DOLENJSKE
Dolenjske Novice i/li:ijajo vsak eoírt«!;: ako : ; je ta ihui praznik, íÍjui poiivej. : :
Cena jím ,je za celo leto 5 K, za pol leta 'i'ôO K, NaroSuina za NcmCijf», Hosuo i» tlfuge evropske države KiiaĚa (ï-5(i ií, za Ameriko (»-»O lí. List iit o^Iafii 86 plačujejo naprej.
Vfie ilopinfi, naroíiiiiio in oznniiila ftprej«iiiH ti»knniA J, Knijec itaH).
ílli srno žB blizu honca?
■ Naía Moi»
(Dalje. 2.)
Klika „Skriviiosliin, ovii-a'^.
Vzlioduje ali bíeantiiisko cesaistvo se je pa držalo krepko in je kakih sto let l)reccj iiapredovaln, velik tlel Afrike in Italije so cesarji zopet združili z državo. Razne krive vere in razkolni nagoni so ga itioCno razjedali iit slabili.
Leta 637. je padel Jeruzalem v roke Moli an ledovce v ali Mozliniov, ki so ga držali, % malim presledkom ob križarskih vojskah, do leta 1917., ko so mesto zasedli Angh^ži. Jzlam, to je Maliomedova vera, je hitro napredoval, ker so ga širili z orožjem. V času od 1, 037. do 7riO. je zgubilo bizantinsko cesarstvo Že polovico svojih dežel na Mosliiiie.
Leta 711. 30 prišli Moslimi — tagas imenovani Saraceni — že na Špansko, kjer so premagali ki-šČanske vojske in silno prodirali dalje proti Francoski. Vsa Evropa in K njo vred tudi katoliška cerkev sta prišli v nevarnost, da jih (wrazi polumesec. llimski papeži so morali zastaviti vso svojo moĚ in veljavo, da so rešili krščansko vero in omiko.
Leta HOO. so oživili in nanovo pre-osnovali zapadno rimsko cesarstvo. Razpad rimske države se je nstavilt edinost med krščanskimi narodi je rasla, niaviia mednarodna vez sta bila papež kot oČe in cesar kot vojvoda krščanskih narodov.
Cesarska oblast in služba se je spo-Cetka selila od naroda do naroda, od rodbine do rodbine, dokler ni slednjič 1. 1273, prišla na Rudolfa grofa Habsburškega, ki je bil izvoljen za nemškega kralja in rimskega cesaija.
Bizantinska država je imela težko stališče nasproti svojim sovražnikom. Bilo je sicer nekaj dobrih vladaijev med temi bizantinskimi cesarji, ki so večki at zmagovito odbijali napade sovražnikov in celo nekatere pokrajine nazaj pridobili, vendar prave sreče ni bilo na tem cesarskem dvoru. Na eni strani jih je ovirala zavist, da niso podali prijateljske desnice zapadiio-rimskim
cesarjem v bratsko zvezo pioti sovražnikom krščanstva, na drugi strani pa je legel razkol kot strupena megla nezaupanja med obe cei'kvi. Tako osamljeno in od živega vira edinosti z rimsko cerkvijo odrezano bi bilo moralo podleči cesarstvo močnim nasprotnikom.
C
Božja previdnost pa za zdaj ni pustila, da bi bila propala država. Pomoč pa je prišla prav od zapada. Krščanski vladarji in vitezi evropskih narodov so se združili v križarski vojski in napadli nevarne Saracene. I^eta 1099. so kristjani vzeli Arabcem Jeruzalem in več drugih krajev ter jih držali sto in še več let v svoji oblasti. Križarske vojske sicer niso dosegle povsem svojega namena, vendar so zadale Izlamu Inid udarec, da se več ko sto let ni opomogel.
Druga pomoč bizantinskem« cesai-stvu je prišla od nasprotne strani. Mongoli so si bili ustanovili v XL veku veliko državo in so zmagovito piodirali proti zapadu. Rusom, Poljakom in Ogrom so napravili veliko škodo, na drugi strani so pa tudi razrušili po Aziji vse mozlimske drŽave, naravne nasprotnike bicantinskega cesarstva okoli leta 1258.
BicanLinski cesaiji so porabili to priložnost za preosnovo in okrepitev države, in ne brez uspeha. Vendar končnega poraza niso mogli zabraniti. Ko je mongolska , sila opešala, so se Mozlimi kmalu zopet dvignili. Turki so začeli znova napadati cesarske pokrajine in jih posedali eno /,a drugo. Leta lafil. je padel Adrijanopol Turkom v roke in leta 1396. je sultan Bajezit L že oblegal ( 'arigrad. — Še enkrat je rešil Bog mesto s pomočjo Mongolov. Timur Tamoilan je premagal Bajezita pri Angori leta 140á. in mu pokončal vso njegovo vojsko. Toda Bicanc ni porabil zadnje priložnosti, poiskati si rešitve v edinosti z rimsko cerkvijo in v zvezi z zapadno-rimskim cesarstvom. Turki so si kmalu opomogli in začeli znova napadali Grke. L. 1453. so zopet oblegali Carjigiad. Grki so se branili hrabro in cesai' Konstantin je padel junaške smrti; pa zmagati niso
mogli. Ifne 29. maja je padlo mesto Turkom v roke. Izbrali so ga za prestolno mesto in ga obdržali do današnjega dne. Tako je prenehalo tudi v z b o d n j e rimsko cesarstvo.
Drugo škropljenje trt proti peronospori.
Kmalo po izvršenem prvem škropljenju trt proti peronospoii ali paležu je treba škropiti trte v drugič. Med prvim in drugim škropljenjem trt ne sme preteči več Časa kot kakih štii'inajst dni. Najbolje je, da škropimo trte koj potem ko odcveto. •
Prvo in drugo škropljenje je za tito najbolj važno, ker se v tem času razvijajo najbolj potrebni deli trte to je grozdje in listje okoli grozdja torej oni deli mladik, ki jih je neobhodno treba, da trta rodi in da nam da zdrav les za prihodnje leto.
Za drugo škropljenje napravimo galico malo močnejšo kot za prvo škropljenje in sicer vzamemo en in pol kile galice na sto litrov vode in pa toliko apna, kolikor ga je treba, da v napravljeni škropilni zmesi bel jircskusni papir lepo poideči.
Pri drugem škropljenju moramo škropiti tudi dobro po grozdju. Zlasti letos, ko je vreme zelo mokro, se je bati, da bo nastopila peronospora na grozdju, slično kot leta 1910, ko ao kmalo po cvetenju jagode počrnele in odpadle.
Da obvarujemo grozdje tudi proti plesnobi, raztopimo v že pripravljeni škropilni zmesi, ampak še-le za apnom. Še po en kilogram salojidina v sto litrih zmesi. Taka škropilna zmes učinkuje potem proti peionospori (paležu) in pioti plesnobi grozdja ob enem.
Ker salojidina primanjkuje je najboljše, da poškropimo trte najprvo z galičnoapneno zmesjo kot po navadi. Potem si pa pripravimo Še primerno množino galiČnoapnene zmesi, kateri pridenemo še salojidina (1 kg na 1001) in s to galičnoapneno-salojidiuovo zmesjo škropimo potem samo po grozdju.
Grozdje se mora tako poškropiti, da pride tekočina do drobnih pec^tčkov, na katerih visijo jagode, kajti znano je, da se glivica peronospore (paleža) zaredi v jagodo od pec^ičkov. Samo ob sebi je umevno, da so mora tekočina na trti posušiti, še predno pade prvi dež, sicer bi bilo treba škropljenje ponoviti, B. Skalický.
Dogodki preteklega tedna.
Klub deželnih poslancev SI. Lj. Str. je 12. junija t. 1. pismeno zahteval, da se mu dovoli vpogled v deželne knjige. S to zahtevo se je pečal dež, odbor 19. t. m. Dr. Tiillei' je predlagal, naj se dovoli neomejeni vpogled v deželno gospodarstvo komisiji, v katero naj odpošlje vsak de-želnozborski klub po dva poslanca. Namestnik deželnega glavarja dr. Lampe pa predloga ni dal niti na glasovanje, češ, da je predlog protiustaven. — Vlada je prepovedala zopet več slovenskih shodov. — Celovški kapitelj je uredniku „Mira" Fr. Smodeju, neustrašenemu narodnemu bojevniku koroških Slovencev, odpovedal službo stolnega vikarja. — Nemci se [logajajo s Poljaki, da bi jih pridobili za sestavo protislovanske večine v parlamentu; njihova prizadevanja z vnemo podpira gališki minister dr. pl. Twardowski, Uspeha dosedaj niso dosegli. — Ukrajinski poslanci so vložili protest proti prizadevanju ministra za Galicijo dr. Twardowskega, ki gre za tem, da se mirovna pogodba z Ukrajino razveljavi in holmska gubei iiija ter Galicija pridruži Po^ski. — Na Dunaju primanjkuje moke ter so morali skrčiti krušne deleže. Vsled tega so se vršile velike poulične demonstracije. Minister za prehrano dr. Paul je osebno odšel v Berlin in dosegel, da je Nemčija nakazala Avstriji 1000 vagonov moke, od katere pojde polovica za armado, polovica za Dunaj. Ogrska pošlje Dunaju nekaj moke in veliko zgodnjega krompiija. Vzrok nenadni krušni krizi sta NcmČjja in Ogrska, ki nista iz-
O starih pravicah mokronoškega trga.
Spisal tvaii Steklusa.
Leta 1H63 je priobčil tedanji mo-kronoški kapelan P. Hitzinger, poznati naš zgodovinar, v nemških izvestjih za zgodovino Kraiïjske nekoliko zgodovinskih podatkov za tig Mokronog. Črpat je te podatke iz še takrat ohranjenih listin v izvirnikih in prepisih ter nam tako ohranil vsaj nekaj zgodovinskega gradiva za ta starodavni trg. Te omenjene listine so se večinoma poizgubile, a ker tudi nemška izvcstja niso širjemu občinstvu pristopna, „Dolenjske Novice" pa zahajajo v nuiogo hišo rodoljubnega trga, je vredno, da se obnove ti zgodovinski spomini z nekimi potrebnimi opombami.
Najstarejša listina, ki jo je objavil P. Hitzinger, je iz leta 1531 ter govori o povlasticah trga Moluonoga, kateie je podelil mokronoškim tiianom krški Škof Matevž Lang pl. WellenlMirg (1505 — 22), kardinal, [uemeščen leta J 519 v Salzburg,
kjer se je odpovedal 11. marca 1522 škofovski časti, Veijetno je, da so pravice podeljene po škofu Matevžu uživali mo-kronoški tržani Že mnogo poprej, vendar pa ne moremo točno dokazati od kdaj. Ker vemo, da je bil Mokronog trg že leta 1280, a je spadal že davno poprej pod oblast kiških škofov, potem si moremo misliti, da je užival Mokronog precej s I^)četka kot trg nekaj povlastic, a so se sčasoma množile in so bile gotovo tudi zapisane. Sicei' nam je znana dozdaj samo ena listina, ki potrjuje to naše mnenje. Leta 1464 sta prodala Volbenk Klinger in njegova žena Maigareta priorju Gregorju (1463—1472) in samostanu v Ple-terjih njivo pri ti'gu v Dolenj, Mokronogu za 13 mark dobrih dunajskih vinarjev (1 marka = 100 kraj. nemške vrednosti) ter se prodajalca obenem obvežeta, da bosta novega posestnika zagovarjala, bianila in zastopala, kadarkoli bo treba, po kupnih in ti'ških pravicah trga Mokronoga. (Mit-theilungen des Musealvereins fiir Krain. letnik 14, 1. 1901, str. G9). Po tej listini je dokazano, da je ti'g Mokronog že poprej užival povlastice, nego mu jih je podelil
škof Matevž in potrdil leta 1531 administrator krške škofije Anton. (Anton Salamanca-Hoyos je bil upravite^ krške škofije leta 1526—1540, škof pa od leta 1540—1554).
Listina Antona administratorja krške škofije o povlasticah trga Mokronoga. (Mit-tbeilungen des historischen Vereins fiir Krain 1. 1853, str. 17—18).
Anton potrjuje povlastice, ki jih je podelil krški škof Matevž, prednik njegov, in katere smatra tudi on za dobre, in se jih morajo držati naš upravnik (graščine mokronoške) in meščani, kakor sledi: Glede vina, ki se daje graščini nlokronoški kot goiščina, naj ga upravnik vsako leto vzame in iztoči. En sod naj da iztočiti po gostilnah deželske sodnije, a ne v trgu najbližjih gostilnah; drugi sod pa more po-labiti za svoje potiebe v gradu. Tretji sod naj iztoči upravnik v štirih tednih o sv. Martinu in pred Božičem, četrti sod pa naj iztoči v štirih tednih po sv. treh kraljih. Kadarkoli hoče upravnik določeno grajsko vino nastaviti, mora to štirinajst dni poi)rej meščanom tiaznaniti, da oni ne preti pijo kakšne škodo pri svojih gostilnah.
kajti pri točenju vsakega soda grajskega vina morajo meščani prenehati točiti. Upravnik naj toči vino po tisti ceni kakor meščani svoje, točno in brez vsake škode. Ali pred Božičem in na sv. tri kralje naj meščani točijo svoje vino, in upravitelj mora prenehati s točenjem, da se ne stori krivica meščanom. Ko je pa grajsko vino iztočeno, naj toči vsak svoje, po kakršni ceni hoče.
S trško sodnijo naj bo tako urejeno, da v bodoče vsak tiškl sodnik o vseh častnih zadevah in piestopkili sodi sam brez vsakega posredovanja grajskega upravnika. Kar se tiče pa zločinov čez štiri marke vrednosti, naj upravnik zločinca ulovi in pripazi, da bo kažnjen, če je njegov zločin tako velik; paziti pa se mora, da se mu ne zgodi krivica, in upravnik naj bo sodniku in meščanom v takem slučaju vselej na pomoč s svojim svetom. Kolikor se je pa pri razpravi določilo za kazen v denarju ali premoženju dotičnega zločinca, naj si podelita upravnik in sodjiik na enake dele.
Če se podložnik kakšne graščine naseli v (Igu ter tako i)ostane moiščan. Čez
polnili pogodbenim potom sprejetih obveznosti za dobavo žita. — Na italijanskem bojiŠiu Stí je 15. t. m, iniioUi dolgo pii-Zakovana avstrijska ofenziva. Nu5e čete so proihití čez Plavo in na visoki planoti Scdmei ili obÔiii ter osvojila mnogo važnih italijanskih postojank in gora. Italijane napati ni presenetil ter so takoj uvedli močne protinapade. Naši še vedno napredujejo, dasi počasi. Benetkam so se pii-bližali na 15 km. Ujeli so doslej nail 30.000 sovražnikov in uplenili nad 120 topov. Na italijanski strani se bore tudi Angleži, Francozi in Američani. — Na zapadnem bojisCu izvajajo zavezniki hude protinapade, ki jih Nemci uspešno odbijajo.
Deželno gospodarstvo.
(Po Slovenců.)
Dne 12. junija se je konstituiral klub deželnih poslancev Slov. Ljudske Stranke. Ob tej priliki je poslal klub v smislu soglasnega sklepa predsedstvu deželnega odbora v Ljubljani sledeče pismo:
Predsedstvo deželnega odbora v Ljubljani. Spričo dejstva, da deželni poslanci vojvodine Kranjske žo od jannarja 1914 niso imeli prilike, da bi dobili vpogled v deželno knjigovodstvo in spriiSo težkega gmotnega položaja našega kmeta, pred katerim nosijo poslanci odgovornost, piosi podpisano predsedstvo „Kluba deželnih poslancev Slovenske Ljudske Stranke" deželni odtjor, da dovoli odposlancetii kluba, di'. V. Gregoriiu, prof. E. Jarcu in A. Kohiju vpogled v deželne knjige. Ljubljana, dne 12. jnnija 1918. Josip vitez Pogačnik.
Ta zahteva khiba Slovenske Ljudske Stranke je prišla v razgovor pri deželnem odboru.
V dotični seji deželnega odbora je predlagal deželni odboi'uik di". Trtller, da naj se dovoli neomejeni vpogled v vse deželne knjige deželnozborski komisiji, v katero naj odpošlje vsak dežeinozboi'ski'klub po dva poslanca. Utetneljeval je svoj predlog s tem, da je po deželnem redu gospodar deželnega imetja deželni zbor, katerega v sedanjih izrednih razmeraii ťaktično reprezentujejo vsi deželnozborski klubi skupaj. Le-ti so obenem zakoniti zastojuiiki celokupnega deželnega prebivalstva, ki ima brezdvomno pravico, da se prepriča o stanju deželnega imetja, še predno se snide deželni zbor. Predsednik dr. Lampe predloga ni dopustil niti na glasovanje, češ, da je za oilloňbo pristojen le predsednik deželnega zbora, to je deželni glavar, ki je pa, kakor znano, odsoten.
Pošljite darove za slepe vojake!
nekaj. let pa noče nič več v ti'gu ostati nego hoie oditi, more z dovoljenjetii in znanjem sodnika slobodno s svojim premoženjem oditi, če je vse poplačal in tudi grašřiiii, kar je bil dolžan; pri tem ga ne sme prečiti in zaustavljati tudi njravnik. Ako jc bil pa meščan rojen na področju mokronoške graščine, more oditi zopet na graščinski grunt brez zapreke.
Nadalje ne sme upi'avnik meščana radi častnih zadev v trgu uloviti, v -grad odpeljati in ga tam zapreti; iitia pa li ž njim kaj opraviti, potem naj naredi i'ed sodnik in kazni dotiČEiega meščana. Ako je bil jia to zJočin Čez štiri marke vreil-iiosti, potem more pač upi'avnik zločinca ujeti in zapreti, preiščeta pa naj stvar sodnik in upravnik tei' uredujeta, kakoi' zgoraj določeno.
Tudi je urejeno, da morejo meščani brez zapi'cke na petke in postne dni po potokih in Mirni loviti, samo ne trumoma in ž nedovoljenim orodjem.
Če so pa naš sodnik in meSČani v njihovih dovoljenih jiravicah nemai'tii, zlo ne kaziuijejo in sploh na dober red ne pazijo, ima mesto nas naš iipravnik pi'a-
Iz dnevniha slovenshega iastniha v svetovni vojni.
Pd dncvnihu ;- lanha Muha.
Današnji list prinaša sliko Janka Muha, učitelja v Ajdovcu na Dolenjskem, ki je kot poročnik in bataljonski adjutantpadel v onih strašnih dneh na goi'i Sv. Gabrijela, kar smo svoj Čas že poročali. Pod gorenjim tuislovom pa bomo objavili njegov dnevnik poČenši s prihodnjim listom. Po njem bodo cenjeiii čitatelji, ki šc niso bili na bojnem Iiolju, dobili vpogled v življenje na bojišču ter vsaj nekoliko spoznali grenke, pa tu in tam vesele urice, ki jih preživć naši junaki v svetovni vojni.
Seveda so v dnevniku večkrat opisani dogodki, ki so slični driig drugemu, vsied česar ne kaže vseh objaviti. Tu in tam so zabeležene interne ali čisto privatne stvari, ki tudi ne sodijo v javnost; zato je bilo treba snov nalašč za tisek priiediti.
Janko Muha je odšel na bojišče meseca avgusta 1915, svoje doživljaje je pričel opisovati Še-le o Božiču istega leta.
To, ne lahko delo, Je i'adevolje prevzel dober pi'ijatelj in kolega rajnega, gospod Josip Zupančič, nadučitelj v Prečni, kateremu izreka naše uredništvo javno zahvalo za njegovo požrtvovalnost in nesebičen trud.
('enjene naročnike pa prosimo, naj blagohotno opozoré na te zanimive vojne črtice, iz dnevnika g. Muha tudi one ne-naročnike v dotičnih krajih, koder je bil naš rajni junak znan in kjer je učiteljeva!. Morda se eden ali diug naroči na Dol. Novice, da dobi celotno vsebino spisov. Na poznejše želje se ne ntorejiio ozirati zaraiU pomanjkanja papirja.
Čitolnišhi honcert v Novem mestu.
Čitalniški koncert, ki se je vršil preteklo nedeljo 28. junija, je nudil vsem najpopolnejši umetniški užitek. Temu je pripomogel vzorno izbran spored in dovršeno izvajanje v.seh glasbenih točk.
Že v začetku nas je presenetil globoko učinkujoč Ohopiiiov; Nocturno, slika pesnikove noti'anjosti, bolnih in otožnih j'iizpoloženj, ki jih tu pa tam prekinejo blaženi trenotki nejasnih slntenj. Med valovanje težkih tiiolov zazvene jasni in svetli dur-akordi. — Šele dovršeno izvajanje te težavne skladbe, ki ne zahteva le zunanje tehnične spretnosti, amjiak tudi psihološko poglobitev v pesnikovo dušo, odkilje vso pestrost najraznovistnejšili akoi'ilov in sanjavost t'hoplnove glasbe, ki lako sugestivno vpliva na poslušalce.
Še večjo tehnično naobrazbo je zahtevala (Jhopin-Lisztova; Dekliška želja, ki jo karakteriznje mejijavanje dekletovih čustev, ki ponekod preklpe do najvišjega veselja slastnega pričakovanja, potem pa spel zaplakajo polno bolesti in trpke odpovedi. Ol)e skladbi je izvajala klasično nupolno klavirska virtuozinja gdčna Dana •Cobliirjeva, ki je žela najvihainejšo pohvalo od strani vsega občinstva.
Tema izključno klavirskima skladbama ' je sledil cikel treh pesmi našili modernih skladateljev.
„Ob oknu" in „Željo" je uglasbil naš najbolj priznani innajzasluženejši skladatelj g. Ant. Foerster, in Je ustanovitelj sloven, glasbe, in ji je zgradil trden temelj za njen bodoči razvoj. V pesmi „Ob oknu" slika obupno razpoloženje zapuščene deklice, ko gleda skozi okno v zimsko pokrajino in vidi, kako se pelje nezvesti k poroki.
Mojstrsko je označeno razpoloženje, ki veje nad vso pesmijo, zimski miljié in duševno stanje zapuščene.
Dočim se skladatelj spušča v tej pesmi v silno težko slikanje duševnega življenja, je naslednja pesem „Želja" molitev našega naroda, ki gleda s strahotu v bodočnost, polno zlohotnih temin, a ki išče svojo tolažbo v Bogu.
Pesem mladeniča, lahno valovanje žitnih bilk in mehko pomladno razpoloženje obsega Lajoviceva „Bujni vetri v polju", mojstrska glasbena umetnimi, ki usposoblja popolno razumevanje Koljcovove poezije. — Pomislimo le na uvoden del, ki slika brezskrbno hihitanje vetrov preko poljane. —
Vse tri pesmi Je pela našemu občinstvu priyubljena koncertna pevka proť. ga. Pavla Lovše-tova, tako očarujoče, da bi bilo odveč govoriti o dovršenosti njenega izvajanja.
Na glasovirju jo je spremljala ga. M. Sedlarjeva z istim globokim I'azume-vanjem vseh teh glasbenili točk.
Sledilo je dvoje skladb največjega in svetovnoziianega češkega komponista Smetane, izmed katerih je posebno čudovita etuda „Na morskem bregu", slikajoča valo-
vanje tjioi ja, nastajanje nevihte in viharjev, ki se polagoma spet umiiijo,
Skladi)a je naravnost čaiobnu, žn V.sled natančnega slikarija morskih valov, ne glede na visoko umetniško vrednost, kakor tudi na bogastvo najubi'anejšiii akordov in vpliva na poslušalca, v katerem izvabi nebi'oj novih slutenj in zamislekov.
Ta skladba, „Češki ples" (od islcga komponista), kakor tudi izredno težka Lisztova „Ogrska rapsodija", zalitevajo popolno Izmjeno tehniko Igranja, da pride veličina skladbe do popolnega razumevanja. Tej težki formalno zahtevi je ugodila v vseh smereh najuspeleje gdčna Dana Ko-blarjeva, ki je imela tu [iiiliko pokazati svojo glasbeno izobiazbo.
Nekaj popolnoma lastnega in novega so bile na tem večeru tri Župančičeve pesmi iz njegove pesniške zbirke „Cicibana'-, ki jih je uglasbil Jos. Pavčič. Sele sedaj se je pokazala veličina in krasota Župančičevo otroške lirike. Pomislimo le na „Uspavanko", o katere lepoti glasbe, pesniške intimnosti in tihega nežnega i'az-položenja bi bilo nepotiebno lazpravljatl, ker se tako visoka umetnina lahko uživa le neposredno.
Kdo se ni divil otioško naivnim pesmicam „Ciciban-CIcifuj" ali „Vi'abci in stiašilo", ki jim Je pripomogla do popolne veljave gospa Pavla Lovše-tova s svojim očarujočim prednašanjem in popolnitii po-globljenjem v otroško psiho.
StrauDovi „Pomladni glasi", — katerih vsa vsebina in mikavriost je v lahko umljivi melodijoznosti, — so zaključili ta večer, ki je bil za nas nekaj izredno zanimivega In redkega, ko nam tako manjka takih visoko umetniških koncertov. Upamo, da se v kratkem priredi spet kak podoben umetniški večer, ki ima namen buditi smisel za moderno glasbeno umetnost. M. Jarc.
Cenjeni narodnikil
s prihodnjo številko se prične druga polovica 34. letnika Dol. Novic. Vljudno in nujno vabimo, naj se vpoáije zaostala in nova naročnina. Celoletna naročnina je 5 kron. Z novim letom bomo morali naročnino zopet zvišati zaradi dragega papirja in zaradi velikanskih cen vseh tiskarskih potrebščin. Prosimo prav lepo, potrudite se vsi ceryeni naročniki in prijatelji Dol. Novic in pridobivajte nam novih članov. Veliko ste že storili, hvala Vam n^lepša! A dosegli smo še komsg polovico potrebnih naročnikov, če hočemo, da bi lisf saj brez dobička in brez izgube za-mogel izbrati. Pomagajte dobri stvari do dobrega uspeha!
vico uredovati, da se kazni zlo, kakor se spodobi ter dobre od zlih obvaruje.
Če se je pa upravniku storila krivica ali sila, naj mti le-ti jiriskočijo v pomoč in pomagajo.
Sodnik naj ae izvoli in ustoliči po stari navadi o Božiču po našem izdanem povelju.
Dano na našem gradu Sti assburgu (na Koroškem) 22. febr. 1. gosp. v 31. 1531.
P. Hitiiinger do.stavlja, da se nahaja ta listina v arhivu (katerem?) v izvirniku na popii-ju s pi'iprostiin pečatom na popir In oblate. Mokronoškcga grajskega arhiva ni več, ker so se pri zadnji razprodaji mokronoške graščine raznesle še tiste listine, kal- se jili je do takrat ohranilo. Ima li še kaj zgodovinsko važnih listin tj-ški arhiv, mi ni znano. Ko sem hotel to pred {»ar let(,i seznati. se mi to ni posi'ečllo. škoda, da ni P. ilitzinger vse te listine zbral ter jih izročil zgodovinskemu društvu v Ljubljani, pa bi se najii bile tako ohi'anile v izvirnikih. Sicer pa Je dobro storil, da namj'lh Je priobčil v prepisu.
Omenjene povlastice mokronoškega tiga so poti'dili tudi šc škoi'je LTiban
Sagstettei', imenovan Avstrijanec (1556 — 1573), Krištof Andrej baron Spauer (1573— 1601), premeščen v Briksen leta IGOl, se odpovedal leta 1603 in Ivari VIL Jakob baron Lamberg (1603—1630). To izvemo iz listine, ki jo je o tem izdal škof Ivan VIL Jakob 29. junija leta 1606 in priobčil P. Hltzinger v nemških izvestjih za i. 1H53, str. 18—19. Vselej, kadar Je zasedel krški škofijski sedež nov škof, so se potrudfli mokronoški sodnik, svet in meščani ter prišli k novemu škofu a svojimi na per-gametit napisanimi pravicami, pa ga prosili, da jih potrdi z novo listino. Dvakrat se Je to zgodilo v Mokronogu, kamor je pris]iel nov škof in sicer 9. septembra 1567, pa 29. junija 1606. Prvikrat je prišel v Mokronog škof Urban, ki je potrdil Mokrono-žanom vse dotedanje pravice ter izdal v listini tudi še odloko, da ne sme noben meščan nobenemu tujemu gospodu ali lije-govltn podložnim prodati niti hiše niti gi'unta brez znanja Škofovega. L. 1606 pa je obiskal Mokionog škof Ivan Vil. Jakob ter poti'dil zadnjič vse povlastice, ki so jih dozdaj uživali mokronoški meščani. Ta škof Je namreč I. 1616 prodal
mokronoško graščino in od tega časa Jc imel trg posvetnega gospoda za svojega glavarja. Če ni škof prišel v Mokionog, so se podali Mokronožani k njemu v Strassburg na Koroškem, kjer Je po navadi stoloval kiški Škof. Tako so jirišli Mokronožani, kolikor je znano iz listin, pied svojega škofa Antona 22. febr. 1531 in potem ))red škofa Krištofa 10. juti. 1579. Gotovo Je to poslanstvo zapisovalo tudi stroške, ki Jih Je imelo na svojem potovanju, toda o tem se ni ohranil noben zapisek. Tudi imena dotičnih poslanstev so nam neznana, ker se na listinah niso zapisovala imena, nego te splošni naslovi; sodnik, svet in meščani trga Mokronoga. Marsikaj zanimivega bi se nam bilo oliratiilo, da so po listinah zapisovali svoja imena.
O Hstinl škofa Ivana VIL Jakoba pravi P. llitzitiger, da se nahaja izvirnik v arhivu (katerem?) s pečatom v lesenem zaklopen. V tej listini dobesedno navedenih izvirnih listin škofa Urbana iti Krištofa Andreja pa ni mogoče več najti. Je li se Je kje ohranila listina škofa Ivana VIL Jakoba, mi ni znano. Dobi'o je, da je imamo v prepisu.
Odločitev : mir
zavisita od naše
gospodarske pripravljenosti
Krepite jo s podpisovanjem
8.
vojnega
posojila.
Seja trpshe in obptnišhe zbornice za Kranjsko.
Dne 13. junija je imela trgovska in obrtniška zbornica za Kraiijako svojo redno javno sejo v svojih zborniûnih prostorih v Ljubljani. Predsednik gosp. Ivan Knez je opisal resen položaj, v katerem se nahaja trgovina tn obrt, Zbornični svéttiik LenaičiřS je stavil resolucijo o žalostnih poštnih in prometni]) razmerah. Utis zborovanja je bil, da so sedanje razmere za obrtništvo in trgovino'na Kranjskem nevzdržljive.
Resolucija: Trgovska in obrtniška zboiiiica 7,a Kranjsko izjavlja: l'o dosedanjih izkušnjah se med vojsko ustanovljene vojne centrale za preskrbo prebivalstva niso sponesle. Ne le, da niso mogle vzlic mono-pohi preskrbeti ljudstvo z življenskimi po-ti'ebsÊinaini, so posredno provzročile tilio-ta|)ni promet z neizmerno visokimi cenami za vse življenske potrebšfiine. Poleg tega so te centi'ale ustavile skoro vse delovanje trgovcu, ki je edini poklican posredovati iited piothicciitoni in koiisiinitintoiti in ki more na podlagi večletnih izkušenj in osebne skrbnosti poiskati vse vire in obvarovati konsntiuie predtiiete vremenske in tatinske škode in konsutuentc pi'avočasno preskrbeti z Idagom. Pri tem delu trgovca se posredovalni stroški nikdar ne morejo dvigniti iia ono višino, kakoršiia se vobče sedaj opazuje in katero vsa sodriijska preganjanja dražilcev ne morejo odpraviti. C. kr. viada se naprosi, da vpošteva dejanski stan in vse vojne centrale tako hitro kakor le mogoře in to še med vojsko odpi'avi, medtem pa prosto trgovstvo zopet vpelje v njegovo poklicano delovanje.
Nato se je vršila volitev predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen g. I. Knez
Obznaiiit prodaje sospoSíine in tr^a Dolenjepi Mokronogu.
Škof Ivan VII. Jakob, svetnik cc-saija in kneževske svetlosti Leopolda, nadvojvode v Avsti'iji, škofa pasavskega tajni svetnik in najviši koinornik pioda iz važnih lazlogov in z dovoljenjem samega nadvojvode Fei'dinanda avstrijskega, vojvode Štajerske, Koroške in Kranjske, izdanim v Gradcu 24. sept. 161o, krški .škofiji lastno graščino Mokronog s sem spadajoiim trgom na Dolenjskem vse v urbarjih navedeiio posestvo, ki so ga imeli njegovi piedniki, plemenitemu Josipu Mahorčiču, prebiva-joČcmn v Ljubljani ter vsem njegovim naslednikom v popolno last z danes izdanim prodajnim pismom, s katerim se mora izkazati in katerega smo dolžni braniti in podpirati. S podpisom in pečatom škofovim. Dano na gradu Strasslmrgu, dne 23. aprila 1616. Ivan Vil. Jakob, škof krški. (Po nemških izvestjih za 1. lasa. stran 19).
P.'Hitzingei' pi'avi, da se je o tej listini ohi'anii le prepis. Kje je zdaj y
(16 glasov), za podpredsednika g. I. Ogrin (16 glasov), za pro v i zori én ega predsednika g. I. Sclney (IG glasov). Zbornični svetnik Pammcr je podal protestnu izjavo. Ces, da njega niso volili za podpredsednika, ker se ji! udeležil neke avdijence alpskega nemštva. Slovenski stranki na to nista reagiiali.
Pi'i volitvah v odseke so bili izvoljeni: v obrtni odsek: Scbrey, Franchetti, Stare, Ložar, Panuner; v ti'govski odsek: Urbane, Kiiez, Zore, Perdan, Gasner; v prometni odsek: Knez, Horvat, Kolirmaii, dr, Ambrožii, Lenarčič. Za raćunske pregledovalce so bili izvoljeni; Perdan, Ložar in pl. Samassa. — Odobril se je zbornični račun za 1. 1917. — Dovolile so se naslednje podpore; Avstrijskemu Rdečemu križu 300 K; slovenskemu odboru za preskrbo invalidov 500 kron; zavodu Odilienheim v Gradcu 500 kron; za vojaški dom 1000 kron.
Zbornični podpredsednik Ogrin je stavil in utemeljeval naslednji nujni predlog: 1. Prezidiju se naroča, naj se obrne do trgovinskega in vojnega ministrstva, kakor tudi do tozadevnih gospodarskih central, da naj zbornica sodeluje oziroma se upošteva nje mnenje pri dispoziciji laznih surovin kot cementa, železa, opeke itd., kakor tudi pri prodaji materijala potom vojaških oblasti. 2. Prezidiju se naroča, naj se obrne do visoke c. kr. dežehie vlade kranjske, ki naj sestavi iz laznili tozadevnih faktoi'jev komisijo, v katere področje naj bi spadala dobava in razdelba gori navedenega gradiva. V tej komisiji naj bi bila zboi'nîca primerno zastopana. Predlog je bil soglasno sprejet in odkazan obrtnemu odseku.
Zbornični svetnik Franchetti stavi sledečo resolucijo; Ti'govska in obrtniška zbornica izreka nujno željo, da se c. in ki", domobransko minististvo v večji meri, kakor se je godilo to do sedaj, ozira na utemeljene prošnje samostojnih obi'tnikov in trgovcev za oprostitev od vojaške službe, zlasti o[iih piosilcev, ki so kvalificirani glede svoje telesne sposobnosli za vojaško službovanje s črkami B in C tn staiejših letnikov. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Na predlog zborničnega > svetnika Pei'dana so pi'edsedstvo pooblasti, da v Železniškem svetu posreduje za zopetno otvoritev dolenjskega kolodvora.
Gospodarstvo.
Razglas o dodelitvi sladkorja za vkuhavanje sadja. L C. kr. urad za ljudsko prehrano dovolil je za letošnje leto v obče, da dobe vsi, ki so upravičeni dobivati sladkorne izkaznice, za svoje gospodarstvo nekaj sladkorja za vkuhavanje sadja in sicer na ta način, da se bo dobivala na vsako sladkorno izkaznico dvojna množina sladkorja. V vseh občinali na deželi dati bo moral trgovec na vsako sladkorno izkaznico mesto Va kg, 1 kg, in za prebivalstvo mestne občine Rudolfovo in za kraj Kandijo mesto V4kg, lV3kg sladkorja. Na dodatne izkaznice za sladkor in na prejemnice za^sladkor, katere slednje dobivajo zavodi itd., se sladkor ne bo oddajal v dvojni nniožini. — 11. Razun tega dal je c. kr. urad za ljudsko prehrano v svrlio vkuhavanja sadja za tukajšnji okraj še 5500 kg sladkoi-ja na razpolago, do katerega pa imajo samo pravico di'uštva za sadjerejo ter njih člani, ki pridelavajo sadje, nadalje posestniki malih vrtov, šolski in župni vrtovi, koneno občekoristue organizacije ter skupne vojne kuhinje. Upravičenci do tega sladl ioi'ja (II.) imajo vlagati pismene, nekolekovane prošnje pri c, kr. oki". glavarstvu, katere morajo obsegati sledečo točke: 1.) natančno ime in natančen naslov prosilca; 2.) luivedbe, koliko sadnih dreves in katere vrste ima dotíčnik in koliko kilogramov sadja Je približno pridelal 1. 1917; 3.) navedbo, če je prejel tudi leta 1917 sladkor za vkuhavanje sadja in koliko kilogramov tega je napravil;-4.) množino sadja, katerega pričakuje iu množino slad-
korja (največ l(t kg) katerega zahteva; 5,) goi'enji podatki morajo biti od pristojnega občinskega urada potrjeni. Prošnje vložiti je najkasneje do 10. julija t. I.; na poznejše prošnje in na prošnje, ki niso piaviino opremljene, se ne bo oziralo, iSlednjič se izrecno povdaija, da zasebne stianke, ki nimajo vrtov ter ne pridelujejo sadja, ne pridejo v poštev pri tej lazdelitvi (It.) in naj torej ne vlagajo tozadevnih prošenj, — C. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovetii, dne 20, junija 191B.
Prodaja sena v košryi je po novi odredbi dovoljena, toda posestnik trga mora naznaniti oddano košnjo c. kr. okrajnemu glavarstvu in moia navesti ime kupca (najemnika) in množino pridelanega sena. Kupec (najemnik travnika) mora dobiti za prevoz sena potom dotičuega županstva prevozno dovoljenje, ki ga izda poslovalnica za suho krmo pri c. kr. uradu za ljudsko prehrano, podružnica za Kranjsko v Ljubljani. Opozarjamo na to naša županstva, posestnike travnikov, ki so oddali svoje travnike v najem, ali ki so prodali samo košnjo in kupce takih košenj oziroma najemnike travnikov. Brez prevoznega do-voljetija se ne sme kupljeno seno prepeljati, ker t)i se sicer lahko zaseglo in odvzelo.
Sprejem goveje živine na pašnik C. kr. kmetijske družbe kranjske na Ivju
v radeškem sodnem okraju na Dolenjskem. Kmetijska družba je kupila moderno urejen pašnik na Ivju, ki leži 500 do 600 metrov visoko nad moijem v dobri legi, z dobro vodo, z ugodnim podnebjem, ter je zato tudi prikladen za živino, ki prihaja naravnost iz hlevov. Paša je obila, enaka kakor na kakem bujno rastočem travniku, zato more živina jesti, kolikor hoče. Izključna reja na paši noč in dan je izrednega pometia za zdravje in lazvoj živine. Ob deževnem in itirzlem vremenu ima Živina prost vhod v hleve, kjer se ji poklada, če jo potrebno, dobro seno. Najboljši uspehi se dosežejo pri živini, ki še rase in ki je pol, do eno in pol leta stara. Družba sprejme na pašnik Še kakih 50 glav zdrave goveje živine v popolno oskrbo do konca letošnje pašne dobe, to je nekako do konca meseca oktobra. Pristojbina za pašo znaša 1 krono za vsak kilogi'am žive teže, ki jo živina na paši (iridobi, oziroma najmanj 50 vinarjev na dan, če se živina iz kateregakoli vzroka dovolj ne zredi, če je naprimer že prestara, se sploh noče rediti ali |)asti itd. Živina se na pašniku redno tehta in če kako živinče dovolj ne uspeva, se to sporoči lastniku, da jo eventuelno s pašnika vzame. Oni kranjski živinorejci, ki hočejo dali svojo govejo živino na ta pašnik, naj jo kar preprosto pripeljejo na Ivje, kjer naj jo izroče upravniku Mihi CcrČku, ki da vsa druga pojasnila. Dohod na pašnik Ivje je iz Radeč čez Njivice in Močilno, ali Čez Biunek in Rudno vas ali iz St. -Tanža čez Leskovec.
DomaČe in tuje novice«
Sv. maša za svetovni mir. Sv. oče
Benedikt XV. Je izdal motu proprio z dne 9. maja 1918, naj vsi duhovniki, svetni in redovni, na praznik sv. Petra in Pavla (29.Juii. 1918) darujejo sv. mašo za ljudstvo z namenom, da hI svetu kmalu došel blagoslovljeni mir. V kajiiteljski cerkvi v Novem mestu se vrši slovesnost ob pol 10, uri s pridigo in sv. maso.
Q Odilkovatlje. ('esar je podelil zdravniku gosp. dr. 1'etru Di-franceschi v Gol ici vitežki kliž Franc Jožefovcga reda z vojno dekoracijo in z meči kot priznanje za izvrstno in požrtvovalno delovanje v sanitetni službi ter za hrabro obnašanje pred sovražnikom.
Umrl je na Mirni mladenič mirnega značaja Janez Papež v najlepši mladostni dobi. Pogreb jc bit 10. junija prav lep. Naj počiva v miru blagi mladenič!
Promoviran za doktorja bogoslovja je bil na Dunaju danes v Četrtek 27. t. m. ob tričetrt na 11. uro preČ. gospod Tomaž lilinar, bivši kapiteljski vikar v Novem mestu. Oastitamo tz vsega srca občepri-Ijubljenemu go.spodu doktorju na mnoga srečna leta v božjem blagoslovu!
Velikodušen dar. Mil. gospod prošt dr. Seb. Egbert je daroval za ubožno kuhinjo v Novem mestu 200 K. Cast in hvala!
Sprejemni Izpiti za prvi letnik zasebnega Ženskega učiteljišča iiršulink v èkofji Loki se vrše 2. in 3. Julija. Oglasiti se je pri samostanskem predstojništvu.
Dva pogreba. V četrtek 20. junija smo pokopali ob izvenredni veliki udeležbi pogrebcev iz vseh stanov občespoštovanega gosp. Dimitrija Stet'anovića. Rajni je prvi civilni NovomeŠčan, ki počiva na novem pokopališču, kjer so dosedaj pokopavali izključno le vojaške mrliče. Sprevod je vodil pravoslavjii duhoven in vojni kurat. Pretresljivo je uplival na navzoče jedernat nagrobni govor g. voj. kuřata. S posebnim zanimanjem smo sledili slovanskim molitvam in obredom. — V soboto 22. junija pa smo izročili materi zemlji nežno truplo 12 letne Daříce, hčerke g. Davorina Budna, kontrolorja Mestne hranilnice v Rudolfoveni. Pogreb je bil pi'av angeljski. Zraven drugih udeležencev je korakalo pred krsto veliko število belooblečenili deklic s svežimi cvetlicami in z lepimi Šopki, ter dekliška Šola z učiteljstvom, ki so spreTuili svojo dobro součenko k prerani gomili, katero so pokrili s cvetjem.
Za mestne reveže so o priliki razdelitve begunske podpore darovali: Gabrijel Martin 10 kron; UdovČ Apolonija 4 K; Furlan Anton 2 K; Košuta Marija 4 K; Clai'icini Adelina 10 K; Galateo Emilija 10 K. —V gostilni pri „Dolenjski železnici" se je nabralo dne 15. junija t. 1. za mestne reveže 21 kron.
Kranjsko deželno društvo c, kr. avsir. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine. Diuštvu dohajajo vsak dan piošnje, ki se morajo že vnaprej odkloniti, ker niso dani pogoji, katere zahtevajo društvena pravila. Da se prihrani društvu nepotrebno delo, prosilcem pa stroški in i'azočaranje, se v naslednjetn navedejo za prošnje važne točke društvenih pravil: § 2.) Namen deželnemu društvu je: 1.) da pomaga avstrijsko di'žavljanstvo uživajočim vdovam na bojišču padljh ali v vojski ali za njeidmi posledicami umrlih deželanov doseči pi'iliko za pridobivanje ali da jih, če to nI mogoče, podpira kako drugače; 2.) da avstrijsko državljanstvo iiživajočim, podpoi'e potrebnim sii'otam v vojski padlih ali Uîiirlih deželanov, pa tudi drugim, varstva potrebnim otrokom in mladoletnim zagotavlja živež in oskrbo ter vzgojo in pouk in sploh skrbi za njihovo telesno in versko nravno vspevaiqe; pri tem nioia vedno v prvi vrsti gledati na vojaške sirote; 3.) da pomaga onim diugim, avstrijsko držav^anstvo uživajočim svojcem padlih ali umrlih deželanov, ki so jih le-ti bili vzdrževali ali vsaj vedno podpirali.
Strupene kače. Na Rupičvrbu so pri spravljanju in sušenju krme pretekli teden ubili sedem gadov inje bila LenČkaCIazvoda od enega v levo nogo pičena ter se nahaja v zdravniški oslu'bi. Ker se letošnje leto, kakor se sliši in govori, jako mnogo gadov nahaja, bilo bi dobro in proti človeški varnosti nujno potrebno, da bi se zopot uvedle nagrade za dokončevanje strupenih kaČ.
Dopisi.
iz Gradca. Velecenjeui g. urednik! — Ker ste nam toliko dobrega storili, iniam Vas Se vedno v hvaležnesu spominu. Hočem Vam danes poročati naslednje: Srečno se je smelo šteti Vaše novomeško okrajno glavarstvo, oziroma okraj, ko ni bilo Čuti do zadnjega časa, da bi imeli v Vašem okrožju kakega vojnega slepca, dočim ima naš krški okiaj že tri. Ali danes pa se
tudi novomeško okrožje ne more [lonašati s to srečo, da je namreč brez vojnega slepega. Kajti pred nekaj dnevi je prišel in Dunaja neki Saje .Tožei, iloma iz Dol. Kartelevega, občina Miiiiapeč. Mož je prlđel iz Dunaja ves raztJ'gaii tej' ves ol'Upan, misleč da je oii najbolj nesrečen. Seveda ga takoj vpi'ašajo Častita s. ]í!ara, odkod je doma in kdo da je? Seveda on od same Žalosti ne niore veliko govoriti, če prav smo ga tolažili ter mu ])ripove-dovali, da so drugi se bolj nesrečni. l'a so zato vse eno veseli. In on bo še lahko bolj vesel, ker še saj nekoliko vidi, kai je tudi res.
Takoj prvi dan njegovega prilioda so ga častila sestra povabili v svojo šolsko sobo tei' ga jeti izpraševati, ali itiia kaj denarja ali drugih potrebnih stvari? Mož je odgovarjal, da nima ničesar. Nato ga čast. sesti'a obilaj'ujejo z vsemi potrebnimi stvarmi, s komur je bil mož zelo potolažeti ter se je svoje usode že precej privadil. Ob tej priliki se mu je tudi razložilo, s Čigavim denai'jeni se nakupijo ti darovi, Povedali smo mti tudi, kako dobri da so za nas Novomeščani In Dolenjci sploh. Mož je bil zelo ginjon.
Naznanjam Vam tudi, da nam gre z učenjem po malem vedno naprej. Nekateri že lepo igi'ajo na citre slovenske narodne pestili. Lepo je Čuti v nemškem zavodu slovenske pesmi, kakor na primer „Hej Slovani", „Slovenec sem" ali pa „Po jezeru" itd. Tako gre naše življenje naprej na tem temnem svetu.
Omeniti bi Vam imel še dosti, pa moram kaj pustiti za drugikrat. Zatorej sprejmite najsrčnejše pozdrave od Vam vdanega Franc Medle-ta, Odilien-Blinden-anstalt, Leonliardstrasse, Graz.
Razvedrilo.
v vojaški Šoli. linoletni prostovoljec; „Po naturnili postavah bi morala krogla vedno naravnost leteti..." — Korporal: „Kaj, pri vojakih ni inkakili tiatuniih postav, ampak so le vojaške postave — zapomnite si to enkrat za vselej!"
Dober zdravnik. A; „Kako ti je všeč naš novi zdravnik?" — B: „Prav dober doktor je... mi je prepovedal vodo piti!"
Vljuden zatoženec. Sodnik; „Vaša nedolžnost je dokazana, ste oproščeni!" — Zatoženec: „Pi'av žal mi je, gospodje, da ste se morali zastonj truditi!"
Priporočilo. „Našo prodajalnico so že ti'iki'at tatje okradli, kar gotovo spričuje, da i)rođajanio le dobro blago."
Med škrjančki. Ani: „Kadar je sila, pravijo, da vrag muhe jé, — kaj pa taki'at, ko ni sile?" — Vali: „Šurke!"
Modrijan. Pepček: „Ate, kaj pa je to: modrijan?" — Oče: „Je človek, ki vedno misli iu misli — in ko je na koncu, pa spet od kiaja začne."
Zanimivo. Na nekem ameriškem parníku so si potovalci za kratek čas pravili razne piipovedke o roparjih, ki so bile ena bolj neverjetna ko druga. Ko je ravno eden svojo povest končal, pripomni drugi: „To se ni nié, Ko sem bil lansko leto v Meliiki, je bila tolika lakota, da so bili ljudje tako siinjsali, da sta morala po dva vštric iti, da je bilo kaj sence videti." — „To še ni tako luido," meni zopet drugi. „Pi-ed nedavnim sem v Kaliforniji spoznal moža, ki je znal silno natančno petelina posnemati. Neko noč pridemo iz gostilne domov ravno o polnoči. Tu se mož tistavi in zai»oje „kikiriki" in sicer tako nai'avno, da se je na nebu naenkrat prikazalo soltice in vpra.šalo: „Saperlot — ali je res Že štii-i ui'aV!"
V dvomu. Stric: „No, Jožek, kako si kaj zadovoljen z gospodično učiteljico?" — Jožek: „Bo že; le veijeti ji človek ne sme vsega. Včeraj je rekla, da je štiri in pet devet., — danes pa trdi, da je tri in pa šest — devet!"
Slabo — pa vendar dobro. A: „Ali znate netiiški?" — li: „Znam, pa le za silo. Će se s kom snidetii, ki ravno tako slabo govori, kakor jaz, — se ž njim prav dobro zastoplm!"
Rešitev uganke v zadt^ji številki,
Prijazna vasica z vljudnimi prebivalci „Repnje" na Gorenjsketii.
L hr. presojeualnicii cen v Hudolfouetn
je po naročilu c. kr. osrednje iiosrcdovahdce cen na Diinujn z dne 24. maju 1918, St. .'3850, v svoji seji, dne '>. jnnija 19ÍH lostaviln sle-deÈe vodilne cene za sodavico ii jiokalice: Za HIFONPj: 1.) )'ri prodaji od proizv.ijalca v celili zubojih gostilničiiijem in kavaniarjcm za pollitersko.steklciiico .... 2(> h 2.) v nadi-obni jModaji od proizvajalca neposredno porabniku za. pol-
litersko stcklenico...... ;îO li
B.) v nadrobni protlaji od gostilničarja porabniku v gostilni ali pjt čez lilteo za pollitersko steklenico . 40 h 4.) v inidi-obni prodaji od kavar-narja porabnikn v kavanu ali pa čez ulico za poilitersko stekicuico . . 50 li Zli POKALICK: 1.) Pri )rodaji od proizvajalca v celili zabojih gostilničarjem in kavarnarjeni za poilitersko
steklenico.........
2.) v nadrobni prodaji od proizvajalca neposredno porabniku za četrt-
litcrsko steklcuieo......
v nadrobni prodaji od g'osiiliii-Ěarja porabnik« v gostilni idi ])a Čez tdico za čctrllitcrsko steklenico . . 4.) v nadrobni prodaji od kavar-narja porabniku v kavarni ali pa čez iiiico za četrtlitcrsko atcklcnico . .
V zavarovanje elekleiiice se dovoljuje zahtevati položitev zastavnega zneska in sicer za vsako siibiisko steklenico po 7 kron in za vsako pokalično steklenico 1 krono r>0 li.
Listnica uredništva:
J. K. v li. Oprostite! Sicer zanimivo, a za nag list ni primerno. — A. Z. vojna poŠta 439. Kaj tacega zares ni za javnost. — X. Urez po( pisa jioslanega ne pride nič v list. — U. Ht. 1'eter (Notr.) Mekaj dobre^-a, Se ve6 slabega, tedaj ne olijaviino, — A. St, Htr. v. Takšnih mirovnili nasvetov imamo veliko; kedo jili pa upoĚteva? — A. K. v I). Lepe želje, toda izvršitev bo oblast prepovedala. — J. P. Uvida! Ampak pesmica ni za tisk! ~ J. N. v 1). Lepo, dii se trudite in piSete. Napake radi popravimo, vsebine pa ne objavimo radi. lîi itak ne imelo uspeha. — J. C. e, pr. des. Ne zamerite, ne bomo sprejeli v list.
Kupujejo se:
suhe borovnice, črešnje = in ietošnje golie. =
Ponudbe z navedbo množine in cene na tvrdko
Josipa Val - Ljubljana.
:îo l
;s('> h
50 h
50 h
■ Lehorna -
1BERGIHÍ1NN
v Rudolfovem
|{upu]B po nalvišji ceni:
kimely janež, lipovo
- cvetje, bezgovo -
- cvetje, kamilice, -
- žavbeij, ajbiâ, -
- tavžentpože in -druga z dr a v i I n a
- zelišča sveža ali -
- - suha - «
Zahvala.
Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno Darico k večnemu počitku, in ki ste ji darovali krasno cvetje, se iskreno zahvaljuje BUDNOVA.
ZAHVALA.
/ia mnoge dokaze tolažilnega soťSutja povodom bolezni in preiano snuti našega iskrenoljubljenega soproga in oSeta, sti'ica in svaka, gospoda
Dimitrija Stefane vica
kakor še posebno za nadvse obilo in častno spremstvo na zadnjem potu pokojHikovem k večnemu počitku, izrekamo vsetii-vsem najprisrč-
Žalujoii ostali.
Rudolfovo, 24. junija 1918.
TuSiiim artiom naznanjamo vsiïm .soi'ođtiikoiu, piijaÍBljetn iti znanceoi pi'ežalostiio voiil. da ju liai iskrenoîjuUjeiii siti, brat, stric iti svak, gospoj
Ludvik Derganc
korporal, imelclj veUkega nemSkega križa, bronaste hrabrosine svetinje in Karlovega Čettiega križca
padel lia juíncm LojiSču dne 15. junija ob 6. uri zjutraj, zadet od sovražne granale, alarosti. Pokopati jo bil z vojaák mi Caalmi v bližini svojo baterije pri Asiiigi. Sv, mašť se Ijodo brale v vei cerkvah.
Nepozabni pokojni bodi priporoĚen v blag spomin in molitev.
v 23. letu
Semič, dno 21:, jutiija 1918.
Loterijske številke. Gradec, junija 65 76 49 4(i 6il
SoisliB in druge linjižnice
lahko pošljejo knjige v vezavo v pol platno, ker Jim lahko hitro postrežemo. Tudi molitveniki se sprejemajo v priprosto prevezavo.
Knjigoveznica J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Katera begunka
bi hotela iti na Dunaj v dobro službo k mćghni družini, naj se oglasi pri uprav-ništvu Dolenjskih Novic,
Žalujoča rodbina: Šteran Itcr^anc.
Pri pomanjkanju moke
je najboijli pripomoček „Mehlata"-moka; je k vsem pekarijara, moinalim jedilom, kruhu, juham itd., m pridodati, ker potem lepo izgledajo, narastejo, hcati-IjivOBt, zasitnost. izdalno.'!l pridobe. ZdravniSko pHpo-roĚeno proti razi. boleznim. Vsebuje 10",,, sladkobnih, 10",mafltiitli stiovi. Dobi se najmanj 1 karton s 25 zavit, za K 76; pri 5 kartonih Se 10'V„ popusta. (Mala prodaja zavitku je 3-60 K.) A. Postržln, (iruz, Steyrorg. (iO/11, Za Gvent. vpraSanja ae prosi znamko.
Barva za obleke.
OBLEKA pobarvana izgleda in nadomesti novo Mamo tedaj, do se resnično !e z najboljSo, stanovitno la barvo pobarva. Vsak ai lahko řam doma brez truda in atroĚkov pobarva obleko ali kaj drugega, naj si bo iz kakorS nega koli blaga. Najmanj se poSlje že 10 iavit. poŠt. navodilom za K. lO SO. Trgovci 100 zaviL K iO, 1000 zavit. K 35 za v.nakih 100 zavitkov. A. PoslrŽin, Coiiimiesioii íMehlata>, Graz, Stevrerg. (i0;il.
Sveče in sukanec
dobavljam Ic proti predplačilu (vsaj '/j, ostalo povz.) paralinske in voSčono, kos po K l'iKJ do K 2'80, najmanj 100 kosov v zabojčku we poAljft. Sukanec laneni na drvenih Spuljah, znamka .S!lberstern> in «Ko]o> 1000 Jards dzt. K 400, iiOO Jards dzt. K 200, 225 m K 120,150m KOO. a. Postriin, Commission .Mehlata», Graz,síeyrerg.60.'lí. Za event. vpraSanjase prosi nnamko.
BRATJE SCHÔN
Dunaj I., Fischerstiege Nr. 8 priporoča svojo bogato zalogo
: golanterijshega : Zeli se kupiti niirnbershega blaga
In drobnarije na debelo trgogcem
v inestii ali prav blizu mesta litio z vrtom, oziroma s iiosestvoiiK — <'eiui približno r>0.(MK) kron. Pifsmeuo poinulbe iia iuinIov: „Kupec," nil uredništvo l>ol. Novif.
Zastopnik: Josip KLEINDIENST, Rudolfovo.
-i- Kupi se "
POSESTVO
s približno 50 do 60 oralov povránine (gozd, dobri travniki In njive) ter s primernim poslopjem (stanovanje z 12 do 14 sobami). Posestvo v bližini farne cerkve ima prednost. — Ponudbe sprejme ravnateljstvo graščine Kril pošta Kamnik.
I. iSTER v Celju
kupuje vsake vrste les in sicer: žagan, mehak in trdi les, stavbeni les, les za jame, kostanjev
in hrastov les. TozadEune ponudbe naj se paSiljajo na njega.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si