PoStnina plačana T goto rini Leto Naročnina za Jugoslavijo celoletno 180 din, za •/. leta N din, za ll* leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača ln toži se v Ljubljani TRGOVSKI UST Številka Časopis za trgovino. industriio Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri post. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 25-63. Izhaia ■rede ln petek Liubliana, petek 14. ianuaria 1938 Cena Številki din VSO Pozabi/eni Piemont Le malo naših ljudi je prišlo Pred vojno v Beograd. Kolikor jih 1<> pa prišlo, skoraj vse je pridobil Beograd s svojo nacionalno in demokratično miselnostjo. Takrat je o,l Beograd v resnici pravo žarišče nacionalne misli, ker je bil iz leta v leto vedno bolj mesto, v katero so bile uprte oči vsega slo-vauskega juga. Beograd je bil takrat v resnici naš pravi Piemont. • •d takrat do danes se je mnogo izpremenilo. Na zunaj se je Beograd silno razvil in kjer so stale nekdaj borne koče, so danes ponosne palače. Tudi ulice so se 7. epsale in kmalu bodo izginili U a os*anki nekdanjega Beograda. A tudi v Beogradu je mnogo starih ljudi, ki jim je žal po starem Beogradu in ki bi dali vse njegove današnje sijajne palače za duh starega Beograda, če bi mogel tisti močni in požrtvovalni d uh oživeti, v kako vse drugačnem sijaju bi blestela naša prestolnica. Toda tega duha ni več in to najbolj občutijo naši ljudje, ki pridejo v Beograd med politične ljudi. Menda je edino, kar je ostalo od starega Beograda to, da se v Beogradu še vedno mnogo politizira in da je politično življenje vsaj med meščanstvom še vedno močno. A kakšna razlika med tem političnim svetom danes in nekdaj, "časih sama impulzivnost, ki je hdačneža spremenila čez noč v aktivnega nacionalnega delavca, danes pa izkušenost, ki aktivne nacionalne delavce spreminja v poslovne ljudi. Včasih sam podnet k še večji in nesebični aktivnosti, danes služi vsa ta aktivnost tudi sebičnim ciljem. Beograd je pozabil, da je bil nekoč Piemont. Včasih je dajal Beograd ljudem novega ognja, danes jim ga ubija, včasih je dvigal Beograd naše ljudi, danes jim jemlje polet. Včasih |e iz enega beograjskega Piemon-a nastajala cela vrsta novih Pie-niontov po vsem slovanskem jugu, danes ugasnejo še oni redki pokusi, da bi se kje začel novi Piemont, ker nima Beograd za to več smisla. če bi bil Beograd navadno podeželsko mesto, kakor jih je na kupe, bi na vse zadnje ne bilo hudo, če bi pozabil na svoje poslanstvo. Bila bi to nesreča, ki bi zadela le njega samega. Toda Beograd je danes prestolnica vse države in zato je za vso državo važno, kakšen je duh, ki vlada v tej prestolnici. Zakaj iz prestolnice prihajajo direktive za delo, iz pre-8e daje smer in vsebina vsa drL^i-voSr11 j° n., zainteresirana na ’ .. awJ!vrogodbenega razmerja med njim in gospodarjem posla tudi zastare v treh letih? Ne, ne; v ntz. je prav gotovo precej pomot, kakor v vsakem zakonu, ampak tu pomota ni v ntz. Pililične vesti Pomorska številka »Industrijskega pregleda« Izšla je decembrska številka »Industrijskega pregleda«, ki je v celoti posvečena našemu pomorstvu ter napredku naših paroplov-nih družb. Številka prinaša celo vrsto odličnih člankov o našem pomorstvu iz vrst naših prvih gospodarskih ljudi, ki se zanimajo za pomorstvo. Med avtorji je tudi več ministrov, kakor sedanji prometni minister dr. Spaho. trg. minister dr. Vrbanič in bivši minister Svetislav Milosavljevič. Številka je I>ogato ilustrirana, da imajo članki še večjo vrednost. Podrobno je zlasti opisan razvoj naše ladjedelnice v Splitu, ki je sicer last tujega kapitala, ki pa je za razvoj našega pomorstva velike važnosti. Generalni direktor ladjedelnice Jacques Roux je tudi objavil o važnosti ladjedelnice v Jugoslaviji poseben članek. Poleg tega pa objavlja decembrska številka Industrijskega pregleda še zelo aktualen članek nujni uvedbi motornih vlakov ter bogat pregled o gospodarskih dogodkih iz drugih držav. »Industrij ski pregled« toplo priporočamo. Posvetovanja zastopnikov držav rimskega bloka so trajala v Buda-pešti od 10. do 12. januarja. Na koncu posvetovanj ni bil izdan običajni komunike, temveč je bila prečitana novinarjem deklaracija, da se na ta način še bolj poudari uspešnost pogajanj in solidarnost vseh treh držav. Svečana izjava naglaša zlasti naslednja vprašanja: Z zadoščenjem ugotavljajo zastopniki vseh treh držav svojo skupno voljo, da se sodelovanje vseh treh držav na gospodarskem in političnem polju še poglobi. Zastopniki Avstrije in Madžarske so tudi izrekli svoje simpatije za tesno sodelovanje Italije in Nemčije, pri čemer naj bo to sodelovanje v skladnosti z avstrijsko-nemškim sporazumom. Obe državi tudi odklanjate komunizem in pozdravljate protikomunistični blok. (toda k temu bloku ne bosta pristopile). Avstrija in Madžarska bosta formalno priznale režim gen. Franca, obe uvidevata upravičenost izstopa Italije iz Zveze narodov (vendar iz Zveze narodov ne bosta izstopile). Vse tri države so za popolno oborožitev Madžarske. Ureditev madžarsko-romunskih odnošajev bi znatno pripomogla k ureditvi miru v Podonavju. Vse tri države smatrajo poglobitev medsebojnih trgovinskih odnošajev za zelo potrebno. Končno izjavljajo zastopniki vseh treh držav, da so pripravljeni sodelovati z vsemi drugimi državami, katerih politično delovanje temelji na realnih ciljih miru ter gospodarske obnove, kakor tudi na boljšem razumevanju med narodi. Ministrski predsednik Goga je izjavil, da bodo vsi Židje, ki nimajo pravice, da bi postali romunski državljani, iz Romunije izgnani. Teh Židov je okoli pol milijona. (Po drugih vesteh pa jih je le 300 tisoč. Op. ur.) Iz izjave kralja Karola pa sledi, da se priznava pravica do romunskega državljanstva samo Židom, ki so se naselili v Romuniji že pred vojno. Poluradni sovjetski list »Journal de Moscou« razpravlja o novi romunski vladi ter pravi, da bi mogla sovjetska vlada znova sprožiti vprašanje Besarabije, če bi se Romunija pridružila protikomunističnemu bloku. Tatareseu je predlagal, da se zopet obe krili stare liberalne stranke združita. Georg Bratianu je ta predlog sprejel. Hitler je sprejel zastopnike tujih držav, ki so mu čestitali k novemu letu. V imenu vsega diplomatskega koia je govoril nuncij Orsenigo, ki je v svojem govoru zlasti izrekel željo, da bi bil ohranjen človeštvu mir. V istem smislu se je zahvalil za čestitke tudi Hitler. Zaradi padca franka je nastala *^r^a. frai}coske vlade in nekateri listi že računajo z njenim padcem. Glavni vzrok vse krize je v nasprotju med delavci in podjetniki. Vodja poljske nacionalne fronte polkovnik Koc je odstopil ter je bil na njegovo mesto imenovan general Kvarčinski. Odstop se utemeljuje iz bolezenskih vzrokov, odločili pa so politični razlogi, ker je odklanjal polkovnik Koc vsaka pogajanja z bivšo kmetsko stranko in je bil pripravljen samo na kompromis z desničarskimi strankami. Japonske čete so zavzele Cing-tav, iz katerega so se kitajske čete umaknile že pred 14 dnevi. Mesto je do tal porušeno. Zato pa dosegajo na drugih frontah kitajske čete prav znatne uspehj. Nemški veleposlanik v Tokiu je imel ponovno razgovore z japonskim zunanjim ministrom Hiroto zaradi nemškega posredovanja med Kitajsko in Japonsko. Nemški veleposlanik je nujno svetoval, da Japonska omili svoje mirovne pogoje, ker bo sicer Kitajska popolnoma pognana v naimčje Sovjetske Rusije. Japonski vojaki so zasedli hotel v angleški naselbini v šangaju, vrgli s hotela angleško zastavo in jo zamenjali z japonsko, nato pa so hotel oplenili. Hotel je last nekega Kitajca iz Hongkonga, ki je torej angleški državljan. V vojnem pristanišču Tunisa, v Bizerti je prišlo do krvavih demonstracij. Voditelja domačih delavcev je hotela policija zaradi komunistične agitacije izgnati. Delavci pa so se zanj zavzeli, nakar je prišlo do hudih demonstracij. Policija je morala poklicati na pomoč vojaštvo, ki je streljalo v množico. Pet delavcev je bilo ubitih, 28 pa ranjenih. Angleško brotlovje se koncentrira od Gibraltarja do Korzike, kjer bo imelo prihodnji mesea svoje velike manevre. Sela osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trgovskih z V sredo ob 10. dopoldne je bila v Trg. domu v Ljubljani seja Osrednjega odseka pri Zvezi trgovskih združenj. Seja je bila dobro obiskana in so bili zastopani skoraj vsi lesni odseki združenj. Sejo je vodil predsednik Franjo Škrbec, ki je tudi podal predsedniško poročilo. Iz njegovega poročila navajamo: Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je sporočil, da je mini-ster za trgovino in industrijo dr. Vrbanič podpisal pravilnik o strokovnem odboru za lesne proizvode in je s tem pravilnikom priznana Zvezi trg. združenj pravira, da določi svojega zastopnika v ta strokovni odbor. V zvezi s tem je potrebno, da Pošlje Osrednji odsek ministrstvu takoj prepis zvezinih pravil, zapisnik seje, na kateri so bili izvoljeni zastopniki Zveze oz. Osrednjega odseka ter svoje predloge glede osebe zastopnika in njegova namestnika. Soglasno se s ene, da se izvoli za zastopnika veze v strokovnem odboru predsednik Franjo Škrbec, za njego-yega namestnika Franc Lahovnik 17 Prevalj. Kot tajnik pa je elan odbora tudi zvezin in Osrednjega lesnega odseka tajnik Gornik. • Zvezo industrijcev bo zastopal v strokovnem odboru g. Ileinrihar. Predsednik Škrbec je nato podrobno poročal o zadnji seji stro- kovnega odbora v Beogradu. Zlasti je podčrtal, da so bile vse zahteve lesnih gospodarskih ljudi upoštevane. (O tej seji je »Trgovski list« že podrobno poročal.) Nato so se razpravljala razna lesuo-strokovna vprašanja. Tako zahteva romunskih eksporterjev glede uvedbe standardnih dimenzij za rezan les. Sprejet je bil predlog, da se pri polnih moralih te reducirajo za 2, pri nepolnih pa za 1 mm. Zahteva pa še, da se tu uvede enotnost in da se po tem ravnajo tudi v Avstriji in Grčiji. G. Heinrihar je poročal, da se lesni kontingenti za mehak les niso v celoti izkoristili. Popolnoma nedopustno so se potem ti kontingenti izkoristili za trd les ter so bili s tem izvozniki mehkega lesa prav zelo oškodovani. Šlo je tu za 50.000 ton lesa. Soglasno je bil sprejet predlog g. Heinriharja, da Zveza proti temu nastopi in da se kaj podobnega ne zgodi več. Obširneje se je govorilo tudi o lesni kupčiji z Nemčijo. V tem oziru se je splošno naglašala želja, da se lesni zaključki potrde vsaj v enem mesecu in da nemški uvozniki vsaj v tem roku sporeče, če so dobili za sklenjen les izvozna devizna dovoljenja ali ne. Lesni izvozniki imajo preveliko škodo, če bi morali čakati še dalj ko mesec dni na to obvestilo, zlasti če bi šele potem zvedeli, da ni iz kupčije nič. Sploh se naj uvede, da bo blago plačano najkasneje v enem mesecu po dobavi. Inž. Župančič je obširno poročal o nameri, da se povišajo železniške tarife. Te so itak že mnogo previsoke in zato so proti povišanju solidarno nastopile vse gospodarske organizacije. Najbolj nesprejemljivo pa je to, da se hoče porabiti povišek prevoznih lesnih tarif za kritje drugih državnih izdatkov. To bi pomenilo, da dobi lesna trgovina še nov davek, namesto da bi se sedanji znižali. Proti tej nameri morajo solidarno nastopiti vsi lesni interesenti. Vsako zvišanje prevoznih stroškov za les je treba odkloniti z vso odločnostjo. (Soglasno in z odobravanjem sprejeto.) Govorilo se je tudi o prevozni tarifi za Sušak in Split. Ta se mora urediti tako, da se prepreči čedalje večji naval blaga na Reko. Zato je treba tudi urediti vse pristaniške naprave, da bodo ustrezale lesnemu izvozu. Drugače naša pristanišča nikdar ne bodo mogla konkurirati Reki in Trstu. Kmčno so se razpravljala še nekatera druga važna vprašanja, pa tudi nekatera vprašanja bolj internega značaja. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik Škrbec zaključil sejo. Aktualna kniiga za davčne napovedi Vladimir Murko: Davčne oprostitve in olajšave. (Str. 309, založba J. Blasnika naši. Ljubljana 1937, cena vez. knjige 70 din.) Ker se bliža čas za vlaganje davčnih napovedi za pridobnino in družbeni davek, opozarjamo na to knjigo ljubljanskega priv. docenta finančne vede, ki obravnava vprašanje davčnih oprostitev in olajšav s teoretičnega kakor tudi s praktičnega stališča. V prvem delu knjige, ki je bolj teoretičnega značaja, razpravlja pisec predvsem o tem, aJ so davčne ugodnosti (oprostit-k® in olajšave), kako se delijo, ^ ako so se zgodovinski razvile in •akaj daje država te davčne ugod-f^sti, ki predstavljajo za državo m tudi za ostala javna telesa precejšnje^ vendar težko vidne žrtve, za pogodovanca pa precejšnjo korist. Pisec navaja, da skoro ni mogoče zamisliti nobenega področja državne gospodarske, socialne in druge politike, ki se ne in izvajala tudi s pomočjo davčnih oprostitev in olajšav v najrazličnejši obliki. Pri tem ugotavlja, da je trgovina najmanj izmed vseh poklicev favorizirana po avčnih predpisih, vsaj pri ne-P^-ednih davkih/ l pomenu za finančno gospodarstvo, načelo določenosti davkov ki tudi ponekod trpi zaradi davčnih ugodnosti. Precej obširno je obdelano poglavje, ki razpravlja 0 vrstah davčnih oprostitev j„ °lajšav pri neposrednih davkih. Tu se govori zlasti o pridobitve-nih izdatkih in njihovi odbitnosti, ° odpisih, dopustnosti prenosa iz-8|l>, o rezervah, o pavšalnem oblačenju in pa o ozirih na rodbin-®ko stanje davčnega zavezanca. Sledijo poglavja o poklicnih davčnih ugodnostih, zlasti o uradniških, o davčnih oprostitvah vladarjevih, eksteritorijalnosti, dvojnem obdačenju in sredstvih, ki ga nai preprečijo (v razmerju z inozemstvom), davčne oprostitve pri imovinskih davkih, zlasti dednem davku, o zavarovanju in skrbi za bodočnost, torej o tem, kako se podpira ustvarjanje narodnega kapitala. Davčne oprostitve in olajšave javnih institucij, zlasti pa javnih podjetij, spadajo med najvažnejša vprašanja gospodarske politike, ker je od njih deloma odvisna medsebojna konkurenca javnih in zasebnili podjetij. Obširno se obravnavajo davčne ugodnosti, utemeljene v industrijski politiki, zlasti torej podpiranje investicij, ustanavljanje novih produkcijskih panog in s tem v zvezi diferenciacija davčnih mer, ki ima tudi lahko namen podpirati določeno gospodarsko stroko ali podjetje z nižjo davčno mero. V tem poglavju so zlasti zanimiva izvajanja o številnih davčnih ugodnostih, ki jih uživajo pri nas razna predvsem inozemska podjetja, ki izkazujejo ogromne dobičke in bi torej mogla in morala po vseh davčnih načelih plačevati primerne davke, ker izkazujejo visoko davčno sposobnost. Takih podjetij navaja pisec skoro celo stran. Tudi vprašanju zasebnega in javnega kredita posveča pisec precejšnjo pozornost, ker je tudi to vprašanje izredne važnosti zlasti za mlade razvijajoče se države. Poglavje o naknadnih oprostitvah in olajšavah govori zlasti o odpisih davka in o zastaranju; sledijo še posredni davki, zlasti trošarine in pristojbine. V predzadnjem poglavju se govori o številnih namenih državne politike, ki 3e zasledujejo z davčnimi ugod-»ostmi, o katerih je pogosto težko al* so utemeljene ali ne. oneno je zato odločilna volja tzave. V zaključku ugotavlja pisec, da pomenijo davčne ugod-li osti kršitev načela splošudsti davka. Končno je njihova upravičenost odvisna od njihove splošne koristnosti, nadalje pa od tega, ali in v koliko se bodo smatrali za dopustne in koristne posegi države v gospodarstvo, ki naj dvignejo splošno blaginjo. Drugi praktični del našteva davčne oprostitve in olaj šave v Jugoslaviji in navaja psi tem vse predpise, veljavne za vsak posamezni neposredni davek. Poleg zakonov in pravilnikov so Ju navedene tudi številne sodbe in razpisi. Pri vsakem davku se obravnavajo trajne oprostitve in olajšave, začasne oprostitve in olajšave, prestanek davčne obveznosti in odpis davka, postavke, ki sc smejo odbiti od davčne osnove, končno vzorci prošenj za dosego davčnih oprostitev in olajšav. Sledijo skupni predpisi za neposredne davke, zlasti predpisi o odlogu plačila davka (incl. vzorec prošnje), ugovori in pritožbe v (davčnem) izvršilnem postopanju, opustitev prisilne izterjave, odlog izterjave, odpis davka zaradi neizterljivosti, zastaranje davkov, povračilo davka, zamuda roka in kako jo popraviti, končno pravna sredstva zoper odmero davka. Tu se govori o pritožbah, o popravljanju računskih napak, pa tudi o tožbah in pritožbah na upravna sodišča in državni svet. Priloženi so tudi vzorci pritožb. Davčni koledar navaja termine za davčne prijave, dospetek in plačilo davkov. Sledijo še predpisi iz finančnega zakona za leto 1937/38. o neposrednih davkih sploh, ne-le o davčnih oprostitvah in olajšavah, in je torej knjiga posebno sedaj zelo aktualna. Sicer obeta pisec izdajanje dodatkov, če bi se predpisi bistveno izpre-menili. V posebnem dodatku so navedene vse pogodbe in sporazumi, sklenjeni s tujimi državami, v kolikor vsebujejo kakšne predpise o davkih. Ti predpisi so važni za vsakogar, ki ima trgovske stike z inozemstvom. Obširno in stvarno kazalo olajša hitro iskanje posameznih vprašanj. Iz navedenega se vidi, da spada Solidne so one, pri katerih se more zaslužek izračunati v naprej. Pri Knoippovi slad ni kavi je račun enostaven: odlična kakovost, zmerna cena — siguren denar pri vsaki prodaji. knjiga med najzanimivejše knjige naše gospodarske literature, obenem pa nudi tudi praktičnemu trgovcu, industrialcu, obrtniku, hišnemu posestniku, strokovnim (stanovskim) organizacijam zelo bogato gradivo. Knjiga se dobi tudi v knjigarnah in pri piscu Ljubljana, Prešernova 3. Gospodarstvo Bosne in Hercegovine se je znatno zb V torek se je sestal plenum sarajevske zbornice, na katerem je podal predsednik Zbornice dr. Dušan Jevtanovič obširno poročilo o gospodarstvu na območju Zbornice. Iz njegovega poročila je razvidno, da se je gospodarsko stanje Bosne in Hercegovine na vseh poljih znatno zboljšalo. Temu se tudi ni čuditi, ker niti ena pokrajina v državi ni bila deležna tako velikih investicij kakor Bosna in Hercegovina. Kakor nas iskreno veseli ta napredek Bosne in Hercegovine, tako pa moramo tudi pri tej priliki poudariti nujno potrebo, da se tudi Sloveniji naklonijo nekatere investicije, ker je položaj Slovenije vedno slabši in slabši. Predsednik dr. Jevtanovič je v svojem poročilu med drugim omenil: Posebno važno za gospodarstvo pokrajine je bila otvoritev razširjene železarne Zenice, obnova poslovanja Krivaje ter celulozne tovarne v Drvarju. Velike važnosti je tudi otvoritev normalnotirne proge Sarajevo— Doboj, ki bo vezala Sarajevo z enim krakom skozi Tuzlo z Beogradom, z drugim pa skozi Ba nja Luko z Zagrebom. S tem bo ustreženo zahtevi, za katero se je potegovalo Sarajevo več desetletij. Istočasno se je začela izgrajevati tudi luka v Pločah, ki za sto kilometrov približuje ves industrijski bazen Bosne morju. Zboljšanje v gospodarstvu se je nadaljevalo v lahkem tempu vse leto 1937. Posebne uspehe je dosegla lesna industrija, katerih poslovne uspehe pa so nekoliko zmanjšala razna javna bremena ter devizni in tarifni predpisi. Glavna značilnost lesne trgovine v Bosni je, da se je zmanjšal izvoz lesa v Italijo, kar pa je več ko nadomestil izvoz v druge države. Tako se je zmanj-i šal izvoz v Italijo za 70%, zato pa se je povečal izvoz v Anglijo za 21%, v Nemčijo za 15% in v Argentino za 10%. Ves izvoz lesa je znašal približno 880.000 kubičnih metrov, za 240 tisoč kubičnih metrov več kakor leta 1936. Tekstilna Industrija je povečala svojo proizvodnjo za 15 do 20%. Za isti odstotek je povečala tudi prodajo. Kemična Industrija je le malo povečala svojo proizvodnjo, ker steklarne ne uporabljajo več sode, temveč predvsem razbito steklo, iz katerega delajo novo. V znatnem dvigu je bilo rudarstvo, v glavnem zaradi zanimanja tujine za naše rude. Ni pa dosegla znatnejših uspehov trgovina, in sicer zaradi slabše žetve ter manjšega donosa sadja. Zasebno denarništvo ni moglo napredovati ter se mnogi zasebni denarni zavodi nahajajo v tihi likvidaciji. Gostinski obrati tožijo, da je bilo preteklo leto zelo slabo in še slabše kakor 1. 1936. Tajnik zbornice g. Kačukalič je nato poročal o zavarovanju trgovcev ter naglasil, da je prostovoljno zavarovanje trgovcev skoraj neizvedljivo. Nato so se obravnavali še razni drugi predlogi, ki so važni za gospodarstvo Bosne. Med drugimi so zahtevali nekateri zbornični svetniki, da se podaljša železniška proga Sarajevo—Doboj do Mostarja in naprej do pristanišča Ploče ter da dobi Brčko kot glavni izvozni kraj za češolje direktno telefonsko zvezo z Beogradom. Zanimiv je predlog svetnika Mehmedagiča, ki je predlagal, da se sedanje vajeniške šole kot malo koristne opuste, namesto njih pa da se vpelle na lludskih šolah peti razred kot razred za vajence. Finančna poli romunske Romunski finančni minister Evgenij Savu je podal ekspoze o svoji bodoči finančni jrolitiki. Dejal je, da bo njegova glavna skrb, da se ohrani proračunsko ravnovesje. V ta namen bo dal na novo oceniti plačilno sjiosobnost davkoplačevalcev ter se bo zlasti boril proti davčni utaji. Zelo bo tudi pazil, da ne bo imela država nobenih nepotrebnih izdatkov. Narodna valuta se bo zaščitila z uravnove-šenjein proračuna in z aktivnostjo trgovinske bilance. Ta se bo dosegla s strogim nadzorstvom trgovine s tujino ter vpostavitvijo realnih odnošajev med denarjem in cenami na notranjem in na zunanjih trgih. Vesti, da namerava vlada razpisati prisilno notranje posojilo so prav tako neresnične kakor vesti o zaplembi depozitov ter pregledu safov v bankah. Vlada je nasprotna vsem odredbam, ki bi pomenile kršitev zasebne lastnine. Pač pa bo vlada pospeševala investicije v državne papirje. Vlada se bo nadalje trudila, da pride do koristnega sodelovanja s tujimi finančnimi silami, vendar pa mora biti pri tem varovano nacionalno dostojanstvo m narodni interes. Pogodbe, ki so bile sklenjene s tujim kapitalom, bo vlada spoštovala, vendar pa se morajo upoštevati proračunske možnosti. Vlada bo nadaljevala pogajanja s tujimf upniki, da se zboljšajo pogoji za sedanja posojila ter da se urede državne obveznosti v dobro države, a pri tem v soglasju s tujimi upniki. »Službeni list« kr. banske uprave dravske bano-vine z dne 12. januarja objavlja: Volivni imenik upravičencev za volitev senatorjev v območju dravske banovine — Razne razglas« sodišč ter razne druge objaVe. Oenarstvo Francoski frank zopet oslabel Ob koncu leta je francoski frank znova oslabel. Tečaj franka je bil že nekaj mesecev konstantno na 147'10 za en funt, a se je sedaj dvignil na 147'65. 2e preje pa je moral posredovati intervencijski fond, da se je ohranil stari tečaj. Še bolj pa je nazadoval frank v deportu, kar je tudi v zvezi z novim begom kapitala iz Francije. Vzrok oslabitve franka je v težkem položaju državne blagajne, ki se je morala zopet v večji meri zateči k Francoski banki. Glavni vzrok pa je v novi socialni napetosti, ki je nastala, ker vlada nikakor ne more doseči sporazuma med delavci in delodajalci. Seveda pa se je položaj poostril tudi zaradi ostrega nasprotja med levičarji in desničarji. Nekateri angleški listi svetujejo Parizu, da znova devalvira frank ter s tem zada špekulaciji smrten udarec. [hranilnice (23%), zasebni denarni zavodi v državi (5%), upniki v tujini (14'7%, fondi ustanov (7.35%), zasebniki (0'61), obligacijska posojila (21’7%) in drugi upniki (41%). Obrestne mere posojil posameznih mest so zelo različne. Gibljejo se v nekih krajih med 5 do 6%, dosegajo pa ponekod tudi 11 in celo 12%. Brezobrestnih posojil imajo samouprave za 50 milijonov din. Večina posojil je sklenjena na 10 do 25 letno odplačevanje. Sklenjena pa so bila tudi posojila s samo enoletno amortizacijsko dobo. Od najetih posojil je bilo določenih za ureditev banovin 13‘59%, za kulturne in socialne investicije 3'63%, za sezidan je banovinskih poslopij in občinskih domov 3'63%, za odplačilo letečih dolgov 10'69%, za zgraditev podjetij 14'42%, za konverzijo raznih dolgov 21%, za prehrano prebivalstva 0‘54% in za druge namene 6'48%, • Priv. agrarna banka je sklenila, da bo lombardirala 3%ne obveznice za likvidacijo kmetskih dolgov, ki jih je izdalo finančno ministrstvo. Centrala v Beogradu ter njene podružnice bodo izplačevale do 45 “/o nominale na obveznico. Zakaj samo 45%? Hranilne vloge pri samoupravnih hranilnicah so se v 1. 1936. povečale za 87,9 na 1923,2 milijona din. V drugi polovici I. 1937. je zaprosilo za zaščito 24 denarnih zavodov, da jih je sedaj skupno pod zaščito 326. V Curihu se je dobilo v začetku januarja za 100 pezet republikanske vlade 5 do 6 frankov, za sto pezet Francove vlade pa 26 do 29 frankov. Na londonski borzi so padli zaradi zadnjih dogodkov na Daljnem vzhodu vsi japonski papirji za 4%. Pet velikih angleških bank je imelo lani skupno 10,099.884 funtov čistega dobička, za 5'1% več ko 1. 1936. Od 1. 1929. banke še niso imele tako velikega dobička. Mehiški finančni minister Sua-rez je izjavil novinarjem, da se je v Washingtonu dogovoril z zakladnim uradom, da se bo ameriški stabilizacijski fond v potrebi uporabil za utrditev mehiške valute. Promet na liubli v letu 37. Devizni promet se dvignil za 735.2 miliiona, biagovni pa ie nazadoval Celokupni promet v blagu in vrednotah je znašal na ljubljanski borzi v letu 1937 din 380,918.50003 Prezgodaj je še ugibanje, kako Iter je v primeri z letom 1936 po- se bodo dogodki nadalje razvijali. Gibanje delniškega kapitala v Jugoslaviji leta 1937. Leta 1937. je bilo ustanovljeno v Jugoslaviji 51 delniških družb s skupnim kapitalom 130,770.000 dinarjev. Velika večina teh družb je nastala na ozemlju Beograda, Zemuna in Pančeva, ki so zaradi nižjih samoupravnih doklad ter tnile davčne prakse posebno privlačne za nove delniške družbe. Od 51 novih delniških družb se je ustanovilo namreč v Beogradu, Zemunu in Pančevu nič manj ko 82, 11 v Zagrebu, 2 na Sušaku in po ena v Užicah, Bebeljači, Novem Sadu, čačku, Varaždinu in seveda tudi v Ljubljani. Ena sama nova delniška družba v vsej Sloveniji! Od 51 družb je nastalo 13 iz bivših samostojnih ali podružničnih podjetij. Glavnica teh družb znaša 87'6 milijona din, da je torej novega delniškega kapitala primeroma malo. 6 tujih družb je dobilo pravico, da odprejo v Jugoslaviji svoje podružnice. Začetni kapital teh podružnic znaša le 5'77 milij. din. Od teh podjetij so 3 rudarska, 1 transportno, 1 bančno in 1 za popravilo avtomobilov. Tudi teh 5'7 milijona din je uraČunanih v vsoto 130‘7 milijona din. Bilanca novih delniških družb torej ni baš ugodna. Dolgovi naših samouprav nih teles Finančno ministrstvo je objavilo stanje dolgov naših občin, banovin in mest koncem leta 1936. Po teh podatkih je najelo 824 kmetskih občin posojil za 269'8 milijona din ter znaša njih dolg danes še 220 milijonov din. Ljubljana, Zagreb in Beograd so najela 97 posojil za 1.036 milijonov din. Dne 31. decembra 1936 so bila še dolžna 795'5 milijona din Vse druge mestne občine (67 po številu) so imele 338 posojil v skupni višini 743‘3 milijona din in znaša njih dolg še 579 1 milijona dinarjev. . Beograd, Zagreb in Ljubljana imajo torej več dolgov ko vse mestne in podeželske občine skupaj. Ta tri mesta imajo tudi več dolgov ko vseh devet banovin skupaj, kar je seveda tudi posledica tega, da banovine še ne obstojajo tako dolgo. Vse banovine so nam reč najele 103 posojila za »kupno vsoto 307 milijonov din, za katere pa dolgujejo le še 216 milijonov dinarjev . Vsa samoupravna telesa so torej najela skupno 1.891 posojil v no-minimalni višini 2.363 milij. din in dolgujejo za ta posojila še 1.814 milijonov din. Glavni upniki so: Drž. hip. banka (37%,) Poštna hranilnica (3.49%), samoupravne rastel za več ko 135-29 milijonov dinarjev, kar je vsekakor razveseljiv pojav. Seveda pa tvorijo pretežni del gornjega skupnega prometa devize, na katere odpade nič manj ko din 376,493.706'—. Napram letu 1936 se je torej povečal devizni promet za 136 milijonov dinarjev, a v primeri z 1. 1935. celo za 165 milijonov dinarjev. Največji devizni promet izkazuje lani mesec oktober z 39'14 milijonov dinarjev (v letu 1936. februar z 29'51; 1935 december s 26'23 milij. dinarjev), najmanjši pa februar z 20'05 milj. din (v letu 1936 avgust s 13‘74; 1935 junij z 1104 milij. dinanjev). Zanimivo je primerjati gibanje prometa v petih devizah v zadnjih treh letih (vse v milijonih dinarjev 9: Din New Berlin deviza Dunaj London York 1935 3.243 14.312 48.121 56.637 27.584 1936 41.021 15.110 40.715 82.012 31.289 1937 147.454 22.899 52.125 93.958 33.597 Iz gornjih podatkov je razviden stalen dvig deviznega prometa predvsem pri Berlinu, ki pokazuje naravnost rekordno povečanje zaključkov in je pripisati baš zvišanim zaključkom v nemških markah pretežni del poviška v deviznem prometu tudi za lansko leto. Skupni porast prometa v avstrijskem privatnem kliringu je lani že presegel 19'1 milj. dinarjev, v angleškem privatnem kliringu pa skoro dosegel 12 milijonov dinarjev. Nasprotno pa je skupni promet v de vizi Pariz nazadoval od 10.14 mi lijona dinarjev v letu 1936. za celih 6'5 milij. dinarjev in znašal lani komaj 3636 milj. dinarjev Poleg gornjih deviz je bilo v letu 1937 perfktuirano tudi nekaj zaključkov v devizah: Praga, Trst, Solun. Stockholm, Madrid, Montreal, Oslo in Budimpešta. Prav kot predlani, tudi v 1937. letu ni bilo nobenega prometa v valutah! Skupni promet z vrednostnimi papirji je lani znašal 955'90 milj. dinarjev in torej skoro dosegel promet iz 1. 1936. Od skupnih 5488 efektov odpade 535 v vrednosti 0 37 milj. dinarjev na državno vrednote. ostanek pa na delnice, in sicer 1351 delnic v vrednosti % milj. dinarjev na bančne efekte, 3602 kosa pa na delnice industrijskin podjetij v vrednosti nad A milj. dinarjev. Na splošno je kazalo naše efektno tržišče močno nerazgibanost in je tudi skozi vse 1937. leto vladalo popolno mrtvilo. Ni pa tudi nikakega izgleda za skorajšnje zboljšanje razmer na našem efekt nem trgu. Blagovni promet pokazuje precejšnje nazadovanje tako po količini, kakor tudi po vrednosti. Medlem ko je bilo leta 1936. zaključeno skupno 329 vagonov v vrednosti 4158 milj. dinarjev, je bilo lani prodano komaj 299% vagona v vrednosti 3469 milijonov dinarjev. Od gornjega prometa odpade na zaključke v žitu le 42 vagonov v vrednosti 0'694 milj. dinarjev proti 115 vagonom v vrednosti 1329 milj. dinarjev leta 1936, kar pomeni padec za 73 vagonov v vrednosti 0*635 milj. dinarjev. To nazadovanje gre predvsem na račun preskrbe z žitom in moko revnejših občin, katerim je banska uprava pomagala s cenejšim blagom in popustom ali celo brezplačnim prevozom blaga, dočim je te posle prejšnja leta opravljala borza proti takozvanim uputnicam. Na drugi strani pa je bila naša banovina hudo prizadeta po neurjih in je že itak neimovit kmet še bolj osiromašil, tako da je kupna moč slovenskega konsumenta padla na minimum ter s tem neposredno prizadela tudi našo žitno trgovino, ki z mlevsko industrijo vred le še životari. Položaj postaja skoroda že obupen in je le težko upati na kako izboljšanje. V lesu je bilo zaključeno lani 257'5 vagona v vrednosti 2775 milj. dinarjev, v letu 1936. pa 214 vagonov v vrednosti 2829 milj. dinarjev. Iz navedenega sledi, da je promet porastel le pa količini za 43*5 vagona, nazadoval pa po vrednosti za 0‘054 milj. dinarjev, ali z drugimi besedami: lani prodano blago -je bilo slabše vrste za razmeroma boljše cene. Dokaz temu je povečani izvoz našega lesa v Italijo, ki je jemala le mehki les večinoma drugovrstne kvalitete. Prav tako je pripomogla Nemčija k poživitvi lesne kupčije, ker je jemala vsevprek in še dobro plačevala ter s tem dvignila cene Anglija je zahtevala blago v boljših kvalitetah in pa v angleških dimenzijah, katere je rezala večinoma le naša večja industrija, dočim se manjši obrati v splošnem niso mogli v izdelavi blaga prilagoditi zahtevam angleškega trga. Za oddajo našega trdega lesa sta lani izpadli dve važni tržišči in sicer Italija, ki je prejšnja leta pri nas pokupila veliko bukovine, zlasti testonov, pa Španija, ki je vsled vojne takorekoč zaprta naši trgovini. Kar se tiče prodaje izdelanega blaga na domačem trgu, je bila lani poraba zlasti stavbenega lesa zbog dokaj živahne gradbene sezone še precej velika. Tudi kupčija z ogljem je razmeroma dobro uspevala, ker je bila znatna potreba s strani domačih industrij. Kot je videti se lesna izvozna kupčija ne more razvijati tako ugodno, kakor bi bilo treba, v glavnem zbog raznih kompliciranih deviznih predpisov in omejitev, ki so naš lanski izvoz zelo ovirale, prepočasna izplačila naših terjatev pa skoro onemogočila. V primeri s prejšnjimi leti se je stanje naše lesne trgovine zelo spremenilo in je upati, da kmalu nastopijo še boljši časi. Novi plačilni z Italiio Dne 7. januarja je bil v Rimu sklenjen naslednji sporazum med Jugoslavijo in Italijo o ureditvi medsebojne trgovine in plačilnega prometu: Čl. 1. — Vsaka obeh pogodbenih strank bo dovoljevala avtonomnim potem v največji možni meri uvoz blaga, ki izvira iz druge države ter pri tem upoštevala tekoče smeri njih zamenjave. Čl. 2. Nacionalni zavod za zamenjavo blaga in Narodna banka kr. Jugoslavije sta pooblaščena, da urejata plačila, ki se nanašajo na trgovinsko zamenjavo blaga med obema državama in ki so bila izvršena pred uveljavljenjem tega sporazuma. Čl. 3. — Italijanski dolgovi za jugoslovansko blago, ki je bilo uvoženo v Italiio, se morajo plačati v lirah pri Italijanski banki kot blagajnici Nac. zavoda za zamenjavo. Nac. zavod za zamenjavo bo položil te zneske, potem ko jih spremeni v dinarje, na kredit brezobrestnega računa v dinarjih, ki se otvori na ime Narodne banke kr. Jugoslavije. Čl. 4. — Jugoslovanski dolgovi za italijansko v Jugoslavijo uvoženo blago se morajo urediti z vplačilom dotičnega zneska v dinarjih pri Narodni banki kr. Jugoslavije. Narodna banka kr. Jugoslavije bo položila tako vplačane zneske, potem ko jih spremeni v lire, na kredit brezobrestnega računa v lirah na ime Nac. zavoda za zamenjavo. Čl. 5. — Vsak predjem za nakup baga italijanskega ali jugoslovanskega izvora, ki je namenjeno za uvoz v Jugoslavijo oz. v Italijo se bo uredil v smislu tega sporazuma. Da bi se mogli ti predjemi vplačati, morajo biti predvideni v nakupni pogodbi, ustrezati trgovskim običajem ter se po potrebi nanašati na uvozna dovoljenja, ki so jih pristojne oblasti že izdale. Cl. 6. — Vsaka obeh vlad bo storila, v kolikor se to nje tiče, potrebne ukrepe, da svoje uvoznike prisili, da urejajo svoje obveznosti v smislu določb tega sporazuma. Čl. 7. — Konverzija italijanskih lir v dinarje ter dinarjev v italijanske lire in drugih deviz v eno teh dveh valut se bo izvrševala po naslednjih pravilih: Nac. zavod za zamenjavo in Nar. banka kr. Jugoslavije določita sporazumno ter na podlagi mednarodnega kotiranja menjalni tečaj za liro in dinar, kadar koli bo to potrebno. Ta tečaj se bo uporabljal za konverzijo dinarjev v lire in lir v dinarje. Jugoslovanske ali italijanske terjatve, izražene v drugih valutah, se bodo najprej konvertirale v narodno valulo dolžniške države po dotičnem borznem tečaju v Rimu ali Beogradu. Čl. 8. — Izplačila upnikom se odo v Italiji izvrševala po Nac. zavodu za zamenjavo, v Jugoslaviji pa po Narodni banki v dotični narodni valuti ter po kronološkem edu vplačil, predvidenih v čl. 3 in 4. ter v mejah razpoložljivih sredstev na računih, o katerih je govora v omenjenih členih. Cl 9 _ Nac. zavod za zamenjavo in Narodna banka kr. Jugoslavije bosta, kadar bi to bilo potrebno, izravnala salda obeh klirinških računov. Oba zavoda bosta sporazumno določita podrobnosti tega kompenziranja. Čl. 10. — Vplačila, predvidena v čl. 3. in 4. ne oproščajo dolžnikov tako d M go, dokler niso dotični upniki prejeli zneske svojih terjatev, vendar se morajo dopolnilna vplačila izvršiti tudi po kliringu Dolžniki so nadalje dolžni, da pla čajo zavodu, kateremu je zaupan kiiring v dotični državi, razliko tečaja, ki se je mogla pojaviti med dnevom vplačila in dnem izrav-najna, ko postane v 1. odstavku čl. 9. predvideno izravnanje mogoče. Čl. 11. — Ta sporazum se ne bo uporabljal .a tranzitno blago. Čl. 12. — Po poteku tega sporazuma morajo uvozniki države, v korist katere bi obstajal saldo, v drugi državi nadaljevati z vplačili protivrednosti svojega uvoza v smislu določil tega sporazuma do izčrpanja tega salda. Čl. 13. — Nac. zavod za zamenjavo in Narodna banka kr. Jugoslavije se bosta sporazumela o potrebnih tehničnih modalitetah v svrho zagotovitve pravilnega funkcioniranja tega sporazuma. Čl. 14. Ta sporazum stopi v veljavo dne 12. januarja 1938 ter je veljaven do 30. junija 1938. Molče se bo podaljšal od polletja na polletje, če ne bo odpovedan vsaj dva meseca pred zaključkom vsakega polletja. Spisano v Rimu v dveh izvodih dne 7. januarja 1938. Ta sporazum bo dopolnjen z naknadnimi določili, ki bodo sklenjena ob priliki sedanjega zasedanja Stalnega italijansko-jugo-slovanskega odbora v Beogradu. Trgovinski register Vpisale so se naslednje izpremem-bc in dodatki: F. Fajdiga in sin> Ljubljana. Obratni predmet odslej: mizarslvo-eksport pohištva. Jugoslovanske tekstilne tvornicc Mautner d. d., Ljubljana. Vpiše se član upravnega sveta inž. Erhart Evgen, Dunaj XVIII, generalni direktor. Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d., Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Ernest Geiringer. Vsak trgovec mora biti naroinik ..Trgovskega lista* Sezonsko padanje brezposelnosti V decembru je bilo pri OUZD zavarovanih skupno 93.590 delavcev in delavk, za 6.509 več ko v decembru 1936, toda za 5.238 manj ko v novembru 1937. število moških zavarovancev se je v primeri 2 letom 1936. dvignilo za 4.707, ženskih pa za 1.802. Odstotek bolnikov se je zmanjšal, in sicer za 0't4 na 2'95°/o. Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla pri moških za 1 32 na 26'32, pri ženskah za 1‘09 na 19*39 din, skupno za 1*28 na 23*84 din. Celotna dnevna zavarovana mezda je narasla za 266.620 din na 2,231.290 din. Od septembra 1937 pa je dnevna zavarovana mezda padla od 24*26 na 23*84 din. Število zavarovancev in zavarovank je znašalo v zadnjih mesecih leta 1937.: junij 99.603 julij 100.862 avgust 102.402 september 102.034 oktober 100.795 november 98.828 december 93.590 Zunanja trgovina XI. zasedanje Gospodarskega sveta Male antante bo 23. februarja v Bukarešti. Na zasedanju se bo določil načrt za zamenjavo bla ga med Jugoslavijo in Romunijo z ene ter češkoslovaško z druge strani. Na zasedanju pa se bo razpravljalo tudi o dr. Hodžinem podonavskem načrtu. V prvem letošnjem štirimesečjn bomo mogli izvoziti v Nemčijo 35 tisoč svinj, in sicer 20.000 živih in 15.000 zaklanih. V istem času lani smo izvozili v Nemčijo 10.000 živih tn prav toliko zaklanih svinj. Nadalje bomo mogli v tem času izvodu 300 vagonov masti, za sto vagonov več ko v istem času lani. ..^aš izvoz goveje živine v Pale stino se je v oktobru popolnoma Ustavil in je še danes ustavljen, oeuaj proučuje Zavod za pospe-?tVtuye 2j,nanle trgovine možnosti, da bi se zopet začela naša goveja živina izvažati v Palestino. S sladkorno repo je bilo lani v naši državi posejanih 14.580 ha. Tako malo še ni bilo nikdar posejane sladkorne repe. Sladkorne to varne so pridelale samo 3300 va ' gonov sladkorja, kar bo s starimi zalogami komaj zadostovalo za kritje domačega lconsuma. Tarifa, ki je bila odobrena za Prevoz ricinusovega semena do postaj Koprivnica, Ljubljana-gl. ko-todvor, Zagreb-gl. kolodvor in Za-Sreb-Sava, je z veljavnostjo od II. januarja podaljšana tudi za kolodvor Kranj. Nemško gozdno ministrstvo je Predlagalo, da bodi prvi sestanek mešanega jugoslovansko nemškega lesnega odbora dne 26. januarja v Eisenaehu. Ker je 27. januarja v Eisenachu kongres nemških gozdnih posestnikov, bi imeli jugoslovanski delegati priliko, da stopijo z njimi v stik. Število brezposelnih delavcev na Češkoslovaškem je v decembru na raslo od 333,5 na 541,5 tisoč, da je skoraj doseglo število brezposelnih vi. 1931. Ameriški uradni krogi izjavljajo, da so trgovinska pogajanja z Ita-hjo zastala, ker je zun. minister grof Ciano zahteval, da se za novo J?£°dbo pogaja v imenu Italijanih ker i?-? In etiopskega cesarja odnravo ? Jianska vlada odbila SSs aa,"«1 ?- žavama so urejeni ££%£& Sl časnega sporazuma, ki jTbtf napisan v Rimu. ,e 011 Med Francijo in ltalij® se bodo v kratkem začela trgovinska pogajanja zaradi likvidacije klirinškega salda. Nova trgovinska pogodba med Avstrijo in Bolgarsko je stopila dne 10. januarja v veljavo. Po novi pogodbi se bo vršila zamenjava blaga v glavnem na podlagi kompenzacij. Bolgarska pričakuje, da bo mogla po novi pogodbi izvoziti večje količine agrarnih in živalskih proizvodov ko doslej, zlasti koruze in prešičev. Zaradi zelo narasle kanadske proizvodnje radija je cena radija padla od 70.000 na 25.000 dolarjev za gram. Proizvodnja jekla je v Franciji narasla od 0,7 milijona ton v letu 1936. na 7,88 milijona tori v 1. 1937. Proti mrazu le Lutz-pee Ljubljana VII. Šiška, telef. 32-52. Proračun pred odborom Ekspoze gradbenega Finančni odbor je začel z nadaljevanjem proračunske razprave. Seje iinančnega odbora so tajne in nimajo na seje novinarji dostopa. Če je to umestno, je drugo vprašanje. Proračunska debata sama poteka kakor druga leta. Večinoma se ponavl jajo že stare konstatacije, a večinoma še te brez posebnega uspeha. Zalezli smo že v šablono, ki nikakor ne pospešuje gospodarskega poleta. Na torkovi seji se je obravnaval proračun gradbenega ministra ter je pred razpravo podal gradbeni minister Stošovic ekspoze o svojem proračunu. Iz poročil, ki smo jih prejeli, posnemamo: Gradbeno ministrstvo ima že davno izdelan načrt bodočih javnih del, manjkajo pa finančna sredstva za izvajanje tega načrta. Ta program javnih del se more razdeliti na tri velike skupine: 1. zgraditev modernih in solidnih cest, ki bi bile sposobne tudi za avtomobilski promet, ki se vedno bolj širi; 2. liidrotehnična dela za melioracijo zemljišč, in 3. javna dela, ki so v zvezi z elektrifikacijo države in zgraditvijo elektrarn, predvsem onih na vodno silo. Dokler ne bomo rešili vprašanje finansiranja novih javnih del na trajni in načrtni podlagi, ".a kar je minister že izdelal potrebne zakonske predloge, moramo gledati na to, da obvarujemo pred nadaljnjim propadanjem vsaj to, kar smo dosedaj z veliko težavo dosegli, kajti napačno bi bilo misliti na nove zgradbe, če ne moremo ohraniti niti starih. Na tej osnovi je tudi zgrajen sedanji proračun. Ves proračun ministrstva brez investicijskih izdatkov drugih ministrstev ter izdatkov za pokojnine znaša 215*2 milijona din. V primeri s sedanjim proračunom je novi večji za 41*4 milijona din. Zaradi predvidenih novih javnih del je treba nastaviti 20 novih inženirjev, 40 tehnikov, 12 cestnih nadzornikov in 88 cestarjev (stalnih delavcev). Razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki je v sedanjem proračunu 72*99 : 27*01 odstotka, približno isto ko v prejšnjih proračunih. Danes pa je to razmerje poslabšano na 75% : 25%. Če pa se upošteva, da ne opravlja osebje ministrstva samo poslov, ki so navedeni v sedanjem proračunu ministrstva, temveč tudi dela iz proračunov drugih ministrstev in samoupravnih teles, potem se to razmerje znatno zboljšuje v korist materialnih izdatkov. V sedanjem proračunu je posvečena posebna pažnja vzdrževanju in popravilu sedanjih cest. Poleg treh terenskih sekcij, ai bodo poslovale vse leto za trasira-nje državnih cest Kragujevac— Paračin, Niš—Paračin ter Sremska Mitroviča—Banova Jaruga, se bodo ustanovile še tri terenske sekcije za dele cest Banova Jaruga—Dugo Selo, Samobor—Novo mesto in Novo mesto—Ljubljana, ker je potrebno, da se tudi za preostali del ceste Beograd—Zagreb Ljubljana napravijo potrebni elaborati. Nadalje se bo ustanovila še terenska sekcija za državno (esto velika Gradiška—Golubo-vac-Donji Milanovac — Kladovo. 'l, 5 važna za naš mednarodni položaj kot podonavske države in tudi za naš turistični promet. Vse državne ceste so dolge 10 tisoč 2a0 km. V sedaj tekočem proračunu je predvideno za vzdrževanje teh rest in tudi vseli mostov, propustov itd. po 7.303 din. Ker pa je ta /.nosek nezadosten, je { novem proračunu zvišana vsota za vzdrževanje cest od 74*8 na 102*5 milij. din, t. j. povprečno je določenih za vzdrževanje po 10 tisoč din na kilometer. Nato je naštel minister še zneske, ki so določeni za razna regulacijska dela. Svoj ekspoze je zaključil minister Stošovič, da se zaradi finančnih ozirov ni moglo ustreči vsem potrebam, da pa je novi proračun znatno večji ko prejšnji in bo moglo zalo tudi ministrstvo uspeš-| neje opravljati svojo nalogo. Proračun poštnega ministrstva Po sprejemu proračuna gradbenega ministrstva je začel skupščinski odbor razpravljati o proračunu poštnega ministra. Uvodoma je podal minister čvrkič svoj ekspoze, iz katerega navajamo: Novi proračunski predlog predvideva 418*1 milijona din izdatkov, za 38*7 milijona din več, kakor sedanji. To zvišanje je nastalo zaradi povečanja plač, zaradi večjega števila poštnih nameščencev ter zaradi večjih materialnih izdatkov. Največji del izdatkov gre za osebne izdatke, namreč 242 milijonov din ali 57*8% vsega proračuna. Vseh nameščencev je sedaj 11*586, h katerim je treba prišteti še 1333 pogodbenih poštarjev. Osebni izdatki /.a slednje znašajo 21*8 milijona din. Izdatki za telegrafsko-telefonsko službo znašajo 34*4 milijona din ali 9*2% vseli izdatkov ministrstva. Telefonski promet izkazuje največji dvig ter bo polagoma zavzel prvo mesto. Sedanje telefonske instalacije ne morejo zadovoljiti. V velikih mestih je kapaciteta telefonskih central popolnoma izčrpana. Zato se nove telefonske zveze ne morejo včč dajati. Telefonske zveze v mednarodnem prometu se dobivajo le z zamudami, dostikrat pa se morajo sploh odpovedati. Sedanje linije so obremenjene nad normalno mejo. Novo otvorjene pogodbene pošte je treba zvezali s telefonskim omrežjem, poleg tega pa je treba mnoge žice nadomestiti z boljšimi. Za ureditev dobrega telefonskega prometa so potrebne velike investicije. Teh pa ni mogoče izvršiti s sredstvi rednega proračuna. Sedaj se izvršujejo nekatera večja dela. Tako se ustanavljajo avtoma- tične telefonske centrale v Dubrovniku, Splitu in Zemunu, razširjena je telefonska centrala v Beogradu, kapaciteta zagrebške centrale je povečana za 2000, ljubljanska pa za 1000 naročnikov. Vprašanje položitve kabla Beograd—Maribor je še vedno v proučevanju. Upa, da bo to vprašanje rešeno tako, kakor zahtevajo interesi države. Naraščajoč pomen ima radiofo-nija. Sedanje radijske postaje pa so preslabotne. Vprašanje povečanja sile postaj ter oskrbe postaj z dobrimi programi je v proučevanju. Upam, da bo tudi to vprašanje dobro rešeno. Pripomniti pa je treba, da radio ni več luksuz, temveč potreba gospodarsko in kulturno zaostalega človeka, kateremu je treba omogočiti, da pride do radijskega aparata z lahkoto in da izkoristi kulturno posredništvo radi i. Tudi zanimanje za radio v nare in je veliko ter naraste na leto število radijskih naročnikov za 10 do 12 tisoč. S povečanjem beograjske radijske postaje na 20 Kw je znatno povečano zanimanje za beograjsko radijsko postajo. Pričakujemo, da se bo število radijskih naročnikov v 1. 1937/38. povečalo za 15.000. Sedaj znaša število radijskih naročnikov okoli 108.000, do konca leta 1037/38. pa bo to število naraslo na preko 120.000. Razume se, da bodo dohodki od radijskih naročnikov znašali v novem proračunskem letu okoli 15*5 milijona dinarjev. Vsi dohodki poštnega ministrstva so predvideni s 601,700.000 dinarjev. Od poštnih dohodkov gre 180*5 milijona din za kritje drugih državnih izdatkov. Zeelandov gospodarski načrt Bivši belgijski ministrski predsednik van Zeeland je prišel v London ter predložil ministrskemu predsedniku Chamberlainu svoj načrt za odpravo ovir zunanji trgovini. Jedro njegovega načrta je v naslednjih predlogih: 1. Sklene naj se gospodarska pogini ha med Združenimi državami Sev. Amerike, Vel. Britanijo, Francijo, Nemčijo in Italijo. V okviru te pogodbe naj bi te države odpravile med seboj vse devizne in trgovinske omejitve. 2. Fondi za izravrianje valute v posameznih državah naj se odpravijo, namesto tega pa naj se 3. ustanovi mednarodni valutni stabilizacijski fond pod upravo Banke za mednarodna plačila v Baslu. Zlate rezerve novega fonda bi ustanovile v točki 1. navedene velesile v 'sorazmerju svojih zlatih rezerv. Fond bi služil v obrambo proti kolebanju valut, ki bi nastalo zaradi neomejene blagovne zamenjave med omenjenimi petimi silami. Praktično bi pomenilo to. da bi Anglija. Združene države Sev. Amerike in Francija priskrbele na zlatu revni Italiji in Nemčiji valutno kritje. V londonskih gospodarskih krogih zelo dvomijo, da bi bil ta Zee-landov načrt izvedljiv. Predvsem menijo, da bi inogel Chamberlain pristali na tako velike finuučuo- politične koncesije Nemčiji in Italiji samo proti znatnim političnim jamstvom, ki bi jih morale dati Nemčija in Italija. Malo verjetno pa je tudi, da bi Nemčija sprejela Zeelandov načrt, pa čeprav ji ta obljublja velike gospodarske koristi, ker bi sprejem načrta pomenil, da mora nemška industrija opustiti svojo sedanjo glavno nalogo, da je popolnoma v službi nemške vojne pripravljenosti. Poleg tega bi Nemčija s sprejemom tega načrta postala zelo odvisna od mednarodnega sodelovanja. ki se mu pa oficialna Nemčija skuša s štiriletko ogniti. Van Zeeland torej najbrže ne bo nikjer naletel na posebno dober sprejem in svet bo stal še nadalje pod diktatom vedno večjega oboroževanja in s tem tudi omejitev v zunanji trgovini. Naknadno se še poroča, da je van Zeeland predlagal tudi sklicanje evropske gospodarske konference v. Londonu ter svetovne gospodarske konference v Washing-tonu. Nadalje je stavil tudi konkretne predloge glede udeležbe Nemčije pri upravi osrednje-afri-ških kolonij. Van Zeeland bo izdelal v 14 dneh pismen referat o svojih predlogih, če bo pa ta tudi objavljen, zavisi od pristanka francoske in angleške vlade. Van Zeeland objavi ne nasprotuje. Lesne cene na llublianskl borzi dne 13. januarja 1938 Smreka, jelka: din din Illodi I., II., motite . 140-— 170— Brzojavni drogovi . . 155— 175— Bordonali inerkantilni 180 — 200*— Filerji do 576' . . . 175— 195— Trami ostalih dimenzij IGO-— 190-— Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . 340-— 390— Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . 390*— 440*— Škorete, podmerne. od 10 do 15 cm . . . 300*— 340*— Deske-plohi, kom, od 16 cm naprej . . . 300-— 330*— Deske-plohi, par., od 16 oni naprej . . . 310-— 880-— Brusni les za celulozo 130*— 140*— Kratice, za 100 kg . . 50*— 80*— Bukev: Deske-plohi, naravni. neobrobljeni, monte 250*— 300*— Deske-plohi, naravni, ostrorohi, I. in II. . 390*— 450*— Deeke-plohi, parjeni, neobrobljeni, monle 290*— 340*— Deske-plohi, parjeni, oetrorobi, 1. in II. . GOO-— 750— Hrast; Hlodi I., II., premera od 30 cm naprej . . 300*— 350*— Rordonali............. 820*— 920*— Deske-plohi, boules . 900 — 1000— Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II 750*- 850*- Deeke-plohi, ostrorohi (podnice) .... 850 — 950— Frizi I., širine 5, 6 in 7 cm .... 800— 860 — Frizi I., širine od 8 cm do 12 cm naprej . . 850*— 900*— Oreh: Plohi, neparjeni, I.. 11 800— 900— Plohi, parjeni, L II. 910— 1000*- Brest; Plchi neobrobljeni II I.. 455*- 545*- Javor: Plohi neobrobljeni II I., 505*— 605— Jesen: Plohi neobrobljeni 11 .L, 695’— 795*- Lipa: Plohi neobrobljeni II. • I., • 505*— 605*— Parketi: hrastovi, za in* . . , GO— 08— bukovi, za ni* 40- 45*- Železo, pragi 2*60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad 39— 44 — bukovi, za 1 komad . 26*- 29*— Drva: bukova, za 100 kg 1G-— 17— hrastova, za 100 kB 15 - 16— Oglje: bukovo, za 100 kg • 45 - 55*— »eauella«, za lOO kg 50 — GO— Povpraševanja: Išče se večja količina desk lomban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5 8" in 7/8 * debeline 9’ z medijo. 13' dolžine, od 4' uaprej medija, 6" Sir. Večje količine madrijero* v predpisanih dimenzijah. 1/U hrastovi Krizi, v debelini 25 milimetrov, v širinah 5. §, 7. 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje. Parjena, oetrorolio paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete. Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline. Noobrobljeni lipovi plohi f. in H. Hrastovi boulesi. Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi. Desko smreka-jolka v III. in IV. kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od IG cm naprej: dobava stikcesivna. Več vagonov jelovih in smrekovih desk v IM. in IV kakovosti, 12 mm in 18 nun; dobava po dogovoru. Cene lesa na italijanskem trgu V Italiji so »otirale cene lesa v preteklem tednu franko vagon Milan za kubični meter: mehki los domače proizvodnje jelove, deske, konične 20 do 60 mm debele I.a po Lit 405, Il.a tombante po Lit 350, IILa po Lit 315. jelovi morali 4 m dolžine Lit 345, deske macesna konične 20 do 60 mm debele La Lit 655, ll.a Lit 545, III.a Lit 355. Mehak les avstrijskega izvora: jelove deske konične 20 do GO mm debeline Lit 405, Il.a tombante Lit 365, III.a Lit 330. jelovi morali 4 m dolgi po Lit 360. les listnatega drevja: domače bukove deske Lil 450 do 500. topolove deske gradbene Lit 250 do 270. pohištveni les 270 do 310. hrastove deske 500 do 600, orehove deske 900 do 1250, kostan jeve deske 400 do 450, lipa 450 do 500 Lit. Doma in po svelu Knez-namestnik Pavle je za časa svojega bivanja v Atenah daroval 100.000 drahem za atenske-reveže. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je odpotoval v Berlin. Pred svojim odhodom je objavil članek, v katerem naglasa zlasti naslednje misli: Med jugoslovanskim in nemškim narodom obstajajo že več ko sto let tesne kulturne zveze, kar smo mogli znova ugotoviti ob 150-letnici Vuka Kara-džiča. V vojni sta si bili Nemčija in Srbija sicer nasprotni, toda ne kot sovražnici, temveč viteški nasprotnici. Takoj po vojni pa so se odnošaji hitro zboljševali ter se je zlasti spopolnilo gospodarsko sodelovanje obeh držav. Zgodovinsko delo preporoda nemškega naroda, ki ga je izvršil Hitler, nas navdaja z občudovanjem. Prepričani smo, da je notranja ureditev države najmočnejši prispevek za ohranitev miru. Nemški zunanji minister v. Neu-rath pa je izjavil, da pozdravlja prihod dr. Stojadinoviča kot iskrenega prijatelja nemškega naroda in odločnega borca za mir. Čeprav sta bili obe državi v vojni v nasprotnih taborih, sta se že tedaj začele medsebojno ceniti. Povojna doba je povečala medsebojno spoznavanje in realistična politika je premagala vsa nasprotja. Pokazalo se je, da med obema državama sploh ni nasprotij, temveč celo mnogo pozitivnih skupnih interesov. Sedanje pi-ijateljstvo med Nemčijo in Jugoslavijo pa je tudi v korist miru. — Posebni izjavi sta podala tudi nemški poslanik v Beogradu in jugoslovanski v Berlinu. Za glavnega tajnika JRZ je bil imenovan minister dr. Krek. Kot senatni kandidat JRZ v dravski banovini je bil določen dr. Schaubach, bivši veliki župan v Mariboru, kot njegov namestnik pa celjski župan Mihelčič. Finančni minister je odobril, da more savska banovina iz svojih sredstev porabiti 800.000 din za popravilo zagrebške katedrale. Jugoslovanska akcija se je ločila od Ljotičevega »Zbora«. Ljotlč pa sedaj izjavlja v listih, da je bila skupščina, na kateri je bil sprejet ta sklep, nesklepčna in zato tudi njen sklep neveljaven. Francoska vlada je darovala ljubljanski univerzi francoskih znanstvenih in drugih knjig v vrednosti 100.000 frankov. Univerzitetni instituti so sl mogli knjige sami izbrati, kar še znatno povečuje njih vrednost. Lepo zbirko knjig pa je daroval ljubljanski univerzi tudi »Slovanski ustav« v Pragi, ki mu načeluje naš rojak univ. prof. dr. Murko. Vsa slovanska javnost je hvaležna francoski vladi in »Slovanskemu ustavu« za lepi darili. V beograjski bolnišnici je umrl inž. Adolf Peklar, obratovodja v rudniku Trepča Mineš. Zavratno sta ga napadla dva delavca srbske narodnosti ter mu prizadela 17 težkih ran, katerim je tudi kljub skrbni zdravniški pomoči podlegel. Bodi ohranjen slovenskemu inženirju, ki je padel kot žrtev svojega težkega poklica, svetal spomin! Parnik »Bled«, ki je nasedel pri vhodu v pristanišče Preveza v Grčiji, zopet redno opravlja svojo službo. Tvrdka Philips je začela v Pančevu graditi tovarno radijskih aparatov. Sedaj je dobila tudi tvomica Godjevac koncesijo za postavitev tvornice radijskih aparatov. Za koncesijo pa sta zaprosili tudi tvornici Standard Electric Company ter nemška tvomica »Telefunken«. Ce bodo vse te prošnje ugodno rešene, potem bi dobili v Jugoslaviji kar štiri tvornice za radijske aparate, kar bi bilo vsekakor malo preveč. Samomor je izvršil zagrebški trgovec Stjepan Kindl, ker je zašel v težke materialne skrbi. V Ljubljani pa si je končal življenje bivši trgovec Sark, ker je zbolel za rakom. Zidanje velike zagrebške bolnišnice se je moralo ustaviti, ker ni kreditov, ki jih je država obljubila v višini 17,5 milijona din. Dovolj pa je bilo kredita za zidanje čisto nepotrebne državne tiskarne v Beogradu. Velika letalska razstava bo od 28. maja do 6. junija na beograjskem velesejmu. Postavljen bo tudi velik stolp, s katerega bodo mogli obiskovalci razstave skakati s padalom. Revija »Dom in Svet«, ki bi morala letos praznovati svojo 50-letnico, je prenehala izhajati. Trgovska šola Legat je praznovala te dni v Mariboru svojo 25-letnlco. K zaslužnemu jubileju tudi naše iskrene čestitke! Mariborski mestni proračun z.a 1. 1938/39. znaša 60 milijonov din, »a pol milijona več ko lani. Novi proračun primorske banovine je silno povečan. Dočim je lani znašal samo 48,9 milijona din, bo znašal novi okoli 60 milijonov din. Na pobudo Zveze za tujski promet je uvedla direkcija drž. železnic nove vlake za smučarje. V sobotah zvečer imajo smučarji priključek na gorenjski brzovlak, da pridejo v Planico v soboto pol ure pred polnočjo, ter poseben smučarski vlak, ki odhaja vsako nedeljo ob 6. zjutraj iz Ljubljane! Iz Bohinjskega kota in Gornjesavske doline se vrača ta vlak ob sedmih. Državni upravitelj Horthy namerava obiskati Varšavo. Poljski listi vseh smeri njegovo namero toplo pozdravljajo. Mussolini je sprejel 50 škofov in 2000 italijanskih duhovnikov, ki so se odlikovali v žitni bitki. Nemški konzulat v Epinalu, ki že od 1. 1871. ni več obstajal, bo zopet obnovljen. Prvič po petih letih bo praška radijska postaja oddajala koncert iz Berlina. Nekateri vidijo v tem prvi znak kulturnega zbližanja med Prago in Berlinom. Upamo, da niso preveliki optimisti. Novi sovjetski »parlament« se je sestal v sredo. Najprej se je sestal svet narodnosti, nato pa svet sovjetov. Parlament bo sklepal o novem sovjetskem proračunu, o načrtu nove petletke za 1. 1938. do 1943. in o gospodarskem načrtu za 1. 1938. Za kmetijskega ministra v vladi Goge je imenovan Istrate Joanescu, eden voditeljev bivše železne garde. Joanescu se kljub imenovanju za ministra ni odrekel železni gardi. Ce bi Japonska napovedala vojno Kitajski, kar zlasti zahtevajo japonski vojaški krogi, potem bi Združene države Sev. Amerike ta- 1 — Hamburg: ovčje, jagnječe in kozje kože za krzna, 2 — Bukarešta: blago za vojaške obleke in bluze, 3 — Pariz: trgovska družba, ki je specializirana za trgovino kemičnih izdelkov tako za uvoz v Francijo ko za izvoz iz Francije, išče zvezo z našimi tvrdkami, ki bi bile pripravljene stopiti v poslovne zveze, ev. proti kompenzacijam, 4 —r Budimpešta: surova grebena na konoplja, odpadki od konoplje in lana, kalcijev karbid, konopljino olje, metilni alkohol, aceton, opij, kamilice, li{K>vo cvetje, žajbelj, suhe češplje, orehi, debel fižol, suhe gobe, grah, zmleta paprika, gradbeni les iglavcev, leseni sodi, magnezit, portland-cement, umetni škriljevec in krzno kune išče zastopniška tvrdka za izvoz v Južno Ameriko, 5 — Bolcan (Italija): živila in druge proizvode išče izvozniška tvrdka, 6 — Ankara: moglo bi se plasirati 100 ton natifrikcijvSke kovine in 10 ton antimona, 7 — Johannesburg (Južna Afrika): priglavci, sprednji deli čevljev (10 do 20 tisoč parov) v raz- Žitni trg. Na domačem trgu pšenice ni nobenih izprememb. Ponudbe ni. Mlini in vojni dobavitelji kažejo zanimanje, a ne dobivajo blaga, Cene so ostale neizpremenjene: bačka po 175, banatska po 170, srbijanska po 160 do 162, vse za vagonsko blago. Prizadova cena je še nadalje 168 din, vlačilec Tisa. Pariteta je bila za marec Liverpool 131,26, za marec Rotterdam 141 din. Tuji trgi. Položaj na svetovnih trgih se razvija z nalahno fluk-tuacijo tečajev navzgor, razen v Winipegu in Chicagu. Značilna je čvrsta tendenca v Chicagu, kar potrjuje mnenje, da U. S. A. ne bodo imele dovolj kvalitetne pšenice za izvoz. Koruza. Zaradi naglega skoka v prejšnjem tednu so tečaji na borzah nekoliko popustili. To pa še koj ustavile vsako dostavljanje orožja in vojnega materiala Kitajski in Japonski. Sovjetska državna policija je aretirala več škofov pravoslavne cerkve, ker da so bili v zvezi z nemško tajno policijo in širili trockizem. Večja skupina nacionalističnih letal* je znova bombardirala Barcelono. 25 civilistov je bilo ubitih, zelo veliko pa ranjenih. Tudi materialna škoda je zelo velika. Dunajska policija je zaplenila 200 vreč opija, ki jih je hotel nekdo skozi Avstrijo iztihotapiti iz Jugoslavije v češkoslovaško. Opij bo prodan na dražbi avstrijskim veledrogerijam za izklicno ceno 20 tisoč šilingov. — češkoslovaške oblasti pa so zaplenile 1 milijon Kč, ki sta jih skušala neka Rosen-berg in Siisskind iztihotapiti v Švico. V zapadni Japonski je bil zelo hud potres ter se je podrla cela vrsta hiš. Japonski listi ne smejo objavljati o potresu nobenih podrobnosti,, ker se japonska vlada boji, da bi mogle te vesti slabo vplivati na japonske vojake, ki so na Kitajskem. Švedski parnik »Haga«, ki se je zaletel v naš parnik »Srdj« in ki je kriv za potop našega parnika, je bil od belgijskih oblasti zaplenjen zaradi povračila škode za naš potopljeni parnik. Argentinsko vojno letalo se je ponesrečilo v bližini urugvajske meje. Vseh sedem mož posadke in potnikov je bilo ubitih, med njimi tudi sin predsednika argentinske republike. Velika eksplozija je bila v Madridu in se je zbog nje podrlo osem hiš. Nad sto ljudi je bilo ubitih. nih velikostih in vzorcih, zlasti za žene in otroke. Cene cit južnoafriško pristanišče. 8 — Brno: koruzna slama, 9 — Pariz: zastopniška tvrdka, ki izvaža in uvaža, prosi v svrho okrepitve zvez z našo državo za vse vrste ponudb od naših firm z označenjem cen, pogojev dobave ter za vzorce blaga, 10 — Dunaj: železni prilmr: kladiva, klešče, ročno žage, odbi-jalci itd., 11.-r- Haarlem: vino, 12 — Hamburg: droge in začimbe ko tudi semena za ptice išče zastopniška tvrdka. * Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpra Sevanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom. ter naj pri tem navedejo: 1. številko* pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga. 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. ne pomeni, da bi se položaj spremenil. Povpraševanje še ni oslabelo, promptno blago' pa je postalo redkost. Argentina nima več blaga za izvoz in njena domača cena 10'38 pezosa je nad svetovno pariteto. Majski termin je notiral v Buenos Airesu 7‘77 pezosa, kar se smatra kot zelo dobra začetna cena za novo blago. Snočnji sklepi Rotterdama so bili nekoliko sla-bejši ko sobotni. Januar je notirai 5'97 hi. gol. Sadni in povrtninski trg. Na notranjem trgu se položaj zaradi mraza, ki je bil pred prazniki, ni spremenil. Cene za južno sadje so se neznatno zvišale. Mandarinke so se pretekli teden podražile za 15 do 20 din za žabo; ter veljajo danes 95 din za zabo; 100 kosov. Tudi pomaranče (grške, italijanske in palestinske) so se podražile za 10 din za zaboj. Enako so limone v skoku ter se danes ne morejo dobiti izpod 230 din za zaboj 300 do 360 kosov prvovrstnega blaga. Banane so zaradi mraza skoraj vse zmrzle, Dobro kamerunsko blago, ki se je ohranilo, je po 18 din, somalijske pa po 12 do 13 din za kg. Suhe češplje. Situacija na trgu je popolnoma mirna. Na srbijan-skih trgih proizvajalcev je še okoli 30 vagonov novega in starega blaga. Blago se ponuja na bazi: uzance 5'10 din, stotinsko 5'60 in osmi-ca 6‘40 din pariteta Valjevo. Živina in živalski proizvodi. Goveja živina. Na domačem trgu je položaj neizpremenjen. Cene se gibljejo med 550 in GuOdin za kg. Za Malto je bilo izdanih 1. januarja izvoznih dovoljenj za 307 živali. Na dunajskem trgu velike živine so se prodajali: izredni voli po 145 do 158, I.a po 130 do 142, Il.a po 105 do 122, II l.a po 0‘85 do 0’88, biki po 0'88 do 112, krave po 0‘75 do 115 in mršava živina po 0'60 do 0’(>8 šilinga za kg žive teže. Trg je bil v začetku bolj slab, potein pa je poslal živahnejši. Boljši voli so se podražili za 2 do 3 groše, mršava živina za 2 do 3 groše, krave in biki pa so ohranili svojo ceno. Svinje. Na naših trgih je položaj za žive svinje še nadalje čvrst. Cene se gibljejo med 8'50 do 8'75 ■za kg žive teže. Proti prejšnjemu tednu so cene narasle za 25 par pri kg. Pomanjkanje debelih svinj se občuti še nadalje. Zato je sklenil odsek za živino, da po možnosti odloži dobavo živih svinj v Nemčijo. Odseku se je posrečilo, da je dosegel od Nemčije podaljšanje roka za dobavo mesečnih kontingentov. Na dunajskem trgu dne 11. januarja so se prodajale svinje po teh cenah: I.a težke mangalice po 1*56 do 1'59, kmetske po 1*50 do 1*62, stare po 1'45 do 1’48, banatske po 1'57 do 1'65, angleške križane po 1’50 do 1‘58, srbske po 1'48 do 1'53, mesnate avstrijske po 1'50 do 1T>8, mesnate poljske po 1 '35 do 1*68 šilinga za kg žive teže. Trg je bil živahen. Prima mangalice so se podražile za 3 do 4, kmetske, stare in angleške križane za 2, banatske za 2 do 5, srbske za 2 do 3, mesnate poljske za 5 grošev. Meso. Za Avstrijo je bil dovoljen izreden kontingent skupno 08.000 kg mesa oguljenih mangalic za salame. Dosežena je bila cena po 1T2 do 1*15 za kg franco naša meja. Za izvoz zaklanih svinj v Nemčijo je ostal za ta mesec še kontingent 15.000 svinj. Perutnina. Na domačih trgih je ostala tržna cena za perutnino nespremenjena, t. j. po 7 do 8 din za kg. Dovozi so bili v prejšnjem tednu večji ko povpraševanje, ki je popustilo zaradi nemožnosti izvoza žive perutnine v Nemčijo in Italijo. Nemške oblasti pa so izdale koncem tedna devizna uvozna dovoljenja za uvoz žive in zaklane perutnine ter je zato povpraševanje sedaj nekoliko boljše. Na dunajskem trgu so cene zaklane perutnine nekoliko slabejše. Jugoslovanske goske so bile po 1*95 do 2, madžarske po 2 do 210, jugoslovanske piske po 1 95 do 2, madžarske po 2‘50 do 2 60 šilinga za kg. „ barva, pleilra la 7p v 21 uran kem,*n° LG 1 Ul Ull oWek<( kIobab, Itd. Skrobl (n svetlolika srajce, ovrat alke in manšete. Pere, suši, manga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova uL • Telefon It »2 72. Jajca. Na domačih trgih so cene •zaradi slabega dovoza narastle. Od preje pripeljanih jajc je bilo največ prodanih v Nemčijo, po ceni RM 94 za zaboj '/, razreda C franko'Salzburg. Po tej ceni bo sprejemal nemški urad blago do zaključno 15. januarja. Na praškem trgu je tendenca še nadalje čvrsta. Cene so se popravile za približno 20 Kč za zaboj in dosegle za blago 54/55 kg mkl. Kč 920 franko Praga. Izvoz jajc v Italijo je v zastoju, ker nimajo italijanski uvozniki uvoznih dovoljenj. Radio Ljubljana Sobota, cine 15. januarja. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored — 13.20: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Varujmo naravo (dr. Valter Bohinec) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Zabaven in zelo poučen prerez AlešovCevega »Bren-celjna« iz let 1869 do 1880. Za pisan večer priredil Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igralske družine — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Prenos plesne glasbe s »Slovanskega večera« na Taboru. Nedelja, dne 16. januarja. 8.00: Plošče — 8.15: Godalni kvartet —• 9.00: Čas, poročila, spored — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (gosp. ravn. Jože Jagodic) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve — 11.00: Otroška ura: Ga-šperček v novi lutkovni igri —• 11.30: Koncert. Sodelujeta: g. Robert Primožič in radijski orkester — 13.00: čas, vreme, spored — 13.20: Plošče po željah — 16.00: Fantje na vasi in plošče 17.00: Kmetijska ura: Važnost in razvojna možnost slovenskega sadjarstva (g. Franjo Kafol) — 17.30: Pota usode. Veseli in žalostni dogodki iz življenja Jake Smodlake. Besedilo napisal Jože Vombergar, izvajajo člani rad. igr. družine, vodi ing. I. Pengov — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: O Stevanu Mokranjcu — 19.50: Slovenska ura: a) Koroške pesmi (plošče), b) Ob 50-letnici smrti Andreja Einspielerja (dr. Ivan Grafenauer) — 20.30: Večer skladatelja Rista Savina. Sodelujejo: g. prof. Slavko Osterc (predavanje), radijski orkester in Slovenski vokalni kvintet — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Radijski orkester. Ponedeljek, dne 17. januarja. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.20: Radijski Šramel — 14.20: Vreme, borza — 18.00: Zdravljenje kužnih bolezni (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Schumann: Otroški prizori (plošče) — 18.40: Umetnostni spomeniki Notranjske (dr. Marijan Marolt) — 19.00: čas vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Masaryk in Slovenci (Božidar Borko) — 19.50: Zanimivosti — 20.00; Radijski orkester — 20.50: Spevi iz op. »Boris Godunov« (F. šaljapin, D. Smirnov, M. Kaida-nov) — 21.10: Komorna glasba. Trio: gdč. Francka Ornikova (violina), ga. Hilda Folger-Lobe (čelo), gdč. Silva Hrašovec (klavir) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Plesna glasba (Mirko Premelč in Radijski jazz. A. Šarabon LJUBLJANA Uvoz fcolonijalne robe Veletrgovina s Ipetorljo Velepražarno m kavo Mlloi za dllave Glavna zaloga rudninskih vodi f ..................... w Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Povpraševanje po našem blagu v tujini Tržna poročila 'Iz poročila Zavoda za pospeševanje zun. trgovine z dne 11. januarja Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plest, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani