnem načrtu se bo v nepo-srednji bližini Beograda zasadilo dva gozdna pasa. Prvi pas bo obsegal Beograd do industrijskih na-selj in njegova globina bo znašala v premeru 5. km. in bo povezan z sedanjimi gozdiči in vrtovi sadovnjaki. Ta pas bo služil ob enem za letovišče in razvedrilo belgraj-skim delavcem in prebivalstvu.
Globina drugega pasa bo od 2 do 5 km in bo obsegal površini 6.000 hektarjev. Ta pas bo od Beograda oddaljen okrog 20 kilometrov, a bo služil za odmorališče in otročja vzgajališča ter fizkulturne priredbe. Oba gozdna pasa bosta obsegala okrog 10.000 hektarjev površine.
PREDLOG ZA VEČJO STA-ROSTNO POKOJNINO ZAVRŽEN
Ottawa: — Federalni parlament je z 82 glasovi proti 61. zavrgel predlog C. C. F. za zvišanje starostne pokojnine z 30 na 50 dolarjev na mesec. Ob času debate po predlogu so C. C. F. poslanci na-glašali, da je nemogoče živeti v sedanji draginji s tridesetimi dolarji na mesec.
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
«•filtered in the Registry Office for the CSty of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Vojni zločinci na delu v Kanadi in Z. D.
Po Kanadi lazi nekakšna fašistična smet, ki se je pritepla semkaj, da dela nekakšno zdražbo med poštenimi kanadskimi Jugoslovani in kanadskim narodom. To smetje se je predrznilo celo, da napade naš jugoslovanski tisk, ki je med vojno toliko doprineslo pri vojnih naporih Kanade v vojni proti nazi-fašizmu. Sedaj ta Hitlerjev prirepek gre in pove v senatu, da je to naše časopisje komunistično.
Kanadski senat pozna prav dobro naše časopisje in mu ni treba, kakšne hrvatske poturice, fašističnega zločinca in izdajalca, da bi mu šele eden pritepenec razložil kakšno časopisje imamo v Kanadi. Mi smo imeli to časopisje ko je on skoro gotovo, kakor je soditi po njegovem delu še Hitlerju noge lizal, a sedaj se trudi, da bi lizal noge še tukaj v Kanadi, ali se bo grdo nasmolil.
Prvič si naj Guinijo Zorkin dobro zapomni, da Kanada ni "Hitlerjev Rajh", da ko bo on dobro spoznan in razkrinkan mu bodo tudi kanadska tla prevroča, kot so mu bila Evropska. Kaj misli on, da so v Kanadi fašišti. Kanada je proti-fašistična dežela in ne bo nikoli fašistična, za to je porok kanadsko ljudstvo, ki se je tako hrabro borilo vsepovsod na svetu proti, — fašizmu. Lepa reč naj bi bila, da bi nekakšno pritepeno ščene tukaj učilo kanad-čane ali pa kanadsko inteligenco "politične naobrazbe". Ko bi Kanada v vojnem času imela kaj takih "učiteljev", bi bila danes uničena kot je bil Hitlerjev "Rajh".
Sihovi Kanade, so dali v zadnji vojni vse od sebe, da se take uši in kugo uniči in če sedaj fašistična golazen vidi tukaj kakšen nesporazum, že misli, da bo kljukasti križ zopet kosil — to pot po Kanadi in Združenih državah. Kako se bo ta golazen prevarila se ji še ne sanja, ker je preveč željna plezati po plečih nekaterih zaslep-ljencev. Ali med kanadskim narodom ne bodo našli pokornega sužnja, da se mu vsedejo na vrat.
'Ta slučaj ni osamljen, ker je že v Kanadi več takih ustaških, četniških in domobranskih Govniju. Ta prvi pravi, da je Hrvat. Po imenu bi mu človek ne verjel, ker je nekam čudno. Ker pa pravi da je, naj mu bo. Kot pravi poročilo je tajnik Hrvatske seljačke Stranke v Kanadi, kar pa članstvu te stranke ni v čast. čemu si ne importi-rajo Paveliča ?, ki je še vedno nekje skrit v meniški halji. Posel pa seveda je eden in isti, zato bo za silo ta dober dokler se kanadski Hrvati ne streznejo in ga poženejo kamor spada.
Drugi slučaj je neka četnica v Windsorju. Ona si je privoščila napisati na naslov lista Novosti eno prav lepo pismo v katerem se sama imenuje morilko hrvatskih otrok. Izgleda, da je t?o skupna ofenziva Hrvatskih usta-šev in srbskih četnikov na naš napredni tisk v Kanadi. Ravnotako ta stvar zgleda kot v starem kraju za časa nazi-fašistične strahovlade. Poglejte kaj piše ta četnica iz Windsor-ja:
"Krvoloki Hrvati — V Novostih ste napisali članek o ubojstvu četnika Srba Dangiča, majko vam vašo hrvatsko, niste pisali o pokolju katere ste prizadejali Srbom. Osvetila sem se in se bom še. . . Otroke Hrvatske sem klala kakor piščeta. . . to sem delala vse od leta 1941 do 1945, potem sem pribežala v Kanado, kakor četnik sem se borila z mrtvaško glavo na čelu s katero se Še danes pono-
i	M
sim. . .
Tako piše četnica iz Windsora. Torej napad z dveh strani ob enem. Klavci so si zvesti bratje ostali tudi tukaj v Kanadi. Da je učinek večji morajo napasti z več strani, z lažmi z grožnjami, z obrekovanjem, ker do sedaj še niso dovolj močni, da bi klali tudi kanadske otroke kakor piščeta. Tukaj je nekaj za kanadske oblasti, da rečejo; stoj! Kaj vse se importira v Kanado ?
Niso pa samo hrvatski ustaši in srbski četniki, ki se vsiljujejo v službo novem Hitlerju. Taki so tudi slovenski Rupnikovci in tudi ob istem času, sicer ne tukaj v Kanadi ampak v Združenih državah. Ameriška Domovina od 26. junija se tako vneto zavzema za domobranske begunce in pri tem ne pozabi blatiti in obrekovati FLR Jugoslavije. Dela, ki so jih počenjali Rupnikovci, Rožmanovci in drugi seveda vali na partizane. Po mnenju Ameriške Domovine so bili izdajalci partizani, kateri so s tolikimi žrtvami izgnali okupatorja iz dežele in seveda tudi te izdajalske nazi-fašistične hlapce za katere Ameriška Domovina sedaj prosi pomoči. Poštenim beguncem je vedno odprta pot v domovino. Kar se izdajalcev tiče ni potrebno poštenemu človeku razlagati. Kdo je sodeloval s Fašisti? Kdo je bežal s poraženimi fašisti is dežele? Kdo še danes preži za mejo Jugoslavije in čaka na tujo pomoč da se ponovno vržejo na to deželo, katero sedaj jugoslovanska mladina tako vneto gradi? To je samo par od mnogih vprašanj. Dajte odgovor zločinci! Vsi naenkrat napadajo, skoraj na isti dan. Srbski klavci, hrvatski klavci, in slovenski klavci. V Ameriko hočejo 400.000 teh klavcev. V Kanado je Govnijo zaprosil za 10.000 slovenskih, srbskih in hrvaških klavcev. To je dalo srbski četnici pogum, da se je izrazila, da bo še klala otroke, to pot ima v mislih kanadske otroke.
To so vojni zločinci, na te opozarjamo. Glejte vsako njihovo delo, ker po delu jih boste spoznali. Poslužujejo se boga in hudiča, da dosežejo svoje nazi-fašistične cilje; to je prepir, vojno, umorstvo. Zato pošten Kanadijanec, bodi na straži. Organiziraj se proti tej svojati dokler je čas ako nočeš, da se bodo tvoji otroci klali — kakor piščeta.
IZ URADA S, K. J. S.
KANADSKI JUGOSLOVANI ZA SVOJ NAROD
Dejstvo, da dnevno prihajajo nove vloge našega naroda za sklad obnove, je najlepši dokaz ljubezni izseljenih Jugoslovanov napram svojemu narodu in napram ljudski oblasti v novi Titovi Jugoslaviji. Na strupeno kampanjo hujskanja, obrekovanja in zlonamernih želj od strani reakcije, naš rodoljubni rojak v Kanadi odgovarja z vlaganjem poslednjega dolarja težko pri-služenih prihrankov v sklad za nakup strojev in orodja narodom Jugoslavije.
Iskreni rodoljubi se danes ne za-dovoljavajo samo z periodičnem prispevanjem nekoliko dolarjev za nakup, zdravil ali grajenjem bolnice, šol, čitalnic itd. v svobodni Jugoslaviji, ampak krasno junaštvo ujedinjenih narodov Jugoslavije pri obnovi in izgradnji po vojni opustošene domovine, vpliva tudi na njihove brate daleč v tujem svetu na večjo požrtvovalnost pri izgradnji in obnovi toplega ognjišča naših očetov.
Samo tako se more objasniti dnevni pritok denarja v sklad za obnovo. Naš človek v Kanadi je spoznal, da pomagati svojemu narodu danes s stroji in orodjem — pomeni dvakratno pomagati. Petletni načrt, ki je v domovini začetna sila miljone hotečih rok, vzpodbuja tudi nas v daljnem svetu na obveze izzvane s spoznanjem, da prvi petletni načrt udarja čvrste gospodarske temelje narodne Jugoslavije. Naša nekdaj, gospodarsko zaostala domovina, bo s petletnim načrtom premenjena v eno industrijsko visoko razvito državo. Nikoli več ne bodo Jugoslovani primorani prodajati tujcu svojih prirodnih bogastev za sramotno ceno, a od tujca kupovati nazaj izdelane predmete za visoke cene, ki so bili izdelani iz njihovih surovin. Kolikor naš narod v domovini, tako tudi naši ljudje v daljnem svetu razumejo, da petletni načrt udarja temelje blagostanja in bogastva na vaseh in po mestih, ustvarja okol-nosti, kjer bo mogel naš človek živeti v duhu sodobnih ugodnosti, katere nudi človeštvu znanost in tehnika.
Ljudem brez duše in obraza je težko razumeti, kako da more naš narod tako velike svote denarja — v znoju svojega čela dobljene prihranke — zaupati "navadnim ljudem", ki vodijo naše gibanje. Več kot en miljon je že od našega ljudstva prejeto za fond rekonstrukcije a več kot tri četrtine miljona dolarjev je že vloženega v nakup najosnovnejših modernih strojev in orodja, — in to vse brez advokatskih diplom in senzacijskih komisij. In ravno v tem je sila našega gigantskega podvzetja za dva miljona fonda rekonstrukcije. Narod je na čelo tega dela postavil ljudi, kateri so z njim zrasli, skupno z njimi mnoga leta delali po pragoz-dih, rudnikih, zakajenih tovarnah in bili ž njimi v neprestani borbi za življenski obstoj. Narod se zaveda, da z njegovimi prihranki upravljajo ljudje, kateri spoštujejo take prihranke, katerim je znoj. z delavskega čela svetinja in kateri so se naučili polagati pred narodom račune. Ravno to dejstvo nas je napotilo na to sestavo. Smatrali smo, da je potrebno in tovariško, da preko javnosti iznesemo, kaj vse je bilo poslano v Jugoslavijo in da s tem položimo račune pred onimi, kateri so svoje težko prislu-žene prihranke vložili v rekonstru-kcijski sklad FLR Jugoslavije.
Tukaj se bomo potrudili, da v grobih potezah predočimo, kaj vse je bilo do danes poslano v Jugoslavijo z parnikom Radnikom ob njegovem prvem potovanju iz Kanads 30. maja tega leta. Vsega skupaj je v domovino poslano s to ladjo za svoto $548.377.79 vrednosti v
strojih in orodju. Ta pošiljka se sestoji iz sledečih predmetov:
Rudarskih strojev, v znesku $188.977.52. Ta pošiljka se sestoji iz najnovejših rudarskih strojev za vrtanje rude in premoga, strojev ir. peči za ostrenje svedrov, 70 ton najboljšega jekla za izdelavo pil, cevi za napeljavo vode in zraka v rudnik, strojev za grabljenje rude, (Slasher in Scraper-jev in raznih nadomestnih delov za rudarske stroje.
Diesel motorjev za ribiške ladje v znesku za $267.807.00. Ta pošiljka se sestoji iz diesel motorjev za ribiške ladjice, hladilnikov za iste (refrigerator-jev), vincev, generatorjev za električno silo in razsvetljavo, aparatov za merjenje morske globine, nadomestnih delov za diesel motorje in druge opreme, kateri so potrebni za izdelavo najmodernejših ribiških ladij.
Motorne in ročne žage ter drugo orodje za lesno industrijo v znesku $35.422.04. Pošiljka se sestoji iz motornih in ročnih žag za lesno industrijo ter orodja za isto.
Mizarsko in zidarsko orodje v znesku $9.040.17. Pošiljka se sestoji iz najmodernejšega mizarskega in zidarskega orodja, motornih žag za mizarje itd.
Betonske mešalice (mixser) m oprema v znesku $18.000.00. Pošiljka se sestoji iz ducata raznovrstnih mešalcev za beton in malto samokolnic in koles in druge opreme v zvezi s to panogo obrti.
Ribarske mreže in vrvice v znesku $23.073.50. Pošiljka se sestoji iz ribiških mrež razne veličine, vrvice za pletenje in krpanje istih svinca za mreže, pluta, katra, iti.
Aparati za varenje in oprema v znesku $2.370.99. Pošiljka se sestoji iz aparatov za električno varenje (velding) in oprema za iste.
Stroj za šivanje podplatov in dreta v znesku $1.721.57. Pošiljka se sestoji iz mašine za šivanje podplatov, nadomestnih delov in igel ter drete za isto, itd.
Aparat za umetno sušenje lesa v znesku $1.965.00.
Večina rudarskih strojev je poslano v domovino na Radniku, kot samo prvi obrok vloženih naročb. Ker je teška industrija temelj celega pet letnega načrta industrializacije države, a ruda in premog hrbtenica težke industrije — smo vsled tega smatrali, da je naju-mestneje v sedanjem času nabavljati in in poslati domovini te stroje. Naš Izv. odbor je o tem vprašal narodne oblasti in je iz domovine sporočeno, da so v resnici za ta čas rudarski stroji najpotrebnejši.
Akoravno so naše pošiljka neznatne, če jih vzporedimo z potrebami v domovini, smo mi prepričani, da bodo v domovini pozdravili to plemenito akcijo kanadskih Jugoslovanov. Poleg sentimentalne vrednosti, bo ona brez dvoma imela tudi praktično vrednost, posebno danes, ko velmožje zapadnega sveta na vsakem koraku poskušajo metati polena pod noge ekonomski varnosti in gotovosti naše stare domovine.
Mi •smo trdno prepričani, da bo ta prva večja pošiljka kanadskih strojev dala našemu narodu v Kanadi še več poleta za nadaljne delo v pravcu izgradnje fonda rekonstrukcije. S tem se vložnik osebno okoristijo, ker svojega težko pri-služenega denarja nikoli niso mogli naložiti varnejše in ob enem pa pomagati svojemu narodu, ko mu je pomoč najpotrebnejša in ker s tem delajo korist svoji novi domovini — Kanadi, katere izdelki s pomočjo naših dolarjev in naporov utirajo sebi pot na tržišča Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
Edo Jardas, Glavni tajnik S.K.J.S.
K0NVENCNA RESOLUCIJA SANS-;
Na znanje našemu narodu v Kanadi
Iz Glavnega Urada Sveta Kanadskih Južnih Slovanov
Prejeli smo pismo od tovariša Jurija Matešiča bivšega urednika slovenskega naprednega lista Edinost, v katerem javlja, da je vsled legalnih težkoč v zvezi z pc-vratkom v Kanado, prisiljen ostati v domovini. Akoravno je neizmerno srečen, ker bo ostal v svobodni domovini, vendar smatra da je tudi na tem kontinentu dosti važnega dela in vsled tega bi se on rad vrnil med nas, da bi nam pomagal v delu za jačanje napredne in demokratične stvari, a mu ne bo mogoče.
Tov. J. Matešič je zaposlen pri zaveznem ministrstvu dela, t.j. pri koordinacijskem odboru, kateri vodi vsa vprašanja v zvezi z izseljen-
ci. Vsled tega prosimo naše rojake v Kanadi, da se v bodoče za vsa vprašanja, katere žele poslati v domovino obrnejo na tovariša Jurija Matešiča. Njegov naslov je:
Jurij Matešič; Ministrstvo dela FLRJ, Odelek za izseljence. Sv. Save ul. št. 39 Beograd, F.L.R. Jugoslavija
DE GAULLE SE JE IZRAZIL ODPRTO
Pariš, Francija: — General Charle^ De Gaulle je 29. junija pozval Francijo, da sledi njega v borbi proti "komunistični nevarnosti." "Naša simpatija naj bo na strani Amerikancev, a ne na strani Sovjetske zveze," je rekel de Gaulle.
Na drugi redni konvenciji Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Clevelandu dne 30. in 31. maja 1947 so bile sprejete sledeče resolucije:
ZUNANJA POLITIKA
Druga konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta, zase-dajoča 30. in 31. maja 1947 v Clevelandu, Ohio, opazuje z velikim obžalovanjem in resno zaskrbljenostjo, kako se zunanja politika Zedinjenih držav bolj in bolj oddaljuje od smernic, katere je začrtal pokojni veliki predsednik Franklin Delano Roosevelt in za katere je našel vneto podporo o-f gromne večine naroda.
Cilj te politike je bil trajen mir in varnost in ves svobodoljubni svet je takrat upiral oči v Zedi-njene države, med zavezniki pa je vladala sloga, ki je bila pogoi zmage nad agresivnim fašizmom. Sedaj pa se namesto tega vidi nezaupanje na vseh koncih in krajih in složnega sodelovanja ni nikjer. Sedanja zunanja politika je za to največ odgovorna, ker je popolnoma pozabila na doprinos zaveznikov za dosego zmage in na strašne žrtve, katere so doprinesli v ta namen. Na srečo ni Amerika pretrpela niti majhnega dela tega, kar je zadelo posebno v-zhodne in južne evropske zaveznike. Naših mest niso razdejale bombe, naše vasi niso bile pož-gane, naše civilno prebivalstvo ni bilo gnano v nemška in italijanska koncentracijska taborišča in kolikor koli simpatiziramo z žrtvami japonskega militarizma, vendar ni bilo za Američane nobenega Oswiecima, kjer je v nacijskih plinskih pečeh poginilo nad milijon nedolžnih žrtev. Mala Jugoslavija s 15 milijoni prebivalcev je izgubila milijon in sedemsto tisoč ljudi. Takih zgledov bi se lahko naštelo skoraj brez števila. Kamor koli so prišli fašisti katere koli barve, so ropali in izvažali vsakovrstno blago in tudi nenadomestljive dragocenosti domov, a kar niso mogli odpeljati, so uničili. Vsa Evropa je obubožana, zlasti pa slovanski narodi, katere so nacisti poleg židov najbolj sovražili. Kljub temu se ti narodi niso podali, temveč so se borili tako, da je njihov odpor odločilno vplival na potek vojne in dosego zmage.
To so dejstva, ki nikdar ne bi smela biti pozabljena in jih je nepristranska zgodovina za veke zapisala. Toda sedanja zunanja politika naše vlade je uravnana tako kot da se vse to nikdar ni godilo, da, kot da so ti narodi bili naši sovražniki ne pa najzvestejši zavezniki. Ne bi bilo čudno, če bi se nekatera dejanja na tem polja smatrala za provokatorična. Vojaška pomoč Grčiji, na primer, ne koristi grškemu narodu, temveč le kralju, ki je po svoji preteklosti fašist in po svetu vprašujejo, proti komu oborožujemo to dinastijo. Enako je z oboroževanjem tiste Turčije, ki je tako rekoč do konca vojne trpela Von Pappena kot nemškega ambasadorja, da je imel varen prostor, odkoder je intrigi-ral proti nam in našim zaveznikom, tistega Pappena, ki je bil v času prve svetovne vojne kot vojaški ataše šef nemške špijonaže in sabotaže in je bil med drugim odgovoren za strašno eksplozijo "Black Toma". Če je naša zunanja politika naperjena proti diktaturam, kako da ne vidi diktature v Ankari?
Naravno je, da nastanejo tudi med zavezniki lahko nesporazumi, saj se, na primer, celo med vojno zapadni zavezniki dolgo niso mogli zediniti z oziroma ustanovitve druge fronte. Toda diference se z dobro voljo lahko izgladijo, z žu-ganjem in strahovanjem se pa naravno poostrujejo in zato ne more taka politika ustvarjati tiste podlage, na kateri mora sloneti svetovni mir, če hočemo, da bo trajen in da se bodo narodi mogli otresti strahu.
Konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta torej iskreno želi, da se zunanja politika uravna po dejanskih potrebah ameriškega ljudstva, ki hoče mir enako kakor drugi zavezniški narodi, kar se lahko doseže, če se voditelji te politike vrnejo k smernicam, katere je začrtal izvrstni poznavalec psihe ne le ameriškega, ampak vseh svobodoljubnih narodov sveta — Roosevelt, in so izražene v atlantski listini ter pre -puste vsakemu narodu, da si uredi svoje notranje razmere kakor se mu zde najboljše za ljudstvo, dokler ne ogrožajo svetovnega miru. Taka grožnja pa ni prišla in ne prihaja od nobenega zavezniš-
kega naroda in zato ni nobenega razloga, da ne bi mogli z njimi prijateljsko živeti.
AMERIŠKI SLOVANSKI KONGRES
Druga konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta se veseli napredka Ameriškega slovanskega kongresa in želi, da bi s svojo akcijo za pridobivanje članov dosegel popoln uspeh.
SANS bo kakor doslej podpiral kongresovo delo in sodeloval pri njegovih akcijah, ki izvirajo iz istih naziranj, katera goji Slovenski ameriški narodni svet sam in ki imajo za cilj medsebojno razumevanje in prijateljske odnošaje med Zedinjenimi državami in osvobojenimi slovanskimi deželami kot najmočnejšo garancijo stalnega miru in preprečenja novega svetovnega klanja.
ZDRUŽENI ODBOR
Druga konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta priznava, da si je Združeni odbor Amerikancev južno slovanskega porekla pridobil velike zasluge s tem, da je seznanjal ameriško javnost in uradne kroge z dejanskimi razmerami v Jugoslaviji v času vojne in po pridobljeni zmagi in s tem storil veliko delo za ustanovitev in utrditev prijateljskih odnošajev med obema deželama, kar je eden važnih pogojev za trajno ohranitev miru.
Slovenski ameriški narodni svet je od vsega začetka po svojih najboljših močeh sodeloval z Združenim odborom na vsakem polju in konvencija želi, da ta odbor v sedanjih resnih časih nadaljuje svoje delo in se upre vse drznejši reakciji in vojnemu hujskanju.
Konvencija izreka, da bo SANS, čim se njegovi vsled mnogih podpornih in drugih akcij znižani dohodki v zadostni meri povišajo, po svojih močeh in v proporciji z doneski ostalih južno slovanskih skupin tudi materijalno podprl važno delo Združenega odbora.
MLADINA
Za vsako napredno, demokratično gibanje ima sodelovanje mladine neprecenljivo važnost, ne le da se vzgoje in izvežbajo moči, ki lahko nadomestijo* starejše, iz katerih koli razlogov odstopajoče funkcijonarje, ampak pred vsem zato, ker so sadovi progresivnega dela v prvi vrsti namenjeni naraščaju. Ta pa bo znal pridobitve vse bolje ceniti in, če se pokaže potreba, tudi braniti, če je pri delu in v boju sam sodeloval.
SANS je po možnosti skušal obuditi zanimanje mladine za cilje staršev, ni pa mogel posvetiti dovolj truda tem problemom, ker so bili njegovi aktivni člani ves čas preobloženi z nujnimi deli in ker je v dobi vojne vse mlado, ki je bilo sposobno, služilo v tem ali onem delu oboroženih sil strica SAMA.
Vendar pa se je tudi v teh časih lahko opazilo naraščajoče zanimanje mladinskih krogov za domovino staršev, za njihovo delo, za njihove brige in cilje. Več kot kdaj prej je bilo povpraševanja po učnih knjigah, po zemljepisnih in zgodovinskih podatkih in po v-sem, kar je v zvezi s preteklostjo in bodočnostjo tako zvane "stare domovine".
Sedaj, ko so se fantje večinoma vrnili od vojakov, dekleta pa od pomožnih služb, se je položaj zboljšal. Pevski zbori, dramski odseki, mladinska društva podpornih organizacij dobivajo zopet tako dolgo pogrešane člane in tudi SANSovim podružnicam je dana lepša možnost, da pridobivajo mladino za sodelovanje. Zato priporoča druga konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta vsem podružnicam, da pridobe čim več mladine, otrok slovenskih staršev in, kjer so razmere za to ugodne, snujejo v svojem okviru mladinske krožke, bodoči izvrševalni in glavni odbor pa naj gresta podružnicam, ki se lotijo tega dela, na roko s nasveti, informacijami itd. Konvencija je prepričana, da bo tako delo obrodilo bogat sad v korist naraščaja samega, v zadoščenje staršev in posredno tudi za ustanovitev dobrih, prijateljskih odnošajev med novo in staro domovino.
POTNI LISTI
Druga konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta resno obžaluje prakso urada za potne liste pri Državnem oddelku, po kateri se državljanom jugoslovanskega porekla in tudi drugim Amerikancem odreka izdajanje
potnih listov za Jugoslavijo. Na tisoče teh državljanov ima v jugoslovanskih krajih bližnje sorodnike, katere bi po dolgem času radi obiskali. Nekateri imajo v deželi svojih očetov tudi materijalne interese, katere bi radi uredili. S tem, da se jim onemogoča potovanje v sedanjem mirnem času, se krši njihova pravica prostega gibanja, obenem pa se dela vtis, da se jim brani spoznanje resničnih razmer v deželi, o kateri širijo bivši sodelavci nacizma in fašizma najgorostašnejše laži.
Konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta torej upa, da bo državni oddelek čim hitreje popravil to napako in vpošte-val pravice državljanov, ki žele potovati v katero koli deželo, s katero vzdržujejo Združene države pravilne diplomatske stike.
PROTIDELAVSKO ZAKONO-DAJSTVO
Zmaga demokratične alijance nad agresivnim naci-fašizmom in japonskim militarizmom je nedvomno največji in najpomembnejši dogodek tekočega stoletja. Prav tako je nedvomno, da je za dosego te zmage poleg oboroženih sil največ doprineslo delavstvo, ki je izdelovalo vojne potrebščine vsake vrste in zaradi nujnosti dobavljanja žrtvovalo začasno mnogo svojih pravic. Prostovoljno je sprejelo izredno dolge delovne ure, robovalo ob nedeljah in praznikih, se pokorilo racijoni-ranju živil in drugim zasilnim pravilom,, ker se je zavedalo, da je od njegovih žrtev v veliki meri odvisna čim hitrejša zmaga nad kugo, ki si je nadela ime fašizma.
Na tisoče in tisoče mlajših delavcev je služilo v vojski ali mornarici in na tisoče jih je pustilo svoja mlada življenja na bojiščih. Ker je najštevilnejši del prebivalstva, je naravno, da je bil njegov doprinos največji. Ta lojalnost bi zaslužila po vrnitvi miru nagrado in priznanje v obliki razširjenja njegovih pravic, da se poveča varnost pri delu in v vsakdanjem življenju, da odpade kriza za stara leta in za slučaj obnemoglosti, da si omogoči užitek tehničnega na predka in kulturnih pridobitev. Namesto tega pa se je zakonodaj-stvo v federalnem kakor tudi v mnogih državnih parlamentih in nastopanje vladnih faktorjev obrnilo proti delavstvu z očitno tendenco, da se njegovim s težkim trudom zgrajenim organizacijam obrambe odvzame vsaka moč.
Podjetništvo ima na razpolago vso gospodarsko silo, kateri bi bili delavci izročeni na milost in nemilost, če ne bi imeli sredstva, da se upro prevelikemu samovoljnemu izkoriščanju, to sredstvo pa najde edino v svojih organizacijah, ki mu omogočajo skupen nastop za obrambo svojih vitalnih interesov. Sedanji napadi na te organizacije, če se pravočasno ne ustavijo, morajo pahniti delavstvo v popolno brezmočno odvisnost od egoizma najmočnejših podjetniških skupin, katerih sila je v teku vojne vsled ogromnih profitov mogočno narasla in tako postala delavstvu skrajno nevarna.
Sedanja socialna politika pa je povrh tega skrajno kratkovidna, ker neizogibno vodi v gospodarske krize, ki udarijo tudi druge plasti, zlasti tiste, ki so odvisni od delavcev kot kupcev. V živem spominu je še tako zvana depresija Hooverjeve dobe, ki je dolga leta tlačila kakor mora ne le delavce same, ampak tudi vse manjše trgovce in druge s trgovino povezane faktorje, zdravnike, kmete, sploh najširše sloje naroda. Dasi je bila po filozofiji tedanjega predsednika prosperiteta ves čas za vogalom, je depresija povzročila polom neštetih bank, izgubo vseh življenskih prihrankov neštetim starim ljudem, nagnala na tisoče obupanih v samomor in kritično omajala zdravje nezadostno hranjenih moških, žena in otrok.
Neomejena moč izkoriščevalne-ga podjetništva mora v prvi vrsti poroditi nezaposlenost, tedaj pa ne more slediti nič drugega kot splošna kriza, katero le najbogatejši lahko prebijejo brez škode. Socialno zakonodajstvo, naperjeno v prvi vrsti proti delavskim organizacijam, ogroža torej ogromno večino prebivalstva edino je v prid peščice samoljubnih izkoriščevalcev.
Slovenski ameriški narodni svet izreka svojo solidarnost z organiziranim delavstvom, ki se bojuje za svoje težko pridobljene pravi-
ZAPISNIK IZVANREDNE SEJE VPZ BLED DNE 4 MAJA 1947
Proslavimo dostojno dan Julijskih Ustankov v Jugoslaviji
Otvoritev seje ob 10.20 uri dopoldne v prisotnosti osem gl. odbornikov, M. Otoničar odsoten.
Brat Predsednik otvori sejo z običajnim društvenim pozdravom Br. Novak si vzame besedo z vprašanjem kaj je na dnevnem redu ter kako je bilo pisano sejno povabilo.
Predsednik ga prekine z čita-njem obtožnice katero je predložil Br. tajnik proti Novaku radi raznih obdolžitev in da mu je podtaknil neizpolnjen ček v podpis za časa ko je zastopal Predsednika štiri mesece 1946 in kar je govoril na seji odseka, št. 1 dne 16. Marca tega leta in tudi kod odsekov zapisnikar stavil v Zapisnik da čeka ni podpisal dne 5-tega Au-gusta 1946 in da je bila dotična Bolniška pola za katero je bil namenjen ček od odseka št 5. Vse to obrekovanje po Novaku je neresnično.
Po izjavi in dokazih tajnika mu je bila predložena bolniška pola 5-tega Augusta z pismom priloženim od zdravnika in tajnika odseka št 6. Vancouver da je dotični član v resnici bolan to iz razloga ker je omenjena bolniška pola bila zavrnjena po gl. zdravniku da bi moral dotični bolnik že pričeti delati. Zato mu je bila priložena bolniška pola z pismi in pojasnilom da ako se strinja z celo zadevo naj ček podpiše nakar se bo ček
izgotovil, ako pa se ne strinja naj pusti ter da bo bolniška lista predložena na prihodnji seji Glavnega odbora, ali on se je strinjal in tudi ček podpisal.
Potem pa je širil govorice o podtaknjenem čeku da ga ni podpisal. Vkljub vsem neresničnim žalitvam katere je širil br. Novak proti tajniku, tajnik izjavi da naj bi bilo vse pozabljeno ako br. Novak prekliče vse. Podpira F. Pauček.
Proti vsem uradnim dokazom br. Novak trmasto ustraja pri trditvah da pola z priloženim pismom in neizpolnjenim čekom katera mu je bila predložena dne 5. augusta, da je bila brata Romšeka iz Ma-lartica in zahteva da se pismo predloži.
Nato br. Kraje opozori Novaka da je v protislovju da dotična pola o kateri on trdi ni mogoče da bi bila predložena njemu 5tega augusta, kar je razvidno iz datuma da je bila podpisana po bolniškem obiskovalcu dne 6tega augusta izpolnjena po zdravniku 8-rnega augusta in izpolnjena pri odseku št 5. 12. Augusta potem šele odposlana na Gl. Urad.
Na podlagi vseh jasnih dokazov kateri pričajo proti podpredsedniku A. Novaka br. Kraje predlaga da Novak prekliče vse ali pa da v nasprotnem slučaju se bode postopalo po pravilih kar zahtevajo
z glasovanjem sledeči člani Glavnega odbora, A. Kraje F. Pauček, J. Piškur, J. Kužnik in A. Hočevar, Brat Novak se brani da ne bode preklical. Sklene se, da se postopa znjim po pravilih točke 58. radi kršenja točk 13 in 70.
Brat Lavrič predlaga, podpira A. Hočevar da se mu za sedaj o-prosti ter da naj se vede v bodočnosti pravilno kar pa drugi člani odklonijo.
Proti predlog predlaga J. Kužnik podpira F. Pauček da ako Brat Novak ne prekliče da se ga izključi iz vsakega odbora V.P.Z. Bled nakar na podlagi dokazov br. Novak prekliče vse da ni resnica kar je bilo v Sejnem zapisniku od-
seka št 1. ter da je ček podpisal in je tudi pravilno izplačan.
Podpisani A. Novak
Tajnik poroča, da članarina katero je poslal odsekov tajnik št 1. M. Otoničar sam za sebe ne odgovarja ker je samo za pogrebne stroške in upravni sklad, poživlja se ga da se drži svojih dolžnosti ali pa bo suspendiran: eno glasno sprejeto. Zaključek seje 1.30 popoldne.
Zapisnikar J. Piškur. Predsednik L. Pechavar Tajnik. J. Kuznik Predsednik Nadzornega Odbora Frank Pavček Zapisnikar. J. Piškur
ZAPISNIK IZVANREDNE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA V. P. Z. BLED 22. JUNIJA 1947. OTVORITEV SEJE OB 9:45 DO POLDNE NA 77, MAIN ST. PRISOTNI VSI ODBORNIKI IZUZEMŠI A. LAVRIČ: VZROK BOLEZEN
Bodočnost Dolenjske je vsem v živinoreji
pred
Piše nečakinja Frank Zaica v Sudbury, kateri je poslal pismo v priobčitev v list Edinost. Pismo se glasi:
Ljubi stric: Današnja ljudska oblast je vzela iz rok vajeti ljudskim izkoriščevalcem zato, da dvigne malega človeka v boljše položaje. S koncem vojne — pri nas niso še odstranjene vse težave, še bomo naleteli na razne ovire v teku razvoja človeške družbe v nadaljni napredek. Bivši kapitalistični sistem katerega so urejevali magna-tarji-kapitalisti, je škodoval in izkoriščal 95% naših delavnih ljudi.
V	bivši Jugoslaviji je v gospodarskem sistemu vladala anarhija, katera je vodila ljudstvo na rob gospodarskega propada vsled naraščajočega se kapitalizma.
Jugoslavija je bogata na raznih rudah in gozdovih. Radi pomanjkanja priprav se to ni moglo izkoriščati v lastno korist, pač pa smo vse to blago morali oddajati v tuje države ter od tistih za visoko ceno nazaj kupovati. Tako les kakor rude, baker, boksit, alumini-jum itd.
Za izkoriščanje teh produktov se mora sedaj pri nas narediti lastne tovarne. Da bo naš kmet in delavec imel na razpolago električni tok se bo v petletnem načrtu gradilo pri nas v prvi vrsti elektrarne. To se nam bo posrečilo v petletnem načrtu z katerim se bomo gospodarsko osamosvojili.
V	bivši Jugoslaviji se je kupovalo 40% blaga v tujih državah. Naš načrt je ta, da se bo tekom petletnega načrtnega gospodarstva proizvajalo doma. Ves dobiček, ki ga bodo imele razne industrije bo ostal v državni blagajni, ter se bo razdelil tam kjer se bodo pokazale največje potrebe.
Tudi v kmetijskem gospodarstvu se predvideva petletni načrt. Če bi šlo tako naprej kot je bilo v starem načinu, bi bil naš kmet žrtev konkurence sosednjih držav. Rešitev gospodarstva je v tem smislu, da bodo začeli tudi kmetje računati, kako bi imeli pri svojem posestvu čim manj stroškov, a čim več dohodkov. Naš kmet bo na podlagi petletnega gospodarskega načrta že spomladi vedel po čem bo v jeseni prodal svoje pridelke in koliko bo imel s svojim kmetijstvom oziroma gospodarstvom stroškov. Pri nas se bo razvila industrija, katera nam je nujno potrebna. Pri tem se bo rabilo več kot 250.000 delavcev, katere se bo vzelo največ iz kmetskih slojev v industrijo. Radi pomanjkanja delovne sile se bo moralo po petletnem načrtu polje obdelovati s stroji, kar se bo napravilo tudi z znatno manjšimi stroški. Sejalo se bo tudi oziraje se na podnebje in rastline, katere uspevajo v gotovih predelih. Kmet, kateri bo šel s časom naprej bo shajal s svojim kmetijstvom izvrstno. Gledati moramo na to, da v gospodarskem oziru korakamo naprej s svojimi sosednimi državami. Za vzgled nam bo bratska Rusija, ki je bila pred Leninom na najslabšem gospodarskem mestu v Evropi. V komaj minuli vojni pa je bila Rusija v gospodarskem oziru na prvem mestu in to je tudi privedlo do zmage nad Nemci.
Pri nas se ne bo več klalo plemenske živine, vsaj ne za neko dobo, ker je nazi-fašizem uničil ogromno množino goveje živine, drobnice in konj. Ker se ne bo več klalo je dolžnost nas kmetov, da razmišljamo, kako se bo v tem nadomestilo. Eden način, nadomestitve je perutnina, katera se bo prodajala na domačem in tudi na tujem trgu. Do sedaj izvažamo v inozemstvo, tobak, vino in les.
Velika skrb se bo posvetila naši živinoreji, ker živina v tukajšnjem okolišu, prav dobro uspeva. Bodočnost Dolenjske je predvsem v živinoreji. Dolžnost Krajevnih Ljudskih Odborov in živinorejske zadruge je, da skrbi za nadaljni razvoj živinoreje v tukajšnjem področju.
Za uspeh našega načrta bo pomagal vsakdo, ki bo svoje gospodarstvo oskrboval po uredbah in navodilih. Že naši pisatelji — Cankar in drugi so v svojih spisih povdarjali želje, katere se sedaj tudi politično izvajajo.
Vas pozdravlja vaša nečakinja
Ida
Čitanje zapisnika izvanredne seje od 4 maja. Na vprašanje predsednika ali kdo ugovarja proti zapisniku, br Otoničar si vzame besedo da govori proti obtožbi, za besedo vpraša J. Kužnik ter da odgovor in pojasnilo.
Nato vpraša za besedo A. Novak kar mu Predsednik dovoli. On povzame, da bo on govoril če pa mu kdo upade v besedo da bo naredil svoje(?) nakar tudi predlaga, da se Zapisnik zavrže ali vniči iz razloga po njegovih dokazih, podpira Otoničar, proti predlog poda J. Kužnik, podpira F. Pauček da zapisnik ostane in tudi se da v priobčitev da bo jasno vsem članom delo Izvrševalnega odbora, nato sledi glasovanje, za predlog Novaka glasuje, A. Novak. M. Otoničar in A Hočevar, za predlog J. Kužnik glasuje, J. Kraje, J. Piškur, J. Pauček, J. Kužnik s tem je zapisnik potrjen.
Predsednik stavi vprašanje kako se bo v bodoče objavljalo Zvezine zapisnike, J. Kraje predlaga da se nadalje pošiljajo na list Edinost kot do sedaj, če pa bode kdo pisaril na Uredništvo brez vednosti Gl. Odbora naj se ga takoj izključi, Urednik pa naj se ozira na uradne poslane liste vzrok zato je: ker Zapisnik seje 4. Maja je bil vrnjen po Uredniku da ni lastnoročno podpisan niti po eni osebi, po izjavi tajnika je bil zapisnik potrjen z Zvezinem pečatom in na posebnem listu z lastnoročnim pod-
pisom v katerem prosi za priobčitev istega v Edinosti, po dokazih katere ima na roki zastopnik Edinosti je pisal na uredništvo A. Novak da se zapisnik ne priobči.
Odobravanje bolniške podpore za M. Otoničar odsek št 1. na predlog J. Kužnika, da se bolniška podpora ne plača po točki pravil št 23, iz razloga ker je njegova bolezen nastala ko je bil Suspendiran ker ni plačal članarine v bolniški sklad.
Mislimo, da ne bo preveč ako prirejuje samo S.K.J.S., ampak
napišemo nekoliko besed o proslavi Julijskih ustankov, oziroma o delu in pripravah za proslavo tega dne v Hamiltonu, ker bo to najznačilnejša skupna proslava, kakršne še nismo imeli do sedaj, a skupna proslava zahteva skupno planiranje in skupno delo.
Pisma so poslana na lokalne organizacije S.K.J.S. v katerih so v glavnem navedene naloge posameznih mest. Ta pisma naj bi bila potokaz, kaj je treba delati. To so seveda navedene naloge katere je potrebno spremeniti v delo. Sedaj nastane vprašanje, kako organizirati delo, da bi čim bolje uspeli, ker ako bodemo dobro in ob času vse dobro uredili, kar se od nas pričakuje pred proslavo, potem bo tudi proslava bolje uspela.
Kakor je poznano, to proslavo ne
skupaj z tremi bratskimi organizacijami,— Zvezo Kanadskih Slovencev, Savezom Kanadskih Hrvatov in Savezom Kanadskih Srbov — in je vsled tega dolžnost vseh lokalnih organizacij, da se aktivno udejstvujejo okoli priprav in z ravno isto aktivnostjo seveda tudi na sami proslavi.
Vsaka organizacija seveda ne more delati posebej, ampak se mora vse delo voditi skozi skupne lokalne odbore v katerih so zastopane vse organizacije. Vsaka organizacija naj bi preko svojega zastopstva v skupnih odborih dajala nasvete, da bi se moglo bolje delati, a istotako preko svojih predstavnikov sprejemati naloge, katere bi bile organizaciji dodeljene. Dolžnost lokalnih odborov pa je, da gledajo na to, da bi vsaka
SANS IN BODOČE NALOGE
Sprejemanje novih članov F. Kambič odsek št 6. in M. Farkaš odsek št 12. sprejeta.
Na kar sledijo zopet burne debate. Tajnik izjavi, ker se ne upoštevajo pravila in radi nerednosti in prepirov odstopi z 30 junijem. A. Novak izjavi da se uzame na znanje podpira M. Otoničar, za tem poda izjavo F. Pauček, da odstopi radi Novaka in Otoničarja isto izjavo dasta tudi J. Piškur in predsednik L. Pečavar, da odstopita in sicer: da se pošlje na vse Odseke okrožnice naj članstvo voli ali je za Novaka irf Otoničarja, ali za ostali odbor prej ne potrdi resignacij ali odstopitev. Vsa pojasnila bodo poslana na Odseke.
Zapisnikar J. Piškur.
Predsednik L. Pechavar Tajnik J. Kuznik Blagajnik Anthony Kraje Predsednik nadzornega odbora F. Pauček
Zapisnikar Joe Piškur
nr i v*	v* 'Tirn
Združimo se v nasi ZIvo.
tate, $ge.
Vljudno vabimo na skupni piknik, katerega bodo priredile tri bratske organizacije mesta Noran-de to so: Zveza Kanadskih Slovencev, Savez Kanadskih Srbov in Savez Kanadskih Hrvatov.
Dobiček piknika je namenjen v korist našemu delavskemu tisku. Piknik se bo vršil v nedeljo dne 13. julija na dobro poznanem kraju Gleenwood.
Na pikniku se bo dobilo na raž-nju pečene jagnjetine in za ljubitelje plesa bo igrala godba. Poleg tega bodo še razne druge šale in raznoterosti.
Vabimo vse Slovence, Hrvate in Srbe iz mesta in okolice, da se piknika udeleže in prežive nekoliko ur na čistem zraku in v lepi priro-di.
Za dobro postrežbo se bo potrudil,
Odbor..
Windsor, Ont.
Klub "Tito" D. P. S. bo imel svojo sejo v nedjeljo dne 6. julija ob 9. uri zvečer, na vogalu Richmond in Cadillac.
Ker bo to zelo važna seja je potrebno, da članstvo pride za gotovo na to sejo.
Tajnik.
Windsor, Ont.
Redna mesečna seja Zveze Kanadskih Slovencev se bo vršila v Windsor-ju v nedeljo dne 6. julija pri A. Sodnikar, 1062 Cadillac St. ob 2. uri popoldne.
Seja se bo vršila po običajnem dnevnem redu in ker je na sejah vedno dosti važnih stvari za razpravljati, vljudno vabimo, da se člani za gotovo udeleže seje.
Tajnik.
Calgary, Alta. — že je minilo precej časa od kar ni bilo iz naše naselbine glasu, kot da bi bili za spali v tem času, ki so polni najrazličnejših dogodkov tako tesno povezanih iz našimi jugoslovanski mi izseljenci v Kanadi ter narodom v starem kraju. Toda temu ni tako. Pazno zasledujemo dogodke in posebno nas je zanimal odhod naših povratnikov v osvobojeno domovino FLR Jugoslavijo.
Odšli so naši najboljši aktivisti Zveze Kanadskih Slovencev in lista Edinosti. Pogrešali jih bodo v naselbinah iz katerih so odšli in pogrešali jih bomo vsi kanadski Slovenci, posebno pa še naš list Edinost ki bo kmalu obhajal 5. obletnico svojega izhajanja. Pet let nam je list Edinost prinašal najboljša obvestila o razmerah v svetu, posebno pa o položaju v naši stari domovini na katero mi v dobi naše odsotnosti nismo pozabili, ker nam ni vseeno kako se godi našim dragim v domovini. Pet let nam je bil list Edinost kažipot v borbi za demokracijo in svobodo. Pri razkrinkavanju raznih fašističnih ostankov po vojni, ki se krijejo pod raznimi krinkami, ni štedil ne besed in ne prostora. Pravilno nas je obveščeval, da človek če je le nekoliko pomislil ni mogel pasti pod vpliv propagande fašističnih ostankov, ki so hoteli izrabiti tudi povratek naših izseljencev v svoje umazane namene. Vsled tega želimo našemu listu mnogo uspeha v njegovih nalogah, a naselbine naj bi se spomnile, da za to priliko prirede vsaka po eno zabavo v korist lista, da bo mogel to delo še nadalje vršiti. Vrnivšim izseljencem pa želimo mnogo uspeha pri obnovi porušene domovine. Četudi jih bomo zelo pogrešali tukaj v Kanadi, se pri tem tudi zavedamo, da so potrebni tudi v domovini, posebno pri ustvarjanju petletnega načrta, ki bo privedel jugoslovanske narode do blagostanja in gospodarske neodvisnosti. Prepričani smo, da bodo dobri borci tam, kjer bo najbolj potrebno.
Da ne bi naši rojaki po Kanadi mislili, da samo zasledujemo dogodke, ki se gode po svetu in med
našimi izseljenci v inozemstvu, naj bo tukaj povedano, da smo tudi aktivni. V naši naselbini smo se spomnili tudi na osirotele otroke, ki so v vojni izgubili svoje stari-še in seveda tudi na pohabljene otroke v Jugoslaviji. Naš odsek Z.K.S. je priredil v ta namen zabavo, ki se je vršila 24. maja pri rojaku tov. F. škoda. Od kritja v-seh stroškov je ostalo čistega $60.00, katere smo že odposlali na glavni urad S.K.J.S. v Toronto, da se pošljejo za osirotele otroke v Jugoslavijo.
Da smo to naredili in da je zabava potekla v najlepšem redu in zadovoljstvo vseh prisotnih, gre pred vsem zahvala našim članicam; Mrs. Amaliji Popovich in Mrs. Dorothy Radmanič, ki ste se potrudile, da so bile mize vedno polno obložene. Tov. Dorothy Radmanič je darovala umetno narejene rože, katere je lastnoročno naredila in so se izigravale, kar je prineslo precej lepo svotico. Iskrena hvala Mrs. Radmanič! Rože z vazo je dobil tov. Matija Flajnik. Iskrena hvala tudi tov. Mr. in Mrs. F. škoda, ki sta odstopila prostor, kakor tudi vsem, ki so pomagali, da je zabava tako lepo uspela in so s tem pomagali tudi osirotelim otrokom, ki so pomoči potrebni.
Tovariši in tovarišice, bratje in sestre; Združimo se v naši Z.K.S. in pomagajmo v vsakem oziru našemu narodu, ki je vodil nadčloveško borbo proti nazi-fašizmu. Prepričani smo, da bo ta narod, ki si je znal priboriti svobodo — vedel kako braniti to svobodo pri čemur mu mi moramo pomagati z vsemi našimi močmi. Ostanki fašizma se divje zvijajo s svojim ostudnim repom, in bodimo budni na straži proti tem njihovim zadnjim brcam. Tista kri, ki se je prelila za svobodo vseh nas — naj bo seme nove dobe, novega boljšega življenja. Naj živi naš junaški narod in njegovi voditelji v svobodni domovini pod svobodnim soncem v novem življenju!
Za odsek Z.K.S. Matt Žalec.
Detroit, Mich. — SANS je bil ustanovljen med vojnim konfliktom z naci-fašizmom. Mir še ni dosežen, ker so ostanki fašizma bili le razpršeni namesto popolnoma poraženi. Danas smo zopet priča strašni napetosti, ki je v glavnem naperjena proti miroljubnim Slovanom in novim demokratičnim pridobitvam.
Samo zreti negotovosti v obraz pa nič ne pomaga. Treba je akcije, kakor je povdarjal Kristan na zadnji konvenciji SANS-a. Zunanja politika Združenih držav poostruje in izziva vojno napetost. Milijarde za oboroževanje in podkupovanje postavlja Ameriko v neznosen položaj, za kar bo ameriško ljudstvo moralo dajati težak obračun. Poleg tega, da že drago plačuje za impe-rijalistično politiko v Grčiji, Turčiji in Italiji. Napredni Ameriški državljani slov. porekla obžalujejo in odklanjajo vsako odgovornost za sedanjo politiko, dasi morda nismo vsi na jasnem kaj je treba storiti da bo naš rekord čist, kaj imamo storiti da se Združene države zopet vrnejo na pot prijateljstva in sodelovanja v smislu Atlantskega čar-terja in dogovora v Jalti, Moskvi itd. kjer so Združene države dale častno obljubo, da hočemo pravičen in trajen mir in ničesar drugega. To častno obveznost pa je Truma-nova vlada takoj po smrti Roose-velta kratkomalo pozabila.
Kakor SANS ni bil ustanovljen zaradi kakega luksusa, ampak iz nujne potrebe, tako tudi niso bili sprejeti zaključki zadnje konvencije le zaradi neke formalnosti, ampak zato, da kot pošteni in razsodni Amerikanci doprinesemo naš delež za ohranitev miru in pravice po katerih svet tako strastno hrepeni, da se pridružimo onim silam ki delujejo za dosego teh pravičnih zahtev.
To so lepe in častne naloge. Principi SANS-a so tako vzvišeni in nepristranski, da jih moramo smatrati za nekaj proti čemur se ne sme prav nihče pregrešiti. SANS je oznanjevalec ideje pravičnosti in enotnosti ameriških Slovencev, da v tej burni dobi zastavimo naše simpatije na stran po nedolžno napadanim bratom in sestram, na stran ameriškega delovnega ljudstva, ki se bori za ohranitev svojih demokratičnih in tradicionalnih pravic. Ne mislim pa trditi, da SANS ni podvržen kritiki, kar mislim je to, da se bo smatralo vsa kega ki bi na katerikoli način oviral SANS program, da je odpadnik zdrave ideje, da je sovražnik ne samo slov. narodov ampak tudi sovražnik ameriškega ljudstva in konstitucije. Torej kratkomalo je orodje političnih sleparjev — po-tencijalen Kvizling.
Smernice SANS so bile dobro pretehtane in odgovarjajo duhu časa. Čitatelji mi bodo oprostili če posežem v zgodovino slov. naroda da tako podprem svoj argument ker smatram da je umesten radi boljšega razumevanja.
Slovenski narod v stari domovini je dal klasičen primer visoke razvitosti in pravičnih čustev ko je v neizprosni borbi dal razmeroma največje talente in največ žrtev, da si je končno priboril zlato ne odvisnost in svobodo. Na te doprinose smo vsi ponosni. Toda slov. narod je šel po potih, katero so mu stalno kazali največji ljudski pesniki in pisatelji ki so imeli pred očmi le naravne človeške pravice slovenskega in vseh ostalih narodov. Ta načela niso bila le prazne sanje velikih filozofov ampak važno spoznanje da je vsako človeško bitje po naravi in po rojstvu enakopravno in ne sme prenehati z borbo dokler ni doseglo tega nepobitnega cilja. Učitelji slov. naroda so vedno povdarjali, da je sloga in edinstvo najboljše sredstvo v borbi za pravičen in trajen mir. Isto velja za nas ameriške Slovence in Slovenke,
EDINSTVO IN SANS
Amerika se nahaja v izvanredno nevarni krizi na razpotju med fašizmom in demokracijo. Celo nepismeni ljudje trdijo, da mora priti do neke važne spremembe. Za vsako spremembo pa je treba načrtnega dela in truda. Ena izmed poglavitnih nalog SANS je, da odgajamo Slovence za spremembo, da jih povežemo z vsemi silami ki delujejo za neodvisno politično akcijo vseh demokratično razpoloženih množic v prihodnjih volitvah.
Slovenci smo že zdavnaj zreli za zdravo politično akcijo najbolj zreli izmed vseh. Od postanka SANS-a smo dajali vsem najlepše vzglede pa upam da bomo zopet dokazali svojo dozorelost s tem da se pridružimo ljudskemu gibanju, katerega predvideva Henry Wallace. To moramo narediti ako hočemo obdržati Ameriko v demokratičnem taboru. Opozicija proti imperija-lizmu je učinkovita le tedaj kadar so ljudske množice enotne in kadar kažejo pravilno pot iz krize.
Z državljanskimi papirji nam je podeljena tudi važna odgovornost braniti konstitucijo. Taft-Hartley proti delavski osnutek je eden prvih poskusov podkopati temelj konstitucije. Temu bodo sledili drugi taki poskusi. Braniti osnovne pravice delovnega ljudstva je danes najsvetejša naloga vseh poštenih Amerikancev med katerimi smo Slovenci sestavni del in bomo z svojo zrelostjo veliko pripomogli.
SANS ima svoje podružnice po vseh večjih mestih, a gotovo se dobi naselbine kjer je treba takoj ustanoviti novo podružnico. Skličite prvi sestanek in razložite pomen in svrho SANS. Slovenci smo pač taki da najrajši delujemo med svojimi ožjimi znanci ker se lahko pogovorimo v maternem jeziku. Povabite pa vse brez razlike na versko ali politično opredeljenje ker danes ni več čas za take malenkostne stvari. Danes'smo vsi v nevarnosti in samo skupno bomo premagali vse ovire. Posnemati moramo naše ljudstvo v stari domovini. Ko mu je grozil smrtni sovražnik so položili stare spore na stran in se združili in se osvobodili z skupnimi napori.
Dalje ima SANS na razpolago več lepe literature iz starega kraja. Pišite ponjo in če ni podružnice v vaši naselbini, vprašajte za navodila in pravila. Vsak najmanjši prispevek v ta namen nam bo stotero poplačan v zavesti da smo dobri Slovenci in še boljši Amerikanci kadar se potegujemo za obče koristi. Jos. Kotar II. podp. SANS.
Timmins, Ont.
S tem dajemo na znanje našemu narodu, Timmins-a, Schumacher-ja in South Porcupine, da bo naš lokalni SKJS imel v četrtek dne 10. julija 1947 "tag day" za nepreskrbljene otroke v Jugoslaviji.
Vabimo vse dekleta in žene Slovenke, Hrvatice in Srbkinje iz Timminsa in okolice, kot Schumacher-ja, South Porcupine itd., da ta dan žrtvujejo in pridejo pomagati pri tem delu. Potrebno je, da se vse dekleta in žene katere želijo pomagati javijo takoj pri Lokalnem SKJS, da bi mogli razdeliti delo.
Odbor.
organizacija doprinesla svoj del v delu okoli priprav, ter da bodo, Slovenci, Hrvatje in Srbi pravilno in ob času obveščeni o proslavi Julijskih Ustankov.
Poleg tega je zelo važno, da bo skupni izvršni odbor v Toronti ob pravem času obveščen o vsemu, kar je bilo do sedaj narejenega in kaj se dela, tako da bi mogel to vse koordinirati. V vsemu temu ni treba čakati na zadnjih deset dni pred proslavo in potem se nervozno podati na delo, ampak vsa dela ob pravem času planirati in obveščati, ker bo to najbolja garancija, da bomo uspeli.
Že sedaj je treba ljudi obveščati, kaj se dela v posamezni naselbini za proslavo, tako, da bo to ljudi zanimalo. To je dolžnost skupnih lokalnih odborov. Oni morajo pisati dopise o delu za proslavo. Niti eden izvod Edinosti, Srbskega Glasnika ali Novosti ne bi smel iziti, da bi ne bilo v njih vsaj nekaj o proslavi Julijskih Ustankov. Trinajsti julij mora biti dan, katerega dne bodo vsi demokratični Slovenci, Hrvati in Srbi skupno proslavili Julijske Ustanke — 7.; 13.; in 27. julija — na katere datume so se jugosla-vanski narodi dvignili v skupno borbo, katera jim je prinesla svobodo. Ti dnevi spadajo med največje praznike vseh Jugoslovanov.
Izvršni odbor S.K.J.S. bo naredil plakate za proslavo ter jih razposlal na lokalne odbore, katere je treba nalepiti na najvidnejše mesto Ali kar se tiče oglašanja — to ne bo zadosti. Lokalni odbori bi morali napraviti svoje letake s poto-kazi in jih raznesti v vsako jugoslovansko hišo. Nujno je tudi napisati potokaz v angleškem jeziku, tako da bodo tudi drugi Slovani, kateri ne čitajo naših časopisov o vsem dobro obveščeni.
Mislimo, da bi bilo tudi prav umestno, da vsaki lokalni skupni odbor pošlje svoj potokaz na skupni izvršni odbor v Toronto, namreč kako se more priti iz posameznih mest do Partizanske hall-e v Hamiltonu, in bi se izdelal potem potokaz za vse in se objavil v časopisih. %
Za prevozna sredstva je potrebno že sedaj urediti, ker je rečene, da bodo lokalne organizacije znašale stroške za prevoz tamburaških zborov. Dobro bi bilo, da bi lokalni odbori že sedaj prirejali kakšne prireditve, zabave, plese ali kaj podobnega, da bi se potem od teh dobičkov krili stroški za prevoz, ker nebi bilo dobro plačati stroške iz blagajne S.K.J.S. ali organizacij. Kar se tiče prevoza ljudi do prostora piknika — bi morda bilo dobro napraviti prevozne listke in jih prodajati, tako do se bo že v naprej — manj ali več — vedelo koliko busov, trokov in automobilov je potrebno najeti. To seveda je samo nasvet, a vsaki lokalni odbor naj dela, kakor se mu vidi, da bo najpravilneje. Važno je tudi, da bodo ljudje pravočasno obveščeni od kje In kdaj se bo 'odhajalo r.a prostor piknika.
Kar se tiče dela na sami proslavi, naj bi bil tako organiziran, da ne bi samo eni delali, a drugi celi dan "slavili". Ako je že katera naselbina obveščena, kakšno delo bo imela na pikniku, naj že sedaj odredi toliko tovarišev in tovarišic za delo, tako da bo prva grupa zmenjana na polovici časa. Vsaki lokalni skupni odbor naj izbere delovodja, kateri bo gledal na to, da bo njegova naselbina vršila dodeljene naloge. Ta delovodja bo seveda vršil svojo dolžnost v sporazumu z glavnimi voditelji piknika. Lokalni voditelji bi morali radi boljšega razumevanja dela in nalog, priti na sejo delovnega odbora, katere se bo vršila 6. julija v Hamiltonu ob 9.30 zjutraj.
Za vse informacije pa pišite na tajnika v Toronto, kakor je bilo že prej javljeno v okrožnici. Za skupni izvršni odbor; Rade Božanič.
Süfey, M,
Lokalni SKJS bo v Sudbury priredil veliki letni piknik dne 6. julija na Long Lake Road-u na poznanem Slovaškem mestu.
Vabimo ves naš narod, da se na ta dan zberemo v prosti naravi in da se bomo skupno razveselili, ker je to edini piknik, ki je prirejen po lokalnemu SKJS to leto.
• Odbor.
OBISK NA UREDNIŠTVU EDINOSTI
Toronto: — Na počitnicah v Kanadi se nahaja Mr. Ludvik Koščak iz West Allies, Wise. U.S.A., z svojo ženo Dolores in hčerko Betty. To priliko so porabili, da so se zglasili na uredništvu Edinosti ter je izročil Mr. Ludvik Koščak $15.00 za pet naročnin na list Edinost. Prav lepa hvala Ludvik in vam želimo mnogo zabave in veselja na počitnicah v Kanadi. (Ured. Edinosti).
TORONTO, ONT.
Lokalni S.K.J.S. naznanja, da se bo seja istega vršila v pondeljek dne 7. julija ob 8. uri zvečer na 386 Ontario St.
Ker je za razpravljati več važnih stvari se naprošate, da se te seje za gotovo udeležite.
Tajnik
Pre-Convention Discussion
TORONTO LEADS IN SPORT ACTIVITIES — A CHALLENGE
TO OUR CLUBS
— BY LOUIS SMRKE —
(This is the third article written by various members of our National Executive. The motive behind these articles is to arouse the interest of our membership in initiating pre-convention discussion on the problems of our Federation — of our local clubs in particular. Every one of our branches are expected to contribute to this column. — Nat'l Ex.)
Sports! — as soon as this word is heard by youth, it lends a willing ear to it and very eagerly at that. It's doubtful that any energetic young person would refuse to be interested in a game of ball or any other sport. That is true with the majority of us. However, these ball games, or any other sport that is undertaken, don't materialize without the collective cooperation of all the members and without having a capable director to supervise the maintenance of sport activities. It's a sacrifice of time to the youngster who guides our sport activities and to all those who work with him, but think of the fun they are promoting for many other young people.
Let's deal with the youth of our Federation. Our youth are not different from others except that perhaps they are a little more developed and that's due to the fact that they are in an organization and are acquainted with the problems of youth in general. We also are very much interested in sports but when it comes down to bare facts are there any of our clubs working towards the improvement of our sports programme? There may, perhaps, be a little spark in one or a number of the members but the clubs neglect to fan the spark into a flame. In other words, our clubs fail to arouse the interest of youth in sport activities. This is a common situation in a lot of our clubs across Canada—except in Toronto. In Toronto, we have a ball team which is completely financed by our local club. Talk about pride! The membership of our club takes interest in its ball team; they come to all or most of our games and do they ever root for our team!
Come on you C.S.Y.F. locals! Let's start the ball rolling; build up your sports activities and you'll notice the increased interest in your club. Watch the pride you'll take in building a ball team; whe.. it starts to play you'll want tc see it in action and be one of its most ardent rooters.
Here are some of the pre-conditions necessary to accomplish i
successful sports programme. Harmony and unity among members is first and foremost, then enthusiasm and pride to participate in its work. All this will strengthen your local club by leaps and bounds — not only that but your club will most likely be the talk of the town. It will be known for its energetic work and for the fun it provides for its members. Before you know it everybody in your community will want to be a part of the club. So, come on, let's concentrate our efforts toward sports especially in the Summertime.
To youth, excercise is essential to build a healthy body and a sound mind. In order to build and strengthen ourselves physically and mentally we must excercise and the best way of doing this is through sports.
Perhaps your club has a lot cf ability in softball. If so build a team but that doesn't mean that it's the only thing to attempt to organize. Other branches of sports must also be tackled.
Summertime seems to be a slowing up period on the part of every club. According to my estimation, however, it could become a club building period. Organize a ball team now and if possible enter it into a league as we in Toronto did.
Make sports a must in your club activities; elect a capable and responsible Sports Director with a committee which could plan your activities. Through this measure you will considerably increase the membership of your club, enthusiasm to work, pride and effort in the members.
Let's hear from our locals across the country; let us know what you are doing; send in your suggestions and articles along with pictures of your team which could be put in the paper. Keep your club-in the news!
The Toronto branch of our movement has entered its ball team in the Toronto Slavic Softball League. We're constantly in the news and we even expect to crack the pages of other newspapers.
The Toronto branch challenges any single one of our clubs to compete with it in sports. We sincerely hope that our challenge will be accepted and especially by our Windsor club which beat us in every campaign so far. This year we are so confident of ourselves that even Windsor can't beat us. Wake up Windsor! We want to hear from you in particular.
Gradila ga je proga
KONVENČNA RESOLUCIJA SANS-a
(iz 2 strani) ce in mu obljubuje pri tem delu vso moralno in po možnosti materialno podporo. Pravica ne sme biti premagana.
POSTOPANJE URADA ZA NATURALIZACIJO V OKROŽJU YOUNGSTOWN, O.
Urad Službe za imigracijo in naturalizacijo v Youngstown, Ohio, skuša preprečiti dobavo ameriškega državljanstva jugoslovanskim Amerikancem v Farrellu, Pa., iz razloga, ker spadajo v gotova društva, kulturne in bratske organizacije. To oviranje prosilcev za državljanstvo zaradi njihovega članstva v družabnih, kulturnih in podpornih društvih je izvajanje terorja nad nedržavljani in poizkus, da se jim odvzamejo demokratične pravice, do katerih so upravičeni v smislu ustave Združenih držav.
Urad ¡migracijske in naturali-zacijske službe v Youngstownu, Ohio, je zagrozil dvema državljanoma — Franku Berkoviču in Antonu Evakiču, da jima bo odvzeto državljanstvo, ker sta napredna voditelja v jugoslovansko-ameriš-ki naselbini v Farrellu. Zasliševanje ameriških državljanov od strani tega urada o zadevah poš-
tenega pridobljenja državljanskih pravic ni zakonito, temveč sramotno, avtokratično in nepooblaščeno zaseganje državljanske pravice in zasebnosti.
Ta diskriminacija napram jugoslovanskim Amerikancem v Farrellu je atentat na položaj in dobrobit Amerikancev, ki so bili rojeni v inozemstvu, ter na njihove organizacije ter postavlja v nevarnost demokratične pravice v-seh Amerikancev.
Druga konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta, za-sedajoča v Clevelandu, Ohio, dne 30. in 31. maja 1947, obsoja za neameriško obnašanje urada za migracijsko in naturalizacijsko službo v Youngstownu, Ohio, ter ostro protestira proti nezakonitem zasliševanju in postopanju napram jugoslovanskim Amerikancem v Farrellu. Nedržavljani v Farrellu, ki so vložili prošnje za državljanstvo, naj imajo pošteno zaslišanje in njihove prošnje se naj brez odlašanja nepristransko uvažujejo.
Konvencija nadalje zaključi, da se zahteva od zveznega komisarja v uradu imigracijske in naturali-zacijske službe, da, upelje javno preisKkvo glede nastopanja urada v Youngstown ter ustavi ilegalne in teroristične prakse.
Sonce je obsijalo vršce gorske planote. Po dolini ob Bosni je zavil veter, da je mlado listje topolov zatrepetalo.
Od taborišča je krenila četa mladih graditeljev. Vedri harmonikaš Lola iz daljnih sremskih ravnin razteza svojo malo harmoniko, iz katere udarjajo glasovi koračnice.
"Zaboravit nečemo — Omladin-sku prugu, jer je ona djelo naših mladihruku. . ."
Četa poje. Krepka pesem o progi doni z vetrom po mali vasici. Hišice so skrite med češpljevimi nasadi ko ptičnice v grmovju. Ob plotu stoji mlada muslimanka Mu-mira in maha z ročico:
"Zdravo, drugovi! Zdravo!"
Pero koraka s četo v predzadnji vrsti. Pero ne poje. Njegove misli niso pri četi. Gre, ko da je neznansko izmučen. Toda Tomo poleg njega je veder, čeprav je včeraj izvozil nič manj ko sto šet-deset samokolnic. Vsa četa stopa v koraku, le Pero je izgubil korak. Komandir ga opozori:
— Pero, menjaj korak!
Pero res nespretno izmenja korak in prestavi kramp z rame na ramo. Kramp ga neznansko teži. Z nevoljo misli Pero na šesturno delo, ki čaka četo. Vse dni doslej je zvozil le nekoliko samokolnic. Sram ga je bilo, da mora nositi vodo, kar velja za najlažje delo. To delo je prevzel od male, šibke Smilje, ki je dobila ime "briga-dna punčka". Tu pred njim stopa mali Dalmatinec Stipe, ki ni mnogo večji od Smilje. Toda tudi Stipe ga je prehitel včeraj za petdeset samokolnic. A ne samo Stipe in Tomo, tudi vsi ostali zvozijo več samokolnic kot on. Pero tega ne more razumeti. Saj je celo med največjimi v četi. Včeraj je v ro-koborbi kot v šali položil Halita na tla. Toda Halit ga je dopoldne pri delu presegel za celih sto procentov. Kako je neki to, da Pero pri delu ne more doseči svojih tovarišev? Zakaj mora biti njegovo ime na tabeli "najslabših"? Tomo, Halit in Edhem pa so vedno na zlati deski najboljših. Takole razmišlja Pero, a četa prepeva z odsekano spremljavo harmonike:
Jedan dva — omladina Titova
kreče u boj zove obnova. . .
Za ovinkom pred nizkim gričem, s katerega so pred dnevi od-vozili travo, grmovje in drevje, se je četa ustavila. Mladinci gledajo v razkopani breg. Skozi ta breg bodo napravili ozko dolino, po kateri bo tekla železna cesta.
Komandir deli četo po trojkah:
— Tovariši! Včeraj se nekatere trojke niso mogle prav razviti, medtem ko so ostale vse prekoračile normo. Danes bomo slabše tovariše pomešali med dobre in tako izravnali verzeli. Torej, po trojkah. . . Jelka, Tomo in Risto.
Pero čaka, da pride na vrsto. Niti misliti si ne upa, da bi ga komandir izpustil.
. . . Halit, Dragan in Pero. . .
Pero se zdrzne. Halit in Dragan
sta najboljša, Pero je torej slab, morda najslabši. Kri mu šine v glavo. .
nasip! Zvrne. Nazaj! Prvi pot ga
oblije. Na ustna okusi slani znoj.
Vesel ga je. Sleče suknjič. Odslej
v__...	. .. vidi samo zemljo, samokolnico in
Komandir pa dalje postavlja stezo do nasi J
trojke.
—	A ti, Smilja, boš zopet nosila vodo. . .
Toda Smilja:
- — Tovariš komandir, jaz nočem več nositi vode. Saj nisem tako za nič. Naj še drugi nosijo vodo, jaz bom vozila samokolnico, — je nazadnje že skoro prosila.
—	Dobro, reče komandir. Toda kdo bo potem nosil vodo? Pogled mu potuje po četi. Pero ga hitro občuti.
—	Pero, boš pa ti nosil. Velik in močan si dovolj, kaj ne?,
V Peru je vse zatrepetalo. Postal je rdeč ko kuhan rak. Smilja naj vozi samokolnico, ki je že v njegovih rokah? Pero, ki je včeraj vrgel Halita, pa naj nosi vodo? Z odločnimi besedami, katerih se je skoraj ustrašil, je rekel:
—	Ne, nočem ! — Sram ga je bilo reči, da ni slabič, pa je nadaljeval: Danes bom. ves dan sam vozil!
rekel.
Ves dan. . . je rekel. In ko je
Pero je ostal v trojki in Smilja je dobila svojo samokolnico. Vodo bo nosil mali Braco. Halit in Dragan sta pograbila vsak svoje orodje in šla na svoje mesto.
—	Danes ne bomo napovedali tekmovanja vsem trojkam, kakor včeraj, je jezno godrnjal Halit.
—	Zakaj ne ? — ga vpraša Dragan.
—	No, če bo tale vozil. . .
Pera je zbodlo, a rekel ni nič.
Pogledal je okoli sebe. Krampi so se zapičili v zemljo in jeli rušiti rjavo prst. Mladinci so se uprli v svoje orodje. Pod Hamidovo močjo so se podirali ogromni kosi zemlje. Zaškripale so samokolni-ce. Tomo se je prvi zapodil na nasip. Za njim Smilja. Peru je napolnil samokolnico Dragan. Nekaj mu je hotel reči, toda Pero je že pograbil samokolnico. Zdrvel je za Smiljo. Toda ni je dohitel, Smilja se je že vračala. Hamid je začuden pogledal Pera, ki je z velikimi koraki pridirjal nazaj takoj za Smiljo.
—	Polni! je kriknil in vrgel samokolnico pred Dragana. Hip nato je bila samokolnica polna in Pero je zdrvel k nasipu. Tokrat sta s Smiljo tekla skupaj.
Komandir je gledal četo. Vsi so danes dobro začeli, — če bodo le vzdržali ? Pogosto je gledal Pera. Kaj je vraga fanta danes prijelo? Hamid pa je med krepkimi zamahi omenil Draganu:
—	Dobro bo, le če bo vzdržal takole. . .
—	Bom! je dejal Pero, ki je ujel njegove besede.
Statističarka je štela:. . . Tomo osem. . . Smilja šest. . . Pero. . . pet. . .
Zopet ga je prehitela. Pero grabi sam velike grude in pomaga nakladati samokolnico. V galopu na
Statističarka mu zakliče:
— Bravo, Pero, enajst!. . . Tomo dvanajst. . . Smilja devet. . . Prehitel je Smiljo. Pred njim je, za samo samokolnico, Tomo. Ne bo več tekmoval s Smiljo. Pred njim je Tomo! Poskusimo!
. . . Tomo petnajst. . . Pero štirinajst. . .
Peru lije pot po licih. Hamid se čudi, da kljub potu in trdim udarcem ne more nakopati dovolj zemlje. Tudi Dragana zaliva pot. Tomo priganja.
Pero je napel.vse sile in držal tempo. . .
. . . Tomo trideset. . . Pero trideset. . . Hura!
Tomo, napovem ti tekmovanje! Davajaaaj! je kriknil Pero, ko je tekel poleg njega.
Sedaj se je začelo zares. Perova lica so žarela. Niti opazil ni, da so se mu na dlani pojavili rdeči madeži. Roke pečejo, toda Pero se malo zmeni za to. Globoko pije vodo iz vedra in se zopet zažene za škripajočo samokolnico.
Čas je potekal. Sonce je uprlo svoje vroče žarke v rjave hrbte mladincev. Od časa do časa je po-hladil veter razgreta lica, po katerih so polzele srage znoja. Krampi so se pogrezali v zemljo, lopate žvenketale. — Med ta ropot se je mfšalo globoko dihanje in škripanje samokolnic. Statističarka beleži potek dolgotrajne borbe med Tomom in Perom:
. . . Tomo sedemdeset in tri. . . Pero sedemdeset in tri. . .
Komandir zažvižga. Odmor. "Šoferji samokolnic" planejo k statističarki, da jim pove rezultate. Pero pa sede pod hrast in s
...........................................................................
I PESEM GORA |
~>HIIIIllllHlimillllMIIIIIIIIIIMIIIIItllMlllllllllllllllllllllllll||||||lllllllllllllllll^ MIŠKO KRANJEC
FIZKULTURA IN ŠPORT V JUGOSLAVIJI
Naznanilo
Naznanjamo vsem znancem in sorodnikom, da je tukaj v Montrealu preminul v torek 3. junija 1947.
MATIJA ZAKOJC
On je bil doma iz vasi Odranci, Prekmurje, kjer zapušča žalujočo ženo in -poročenega sina. Star je bil 57. let. V Kanadi se je nahajal 21 let.
Bil je dober in aktiven član Zveze Kanadskih Slovencev od začetka njene ustanovitve. Bil je vedno pri odseku v Montrealu. Izgubo tega vrlega člana bomo pri odseku zelo pogrešali.
člani odseka Z.K.S. izrekamo njegovi družini naše iskreno sožalje. Nam bo ostal vedno v spominu.
Naj mu bo lahka kanadska zemlja! Slava mu!
Jožef Tkalec
Beograd: — V Jugoslaviji obstoja danes več kot 800 športnih in Fiz-kulturnih društev z 1350. podružnicami, ki štejejo nad 280.000 vpisanih fizkulturnikov.
Poleg uspeha omnožičevanja športa, je jugoslovanski šport po vojni zaznamoval velike uspehe tudi v mednarodnih tekmah. Jugoslavija je prišla dvakrat v finale evropske cone Davies Cup-a. Jugoslovanski nogometaši so odnesli več značilnih zmag. Jugoslovan-
SKUPNI PIKNIK SLOVENCEV HRVATOV IN SRBOV V JUŽNEM ONTARIO
• Organizacija Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, in organizacije Zveze Kanadskih Slovencev, Save-za Kanadskih Hrvatov, Saveza Kanadskih Srbov v južnem Ontario bodo imele skupni izlet v spomin
"JULIJSKIH USTANKOV".
Izlet se bo vršil dne 13. julija v Hamiltonu in bodo na njem udej-stvovane naslednje naselbine: ....Toronto, Hamilton, Veland, Port Colborne, St. Catharines, Thorold, Brentford, Chipava, Niagara Falls.
Prosimo vse bratske organizacije teh naselbin, da na ta dan ne prirejajo nikakršnih prireditev, ampak da skupno proslavimo tri velike datume 13, 15 in 27. Julij 1941. leto.
Pozor:
Prosimo vse lokalne skupne odbore "JULIJSKIH USTANKOV", da brez odlašanja pošljejo svoja poročila o njihovih dosedanjih podvzetjih in delu za proslavo na: Tov. Rade Božanič 200 Adelaide St. West. To je zelo važno radi nadaljnega dela.
Odbor
ski veslači so zmagali na mednarodnih veslalnih tekmah v Bidgošču na Poljskem, a plavalci fizkulturn-ega društva "Partizan" so premagali najboljše plavalce Čehoslovaš-ke. Rudi Finžgar je dosegel na veliki skakalnici v Planici najboljši svetovni smučarski skok po vojni ker je skočil 109 m. Jugoslovanski boksar Barbadoro je dosegel vse-slovansko prvenstvo v boksu, a tekač štefanovič je zavzel tretje mesto na "krosu" "Imanitea" v Parizu. Jugoslovanski "timi" v odboj-kah, plavalcev, boksarjev, šahistov, strelcev, telovadcev so dosegli balkanske čempionate. Jugoslovanski šahovski mojster Gligorič je zmagal na slovanskem šahovskem turnirju v Varšavi. Kolesar, Prosinek je odnesel zmago pri tekmi kolesarjev skozi Rumunijo.
Jugoslovanski športniki so nastopali zadnje dve leti v štadionih Moskve, Leningrada, Varšave, Prage, Pariza, Sofije, Budimpešte, Bruslja, Dublina, Bukarešte, Tirane, Kaira, Bratislave, Marselja in v štadionih mnogo drugih mest.
T0R0NT0, ONT,
Redna mesečna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev v To-ronto se bo vršila v nedeljo 6. julija ob 2. uri popoldne v Bolgar-sko-Makedonski dvorani na 38G Ontario St.
Vljudno vabimo vse člane, da se seje za gotovo udeležite, ker se bo na tej seji dalo poročilo seje Glavnega Odbora, ki se je vršila 22. junija.
Tajnik
Samo Poznikov na pobočju Plešca je ostal, lep dom s svojimi belimi stenami, z lepim razgledom.
Da, samo Poznikov je ostal.
Maks se je nasmehnil. Poznika je dobro poznal. Pred vojno je hvalil švabe. Kamor je prišel, je govoril 0 njih kakor o bogatih sorodnikih, Ne da bi se to tedaj komu zdelo sumljivo, so mu vendar zamerili vse to hvalisanje. že nekaj časa sem se je Maksu zdelo, da Poznik le pre-često zahaja v dolino. Medtem ko drugi ljudje z gor že sploh niso upali v dolino ter so se izogibali takim potem,, če je bilo le mogoče, jo je Poznik nekam brezskrbno mahal kadar koli po klancu nizdol.
"Dobro, Poznik", je rekel Maks zase, "zdaj se je ra-zodelo, čigav si. Le veseli se, ko gledaš, kako druge hiše gorijo, tvoja pa ponosno stoji. Veseli se. . . do večera. Ko bodo zvečer drugi domovi že docela mrtvi, bo tvoj svetil nad temi mrtvimi grobovi."
Ko je gledal goreče Slape, se je Maks spomnil male Tince. Kaj je z drobno, ljubko Tinco, ki naj bi postala kraljica gora? Kaj je s tisto Tinco, ki naj bi nekoč spod-rinila Marto in Lenko, pa bo sama zakraljevala v teh gorah? Ali so tudi tebe odvedli bog ve kam, od koder te nikdar več ne bo ? Tako mlada si še, pa si že prišla ob svoje kraljestvo ? Ne boš z vrhov .klicala v doline ? Ne boš vabila za sabo Drejca, da bi te večno iskal? Mala, ljubosumna Tinca, ki se bojiš one druge, katere solze se spreminjajo v bisere ali pa v najlepše rože? Ali nisi nekoč rekla, da boš tudi ti spreminjala svoje solze v bisere in v rože? Kaj se je zgodilo s tabo?
Ko se je do dobra zvečerilo in ni bilo pričakovati, da bi se švabi še vlačili po gorah, se je Maks odpravil na pot proti Slapom. S sabo je imel puško, revolver in granate.
Slapi so še vedno tleli. Tramovi so popadali p0 tleh in se tam smodili. Včasih je med tem tlenjem kje nenadoma rahlo zaplamenelo, kakor bi človek prižgal žvep-lenko ali s papirjem razsvetlil. Očrnele zakajene stene so žalostno štrlele nad zemljo, okna v stenah, so bile samo še slastjo je kruh. Vsa četa ga gleda, prazne luknje, podobne izteklim človeškim očem. Kadar Verjamejo ker so videli njegovo se je kje za trenutek dvignil plamenček, so zlovešče sen-mireS- ^^ ^ k ^ " ce padale P° teh očrnelih, razdejanih stenah, po ograji - Pero, sedemdeset in pet jih okrog Sredic> na katerih so cvetele krizanteme, ki pa so imaš. Si zadovoljen?	bile posmojene. Sence so padale tudi po starih jablanah
Pero je zadovoljen, prvič zado- okrog hiše. In vse to je bilo tako strašno, brezupno.
VtXTpetLmal taborišč- .. . Ma*V'e iz g0zda °PaZ0val ^dejani, še vedno tle-no zastavo. . . Ko je v noč zagorel C1 dom- Potem se Je z naPetim petelinom na puški priplazil do doma samega. V domu, kakor okrog njega je še vedno tlelo. V sobi je videl široko kmečko peč, tisto, na kateri se je otrok često igral, kjer se je nekoč igral z malo Lenko, ki mu je takrat doraščala v kraljico gora. Lenke že zdavnaj ni več in zdaj je uničena tudi ta stara kmečka peč, pogoreli so vsi spomini na lepo mladost. Ognjišče v kuhinji, na katerem je Slaparca kuhala in h kateremu se je nekoč otrok Lenka nagibala, je bilo razrušeno. Na njem je ležal tram iz stropa in še vedno tlel. Rosilo je in ta rosa je pogašala tleče tramove. Slapi so bili prazni in mrtvi, žalostna podoba razdejanja in nasilja. Borna kmečka sreča gorske hiše, sreča in mir, ki sta se podedovala iz roda v rod, sta bila oskrunjena. Topla domačnost Slapov, domačnost, meglenih jesenskih dni in domačnost dolge zime je bila uničena. Vse to se tako, kakršno je bilo, nikdar več ne bo povrnilo. Slapov ni več. Ni Slapov in ni več mnogih drugih domov. Takrat se je Maksu zazdelo, da tudi domovine ni več. Prvič ga je obšlo spoznanje, zavest zgubljene domovine. Ne, domovine ni več, domovino so Švabi oskrunili in požgali. . . Ali pa je domovina ? Tam v gorah ? Tam, kamor se švabi že leto' dni tako besno zaganjajo in jo iščejo, da bi jo do kraja uničili?
Taval je okrog doma, pa se je spodtaknil ob mehak predmet, ki se mu je zdel kakor gomila obleke. Sklonil se je, se dotaknil z roko in ko si je natančneje ogledal, je onemel: pred njim je ležala mala, drobna Tinca. Ležala je pod starimi jablanami. Bila je mrtva.
Ko je nedavno gledal, kako so Jamnikove gnali v dolino, ga je navdajal srd. Takrat se je nekaj prelomilo v njem. Ko pa se je zdaj sklonil nad drobno Tinco, kraljico gora, ko je čepel ob njej, ga je do dna duše pretreslo. Oči so se mu ovlažile.
Nikdar v življenju ni jokal. Tujim solzam se ni posmehoval, toda sam ni poznal solz; zdelo se mu je naravno, kar se je dogajalo, in ga ni moglo presuniti. Ob najhujših mukah v ječi, ko so švabi napravili iz njega kos mesa, je ostal hladen in trden. Stisnil je zobe in niti glasu ni bilo iz njegovih ust. če bi ga postavili ob zid, bi mirno gledal v cevi pušk. Zanj je bilo vse tako daleč, tako strašno hladno.
Toda ko je klečal ob Tinci, ga je pretreslo in čutil je, da so se mu oči ovlažile. Za trenutek se je nehote zasanjal v tisto lepo preteklost, ko je še prihajal na Jame kakor na oddih in se je tam nasmihal malemu Drejcu, ki ga je bil ded s svojo povestjo o kraljici gora vsega zmedel. Tinca — kraljica gora. . . ". . . zdaj se bo Tinca imenovala — ".
— Tinca je na Slapeh, je menil Drejc. Ne more biti Tinca.
(Dalje prihodnjič)
taborni ogenj, je prisedel k Peru Hamid:
—Čuj, Pero. Kako si mogel danes vse to napraviti? Glej, zjutraj je bilo tvoje ime med najslabšimi, a sedaj, vidiš, je prvo med prvimi.
—	Sam ne vem — je dejal Pero — mislim pa, da doslej nisem imel volje in vere v samega sebe. . .
Plamen je sikaje lizal suho vejevje in rastel, rastel. Harmonika je odmevala v gozdove čez šumečo Bosno:
Omladinci Titovi, mladi prole-teri. . .
—	Da, je šepnil Pero sam pri sebi. Samega sebe sem premagal. Dobil sem svoje mesto med graditelji Mladinske proge.
Jurček Krašovec
SE PAR-NIK "RADNIK"
Toronto, Ont. — Ko smo zvedele, da se primiče parnik "Radnik" naši obali po drugo grupo naših izseljencev, smo takoj sklicale sejo našega krožka demokratičnih žen v Toronti. Na tej seji smo razpravljale, kako in na kakšen način bi mogle pomagati našim vojnim sirotam, ki so ostale brez očeta in matere.
Da ne pozabimo na dolžnost, da bi tudi naša druga grupa prinesla dar za te naše male sirote, ko se bo povrnila v domovino — smo sklenile, da bo naš krožek demokratičnih žen priredil "Šover Par-ti" v soboto dne 5. julija ob 8. uri zvečer v Bolgarsko-Makedonski dvorani na 386 Ontario St.
Vljudno vabimo vse Jugoslovane in druge prijatelje, da vsak po svoji moči pomaga, da obdarimo one sirote, ki so izgubile svoje sta-riše. Vemo, da je težko, ali dobro srce bo našlo globoko v žepu še vedno nekaj za to plemenito stvar, kajti tem otrokom je pomoč nujno potrebna.
Kaj bi bilo primerno, da prinesete na ta "Šover" Mleko v ke-nah, kavo, sladkor, itd. V obleki: Plenice, oblekce, čevlje, pokrivala, brisače, milo, glavnike, ščetke itd.
Mogoče imate obleke, ki so vašim otrokom ali vam premajhne. Operite in zašite in jih prinesite na ta "šover". Vse to je potrebno. Vsak naj napravi paket, na njeni naj vsaka ali vsakdo napravi točen naslov in kaj je v paketu.
Pričakujemo vas v obilnem številu. Pripravile bomo čaja, potic, kolačev, sladke pijače in vas bomo postregle prav po domače, tako da boste vsi zadovoljni za to vam jamči
Odbor demokratičnih žen.
Povratniki iz Kanade poklonili Titu nov Automobil
Ljubljana, (Tanjug): — Predsednik jugoslovanske vlade — maršal Tito — je dne 25. junija sprejel delegacijo jugoslovanskih povratnikov, ki so se nedavno vrnili v Jugoslavijo s parnikom "Radnik", iz Kanade.
Delegati povratnikov so izročili maršalu Titu eden novi automobil, ki so ga poklonili jugoslovanski izseljenci iz Kanade maršalu Titu. Maršal Tito se je zahvalil delegatom in se z njimi razgovarjal z dolgim presrčnim pogovorom.