TRST, nedelja 20. februarja 1955 Leto XI. • Št. 43 (2972) PRIMuRSKI DHEVMIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94’638, 93-808, 37 338 SjRE?7 v!?TVO: ’JL- MONTECCHl it. 6, III. sad. — TELEFON 93-HO« IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: 'JI.. SV. FRANČIŠKA št. 3« — Tel. uni-3 I ~ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak ram višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-100» osmrtnice 90 lir . Za FLRJ ra vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-^2 mesečno 210 din. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. - Federat ljudska 10,zatoiba Slovenije, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega ? ’ ujakega tiska D. ZOZ - Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 37a - Iždaja Zalomiš-.vo trzaš* .ga tisita u c, .____________ Za zdravo osnovo trž. gospodarstva K°t smo včeraj poročali, hz končno conski prora- n zg. i. polletje vendarle ■Rimu odobren in to v bi- liki110 neizPremenjeni ob-3 v Primerjavi s prejš-ni. Tržaška javnost je Vest ^Prejela z zadovolj- Sršfl71’ Sa- so se tatco raz' žlčn h bo^azn‘ novih mno-■ . odpustov, skrčenje datko v Za javna dela, itd. *\?.en be*eeja * kar z drugimi r>omeni skrčenje ‘Soj, riinc a^rZa*kih javmh fi- le obljubil ob Uerain- prifl°du v Trst ge->n taJ7 komisar Palamara nujr^ P01 U'ka je skoraj klika - ^ tega taka po- Trkbodeva na odpor og • ki nočejo žive-na račun h :ev “pa SKLAD. r°kraflne sre za goli bi-°Ho ukrep, za to ali ko ureditve triada tun?710 (iePrav je obU-Ha) . 1 i~redno pomemb- za ozdravitev 'ia gospodarstva, za ustvaritev osnov za zdrav gospodarski razvoj. Dosedanja praksa, kot tudi negativni odgovori na vprp,ša.nja novinarjev tržaških Vstov, postavljena generalnemu komisarju na zadnji tiskovni konferenci o proračunu, pa žal vzbujajo resno, upravičeno zaskrbljenost o politiki vlade glede tržaškega gospodarstva. Dejstva so zelo zgovorna in navedimo samo nekatere primere: 1. Pomorstvo. «Saturnia» in «Vulcania» ostaneta v Neaplju, «Aquileia in «Pia-ve* odploveta v Genovo. — Trst do sedaj še nima zagotovljene niti ene iz-med številnih potrebnih in obljubljenih prog. 2. Tranzitni promet. Sklicanje konference o tržaškem pristanišču se načrtno zavlačuje in se pri pripravah ne upoštevajo želje zalednih držav. 3. Vladni krogi, krogi okrog Confindustrie in v italijanski politiki vodinie desno usmerjene politične skupine u-spešno zavirajo uresničitev pobude o prosti coni. 4. Obljubljena vladna pomoč za ozdravitev tržaške krize se je v praksi izkazala kot zelo neznatna in še ta prihaja v Trst z izredno zamudo. 5. Pogajanja o obmejnem prometu se iz nerazumljivih razlogov vlečejo ie reč mesecev. 6. Zavlačuje se ustanovitev triaško-jugoslovanske trgovinske zbornice. 7. Do sedpj še ni niti najmanjše vesti o predvidenem sklepanju regionalnih trgovskih sporazumov s sosednjimi področji Slovenije in Hrvaške. Vsi t.i primeri jasno govore, da se o vseh najvažnejših gospodarsko socialnih vprašanjih politika vladnih krogov žal še vedno ni izpremeivla. Na taki poti pa je seveda nemogoče ozdraviti tržaški gospodarski organizem in z njim vred tudi tržaške javne finance. Edgar Faure dobil mandat za sestavo francoske vlade Predsednik republike Coty je potrdil sklep predsednikov parlamentarnih skupin, da je najbolje poveriti mandat Mendes-Franceovemu zunanjemu ministru - Komentarji francoskega tiska in omalovažujoče izjave v Bonnu PAKIŽ, 19. — Predsednik republike Rene Coty je poveril radikalnemu socialistu Edgaru Fauru, zunanjemu ministru v Mendes-Franceovi vladi, sestavo nove vlade. Faure je po razgovoru s predsednikom republike izjavil. da bo dal čimprej dokončen odgovor. Zgoaaj popoldne so se v Burbonski palači sestali predsedniki parlamentarnih skupin in nato skupno odšli k predsedniku republike. Po razgovoru je ob izhodu iz Elizejske palače predsednik socialne republikanske skupine Raymond Triboulet izjavil, da so se predsedniki strinjali v mnenju, da se je treba zateči k osebnosti. «katere mnenja bi bila v pravični sredini na dveh osnovnih področjih, na zunanjepolitičnem in na področju prekomorske Francije«. Triboulet je dodal, da bi po njegovem mnenju morali imenovati neko radi-kalno socialistično osebnost. Radikalna poslanska skupina pa je že predpoldne dosegla sporazum, da naj sestavo vlade prevzame Faure, če bo izbira za bodočega mandatarja padla na radikalno osebnost. Nočno glasovanje o zaupnici novi vladi je dalo naslednje rezultate. Za investicijo Pineauju je glasovalo 105 socialistov, 80 MRP (od 84). 57 radikalnih socialistov (od 781. 12 poslancev republikanske levice (od 23). 7 . socialnih republikancev (od 72), 1 golistični disident (od 33), 1 agrarec (od 21). 5 poslancev izven stranke (od 13). Proti Pineauju pa je glasovalo: 94 poslancev KPI, 54 socialnih republikancev. 44 neodvisnih republikancev (od 55), 30 golističnih disiden- tov, 27 neodvisnih agrar-cev TO^L. ,28), 10 agrarcev (od ?1\ 16 čezmorskih neodvisnih, 12 radikalnih socialistov, 12 poslancev republikanske levice. 4 napredni republikanci, 3 poslanci izven stranke. Vzdržali pa so se 4 radikalni socialisti, 2 poslanca republikanske levice, 1 socialni republikanec, 1 neodvisni republikanec, 1 agrarec, 1 poslanec izven stranke. Glasovanja se ni udeležilo 9 neodvisnih poslancev, 8 socialnih republikancev, 2 radikala, Otomna škoda v genovskem pristanišča 9?di diviania vetra in morskih valov nasip pristanišča je porušen v dolžini 300 do 350 m ~ Medtem k0 i dnji T,.^..yse'i Severni in udo n- ^ danes divjalo thočrnLle S snežr’lmi zameti fl°Vsko n ' na*ivi. je bilo ge-^bes z Ustanišče prizadeto v® b)ori=adl s^Pv*!ega valova-ter 'n v'harnega vetra. S° doseli; razblčal valove, da M?dtem ‘ VlSmo d0 30 met rov, tadi razK° S°. v°dn' curki za-t'Pe segal?*j^a va,°v ob na-r°v v do 50 in več me-'stno. ilovitrt Valovje je preplavi- !? slavni ■ °vsko r, MP- ki varuje ge-širok p stail>šče. Nasip, ki V°drj . “ 'Petrov in ki je pod p°rUšen k°k u metrov, je bil valovi ZIn' 300 do 350 m; l31' OgrLk°l igraSe premeta- s^htne ,?,V m,'trov visoke *tarad? ?0ke- Skoda, k, jo ''Uče Ra u,rPslo prista- slt0zi ko le Pajk' ,ZUnanjt C v,ni tudi ^ *> oba P® sta se morje vdrlo nasip. so bili notranji po- 'bola t),.,3,slranska zaščitna po Popolnoma po- rušila — gre v milijarde, ni V>a še povsem ocenjena. Dokler škoda na nasipih ne bo popravljena. bo tretjina genovskega pristanišča ob razburkanem morju neuporabna. Najbolj je prizadeto petrolejsko pristanišče in sosedni pomoli za pretovarjanje dragocenega blaga. Razburkano morje, ki je vdrlo skozi nasip, se je igralo z ladjami, vsidranimi v pristanišču. Ameriška petrolejska iad.ia »Camas Meadows» (13.000 brt.), ki je bila zasidrana ob pomolu «Derna». sc je prevrnila. Liberijsko petrolejsko ladjo «Atlantic Lord)) (17.000 brt.), ki je pravkar raztovarjala petrolej, je morje odtrgalo od pomola in jo odvleklo do drugega pomola, kjer se je nagnila na stran, valovi pa jo mečejo ob pomol in ob trup prevrnjene ladje. Del petrolejskega tovora se je razlil po morju. Na ladji je 20 mornarjev. Švedski motor- ni ladji «Nordanland» (4000 brt.) je morje z butanjem ob pomol vgreznilo, ves bok. Siko. zi odprtine je vdrla v ladjo voda in poplavila strojnico na srečo pa ne tudi skladišča, ki je bilo polno karbida Z na.ivečjimi napori so nevarni tovor izkrcali. Zadnjič je zunanji nasip genovskega pristanišča popustil leta 1396. vendar še dolgo ne v takšnem obsegu kot danes. . V JUŽNI ISTRI HL-iužni in vzhodni Srbiji *agSRton,’i '*■ ~ Parastle r ,,en,a sn. s®. tol P°'°m"a dreve. nadstropno hišo. V Rovinju je uevthta odnesla več streh. O hudih neurjih in snežnih zametih poročajo tudi i* raznih krajev Evrope. Na Skot | skem je več vasi odtrganih od ■ sveta. V velikem delu Anglije in Škotske je cestni promet zelo oviran. O hudih snežnih zametih poročajo tudi iz francoskih Alp, zlasti iz okolice Grenobla. Trg. sporazum med FLRJ in ZSSR BEOGRAD, 19. — Danes je bi! v Beogradu podpisan trgovinski in plačilni sporazum CSR, ki predvideva blagovno izmenjavo v znesku 27 milijonov dolarjev. Jugoslavija bo izvažala meso, tobak, konzerve, sadje, konopljo, pirit, tanin in drugo blago v zameno za valjane izdelke, kemikalije, elektromotorje, radijske dele, izdelke črne metalurgije, stroje, rezervne dele in drugo blago. 'elefonske drPgove r'VKiricne lk* *V* :\pr'k,,n,la teielon. dreve-elektritn* z Reko 'n 2agre-»tiri- BEEOGRAD, 19. — Zasedanja odbora za elektroenergijo gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo, ki bo od 28. februarja do 5. marca v Ženevi, se bodo udeležili tudi jugoslovanski strokovnjaki. Na tem zasedanju bodo med drugim razpravljali o študijah jugoslovanskih strokovnjakov o izvozu električne energije in izgradnje hi-drocentral v Jugoslaviji. Nagy obolel za srčno trombozo BUDIMPEŠTA, 19. — Radio Budimpešta je danes zvečer Iz ZDA poročajo, da je si- sporočil, da je ministrski predsednik Imre Nagv zbolel zaradi napada tromboze v srč- lovit snežni vihar, ki je 24 ur razsajal v treh osrednjih državah, povzročil smrt petih oseb, medtem ko jih je bilo 18 ranjenih, 25 pa jih pogrešajo Avtomobilski promet je v prizadetih državah skuiaj Povsem prekinjen. nem ožilju. Bolezen se je začela v začetku tega meseca. Nagvievo zdravje pa se je luedtem izboljšalo, tako da sodijo, da ho v aprilu lahko spet prevzel svoje funkcije. 2 golistična disidenta, 1 MRP, i neodvisni agrarec in 4 poslanci brez stranke, 6 poslancev je opravičilo svojo odsotnost. Točen izid glasovanja pa je bil naslednji; glasujočih 580, zahtevana absolutna večina 291, za investituro 268, proti 303, vzdržanih 9. Današnji francoski tisjj po- sveča, kot običajno, veliko pozornost in obširne komentarje razvoju vladne krike, ki je prešla v novo fazo po ponesrečenem Pineaujevem po- skusu, da sestavi vlado. Radikalna «Aurore» pravi, da je bil pineaujev poskus «že od tsega začetka sprejet v uziačju povprečno obetajočega skepticizma«. Konservativni «Figaro» pa zameri pineauju, da oje bilo zelo hitro jasno, da je mandatar prikazoval 1 rogram svoje stranke, ne glede na previdnost, ki so jo svetovale pretesle Ul predvsem sedanje izkušnje«. Neodvisni socialistični cCom-bat» pa piše: «V.se dokazuje, da se je javno mnenje hitro povrnilo k popolni nezavzeto-sti in preziru do delovanja parlamentarnega sistema. Ne glede na vsak morebitni izid glasovanja je bil pineaujev poskus obsojen«. Drugi neodvisni s icialistič-ni «Franc Tireur« pa omenja bližnje volitve in sodi. da Pi-r.eaujev poskus n.; bil biez vsake koristi. List pise. «Nd.ce ne ve, v kakšnih oblika;! se bodo pojavila zavezništva v času velikega spopada z volivci v prihodnjem letu«. Svoj optimizem razlaga «pranc Tireur« z dejstvom, da so «vsaj od včeraj mogoče določene tvan, ki so bile poprej nemogoče«. Glasilo desnega centra «Pa-risien Libere« pa pravi, da v Franciji ne bo mogoče podvzeti m uresničiti ničesar odločilnega, edokler ne bo ponovno vzpostavljena avtoriteta države in dokler ne bodo uresničene neizbežne strukturalne reforme«. List poudarja nato, da so Pineaujev padec povzročili ((nepoboljšljivo sektaštvo« nekaterih poslancev, ((trmoglavost« drugih in tudi sam program mandatarja. Obenem pa piše »Parisien Libere«, da Pineaujev poskus ni bil zaman, ker daje dva koristna nauka: «Dokazal je, da se lahko socialisti in ljudski republikanci ponovno družijo glede nekaterih vprašanj kljub siceršnjim nasprotjem in obenem potrdil, da vprašanje evropskega zbliževanja še nadalje zastruplja politično ozračje«. Kominformovska «Huma-manite« pa pravi, da je «za rešitev težav, ki tarejo Francijo, potrebna vlada, ki si bo« zastavila drugačne cilje kot pariške sporazume«. Danes zvečer se pa v političnih krogih že pojavlja vprašanje, kakšno pot naj ubere novi mandatar Faure, če hoče uspešno končati vladno krizo. Po mnenju nekaterih se bo nujno moral vrniti k stari formuli večine, ki obsega ljudske republikance, republikansko levico, radikale in del goli stov, torej k isti večini, ki je podpirala Reneja Mayerja in Laniela. Do takšne vladne koalicije bi bili socialisti v o-poziciji. Pri tem si nihče ne prikri va. da bi bila vprašanja, s katerimi bi se morala boriti takšna večina, enaka kot tista, ki so povzročila padec Mayer-jeve in Lanielove vlade. Obenem pa zatrjujejo, da je zdaj treba predvsem čimbolj zmanjšati škodljive posledice vladne krize, in s tem prizna vajo, da bi tudi takšna vlada bila samo začasna Predvsem se kaže škodljivost pomanjkanja vlade na zunanjepolitičnem področju zlasti v zvezi z bližnjo konferenco držav SEATO v Bangkoku, ki bo morala obravnavati zelo važna azijska vpra sanja in na kateri Francije ne bo mogel zastopati odgovoren minister. Za načelnika francoske delegacije je bil ime novan veleposlanik Bonnet, k pa ne bo mogel po avtoriteti tekmovati z ministri, ki bodo vodili ostale delegacije, in pomanjkanju vlade v Franciji tudi ne bo mogel imeti poseh nih navodil. Obenem ostajajo prekinjena francosko-tuniška pogajaja in ustavilo se j proučevanje reform za Maro' ko. Na notranjepolitičnem področju bo zaradi krize potrebno glasovanje o novih pro računskih dvanajstinah, zavle kla pa se bo tudi diskusija o volilni reformi. Prav tako pa se seveda zavlačuje tudi ratifikacija pariških sporazumov v republiškem svetu. Ponovna zaostritev franco- rnev seveda tudi v tujini. V glasovanju, ki podaljšuje vlad-londonskih uradnih krogih iz- J no krizo, ker gre za notranjo ražajo obžalovanje zaradi po- zadevo druge države«. Pred-novne zakasnitve ratifikacije ( stavnik je pristavil: «l.ahko se pariških sporazumov v fran- j pa reče, da to, kar se je zgo-coski skupščini. Obenem obža- | dilo. nikakor ni presenetilo luie.io v Londonu, da Francija j vladnih krogov. Dodam lahko ne bo mogla b ti zastopana na j tudi. da vse to v ničemer ne konferenci v Bangkoku s po-1 spreminja sklepov zvezne vla-trebno avtoriteto. I de. kar se tiče ratifikacije pa- V Bonnu pa je predstavnik ! riških sporazumov«. Predstav-zahodnonemške vlade izjavil : nik je nato opomnil, da bo v glede nezaupnice Pineauju, da četrtek Bundestag začet z de-se viada «naravno vzdržuje j bato o pariških sporazumih v vsakega komentarja o tem | drugem čitanju. Med konferenco t Bangkoku „zasebni razgovori” o Formozi? Izjave angleškega zunanjega ministra tdena ored odhodom v Bang’ kok ■ Bojevite Dullesove besede v Honoluluju ■ Položaj vFormoški ožini LONDON, 19. — Angleški zunanji minister sir Anthony Eden je odpotoval danes iz Londona v Bangkok, kjer se bo prihodnji teden začela konferenca držav SEATO. Na svoji poti je Eden danes zvečer prispel že v Rim, kjer bo prenočil in se jutri predpoldne odpeljal v Kairo, kjer se bo spotoma sestal z egiptovskim ministrskim predsednikom Mašerom. Iz Kaira bo Eden odpotoval v Karači, odtod pa v Bangkok. Novinarjem, ki so mu zastavljali vprašanja pred odhodom z londonskega letali- šča, je Eden izjavil, da bo po njegovem mnenju med konferenco v Bangkoku tudi priložnost za zasebne razgovore o vprašanju Formoze. Eden je novinarjem nadalje izjavil, da ima «pogodba za kolektivno obrambo azijskega jugovzhoda povsem obramben značaj in ne pomenii grožnje za nikogar«. Dodal je: ((Prepričani ste lahko, da bomo storili, vse, kar bo v naši moči, da damo pobudo za miroljubno rešitev zapletenih azijskih vprašanji in da na ta način izboljšamo perspektive za mir v vsem svetu«. Podkomisija OZN se sestane 25. februa Sovjetsko delegacijo na konferenci, ki bo razpravljala za zaprtimi vrati, bo vodil Gromiko, angleško pa Nutting - Predstavnik Foreign Officea o sovjetski izjavi o razorožitvi - Negativen sprejem sovjetskih predlogov v Washingtonu - Splošna razorožitev in oborožitev Nemčije LONDON, 19. — Predstav- ( zahodnih delegacijah sodijo, nik Foreign Officea je danes j da izražajo ti predlogi pred na vprašanja o včerajšnjih sovjetskih predlogih o sklicanju konference za svetovno razorožitev, o uničenju vsega atomskega orožja in omejitvi konvencionalnega orožja izjavil. da bi Anglija pristala na konferenco o razorožitvi samo v primeru, da bi bližnje zasedanje podkomisije OZN za razorožitev pokazalo kaj napredka v zbliževanju stališč med Vzhodom in Zahodom. Kot je znano, bo podkomisija ponovno začela z (jelom 25. februarja v Londonu. Predstavnik Foreign Officea pa ni hotel komentirati ostalih predlogov, ki jih vsebuje včerajšnja sovjetska izjava. Dodal je le. da se ne zdi. da hi izjav? v,- - h - rala argumen-ali teze. o katerih ne bi bili že izčrpno razpravljali na glavni skupščini OZN med debato, ki se je končala s sklepom o sklicanju podkomisije za razorožitev, ki se bo sestala prihodnji teden. Predstavnik Foreign Officea je sporočil, da bo Veliko Britanijo na tej konferenci zastopal državni minister v Foreign Officeu Anthony Nutting, in dodal, da bo nove predloge, ki jih je formulirala sovjetska vlada, verjetno razložil pred podkomisijo sovjetski predstavnik Andrej Gromiko. Predstavnik je izrazil tudi prepričanje, da bodo v tem primeru predloge skrbno proučili. Nadalje je predstavni^ Foreign Officea izrazil zadovoljstvo angleške vlade spričo dejstva, da je sovjetska vlada pristala na sodelovanje na vsem sovjetsko nasprotovanje pariškim sporazumom in nem-iki oborožitvi. V istih krogih sodijo, da bo sovjetska delegacija na bližnji konferenci podkomisije za razorožitev predvsem vztrajala na vprašanju nemške oborožitve, kar naj bi londonskem zasedanju podko- j misije za razorožitev in da ie j sprejela tudi angleški pre'** j log, naj se konferenca začne . interesirane države (Francija, Resolucija ACLI obsoja vladni kompromis o zemljiških pogodbah, Kanada in ZDA) so pristale na ta predlog. Nadaljuje se iskanje pogrešanega belgijskega letala DC-6 B, ki je izginilo v nedeljo 13. februarja. Ostankov letala doslej kljub vsemu iskanju še niso našli. Uprava rimskega letališča izključuje možnost, da bi bilo letalo odletelo kam drugam (na primer v Albanijo), in poudarja, da so vremenske razmere res takšne, da onemogočajo vsako resno iskanje. Na sliki karabinjerski polkovnik Emilio Radaelli, ki vodi akcijo za iskanje letala, ko z daljnogledom opazuje delo odprav v apeninskih strminah. dokazovalo tudi besedilo uvoda včerajšnje sovjetske izjave. Očitno pomeni za ZSSR splošna razorožitev tudi to, da se Nemčija ne sme oborožiti, medtem ko zagovarjajo zahodne velesile stališče, da sta vprašanji nemške oborožitve in splošne razorožitve popolnoma različni. Tudi v Parizu sodijo, da poskuša ZSSR s predlogom, naj vojaški proračuni in stanje u-reditve vseh držav ostanejo na ravni 1. januarja 1955, posredno preprečiti izvajanje žitvi Nemčije. Predlog spravljajo v zvezo z izjavo sovjetskega delegata Soboljeva ob konsu zadnjega zasedanja podkomisije OZN za oborožitev 8. decembra v Londonu, Britanski zunanji minister je nadalje potrdil, da se bo med potovanjem v Bangkok ustavil v Kairu in Karačiju, na povratku pa v Singaporu, kjer bo vodil konferenco britanskih diplomatskih predstavnikov, akreditiranih v deželah jugovzhodne Azije. Eden se bo ustavil dan ali dva med britanskimi vojaškimi oddelki na Malajskem, nato pa bo obiskal Rangun, Bagdad in Beirut. Precej bojevite izjave pa je dajal ameriški državni tajnik John Foster Dulles, ki je na poti iz Washingtona v Bangkok danes prispel v Honolulu. Ob prihodu v Honolulu je Dulles izjavil novinarjem: »Združitev kitajske republike maršala Cangkajška z našimi silami, Ici operirajo po z glasovanjem izraženih željah kongresa, bo lahko samo padelilo koristen nauk vsakršnemu morebitnemu napadalcu«. Novinarju, ki ga je vprašal za mnenje o zadnji sovjetski izjavi s predlogom za sporazum o uničenju atomskega orožja, je Dulles odgovoril odrezano, da izjava «ne vsebuje ničesar novega«. John Foster Dulles se je danes zvečer odpeljal z letalom v Siam v spremstvu poveljnika ameriških pomorskih s.l na Tihem oceanu admirala Stumpa. Francosko delegacijo na konferenci v Bangkoku bo vodil veleposlanik Henri Bonnet, V francoski delegaciji bodo veleposlanik Francije v Bangkoku Offroy George-Picot, glavni ravnatelj za zadeve Daljnega vzhoda na Quai d’Orsayu Jacques Roux in drugi visoki funkcionarji. Pekinški radio je danes oddajal izjavo predsednika odbd* ra za mir v Vietminhu dr. Le Dinh Tama, ki obtožuje ZDA. da so sklicale konferenco SEATO v Bangkoku, da bi «posj)e.sUč ameriško interven-da je «nemogoce predlegaUlr-no v notranje zadeve držav splošno znižanje oborč1 obenem oboroževati Zahodno Nemčijo«. V imenovanju Gromika za predstavnika ZSSR na bližnji konferenci o razorožitvi pa vidijo dokaz za važnost, ki jo sovjetska vlada pripisuje temu zasedanju. Gromiko je znan kot eden najboljših sovjetskih diplomatov in je pomočnik zunanjega ministra. Francijo bo kot doslej zastopal Jules Moch. Kot je znano, so diskusije v podkomisiji za razorožitev tajne v skladu z resolucijo glavne skupščine OZN. V podkomisiji so predstavniki ZDA, Velike Britanije. Francije, ZSSR in Kanade. Scelba pred težavnimi nalogami po povratku iz Londona v Rim jugovzhodne Azije«. Bangko-ška konferenca, zatrjuje dr. Tam, je naperjena predvsem proti Vietnamu, Laosu in Kambodži, SEATO Pa ihta pod okriljem ZDA edini namen, da brani kolonialistične interese Anglije, Francije in ZDA in da zatira narodnoosvobodilna gihanja v jugovzhodni Aziji, da bi se tako laže pripravil imperialistični napad proti LR Kitajski. Medtem se nadaljujejo nedavno obnovljeni spopadi v Formoški ožini. Kot poroča poveljstvo Cangkajškovega letalstva. so kuomnitanška bombna letala včeraj ponovno napadla otočje Taišan, blizu področja, kjer je bila včeraj bitka med Maocetungovimi in Cangkajškovimi pomorskimi silami. Cangkajškovo poveljstvo trdi, da je bilo v včerajšnjih in današnjih bojih potopljenih 21 nasprotnikovih pomorskih enot. Agencija »Nova Kitajska« pa poroča, da je bilo včeraj na področju blizu obale pokrajine Cekiang sestreljeno nacionalistično letalo. Agencija do- Segni pa vztraja pri svojem zakonu - Malagodijeve izjave £ Voditelj laburistične opozi- J gtaliŠČU PLI - Pred Stavko USluŽbenCCV javnopravnih ustanov cioDalističnimi vojnimi ladja- cije Clement Attlee pa je no coj v govoru v Newcastlu o-pozarjal na nevarnost vodikove bombe, «ki grozj uničiti našo civilizacijo«, in na potrebo, da se najde sporazum, ki bo odstranil to nevarnost. »Mi, je dodal Attlee in pri tem poudaril nevarnost položaja na Daljnem vzhodu hočemo odvrniti nevarnost nove vojne. Delatj hočemo skupno z našimi ameriškimi prijatelji, toda to ne pomeni, da moramo vedno sprejemati njihove teze. Mi hočemo sodelovati tudi s Kitajci. Skrajno težavno je doseči sporazume, toda kadarkoli se pokaže priložnost, se moramo truditi, da bi jih uresničili, ne glede na to, kdo je dal pobudo«. politike ACLI poudarja (Od našega dopisnika) obveznost RIM, 19. — Scelba in Mar- reform«, tino, ki sta si danes privoščila Resolucija dan dodatnega počitka v Lon- tudi ((zaskrbljenost vzbujajočo donu. bosta jutri zgodaj po- zaostritev stal,sc« sil gospo-poldne prispela v Rim. kjer darske desnice, ki s, poskusa- idobiti vedno večji vpliv v deželi«. čakajo Scelbo resna notranja j Ja pr vorašanja, zlasti poudarjena na življenje kriza v demokristjanski stran- Na drugi strani pa je v 'posestniška (,Confagncoltura» ki. ki se je pojavila po vlad nem kompromisu o zemljiških j danes izdala izjavo, ki zavrača socialnih jati ne se obnavljati v nobenem političnem obdobju, če bi PLI ne izpolnjeval svoje funkcije ali če bi mu jo drugi hoteli odrekati«. Malagodi je končal, da se bo o vsem dokončno izrekel glavni odbor njegove stranke. Medtem je sindikat delavcev javnopravnih ustanov, ki je v sklopu CISL. sporočil, da pogodbah, ki je deloval kot vzmet za sproženje najrazlič-ših notranjih nasprotij. Po raznih znakih nezadovoljstva med demokristjanskimi poslanci (bivši kmetijski minister Segni na primer trdi, da ostaja pri svojem načrtu zakona o zemljiških pogodbah, ki Na dokaj negativen sprejem 18a 3® poslanska zborni ca 1951 pa so sovjetski predlogi nale- teli v ZDA. Nekateri vladni funkcionarji so danes izjavljali, da je sovjetski predlog, naj se uniči vse jedrsko orožje in naj se oborožene sile ohranijo na ravni letošnjega prvega januarja, popolnoma nesprejemljiv. Y Washingtonu zatrjujejo, da je to samo ponavljanje prejšnjih sovjetskih predlogov in da je njegov namen zagotoviti Sovjetski zvezi veliko vojaško nadmoč nad ze odobrila, in zdi se, da uživa pri tem podporo lepega števila demokristjanskih poslancev), kmečkimi predstavniki in sindikalisti, je danes glavni odbor demokristjanske delavske organizacije ACLI sprejel resolucijo, ki obsoja v dokaj ostrih besedah vladni kompromis o zemljiških pogodbah, čeprav pušča odprta zadnja vrata za umik na Fan-fanijeve pozicije. «da se ohra- ni enotnost demokratične koa-zahodnimi državami. Obem — licije«. Kljub temu pa je reso-bi sprejem tega predloga iz- lucija prava obtožba umika ključil oborožitev Nemčije in demokristjanskega vodstva z Japonske, Senator John Bricker, član kongresne atomske komisije, je dejal; «Ce se naj omeji o- nekdanjth naprednejših pozicij. Resolucija ACLI poudarja nato nujno potrebo izvedbe re vladni sporazum o agrarnih pogodbah, o, katerem pravi, da «krši pravico do zasebne lastnine, ki jo slovesno jamči u-stava«. Confagricoltura seveda dodaja, da bo nova ureditev zemljiških pogodb škodovala kmetijski proizvodnji. Obenem je združenje veleposestnikov sklenilo izvesti obširno akcijo proti vladnemu sporazumu o zemljiških pogodbah ter sklicati zvezni svet in pokrajinske svete. V glavnem na istih pozicijah je tudi današnja izjava glavnega tajnika PDI Malago-dija, ki pravi, da gre v libe-» ralnem odporu proti vladnemu kompromisu o zemljiških pogodba v bistvu samo za »resen odpor proti komunističnemu nasilju«. Malagodi nadaljuje, da je poleg zemljiških pogodb še več gospodarsko-socialnih vprašanj, ki jih je treba rešiti, in pravi; »Rešitve tipa zemljiških pogodb ali nedavnega zakona o nadurah, ali Di V.ittoriovi in Pastorejevi načrti o stalnosti kmečkih delavcev ali delavcev in urad- no stavka nameščencev pol-državnih ustanov trajala tri dni. od torka 22. do četrtka 24. februarja. Medtem je sindikat uslužbencev javnopravnih ustanov v sklopu socialdemokratske sindikalne organizacije UIL potrdil enodnevno stavko za 22. februarja. A. P. mi in da so te na koncu pobegnile pod zaščito umetne megle. Cangkajškov ministrski predsednik Jui pa je izjavil, da je nacionalistična vlada odločena in pripravljena braniti obalna otoka Macu in Kve-moj. V Moskvi je predstavnik britanskega veleposlaništva danes uradno zanikal vesti iz Pariza, po katerih je sovjetski zunanji minister Molotov včeraj sprejel britanskega veleposlanika v ZSSR sira Wil-liama Havtera in mu predložil nove sovjetske predloge o Formozi. Agencija TASS .ie danes sporočila, da ni objavila nobene podobne informacije. rožje, v katerem je ZSSR na forme državnokapitalistične u- nikov sploh, ali iirekvizicije drugem mestu, bi se moralo tudi omejiti ono orožje, v ka-! terem ZSSR vodi — človeški potencial, podmornice in tanki«. stanove IRI (ki se ji upira de- tipa La Pira. niso «socialne» mokrisljanska desnica skupno j ali ((napredne« rešitve«, z ostalimi desničarskimi sila- j Glavhi tajnik PLI je izja-mi in ki jo vlada že dolgo časa vil, da se zaveda »splošne po-zavlačuje) in zahteva «takšno | litične vrednosti sedanje vlad- V krogih OZN so sovjetske akcijo vlado, ki bo brez oho- j ne koalicije«, da pa ta «ne J ske vladne krize je imela od- predloge sprejeli različno. V jtavljanja konkretno izpolnila j more ne funkcionirati ne tra- Iskrcavanje ameriške municije za Formozi. Cangkajškove MPOVIINnKi IIVKVI Na današnji dan je bil leta 1858 rojen v Trstu skladatelj Viktor Parma. y F~M mj s ? Danes, NEDELJA 20. februar)1. Ele-uerij, Gojslav .j Sonce vzide ob 7.01 in raj0™ I 17.38. Dolžina dneva 10.37 {*' I vzide ob 5.35 in zatone ob I Jutri, PONEDELJEK 21. 1«”' Irena, Cudomil V OBRAMBO INTERESOV TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Protestna stavka pristaniščnikov z zahtevo po dodelitvi prog in ladij MED ODLAGANJEM KONFERENCE 0 TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Majhna udeležba v stavki Delavske zbornice v CRDA V torek enourna stavka kovinarjev v Tovarni strojev Protestna stavka, ki so jo včeraj proglasili pristaniški delavci je dosegla popoten uspeh. Trajaia je od 8. do 13. ure ob stoodstotni udeležbi teh delavcev. S stavko so protestirali predvsem proti politiki zapostavljanja tržaškega pristanišča pri dodeljevanju pomorskih prog in ladij, ki je prišla do izraza prav te dni, ko se je zvedelo, da ne bodo vrnili Trstu «Saturnie» in «yulca-nieu in da bodo dodelili Genovi obe ladji za progo v Belgijski Kongo, čeprav so jih svoj čas obljubili Trstu. Razen tega pa so s stavko tudi protestirali proti omejevanju sindikalnih svoboščin v pristanišču ter proti ukrepom poveljnika pristanišča v škodo pristaniških družb in sindikatov. * # # Včeraj je bila v ladjedelnicah, v Tovarni strojev in v uradih CRDA stavka, ki jo je napovadala Delavska zbornica, ker ni ravnateljstvo CRDA sprejelo njenih zahtev po preureditvi akordnih dodatkov m proizvodnih nagrad. Ker se stavki ni pridružila Delavska zveza, je imela le malo uspeha. Udeležilo se je je samo okoli 18 odstotkov delavcev in nekaj več uradnikov, ki so večinoma včlanjeni v Delavski zbornici. Ob 10. uri dopoldne je bilo na sedežu Delavske zbornice zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 600 delavcev in nameščencev in na katerem so jim voditelji Delavske zbornice pojasnili vzroke stavke. Hs * * Kot smo že pisali, se bodo začele v raznih obratih CRDA kratke stavke, s katerimi bodo delavci protestirali proti nepopustljivosti delodajalcev v vprašanju mezdnih poviškov. Stavke bo napovedala Delavska zveza. Prva stavka te vrste bo v torek 22. t. m. v Tovarni strojev. Tu bodo stavkali delavci v skupini delavnic od 9. do 10. ure, v drugi skupini delavnic pa od 13. do 14. ure. St * k Odpusti zaradi pomanjkanja dela se nadaljujejo. Mizarsko podjetje Pecas je sporočilo sindikatom, da bo odpustilo 15 delavcev, ker mu primanjkuje naročil. Sindikati, pa odpustom nasprotujejo. Tudi tržaška podružnica podjetja Alfa Romeo je napovedala odpust štirih delavcev zaradi pomanjkanja naročil in popravil avtomobilov. Seveda sindikati tudi tem odpustom ugovarjajo, toda vprašanje je, ali jim bo uspelo, da jih preprečijo. # j>s >5* Poldržavni uslužbenci (INSP, INAM, Banca dTtalia in dru- gi) so razburjeni, ker niso tudi nanje raztegnili ukrepa rimske vlade, po katerem je v izvajanju zakona o pooblastilih priznala državnim uslužbencem poseben dodatek, ki jim ga bo izplačala te dni vzvratno od januarja 1954. Ti uslužbenci pravijo, da spadajo v enak stalež kot državni nameščenci in da pomeni zato zadnji ukrep vlade krivično razlikovanje njim v škodo. Minister za delo Vigorelli je sicer obljubil članom odbora, ki predstavlja te uslužbence. da bodo skušali rešiti tudi to vprašanje; toda uslužbenci poldržavnih ustanov ne marajo več čakati in so napovedali za 22. t. m. stavko. * * * Sindikat gradbenih delavcev Delavske zveze sklicuje skupščino vseh sindikalnih aktivistov te stroke, na kateri bodo razpravljali predvsem o dopolnilni pogodbi za gradbene delavce. 6 milijard lir za nov kolodvor Na tiskovni konferenci o tržaškem conskem proračunu je generalni komisar dr. Palama- ra govoril tudi o graditvi nove železniške postaje. Prvotni načrt je predvideval samo obnovitev pc staje, tako da bi ohranili zidove in bi ostalo število tirov neizpre-menjeno. Generalni komisar pa je na tiskovni konferenci izjavil, da je po njegovem mnenju ta načrt vendar preskromen, in da je treba gledat; z nekoliko več optimizma na razvoj Trsta. Zaradi tega so načrt popolnoma izpreme-nili in predvideva sedaj zgraditev popolnoma nove železniške potniške postaje, ki naj bi imela 8 glavnih in 4 stranske železniške tire. s čimer bi se zmogljivost podvojila v primerjavi s sedanjim stanjem. Spremenitev načrta bo seveda privedla tudi do znatnega povečanja izdatkov. Prvotni načrt je namreč predvideval skupno okrog 1.5 milijarde lir, novi pa predvideva skupno okrog 6 milijard lir izdatkov. Poleg tega se bodo dela pri gradnji postaje nekoliko zakasnila, ker morajo tehnični organi, arhitekti itd. napraviti vse načrte, kalkulacije' itd. na novo. Čolni v nevarnosti zaradi razburkaneqa morja Kmalu po 19. uri sinoči je močan jugozahodnik povzro-čil močno razburkanje morja istočasno s plimo, ki je za skoraj 1 meter presegla nor- O PRF.DPUST, TI CAS PRESNETI., Sprevod pustnih šem jutri po tržaških ulicah V sprevodu bodo sodelovale različne skupine na alegoričnih vozovih. BO pustnih šem na vespah in druge skupine >ust je tul To nam povedo oci, ki se našminkani in ečeni v obleke staišev po 0 po tržaških ulicah, iščoč znanja ali vsaj prijazne-nagovora mimoidočih. Raz-klubi in vsa mogoča dru-a Krasijo dvorane, v kate- se bo kot n. pr. v Sked- 1 mlado m staro veselilo - tri dni in tako začasno tabuo na vsakodnevne te-re. V petek se je v Avdi-•iju zaključilo tekmovanje najlepšo otroško pustno sko, katerega so se udele-i v spremstvu staršev steni tržaški otroci. Bilo jih toliko, da so se morali kar popoldneve predstavljati sebni ocenjevalni komisiji, je Končno od 360 mask izda 26 najlepših. V petek bil «finale» in je komisija ela dosti dela, preden se je ločila za trojico najboljših, •d katerimi je končno zma-la 8-letna Emanuela Sulič, lečena v »Teodoro«. bizan-isko carico. Vsi tekmovalci se bodo občinstvu prika-,i danes na posebnem ale-ričnem vozu tržaškega Ena-Ki je tudi organiziral to -oško tekmovanje. Danes popoldne ob 2. i bo namreč po mest-j ulicah krenil spre-d, ki ga bodo sestavljali ‘gorični vozovi z grada Sv. sta, Enala in Epta, zatem 80 sšker. ki se bodo pripeljale vespah ter alegorični vo-vi od Sv Ane, Sv. Manje jgd. 7,gornje in iz Skednja, va skupina se bo zbrala v Teatro Romano, druga v liiulia, zadnja pa v Ul. tro Romano. Vsekakor hočejo organizatorji z letošnjim javnim sprevodom pustnih šem in alegoričnih vozov postaviti Trst zopet v vrsto tistih mest, ki se odlikujejo v praznovanju pu-sta. Vsa zadnja leta so bili na Tržaškem najbolj aktivni v Skednju in v Miljah, letos pa se zdi, da hočejo tudi ostali konkurirati tako enemu kot drugemu Toda o tem se bomo lahko izrekli le po današnji prireditvi, ki bo prav gotovo privabila na tržaške ulice veliko število radovednežev in ljubiteljev pustnih prireditev. malno, tako da je morje zalilo pomole in spravilo v resno nevarnost ne samo okrog 30 ribiških čolnov, pač pa tudi sovjetsko prekooceansko ladjo «Vladivostok». Osebje luškega poveljstva je s pomočjo 6 pilotov po skoraj 3-urnem prizadevanju potegnilo vse čolne na kopno in jih obvarovalo hujših posledic, prav tako pa je preprečilo, da bi valovi pretrgali še poslednjo vrv, ki je pričrvšče-vala parnik «Vladivostok» k bregu, potem ko so se vse ostale že pretrgale. Razburkano morje je povzročilo tudi nekaj škode v železničarskem krožku in v krožku eSatur-niay> v Barkovljah, kamor so bili nujno poklicani gasilci. Valovi so v Barkovljah dosegli izredno višino in so pljuskali daleč prek ceste in celo dosegali tramvajski tir vzdolž železniške proge. Okrog 23.15 se je divjanje morja močno poleglo in je vsaka nadaljna nevarnost za plovne objekte prenehala. Prijava dohodkov za IGE Finančna uprava opozarja vse lastnike javnih obratov, ki plačujejo IGE v letnih obrokih v sorazmerju z obsegom kupčij, da morajo nepreklicno do konca februarja predložiti predipsano izjavo o kosmatih obdavčljivih dohodkih. O Policija je aretirala in prijavila sodišču dve osebi, ki ju je zasačila pijani na cesti. Zaradi prosjačenja pa so prijavili sodišču neko ciganko. Jugoslovanska pristanišča povečujejo konkurenčno sposobnost Delegacija jugoslovanskih pristanišč in prevoznih družb na Madžarskem, v Avstriji in CSR IvTedtem, ko se še nič točnega ne ve o sklicanju mednarodne konference o tržaškem pristanišču. povečuje Reka svoje napore za pritegnitev tranzitnega prometa. Tako je obiskala delegacija predstavnikov reškega pristanišča, pomorske družbe «Jugolinija» in spedicijskih družb Cehoslova-ško,- Madžarsko in Avstrijo, da bi proučila možnost; povečanja tranzita skozi Reko. V Pragi so ob tej priliki podpisali posebni sporazum, na Dunaju so pričeli z razgovori in v Budimpešti podpisali vrsto pogodb med trgoviskimi in spedicijskimi podjetji. Povečana aktivnost Reke je zvezana z napori za okrepitev ostalih jugoslovanskih pristanišč. kar bi omogočilo Reki prevzem znatno obsežnejšega prometa zalednih držav. ZA UGOTAVLJANJE STANJA TUBERKULOZNIH OBOLENJ Potujoča fiuorografska ekipa v prihodnjih dueli v slovenskih vaseh Do sedaj je ekipa pregledala že nad 3000 oseb - Vsak, ki se podvrže brezplačnemu pregledu, dobi izvid pregleda Od 1. t.m. deluje na našem področju v okviru province poleg stalnega tudi prenosni fluorografski aparat, ki je nameščen v psebnem avtobusu in ki kroži iz kraja v kraj. Center za fluorografiranje vodi dr. Polonio, ki nam je rade volje dal na razpolago vse podatke o dosedanjem in bodočem delovanju te izredno pomembne zdravstvene ustanove. V prvih dneh tega meseca je premična ekipa centra izvedla fluorografiranje v raznih ezulskih taboriščih. Prvo je bilo na vrsti taborišče v Padričah, potem pa po vrsti taborišča na Opčinah, v Ko-lonji, v Miramaru, in v domu izseljencev pri Sv. Andreju, Prve dni tega tedna pa se je ekipa preselila s svojim aparatom v Milje, kjer je najprej izvedla fluorografsko akcijo v ladjedelnici Felszegg, nato pa še v ladjedelnici Sv. Roka. V obeh obratih so se k 'pregledu prijavili z redkimi izjemami vsi delavci in nameščenci, tako da je fluorografsko akcija zajela nad 2700 ljudi. V četrtek so aparat namestili v an-tituberkularnem dispanzerju, kjer so v naslednjih dneh pregledali otroke osnovnih in srednjih šol miljske občine. Od jutri dalje pa bo ekipa začela fluorografirati tudi vse ostalo civilno prebivalstvo, najrej seveda v miljski občini. potem pa tudi po vseh o-stalih občinah. V ponedeljek, sredo in petek bodo pregledovali ženske in otroke do S. leta, v torek in četrtek pa moške in otroke nad 6 let starosti. Ekipa bo v navedenih dneh poslovala od 8.30 do 12. in od 14. do 18. ure. V normalnih prilikah fluorografira-jo do 120 oseb na uro Dr. Polonio nam je izjavil, da je z dosedanjim potekom fluorografske akcije zadovoljen, saj je prebivalstvo pokazalo razumevanje za koristnost te akcije, ki predstavlja osnovo za množično ugotavljanje stanja tuberkuloznih obolenj. Naprosil pa nas je tudi naj apeliramo na prebivalstvo ostalih okoliških občin da se polnoštevilno prijavi na pregledovanje. Dodati moramo namreč, da je fluorografski pregled pljuč brezplačen in da je pri tem zajamčena stroga tajnost. Vsakomur, ki je pregledan, pošlje center na dom izvid v zapr- tem pismu in pri komur ugo- Split je tako lani že povečal izključno nacionalni promet in presegel milijon ton vkrcanega in izkrcanega blaga. Ostala pristanišča so zabeležila znatno manjši promet, vendar se bodo letos že pričeli kazati rezultati gradnje pristanišča v Pločah, ki bo prevzelo znaten del do seda; tradicionalnega reškega prometa. Vsi t; napori bodo kot že rečeno znatno povečali konkurenčno zmožnost Reke, ki bo zaradi tega lahko prevzela več tranzitnega prometa, kot se je to prvotno predvidevalo. Tako so pristaniški krogi na Reki računali pred nekaj meseci s 300.000 tonami tranzita, kar se sedaj lahko znatno poveča. To pa seveda po drugi strani pomeni, da se bo v istem obsega okrepila tudi konkurenčna sposobnost reškega pristanišča na škodo Trsta. Uradna ofvorilev ameriške biblioteke USIS Med pregledom v fluorografskem centru vzročitve škode tržaški občini. Canciani je bil namreč obtožen, da je razbil šipo občinskega ogrevališča in s tem povzročil 800 lir škode. Canciani se je zagovarjal, da ga je paznik občinskega ogrevališča povabil k sebi z obljubo, da mu bo dal nekaj kosov oblačil. S svojim prijateljem Tommasellijem je možakar res ob določeni uri odšel na dogovorjeno mesto, vendar ni našel nikogar. Vrata so bila zaprta in prav zaradi tega je začel stresati ograjo, ki je ščitila šipo in pri tem se je šipa zdrobila. Ker so policijski agenti, ki so prišli na mesto ugotovili, da možakarja nista bila tako pijana kot so ju opisali, je sodišče oba oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik: Edel. zapisn.; Vira-ni, obramba; odv. Padovani- Preds.; Gnezda, tož.; Pasco-li, zapisn.: Magliacca, obramba: odv. Presti. V pijanosti se je upiral policistom 23. januarja letos sta dva agenta aretirala 41-letnega Viktorja Tomažiča iz Ul. Goz-zi. katerega so našli pijanega na cesti. Toda preden so ga aretirali sta se agenta pošteno spotila, kajti Tomažič se je vrgel na tla in se branil z brcami in s pestmi, vendar je moral končno le kloniti. Med zasliševanjem je mo- touijo najmanjše znake obo- žakar pojasnil, da je spil ne- :evod vozov bo krenil po-po sledečih ulicah: po Goldoni, Korzu Garibal-Jrgu Stare mitnice, po Carducci, Ul. Ghega, Ul. i, po Korzu Italia ter po Goldoni nazaj. Ocenje-i komisija bo stala na onijevem trgu kjer bo postaja liliputanske že- e. eg treh največjih sku-e bodo sprevoda udele-tudi manjše in bolj ino opremljene skupine, bodo sestale v prvih danskih urah na Trgu lan, na Trgu Ponterosso i prvi polovici Ul. Tea- Ne soominja se kako se je Dotolkel Okoli pol štirih so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico Alberta Možino, starega približno 30 let, doma i-z Trebč, katerega so morali zaradi nrask po obrazu in rane na čeljustih pridržati na opazovalnem oddelku. Mož, ki se ničesar ne spominja, bo okreval verjetno že v 5 dneh. Bolničarji Rdečega križa, ki so moža pripeljali v bolnišnico so izjavili, da so ga našli že v takem stanju v bližini openske cerkve in so bili mnenja, da je Možina verjetno zaradi vinjenosti padel z vespe. O zadevi so obvestili cestno policijo, ki je uvedla preiskavo. S telefonskega droga je padel na tia Med delom na 4 metre visokem drogu telefonske linije na cesti Prosek—Gabrovica je 40-letni uslužbenec poštne uprave Guerriero Vidal iz Ul. Kjadino nerodno padel na tla, kjer je tudi obležal dokler ga niso z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Zaradi ugotovitve precejšnje rane na zatilniku ter u-darcev na glavi in prsnem košu z verjetnimi kostnimi poškodbami so moža pridržali na 11. kirurškem oddelku, Ce ne bo komplikacij bo Vidal okreval v 10 ali 20 dneh. lenja ali pa celo samo sum, da gre za obolenje, ga napotijo k zdravniku, ki bo dal prizadetemu vsa potrebna pojasnila. Ko se bo torej ekipa fluo-rografskega centra zglasila v naših, vaseh, naj ne bo človeka, ki se v lastno korist in v korist skupnosti, ne bi pri-javil k pregledu. Otrok v teku skočil pred avto Potem ko je 29-letni Gior-gio Cimmerlait med vožnjo z motornim trokolesom po Ul. Carducci s puščico nakazal spremembo smeri, je zavil v Ul. sv. Frančiška in to prav v trenutku, ko je 12-letni Ettore Niglis iz Ul. Bia-soletto pritekel po pločniku in nepazljivo stopil tik pred vozilom na cesto. Kljub temu, da je Cimmerlait takoj zavrl je fanta vseeno z blatnikom podrl na tla. Prisotni so otroku priskočili na pomoč in ker se je ranil po kolenu ga je neki agent upravne policije spremil na bližnjo postajo Rdečega križa za prvo pomoč, kjer so mu rano izprali in ga nato poslali s prognozo okrevanja v 4 dneh domov. kaj vina in se nato odpravil proti domu. Toda trudnost ga je premagala in tako je sedel ob cesti. Ni se pa spominjal, da bi se mu približala dva agenta niti, da bi se branil in se jima uprl. Spominjal se je samo, da se je prebudil na trdi deski policijske celice, kamor sta ga agenta spravila, da se strežne. Obtoženca je sodišče spoznalo za krivega in ker je že večkrat sedel prav zaradi pijanosti, ga je obsodilo na 9 mesecev zapora in na 4.500 lir globe. Preds: Gnezda, tož.; Pasco-li, zapisn.: Mgliacca, obramba: odv. Berton. Nezgoda v ILVA S prognozo okrevanja v 40 dneh so zaradi zloma piščali desne noge pridržali na ortopedskem oddelku 45-letnega električarja Bruna Giombija iz Ul. Soncini. Pojasnil je, da ga je med popravljanjem motorja na žerjavu v tovarni ILVA silovito udarila v nogo os žerjava. Sporočilo odbora za zimsko pomoč Upravni odbor sklada za zimsko pomoč sporoča, da zapade 28. februarja rok za razdeljevanje obrazcev in sprejemanje prošenj za zimsko pomoč v uradih ECA v Ul. Manzon; 8. Ti uradi so odprti javnosti vsat dan od 15.30 do 18.30. Odbor ponovno opozarja, da lahko dobe zimsko pomoč vsi brezposelni družinski glavarji, ki so bili odpuščeni z dela, vpisani pri uradih za delo tega ozemlja pred 1. septembrom 1954, redno vpisani kot brezposelni pri uradih za delo vsaj 30 dni na dan vložitve prošnje ter ki ne dobivajo podpore za brezposelne INPS. O Tržaška občina obvešča, da bodo v ponedeljek zvečer zaprli razstavo slikarjev Laurenti in Pailadini v tržaški občinski ga leri ji. istega dne ob 20. uri pa bodo ob prisotnosti predstavnikov finančne uprave izžrebali slike, katere dobe kupci loterijskih vstopnic. V prostorih ameriškega zastopstva v Trstu v Ul. Galatti je bila včeraj ob 18. uri uradna o-tvoritev novega sedeža ameriške biblioteke U.S.I.S. Za to priložnost povabljene goste so sprejeli generalni konzul ZDA g. Hacold Sim;, s soprogo, vicekonzul g. Kenmey s soprogo in ravnateljica U.S.I.S. za Italijo. Otvoritvi so med drugimi prisostvovali generalni komisar dr. Palamara, župan Bartoli, odv. Tanasco za Pokrajino, škof, rektor univerze, gen. Gianani ter zastopniki konzularnih predstavništev v Trstu. Med številnimi predstavniki javnega In kulturnega življenja sta bila tudi prof. Jože Kosovel za slovensko ((Narodno in študijsko knjižnico«, in upravnik SNG dr. Andrej Budal. Ravnatelj biblioteke d>r. Alvise Barison je s svojimi sodelavci gostom razkazal okusno in smiselno urejene prostore, bogato založene z deli z najrazličnejših znanstvenih področij. Med sprejemom, na katerem je vladalo prisrčno vzdušje, je posloval odličen bar. Prvi del konference «SoroplimisE klube» Včeraj zvečer ob 5. uri se je pričela v dvorani «Novega gledališča« zanimiva konferenca tržaškega «Soroptimist kluba« o temi «Cloveški faktor v podjetju«. Včerajšnji del konference je trajal dve uri in so na njem govorili: prof. Renato Balzani o bistvu vprašanja, ing. Giuseppe Porzio o temi ((Psihologija v službi gospodarstva in podjetja« in še drugi govorniki. Proučevanje odnosov med delavci in upravami podjetij, čemur je v bistvu posvečena tudi konferenca sama, spada v okvir znanega ameriškega gibanja za povečanje produktivnosti z uporabo znanstvenih načel pri vodstvu podjetij, prodaji izdelkov, proučevanju trga itd. Uporaba teh načel je dala v nekaterih podjetijh po Italiji ugodne rezultate, povečini pa se je žal izmaličila v novo obliko povečanega izkoriščanja delovne sile. V Trstu do sedaj ta načela, razen redkih izjem, še niso bila preizkušena v praksi. Konferenca se bo nadaljevala danes dopoldne ob 9. uri. Vstop je piost za vse. Ob 25-letnici poroke IVANE in JUSTA TENCE iz Sv. Križa želijo sorodniki in znanci obilo sreče. Včeraj sta se v Komnu poročilu tov. BOJANA LOZEJ in tov. VLADI JAZBEC Mlademu paru želijo vse najboljše prijatelji in prijateljice. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista. Trst, 20.11.1955. V sobo jo je zaprla IZPRED SODISCA Ker ni bilo paznika ip rn7hil šino na oknu 'lekle ostal° v svoji sobi |tJ llUUll bipu DU UMIU le mal0 _asa kajtj njuna sta. Bivanje dveh družin v istem stanovanju je bilo vzrok, spora 29-letne Jolande Riedlmg por. Debevc in njene 15-letne sestrične Loredane Volpi. Obe ženski sta se septembra lani pošteno sprli in se nato tudi fizično sjioprvjeli. Ker je hotela Volpijeva zadevo prijaviti policiji pa jo je Debevčeva zaprla v njeno sobo, zaradi česar so jo obtožili kratenja osebne svobode. Debevčeva se je izgovarjala na policiji in na sodišču, da je sestrično zaprla z edinim namenom, da prepreči škandal, kajti dekle je hotelo oditi na poveljstvo, kjer je bil zaposlen njen mož in mu hotela tako škodovati. Toda 41-letnega mesarja Fausta I ra mati jo je hitro rešila. Cancianija in 51-letnega teža- i Zamotano zadevo so sodni- ka Alfreda Tommasellija, oba j ki kmalu razčistili in Debev- lz Ul. G. Gozzi 5. so obtožili j čevo oprostili obtožbe zaradi pijanosti in prvega tudi po- ' pomanjkanja dokazov. ZLATA P Jutri, 21. februarja bost g praznovala svojo zlato poroko 76-letni Valentin Bačar in 72-letna Marija roj. Počkar. Kot zavedna Slovenca sta okusila v svojem trudapol-nem življenju vse trpljenje in težave, ki so jih bili deležni primorski Slovenci v dolgih letih fašizma. Toda kljub temu sta tudi v najhujših časih ostal a zvesta svojemu narodu, do katerega sta znala zbuditi v svojih dveh hčerkah in treh sinovih tista čustva, ki so vsakemu poštene-mu človeku najsvetejša. Ob lepi obletnici se številnim voščilom in čestitkam znancev, prijateljev in sorodnikov pridružujemo tudi mi in jima želimo, da bi še dolgo let ostala naša zvesta čita-telja kot sla'že od začetka izhajanja Primorskega dnevnika. cJllQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 20. februarja 1955 ob 16. uri v AVDITORIJU v TRSTU «3 -|- ena» komedija v treh dejanjih Spisal: Ferdinand Roger Režiser: Nada Gabrijelčičeva Poslovenila: N. G. Scenograf: Jože Cesar Zadnjič v Trstu ! Danes 20. februarja 1953 ob 20. uri v AVDITORIJU v TRSTU neblaga komedija v treh dejanjih (6 slik) Spisal: Ben Jonson Režiser: Slavko Jan k. g. Po predelavi: Stefana Zsveiga, poslovenil: Fran Albrecht Scenograf: Marjan Priberšek k. g. Kostumi: Mija Jarčeva Za mladino izpod 16 let neprimerno Zadnjič v Trstu 1 Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11. danes od 11. do 13. in od 15. do 20. TRŽAŠKO PROSVETNO DRUŠTVO PUSTNA ZABAVA V UL. ROMA 15 V torek, 22. febr. 1955 ob 21. uri Otroško pustno rajanje danes 20. februarja 1955 ob 15. uri. Vabila so na razpolago članom v društvenih prostorih dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Ljudska prosvetii PD nlvan Cankar«. 2. marca 1955 bo priredilo društvo s sodelovanjem SNG dramski večer. Predvajana bo Tiemaverjcva drama. «Ml?.dost pred sodiščem«.-Vabila bodo na razpolago v društvenih Prostorih od srede 23. t. m. dalje vsak večer od 20. do 22. ure. Društvena knjižnica PD »Ivan Cankar« bo redno poslovala vsak četrtek od 20. do 21. ure ter v nedeljah od 10.30 do 11.30 v društvenih prostorih. Prosvetni društvi «Rojan» in ((Simon Gregorčič« iz Skorklje u-stanavljata pevski zbor. Vabita vse ljubitelje petja, zlasti mladino, da javijo svoj pristop. Prvi sestanek vseh pevcev bo v četrtek 28. t. m. ob 20. uri v Ul. R. Manna 29. Igralska skupina iz Zgonika priredi danes 20. t. m. ob ,6. uri v kino dvorani v Nabrežini veselo pustovanje s predvajanjem veseloiger* ((Hlače«, «K.ie ie nr»-ja» in drugo. Vljudno vabljeni vsi, ki si želijo prijetnega razvedrila. VSI, MLADI IN STARI so vabljeni na VESELO PUSTOVANJE S PLESOM ki bo danes 20., v ponedeljek 21. in v torek 22. februarja 1955 od 20.30 do jutranjih ur v šlodenjski kino dvorani Igral bo prvovrstni orkester «Trieste mia» Dirigiral bo Carletto s svojo «Super-fizaelektrično» Za prvovrstno pijačo in dober prigrizek bo skrbel dobro zalozen bar - bife Vabljeni vsi, ki si želijo veselega razvedrila Danes 20. februarja 1955 od 16. do 18. ure otroško pustno rajanje z obdarovanjem najlepših mask. Ob vhodu bo košarica za prostovoljne prispevke. Po potrebi bo v dvorani zakurjeno. ŠENTJAKOBSKO PD »IVAN CANKAR« vabi članstvo in prijatelje društva na družabni večer ki bo danes 20. t. m. od 20.30 do 23.30 in na pustno rajanje ki bo v torek 22. t. m. od 21.30 dalje. Vstop samo z vabili. Za najmlajše bo danes 20. t. m. od 15. do 18. ure otroško pustno rajanje Plesi bodo v društveni dvorani v Ul. Montecchi štev. 6/IV, kjer so na razpolago vabila dnevno od 19. do 20. ure. Razna obvestila AERO KLUB TRST vabi mladino, ki čuti zanimanje za letalstvo, naj prijavi svoj vstop v vrste mladih ljudi, ki so že člani kluba. Vpisovanje jn informacije vsako nedeljo od 1! do 12. ure v Ul. Ruggero Manna 29. Tržaški filatelistični klub «L. Kosim. Da-nes 20. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., običajni sestanek za zamenjavo zoa-mk od 9 do 12. ure. Slovenski filatelisti, ki želijo pns'o-piti kot člani, se lahko javijo na vsakem sestanku. Pogrebno društvo v Barkovljah vabi vse člane na 83. red(Ui oM-ni zbor, ki bo danes 20. februarja 1955 ob 14. uri v Barkovljah v gostilni Sajmer. Od vcerai do donos ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. februarja se je v Trstu rodilo 10 oiroK. diva mrtvorojena. umrlo pa je 8 oseb UMRLI SO: 81-leina Mari J* Tormrnatsini por. Loprieno 57-leL ni Carmelo Casiagl.a. Laila Bordon stara 1 mesec. 7J-letiui Mario Louvier, 77-letna Anna Mi-hanovič por. Apen. 78-1 etn« Lm-ma Franz por. Coveriizza, 82-1 etna 3erta Kerchnave vd A-beles. 85-ietna Teresa Boschim vd. Klincon. loterija BENETKE BARI CAGLIARI K1RENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO 7 63 13 18 16 35 28 48 37 63 4 61 31 55 16 48 24 45 35 57 60 68 70 9 33 90 32 89 71 40 59 55 87 84 63 32 65 64 85 8 61 89 66 50 73 29 55 45 2 17 E VČERAJ temperatura 11.1, riajiiizja i.u, uu ... * --------- .7 ni tlak 9.J8.7 stanoviten, veter 27 kni južnik, vlaga 65 odst., padavine 9.2 mm, nebo 9 desetin oblačno, mor.ie razgibano, temperatura morja 8.9. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Biasoietlo, Ut. Roma lih Da- vanzo Ul Bernini 4; Godina Enea, Ul Gionastica 6; Al Lloyd, Ul Orologio 6; Alla Madonna del mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Mon-tocsino 9 (Rojaji). NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel. Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Aha Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasinl, Trg Li-berta 6; Harabaglia v Barka,, ljah m Nicoli v skednju. PD « IGO GRUDEN» V NABREŽINI vabi vse mlade in stanj na predpustni ples ki bo danes 20. t. m. pustno rajanje ki bo v torek 22. t. m. od 20. ure dalje v društveni dvorani. Igra domači jazz orkester Preskrbljeno za pijačo in prigrizek Belvedere. 14.00: ((Srebrne P le», E. 0'Brien. „ uio.* Marconi. 14.30: «Dež«, 8. 1 l/|G worth. , ^ Massimo. 13.30: «Otroci D- Martin. . tflTl L/, iVi di LI II, , v,, Novo Cine. 14 30: «l laži ’ Caro1* , »rum Odeon. 15.00: «Meč in Radio.TCKi?4.00: ((Sombrero*, ^žnist Montalban. wZ2:t'1 Secolo. 14.00: «Aida», S. u* Kgod bin. ,. Vervezia. 14.15* «LuisG«« ^kkta„ lovec«, T. Povver. »jn. Pi, Kino na Opčinah. 18.W. je zora«. C Gable, G. f’*ti k NEDELJA, 20. le . ?enec, bruarHi^i bjetj .Itn.* * *• ,*Ft, obs p ižf ob* 8.00 Jutranja glasba; •jjUwviill ke melodije; 9.00 Kmetu*1 ^tnoraru , — n _ - t — I 1 . - .„.<• [n. a , daja; 9.30 Vaški kv-arteVjtor Vesela glasba; 12.00 časa „ najmlajše: 12.30 Jz 'led, * sveta* 14.30 Parada lab*1® strov; 15.00 Malo za šaWr* zarfts: 16 00 Radiiski •! ki zares; 16.00 Radijski ščami iz Pontabni Slovenska poročila: -■ L- 13,30, 14.30, 19.30 ih -8e Hrvaška poročila: vsak 20.00. , ,< i' 'r J' Italijanska poročila: «• ' , letuj 17.00. 19.00 in 23.00. 8 Iz naših listov v llin dan (razen nedelje ih F t kal ob 14.36 i Iz naših listov v it»L» < dan (razen nedelje m r pjekt tro, 8,40 Ža naše kfl^ ^ ^ ka) ob 17.06. . 7.45 Jutranja gl2Sba’lltsl(5. domačih logov v nep®5-v* iums 'tein 'h s 91.00 30 minut v v eseltjljuj 1 teg, 9.30 Mladinski ode.*: gnezda«; 10; ja; 10.30 Zena in oo«*- L,: **,,*:-deljski simfonični k2!!vf».i'tavL 00 Glasben* jj B . j na in oom, ,. kt,,,11 aeij.-.ki s.micnicn: 12.L Sš tav- Glasba po željah; 15 jo pri norski zbori. solisti amaterji; 15.30 ŠjiV, je: Ajdovščina: 16.30 . mi koncert; 16.30 ^ p . z domače^ grede: J. jjei^ ■trn ati ako, 'feik *kta glasba; 17.45 Aldo De «Tittj se vda», slusrja o ital.; 18.50 Šport; 19^ fi^vt predtakt; 20.15 Jurina 3 na; 20.30 Glasba P°. n«. Z.V.UU Uiuciud r ntov.i ur hrvaščini; 21.00 ^ Lb[ večer v ritmu in ^10 si i S? Glasbeni mozaik; za lahko noč. . * 1.0 V K 1*1 1 J J 327,1 m, 202.1 m, l7 s»n, Poročila ob 5.00, 6.00,7* ' J "»lij 15.00. 17.00 in 22.00 . „ pril" !l) .cv, i/.uu m ~ j 8.15 Domače pesmi nedeljsko jutro; 9.tKL* M jj medigra; 10.00 DrugJ Var vori; 10.10 D0P0'!d#S# % e J'* mični koncert; 11.20 l2*y o i0 ^ 1} * govor s poslušalci; Jj; v vi o Jrvo r u J0) v i i - . «4lPj|»’L h* ske narodne ^ in partijpjflEj Janj, lilij na vzhodnem Sta iersKeGp^Jii^ te! ' 15.15 Lahka gl^' J; Igrajo domači amoni j «' cVeseli Koranti« < P^SS#):jji:**?* Zabavni zveki; 18.0G ‘fj; ftjv Božo Milašič: “jjLrfiM igra verjeten dogodek« t; operni koncert; 21.00 18.30 Mali koncert: giiWa» ‘ - , «*»*, kronika: 21.15 V svet" in melodij »o, . i.l F. V I*'-1* dš 10. .15 Za kmete; val Viareggiu: >5’ 17.00 Izven program«1 Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Ivana Marije Čoka, daruje sestrična Josiipma Kjuder L, 1000 za Dijaško Matico. ( GLEDALIŠČA ) VERDI Danes: ob 16. uri za dnevni red zadnjič k Moč usode«. Četrtek: Frva predstava ba.e-tov ((Trnjulčica« («Favda ael-la bella addormentata«) Giorgia Cambisse in «Coppelia» Lea De-lrbesa v novi koreografski verziji Nives Polijeve. Glavni plesalci: Nives Poli. Sonja Marmo-lja. Marcel Luipart, VValier Scherer, Guido Guidi. Nastopajo še plesalci: Fiorella Maggeui, Vera Vegi.in, Ludovico Durst, Renato Fiusnicejlo. Luiji Jaco-rain. Dirigent Giorgio Cambissa. Jutri se začne piodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes: ob 16. uri »Premetena zena«, C. Goldoni. Rossetti. 14 30: ((Teodora«, G. M. Canale, G, Marchal. Excelsior. 13.15: «Ha ; ' t Iz filmov: 21.05 ^ yiV 22.15 Novela. S s Odgovorni "re^0 ( L; STANISLAV hj. Tiska Tiskarski zavod KOLESA, moška in 8.000 lir, kolesa za bre a gč M po 24.000 lir, motoin ^ po 52.000 lir, na obrok ■ tj «i Ul. Pieu A- ________________________ »J-V N C(J. ricu a. »ze^r: , * AKADEMSKI KLUB išče sobo v centru, z 1 „pr* ihta stopnišče Ponudbe na J , < sta.__ ti. POSTELJE, OMARE * , • , , cene zelo ugodne. L? . ’ m1 va. Ul. A. Cacr a J' VALILNA JAJCA od&‘ M s*l( nCJlPfdf lekciomiranih kokoši. Pm« /L ,ci| horn - Livorno i*n ,% Red z vis-oko !etnoje« K: horn - Livorno bite v Rocolu v Ul štev. 123. )0 m .- NOŠ1LČT 2ARNIC P?J" (J; „‘eC fazni nKHorji, i, - trifazni navoji 1 , i J°l; ZAKIMG l' r. j. * )*i motorji, Ug0*L 5.0?,*R Weis, Lazzaretto Veccfl dvorišče. «UNI0H» Svetovno znana zavarovalnica od i;., 1828 Je v THSlft UL. VALD1R1VO tel. 27512 - 3593% Prokurator RAVN' 'Db ADRIA \\ Ul. Cicerone TRS1' t fl' tel. 29243 «Adria-Expr**fhli seznam Prill,°iV1joi , ‘t, tov za Jugosla jjS ii, 19.-20. marca pjf, B ?ba,l!a,,n,ianaa';f^ ^ Branik - Zah Gorica - Ka"*1. Soči - Toim'.n, . b” ilirska Bistri Vpisovanje ' ^ 105® i|f 27. marca (?V , i Vi Vpisovanje to) L1 € »4 »i . pfeV' »Adria-Ekpre^^gsii jo,p v najkrajšem » ske. navadne tran ne vizumvizum* slNOVEM slovarju TRŽAŠKEGA otvorjena znanost ^lnQuentini se brani dognane resnice, da mu ne bi bilo treba bral » n Priznati slovenskega izvora nekaterih besed v tržaškem dialektu ritiP Pr’ K, SJžn'štvJaS'm tržaškem za-ie “Senio Borsatti v ^Sodova*01160 leta izšel slovji**11* fra‘ ta». ki tržaškega dia-Pin8uent „J,e sxestavil G.an-Tjfftotel Pjn. 'm; Nedvomno ie J« ^*ni}n> s ten, sto- I ^Ve,le”. Jti^ni,farsikaleri Slo- ' Žl0Sii di*wnVrŽaiki ‘taii’ žm se£ei - 2 2ar>ima- ft> oh«.i 1 delo za Italija- OlV obsegu etn taki knjigi- p° tOo sk: ^alo2jj ji.h navaja, 't Drii! d,eI°- O tem nam »ui^epati, da 'jč truda in f Priča oh °- tem nam l V?' ki ?o n:eZna G»b 1 i o s i a-| /.'•■Se. ioda ‘vaja na koncu I falli« ia,%prav ,a biblio-& ,^3. J,jpj čudilo preše- flb* SSSPt i«a. Jpa^.s.Si ll?MiaHtes»°eirZe[ Mitte|- SrT '1' tega n leta 1887. kajig0 p0atVaja že brvat-Po»iorsK ra skoka «*a. 't ra'barska ter-P 1929 el* Jadranu« ,z leta t seveda tudi v na-Ijukice« nanj‘:®e., manjkajo Ii b 'nternurlv11- Po ne- ' bni bralec Pa bi i N« ni fu sodil, da avtor laS'*, ni čital • Qa av to n* ah da ie m t, je avtm* 'e, *ud‘ vse’ N vsai v - sl°vanskega i G-u vsai Z »^vans t Wih viLSeznamu UP°* 5 ho čudno ' ■ To Pl* j e « fšjati trž°'glaj h°če av'tor ,!# fjkt v ** italijanski .ektov i. j' !^ do drugih :li Ii ski elem ov’ tržaški •L .eRl mestu 1 pa je v genskim °Cn° P0me' : • obkroi'“ ‘n ie okoli Zlvlja, tak sloven-H itJj.neposrea da nima /Uti vtržaškem H* 1V italrian-rdlk^Av sloventefn opa’ žRi>if,_k°r nli ' ' prav 5? Slovaškega 'dia- opažamo vpliv ffjjh. °‘UVenšeino "na Tem črL^Pzultil.V10,na tem’ ovenske ^ sta .m°8el i -,e vire» da r‘kegalsa.le tržašk” a2ati Pra-t' bi p‘aIekta ntga. ‘talijan- n- 1*13 r\w llaujdn- V1« ki Sam0* 2 f.atno 11 vi-°W1 v nal°' Postavil, da d i111 rU 1 uiaieK* 5 „»5<2' •fc-k»' 5*'‘TBi1,er(L4\v vsem slo- malo. *Brl- ^sert b6 se ie. Pri eni ®fkim V nbj.i, namreč ?■ itvira®1.*1* 7- zato Uhedati’ da so vf0r rtu, ‘slave* Je označil ^ turli ’n P°dobno, '^entin^etieo s K™ V ^‘‘naro*«dl Brkin «sla- :,i h0Vanu ^S o>.” še ne-|v?rda h ,.s° ali Htrid Pravi i Cs- VSJ ’ ‘Slovan .ntegnejo »»■ kat,. 8vtorja rog. 1,1"Patilu-, Pri r„E. znaeil- Prstih e Pa lahko v islandski besedi «k]ukka». Zato je «cluca» preromanske-ga, torej zahodnega m ne vzhodnega izvora; c o m a t o. avtor pravi, da je to nemška beseda «komat» in prezre, da je to slovenska oblika, nastala po nemški besedi «Kummet»; c r o t a, tudi pri tej besedi je avtor sodil po svoje, kakor pri prejšnji; gr i ban'o, čeprav je ta beseda očitno v zvezi s slovensko besedo «greben», navaja avtor za njeno razlago rajši ladinsko ime «greva», francosko «greve» in angleško «gravel», samo ne slovenskega agrebena«. Izrecno še pripominja, da je izraz preveč razširjen, da bi lahno izviral iz slovenščine. V tem primeru je avtor drugikrat v vsej knjigi rabil izraz «sloveno». madrasso, avtor ne navaja za to besedo nobenega izvora, čeprav se za tem skriva naš ((modrasu; potica, dasi je to ime o-čitno slovensko, ga avtor išče v neki danes ne več rabljeni italijanski besedi «pota», ki je pomenila «pitje». V dialektu pa da je označevala tudi orodje za pitje in da so ji Ladinci dali končnico «za». Tako je po tej čudni posodi dobila potica svoje p e c (tako piše avtor «pek») izvaja avtor od avstrijskega imena «paecker» (!) a pozablja na bližnje slovensko ime «pek» in na dejstvo, da so bili peki skoro izključno vsi Slovenci. Zaradi tega tudi štruca nima za Pinguen-tinija nobene zveze z našo «štruco», pač pa morda z nemško besedo «strotzen» in latinskim glagolom «struere»; smola, po avtorju ni ((sorodnica« naše «smole», temveč izvira po antonomaziji iz latinskega pridevnika «mollis»; s t a i e r z a (znani ples) je Prizor lz Jonesove «blage komedije«, ki jo bo Slovensko narodno gledališče uprizorilo danes zvečer v Avditoriju. — Popoldne pa bo v istem gledališču predstava komedije «3 + ena« dobila, kakor nas uči avtor, ime po nemškem pridevniku «steier» s slovensko pripono. Posebno učena pa je razlaga izraza «c o p e t e f a s si. Tako namreč pravijo, kadar kdo nosi otroka stuporamo, t. j. na tilniku tako, da mu visita nogi čez rami. Po avtorju je »copete« deminutiv-na oblika besede «copa», ki pomeni v dialektu tilnik, afass« pa je dialektna oblika za «fascio» butara. Omenjeni izraz bi po Pinguentiniju pomenil «fascio sulla nuca« (butara na tilniku). Razlaga pa je menda mnogo bolj preprosta. Tudj med tržaškimi Slovenci je izraz znan, toda v malo spremenjeni obliki «kupite faše!». S tema besedama namreč tisti, ki nosi otroka stuporamo. v šali ponuja otroka drugim. Takih primerov bi lahko se več našli v slovarju, vendar menimo, da smo s tem že dovoli jasno označili knjigo. Morda bi samo še pripomnili, da pogrešamo v slovarju marsikatero besedo nedvomnega slovenskega izvora, ki danes niso več v rabi. ki pa so bile splošno rabljene, še pred petdesetimi leti in pozneje, tako na pr. mlekarica, smetana, šiba in mnogo drugih. Ce avtor navaja druge, danes že pozabljene dialektične besede drugega izvora, bi moral tudi te, toda te besede bi preočitno govorile proti njegovi tezi, ki si jo je postavil, ko je začel sestavljati slovar. Prav resno pa moramo za- vračati njegovo trditev, kjer pravi, da «.ie brez osnove novejša zamera Slovanov proti besedi 'ščavo’. ki absolutno nima nobenega žaljivega pomena«. Zgodovinsko in etimološko ga nima, toda ima ga po smislu in poudarku, ki mu ga dajo Italijani, kadar ga rabijo. Pa še na neko netočnost v Pinguentinijevi knjigi bi radi pokazali. Ko omenja besedo «bacolo» (ščurek), seveda ne pozablja omeniti, da tržaški Italijani «tako figurativno imenujejo okoliške Slovane«, po barvi obleke, ki jc je nosil okoliški bataljon. Pinguentini pa gre v svojem razglabljanju še dalje in trdi. da mora imeti zvezo s tem dejstvo, da v Benetkah in tudi drugod imenujejo ščurke «ščave». Pinguentini pa bi se o stvari lahko poučil. ce bi le malce povpraševal pri prirodoslovcih. Tam bi izvedel, da v raznih krajih sveta imenujejo ščurke po sosedih, ki so jim najr manj priljubljeni, tako Švabe, pruse, ruse, francoze in podobno. Toliko smo imeli za potrebno, da izpregovorimo o sestavi in tendenci Pinguen-tinijevega slovarja, stvarno oceno pa prepuščamo bolj poklicanemu piscu. Vendar menimo, da je že s tem zadostno označena »znanstvenost« Pinguentinijeve knjige, k, jo tako močno poudarjajo recenzije v italijanskih nacionalističnih listih. L. ČERMELJ i ; • Naš tede pregled Paul Cezanne PUST. Izvirni roman 8111 II 1 °beh rok. Nov slovenski izvirni roman je prav gotovo dogodek na slovenskem knjižnem trgu. Zato je najnovejše delo Miška Kranjca. roman ((Zgubljena vera«, ki je pred kratkim izšel pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, vzbudil posebno pozornost na slovenskem knjižnem trgu. Miška Kranjca poznamo kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pisateljev. Je pa to tudi eden plodovitih slovenskih književnikov. Vendar pa bi pri Vsem' tem omenili še nekaj. Miško Kranjec je bil tisti slovenski pisatelj, ki se je prvi lotil sodobne slovenske stvarnosti in njene problematike. Nekateri mu tega niso šteli v dobro. Morda je bilo to v zvezi s tem, ker je v svojih prvih delih s to tematiko padel v umetniški moči svojega pripovedovanja. Toda Miško Kranjec ni odnehal in pogumno nadaljeval pot. ki si jo je bil zastavil. Njegov najnovejši roman ((Zgubljena vera«, kaže, da jo uspešno nadaljuje. 2e iz uvodnega poglavja spozna bralec pisateljev namen; prikazati življenje današnjega človeka in moralne probleme današnje družbe v Sloveniji. Osrednja osebnost romana je di- MISKO KRANJEC S^nskihH‘‘ romanskih "e raz. t 'lf%Č°česPt°k«teZn! 5ez- We‘°0raZ-: '‘(s, s*oV|LJ? avtor —■ * i b-e,7d ne iz-e «ka- f 4N,e\‘kalVUr0S,°van- ' ^5Vkl«»ec-0 aVt0riU \ *Mtr'Z* ‘slovan- (S?'-'ia), ki1*1 tržaškeg; »Mia...* <1*1, J® ;-> besede >lf‘v* d*tainutivna ’kak°r IV^sk *nska ?aK,or Pravi k '»hv°vic 1 L ki ki j- 'b- ‘sli! W‘aviC slov°nski ”d **- <> .b> deseti ‘sv“ak». i» (. Prištejemo uSedan Po .Ob na! k besedo am i. V k uc»cao 1'iVi? izvor! d',klSu‘ln- «alett*kega izvora 'St, ,'mO V Slovar i„ L 4 bdi*lektl •pal!taUj,infcJki -M, Pr.: u lake oesede N11 a, N, v e'gar ^“11 bvesbed‘Q«hr‘gi- ,avtor /hi taUrfeska in da ie fil v ^^P‘-n»..lniebo?“:,k,° todeaVeda slo- PQ- v/‘i,' a l°da .vi]e to Paša V .da n? st ‘°r . 'srečno glešv *' ki i' v nje*' besed, srečamo edl »clutch« in FRANCESCO PETRARCA tfemeti in v prevodu Alojza Gradnika Slovenski prevodi iz italijanskega slovstva so precej številni, vendar še zmeraj ne dovolj za narod, ki je italijanskemu neposreden sosed. Starejših italijanskih klasikov je malo poslovenjenih, še manj pa italijanskih pesnikov iz raznih dob. Tem zasluž-nejše je prevajalsko delo najvidnejšega sodobnega slovenskegb pesnika Alojza Gradnika, ki se je vsa leta vneto posvečal prevajanju iz italijanščine. Med obema vojnama je izdal obširno zbirko ((Italijanska lirika« s prevodi iz vseh obdobij. Zadnje čase se je znova poglobil v Petrarkovo umetnost. Iz tega poglabljanja je nastala nova knjiga, ki izide v kratkem v Primorski založbi v Kopru z naslovom ((Soneti in kancone«, z obširnim uvodom prof. Stanka Škerlja, v estetsko prikupni opremi Milana Arneža. Za temeljitim slovstvenim uvodom je razvrščenih 125 sonetov, ki jih je Gradnik izbral kot najznačilnejše in njemu najbolj ugajajoče primere Petrarkove lirike. Petrarkovo tematiko označuje Škerlj kot izredno ozko, skoraj kot eno samo čustvo ljubezni, pojavljajoče se v nemirnem vrtanju po lastni duši. Nekaj podobne egocentričnosti jo raz* sejane tudi po nekaterih Gradnikovih zbirkah, zlasti po njegovih sonetih. Iz Gradnikovega prepesnevanja Petrarkovih sonetov diha neka duhovna sorodnost, ki ga je izpodbujala k prevajanju in mu narekovala izbor iz Petrarkove bogate zakladnice. Od 317 Petrarkovih sonetov jih je Gradnikovo sito presejalo 125 in od 29 kancon so poslovenjene tri; sestm, balat in madrigalov ni v tej zbirki. Prevajalec je dodal 30 strani pojasnil k posameznim pesmim in kazalo z začetnim verzom vsake pesmi v slovenščini in italijanščini. Petrarka je našel v Gradniku zvestega glasnika in tolmača svojih pesniških vrednot. Na Tržaškem ozemlju bo ta zbirka tem bolj dobrodošla, ker olajšuje mladini in odraslim prodiranje v izbrane umetnine italijanske lirike, ker nudi možnost primerjanja pesniške spretnosti srednjeveškega, a v marsičem že precej modernega pevca Lavrine hvale z jezikovno okretnostjo novodobnega Prevajalca nežnih italijanskih kitic v slovenske oblike, ker nudijo prevodi možnost novega vzpore-Janja Gradnikovih moderno razgibanih sonetov s klasično umerjenimi Prešernovimi in ker prihaja ta lePa knjiga med Slovence v jasnejšem ozračju prijateljskih kulturnih ( dnosov med italijanskim in jugoslovanskimi narodi Ko knjiga izide, bi bil primeren obširnejši pre-tres te pomembne zbirke. ANDREJ BUDAL rektor, politični delavec Polde Brelih, ki se ob zloglasni kominformovski resoluciji odloči za resolucijo in doživi nato vrsto zlomov, od zloma v poklicu in družbi, do moralnega zloma v samem sebi. Polde Brelih je zapletena duševnost, ki niha med izdajstvom in birokratizmom in ki najde slednjič rešitev v breziz-glednem životarjenju. Toda on ni edini človek z ((izgubljeno vero«. Njegov prijatelj in sošolec inženir Miklavc, prav tako doživi polom. On je sicer negativen človek, z vrsto napak. Predvsem je karierist, ki ne najde svoje mesto delovnega človeka in se slednjič zateče k begu čez mejo. Razen tega pa plete v romanu pisatelj usode vrste malih ljudi, uslužbencev, u-radnikov, upokojencev, ljudi, ki jih Kranjec prikazuje z izredno toploto. Skoda je. da je pisatelj roman morda le malo preveč raztegnil in pripovedovanje prepletel z dolgoveznimi modrovanji o dnevnih problemih, ki skoraj ne sodijo v roman. Prav tako manjka, vsaj v prvi polovici, neke notranje napetosti, medtem ko ta v drugem delu romana raste in to iz notranjih nasprotij. .Kljub«, tem pomanjkljivostim pa ima roman o sodobni slovenski družbi vrsto kvalitet. Med njimi pa je najvažnejša ta. da je Miško Kranjec pogumno in odkrito povedal o naši stvarnosti in njenih ljudeh. ISAK SAMOKOVL1JA črka Nedavno so se v ljubljanskih knjigarnah pojavili prvi izvodi knjige z naslovom Salomonova črka. Toda v prav istem času, ko je izšla ta knjiga s slovenskimi prevodi novel Isaka Sa-mokovlije, je prišla vest, da je pisatelj umrl. Tako je slovenska izdaja novel pisatelja Samokovlije, ki je eden najboljših, kar sta jih Bosna in Hercegovina dali jugoslovanski književnosti, po naključju postala tudi počastitev pisateljevega spomina. Isajj Samokovlija se je rodil pred 65 leti. Po poklicu je bil zdravnik, ki je kot tak služboval po raznih krajih Bosne. Nazadnje v Sarajevu, kjer je zdaj umrl. S pisateljevanjem se je začel ukvarjati pozno, s štiridesetimi leti. Zato pa je stopil v književnost kol izdelan in zrel pisatelj. Začel je z novelami in tudi na tem področju ustvaril svoja najboljša dela. Sicer pa je pisal tudi pesmi, drame in se ukvarjal s prevajanjem. Slovenska izdaja Samo-kovljevih novel obsega osem novel. V vseh njih, nastalih deloma pred, deloma pa po vojni, obravnava pisatelj življenje v Bosni in to življenje bosenskih Zidov. Ko so bili Židje v 15. stoletju pregnani iz Španije. so se zatekli v države, kjer jih niso preganjali. J Se en prizor iz uVolpona«, katerega predstava bo danes zvečer v Avditoriju Med njimi je bila tudi Turčija, kjer pa so bdi Židje kot drugi nemuslimani, brezpravna raja. Kljub bednemu življenju pa so priseljenci ohranili poleg vere, dveh jezikov, hebrejskega za v cerkev in španskega za doma, tudi svoje navade in svojo kulturo. Zlasti so svoje duhovne vrednote ljubosumno varovali. Toda naučili so se .tudi turščing. ^i jg bil jezik gospodarjev iri'domače srbohrvaščine. Vendar so tvorili vseskozi poseben element. V 19. stoletju, ko so se njih življenjske razmere izboljšale, pa so dali Bosni vrsto intelektualcev, pa tudi kulturnih delavcev in u-metnikov. Eden med njimi je Isak Samokovlija, ki je v svojih delih ostal zvest svojemu rodu. V svojih delih slika predvsem življenje bosenskih Zidov. Seveda zajema pri tem širše in prikazuje gospodarsko in socialno problematiko Bosne, in to v vsej njeni realnosti. Njegove novele predstavljajo zato ostro obsodbo socialnih razmer, v katerih so nekoč živelj skromni in potrpežljivi mali ljudje, obrtniki in delavci židovske krvi. Danes ko so po zadnji vojni Židje tudi v Bosni skoraj iztrebljeni, predstavljajo njegova dela razen tega tudi dragocen dokument tega izginulega življenja. Samokovlija je vsekakor eden najpomembnejših književnikov Bosne. Življenje, ki ga obravnava, prikazuje realno in se pri tem poglablja v vse njega odtenke. Njegovo pisanje je prežeto s humanostjo in je izraz toplih čustev pisate-lja, do malega in zatiranega človeka. Vsekakor pa je pisanje tudi zanimivo, posebno bo to za našega človeka. ki Bosno slabo pozna. Knjigo je izdala v lepi opremi Cankarjeva založba, prevedel jo je Tone Potokar. OLAV Dim Olsojski fantje Po romanu Olava Duuna Hoja skozi temo, ki je izšel med knjigami Prešernove družbe, je izšel pri Slovenskem knjižnem zavodu še roman istega avtorja Olsoejski fantje. In če smo o prvem dejali, da je manj primeren za ljudsko izdajo, pa moramo o drugem reči, da predstavlja prijetno presenečenje. Predvsem ta roman nikakor ni tako mračen in iz njega ne veje tista melanholičnost visokega severa in vase zaprtih ljudi. Tudi zgodba ni tako nenavadna in ne tako temna, ni toliko podobna nordijskim baladam, temveč je živa pripoved iz življenja ljudi na majhnem otoku Norveške. Ima pa tudi vse vrline, ki karakterizirajo delo tega najznačilnejšega norveškega ljudskega pisatelja. O Olavu Duunu pravi literarna zgodovina, — mož je namreč umrl že v začetku vojne, da je v svojih delih tako živo in prepričevalno orisal svojo norveško domovino, da so ostala njegova dela še dangs sveža in skorajda dokumentarna za to sevei-no deželo. V njegovih delih srečujemo čudovite opise življenja na severu, boje človeka z naravo, predvsem z morjem in skopo zemljo, zaprtost in odmaknjenost ljudi, ki so na zunaj pusti in trdi. na znotraj pa mehki- in čustveno razgibani in se bore za življenje ter košček sieče v njem. Vse te značilnosti Duuno-vega pisanja1 ima tudi roman Olsoejski fantje. To je roman o štirih bratih, ki žive sami na majhnem otoku Olsoeya ob norveški obali. Ze v nežni mladosti oropani matere, so otroci precej prepuščeni sami sebi, da se s težavami ubadajo na krpi zemlje in na morju pri nevarnem ribolovu. Njih nadaljnja usoda se plete okoli morja in okoli ene same ženske, ki živi z njimi na otočku in ki izpolnjuje njihovo življenje, toda hkrati ugonab-Ija srca. Po smrti najstarejšega brata, kateremu je žena, se poroči z drugim bratom. Ko umre ta, še tretji brat podleže njenim čarom. Le najmlajši se temu izogne, toda prezgodaj najde smrt v razburkanem morju. Ves roman je napisan živo, napeto, obenem pa preprosto in v jeziku, kakršnega govore na zunaj trdi, a rahločutni norveški ljudje. Bistvo romana pa je v prikazovanju človeških usod, v čemer je Duun velik mojster. Sl. Ru. Za Pinayem Pflimlin, za Pflimlinom Pineau — vsi so zaman poskušali prevzeti Men-des Fraceovo dediščino. Ko je francoska narodna skupščina izrekla dosedanjemu ministrskemu predsedniku Men-aes Franceu nezaupnico, formalno zaradi njegove severnoafriške politike, dejansko pa iz celega spleta raznih vzrokov, ni bilo treba preroških sposobnosti za napoved, da bo tako sprožena vladna kriza težavna in verjetno tudi dolgotrajna. Izmed treh kandidatov, ki jim je predsednik republike poveril mandat, sta se prva dva umaknila še pred preskušajo v narodni skupščini; Pinay še med splošnimi pogajanji s predstavniki strank, Pflimlin zaradi težav pri sestavljanju vlade. Pineau je vlado sestavil in pripravil program, pa mu je spodletelo v parlamentu. Nasprotniki so mu med debato o investituri očitali marsikaj, predvsem pa to, da nadaljuje Mendes Fran-ceovo politiko. Dejansko so Pineaujev program imenovali Mendesov program brez Mendesa. Socialistični poslanec je med sestavljanjem vlade to tudi poudaril s tem, da je Mendes Franceu ponudil podpredsedstvo v svoji vladi. Ta je odklonil, češ da bi se rad odpočil — verjetno pa zato, da počaka, da spet pride njegov čas, prav kot se je predlanskim, ko mu je za las spodletela investi-tura, umaknil in počakal do lanskega junija, da je nasledil Laniela. Morda je prav to poudarjanje kontinuitete z Mendesovo politiko pokopalo socialističnega mandatarja, kajti stopil je pred narodno skupščino, v kateri se neraz-položenje političnih profesionalcev do bivšega predsednika vlade še ni poleglo. Pariška vladna kriza pa ne odlaša samo reševanje francoskih vprašanj (severnoafriška pogajanja so se seveda zataknila, gospodarstvo tema hitrih ukrepov za ozdravitev itd.), temveč ustvarja tudi noua vprašanja na področju borbe za pariške sporazume. Kot je znano, je Mendes France od narodne skupščine izsilil ratifikacijo sporazumov, ki so zdaj na vrsti pred republiškim svetom. Dokler ne bo nove vlade, se tudi debata o ratifikaciji ne bo mogla začeti, kajti Mendes France in njegovi ministri opravlja- žavnemu razvoju francoske vladne krize. Obenem se ie pojavljajo glasovi, kaj storiti, če Francija ne bi ratificirala sporazumov ali če bi se zaradi podaljševanja vladne krize ratifikacija preveč zavlekla. Zdi se, da v Washingtonu in Londonu niso več pripravljeni čakati, zlasti pa ne v Washingtonu, in da tudi Bonn priganja k naglici. Adenauer jeva politika namreč v veliki meri stoji in pade s pariškimi sporazumi in nemško oborožitvijo. Kancler kuje že velike načrte: po ratifikaciji naj se skliče konferenca, ne več štirih, temveč petih, s sodelovanjem bonnske vlade kot zastopnice Nemčije, medtem ko bi Vzhodna Nemčija milostno smela prisostvovati v podrejeni vlogi. Adenauer jeva, vsaj na zunaj, je tudi druga zamisel, ki se je pojavila zadnje čase, namreč zamisel aprostega stola za Francijo». Zamisel je v tem: če bi pariške sporazume ratificirale .vse države podpisnice, edino Francija bi se še obotavljala, bi postali kljub temu tzvršni, Zahodnoevropska zveza bi začela delovati, Zahodna Nemčija pa bi se oborožila v njenem okviru in pr, možnosti pristopila tudi k NATO. V tej vojaški organizaciji bi estal eprost stol» za Francijo, ki bi se ji lahko pridružila, kadar bi hotela. Za to zamislijo, ki izraža težnjo po brezpogojni nemški oborožitvi, se skriva ne več nova želja, da se o tem ukrepa brez Francije, Podobni, le ostreje izraženi glasovi so se pojavljali že lani, ko je francoska narodna skupščina likvidirala evropsko obrambno skupnost. Njihov glavni, v besedah takrat nič kaj izbirčni zagovornik je bil Adenauer, \Vashinglon pa mu je pridno sekundiral. Taksno stališče pa lahko tudi danes samo zaostri komaj nekoliko zakrpane odnose med Francijo in Nemčijo, obenem pa nujno ustvarja vtis, da se za načrti z nemško oborožitvijo skrivajo drugačni računi. O potrebi hitre ratifikacije pariških sporazumov so govorili tudi med Martinovimi in Scelbovimi razgovor i z Edenom in Churchillom v Londonu. Predstavniki Italije — ki je zaradi drugih računov (či ta j: Trst) z ratifikacijo EOS toliko odlašala, da je sploh še ni postavila pre l 'parlament, ko jo je franco- P P Francoski abecednik jo samo najnujnejše tekoče posle; odgovornost za tako važno diskusijo mora prevzeti nova vlada. Medtem pa se ne več samo iz Amerike, temveč zdaj tudi iz Anglije množijo pozivi, da je treba pohiteti, kakor da bi se kdo bal, da čas dela proti pariškim sporazumom. In gotovo negotovo in obenem nekako prisilno ozračje z moro ratifikacije tudi prispeva k te- Q ZADNJA .OPERNA PREMIERA \l SEZONI ^ (§• Valili oč usode Vrsto opernih del letošnje sezone v občinskem gledališču je zaključila Verdijeva opera »Moč usode«. V isti meri kakor je široka publika to operno delo z njenimi popularnimi melodijami in dramat-skimi scenskimi efekti vzljubila, mu glasbena kritika nikdar ni priznala kvalitete onih del, s katerimi je Verdi postal nesmrten. A to upravičeno, kajti skladatelj je — največ zaradi nemogočega, osladnega libreta in menda hoteč po vzoru Meyerbeera napisati opero v «velikem stilu« — ustvaril efekte, ki so zadovoljili maso, a so porušili harmonično celoto, kateri se .ie Verdi nekaj let poprej približal z Rigolettom, Travnato in Trubadurjem. Vendar pa se ne da zanikati, da je kljub nedostatkom tudi v tej Verdijevi operi toliko begrte invencije in umetniške sile, da spada delo od njene krstne uprizoritve dalje (1. 1862 v Leningradu) v železni repertoar opernih gledališč. Tržaško premiero je tokrat pripravil dirigent Franco Capuana ter temeljito uveibal vse izvajalske skupine. Orkester — tehnično brezhiben — mu je zvenel polno in verno sledi: njegovim impulzivnim kret- njam. Vse sodelujoče je dirigent združil v lepo ubrano celoto in na ta način omilil nekatere že omenjene negativne strani tega opernega dela. Adriana Guerrini v vlogi Leonore je zlasti pevsko zelo dobro izpeljala svojo nalogo. Njen poln, dramatsko nastrojen glas se odlično prilega tako spevnim melodijam kakor dra-matskim akcentom Verdijeve junakinje. V scenski igri pa bi si jo želeli bolj sproščeno in neposredno — ne-destatek, ki ga zelo pogosto opažamo in ki bi ga morala režija nujno odpraviti. Njen partner tenorist Roberto Turrini in baritonist Ugo Savarese jla se predstavila kot rutinirana igralca ’n solidna pevca. Zlasti slednji je izstopil s svojim toplim, lepo barvanim glasom. Basist Andrea Mongelli je tudi v vlogi patra gvardi-jana pokazal svoje odlične glasovne sposobnosti, V vlogi ciganke, Preziosille je nastopila Mafalda Mašini. Poleg nje so še uveljavili še Antonio Massaria (markiz di Calatrava), Michele Ca-sato (frater Melitone) in drugi. Nastopil je tudi baletni zbor, ki ga je solidno uvež-bala Nives Poli, —r ska skupščina že pokopala — so obljubili, da se bodo zavzeli za čimprejšnjo ratifikacijo tudi v senatu. Po parlamentarni aritmetiki težav ne bi smelo biti, vendar utegne biti debata dolgotrajna, če bo kominformovska opozicija u-resničila svoje napovedi, da se bo «borila do zadnjega«. Po splošnih smernicah moskovske politike bi to bilo pričakovati, pa tudi po izjavah na nedavni konferenci KPJ, da je bila opozicija proti pariškim sporazumom v poslanski zbornici premedla. Toda opozicija bo verjetno ubrala tudi drugo pot, ki obeta kaj več uspeha. Notranje razmere v Italiji so se namreč spet toliko zapletle, da je Scel bova vlada prav v dneh, ko je bil ministrski predsednik v Londonu, postala spet dokaj majava. Vprašanje zemljiških pogodb je tudi po iirešitui« z znanim vladnim kompromisom, ki ni nikogar zadovoljil, ostalo nerešeno. Se več, kompromis je povzročil nove notranje razprtije v okviru vladne koalicije m v vlaunih strankah samih. Liberalci grozijo z Vladno krizo in izsiljujejo veleposestnikom še ugodnejšo urediteu pegodb. Republikanci, užaljeni, ker so bili s prenosom vprašanja s pogajanj mea predstavniki štirih strank na ministrski svet, v katerem niso zastopani, od njih pravzaprav izključeni, ne skrivajo svojega kritičnega stališča in se ponekod pridružujejo celo protestnim akcijam opozicije. Mnoge krajevne organizacije PSD[ ravnajo podobno. Demokristjanske delavske in kmečke organizacije obsojajo kompromis, desnica ga pa napada z reakcionarnih pozicij. Na vrsti pa so še mnoga druga vprašanja, ki jih je mogoče izkoristiti za ustvarjanje vladne krize. V lem primeru bi se seveda tudi v Italiji zavlekla ratifikacija pariških sporazumov in Togliatti to očitno tudi dobro razume. Scelbo pa čakajo po po-vratku nelahke naloge. r. e. Piero Personello Za Scrgia Giocola so se dekleta kar tepla. V florentinskem. trznem okraju San Am-brogio je veljal za velikega lepega mačka, za katerim je tekalo mnogo muck. Postavni Sergio Giocolo je imel zmeraj majhnega spremljevalca. Bil je njegov najboljši prijatelj Antonio Sal-bato. Prijazen fant, toda grd. Zlasti kadar je stal Antonio poleg krepkega, postavnega Sergia, se nihče ni zmenil zanj. Neki dan je zmag vajeni Sergio poklical skromnega Antonia. «Danes moraš vskočiti namesto mene,» mu je naročil, kakor je bila že njegova navada. sCarmela in Silrna me čakata na stadionu. Flo-rentina igra proti Bologni. Sektor C, 5. vrsta, sedeža 11 in 12. Vstopnico št. 13 ti prinese naš kurir Peppino. Ali se lahko zanesem nate? Dekleti bos moral potolažiti-Imam namreč sestanek z mojo lepo Mirando. Toda glej, da ne črhneš o tem niti besedice, razumeš?s. In Antonio, zmeraj zvesti Antonio, je odgovoril, da se lahko Sergio nanj popolnoma zanese. Carmela in Silvia sta bili hudo razočarani, ko je prišel Antonio namesto željno pričakovanega Sergia. Nogometna tekma nikakor ni tekla tako. kakor so gledalci priy čakovali. Tudi ko so se, vračali, se Antonio, Carmela in Silvia niso počutili tako, kakor bi človek , mislil spričo njihove mladosti. Carmela je sovražila Silvio, Silvia jta Carmelo. Druga drugo sta hoteli dražiti, Antonio na je bil jabolko razdora. Toda ne kislo! Nasprotno! Antonio je postal iznenada sladko, vabljivo jabolko razdora. Obe sta si hoteli priskrbeti zadoščenje, da ju je. pustil Sergio na cedilu in jima poslal Antonia kot nadomestila. Tako je prišlo ob medsebojnem zbadanju do razburljive licitacije. Cujmo, kako se je to odigralo: Carmela: eKako dobro je pravzaprav, da Sergio. ni prišel. Z njim se človek zaplete samo v pogovor. Nasprotno pa je naš Antonio imeniten fant. Kako trezen in zmeren zna bitih Antonio se je zdrznil. Čutil se je zelo počaščenega. In že se je oglasila Silvia: «... ne samo to! Antonio je pravi kavalir! Fant s srčno omiko.» Carmela pa je nadaljevala: «ln njegova taktnost! V njegovi družbi se človek res počuti dobro!# Silvia, ki je zelo cenila izbrane izraze, je menila: «To napravi njegova srečna Aura-njegov srčni, topli d ih! s Tedaj pa se je ponižno o-glasil Antonio, ki mu je hvala polagoma že lezla v glavo m ki je sam osupnil spričo tolikšnega poguma: uCujla, ve brhki dekleti, ali ne bi hoteli naposled govorili o kom dru-gemln «Se na misel mi ne pride,s je odgovorila presenetljivo odločno Carmela m ošinila Antonia s plamtečim pogledom iz svojih žarečih temnomodrih oči. Zares s plamtečim. To ni več mogla biti igra. Bil je pravi ljubuviti ogenj, loko je ugotovila Silvia v navalu ljubosumnosti m od jeze ji je krt zalila obraz. Kako nesramna je znala biti ta na moške nora Carmela! In pri tem je bil ta Antonio danes ves drugačen Kot sicer. «Kako mu danes žari plemenito začrtani obraz v alaba-stmem siju!» je pomislila na svoj pretiran, način tn dejala: aKako sva zmeraj precenjevali tega Sergia!» Carmela: sin kako sva mo-gli tako podcenjevati vas, Antonio?# Tako se je nadaljevalo. Dekleti Sta kar tekmovali med seboj v laskavih namigovanjih in Antonio je užival tisto noč spričo svoje treznosti. V njem se je zdramil moški ponos. Ko je napočila ura slovesa — Carmela in Silata sta stanovali skupaj v isti hiši je na pragu poljubil Silvio m Carmelo tako samo po sebi razumljivo kakor ne bi bil mogel tega storiti niti Sergio. In kako sta se pustili poljubiti! In kako sta tekmici tudi zdaj tekmovali v laskavih besedah, ko da bi bili na jauni dražbi. Antonia je to doživetje popolnoma zbegalo. Bil je do ušes zaljubljen, in sicer v obe hkrati. Drugi dan je prišel z dvema enako lepima šopkoma. Enega je izročil Carmeli. drugega pa Silvii. Bo že dognal, katera ga bolj ljubi. Do odločitve pa ni prišlo; obe sta enako navdušeno tn enako srečni segli po šopku, v katerem sta videli prikrito snubitev. Antpiiinva .beganost se je še povečala. Mar ni bil na najbnlvii poti, da bi poslal bi-gam isti 1' Saše nedeljsko tiranje Nepotrebne skrbi! Antonio se je namreč oženil s tretjo: z lepo Mirando, z edino, ki jo je Sergio resnično ljubil. Zvedela je, da sta se Carmela in Silvij na prvi pogled zaljubili v Antonia — in tako se je tudi ona zatelebala vanj. Sergio je besnel — toda njegova zvezda je zahajala. Antonio pa je iznenada postal v tržnem okraju San Ambro-gio veliki maček, okrog katerega se je smukalo mnogo muck. Apropos, muck! Se bolje bomo razumeli to silno vihravo ljubavno zgodbo, če se spomnimo bajke o mucki in korenčku. Daj mački ostrgan korenček, pa se ga niti dotaknila ne bo. Spusti pa mucke na korenčke in videl boš kako se bodo steple zanje..- Naš filatelistični kotiček isiiii liiMli «Pusta so imenuje kolektivna risba, ki so jo izdelali dijaki I. razreda učiteljišča v Trstu pod vodstvom prof. Černigoja. Leta 1941 so Sovjeti ustanovili v Sibiriji prve oddelke poljske osvobodilne vojske. Ti oddelki so bili postavljeni v posebna taborišča in vsako taborišče je dobilo ustrezni poštni urad. Ti uradi so najprej služili le za razdeljevanje pošte vojakom. Naslednje leto so postali ti uradi pravi uradi z lastnim žigom. U-stanovljeni so bili tudi poštni uradi pri glavnem stanu poljske armade. Takratna pisma nosijo ruski žig «Polevaya pocztowaya staneva# in številko urada. Pozneje je prišel v uporabo žig z nazivom »Glavni stan poljskih oboroženih sil v ZSSR — glavni urad vojaške pošte#. Ta žig je bil v uporabi do 21. avgusta 1942 in je danes ohranjen v muzeju poljske armade v Londonu. Leta 1942 so hoteli Poljaki izdati svoje znamke za potrebe vojaških oddelkov v Sibiriji. Zaradi političnih komplikacij je bilo izdanje preprečeno. Le 3017 primerkov je bilo dotiskanih dne 10. avgusta 1942. Od teh pa so jih prodali le 263. Ostale so dali IZJAVE VODITELJEV NACIONALNIH ŠTUDEmOl/SKIH UNIJ PO MEDNARODNI KONfERENCI V UUBUm Jo in šo dve drugi vprašanji so postavili raznim študentskim voditeljem - Izjava italijanskega študenta 1/iltoria donijo, ki je istočasno tudi predsednik U J\I U R l Iz eNaših Razgledovs povzemamo neKatere izjave, ki so jih dali posamezni študenti ob zaključku mednarodne študentske konference za kulturna vprašanja. Kot se naši čitatclji še spomnijo, je bila ta konferenca pred nedavnim v Ljubljani m so se je udeležili predstavniki devetih držav. Pravzaprav so sredstva prometa in organizacije danes nekaj čudovitega. Kot nekaj čisto naravnega se lahko pogovoriš z mladino iz desetih dežel v mestu, za katerega verjetno mnogi med njimi še vedeli niso, aa obstoji. Nedavne I. mednarodne študentske konference o kulturnih vprašanjih v Ljubljani so sg. poleg generalnega sekretarja koordinacijskega biroja nacionalnih študentskih unij, Angleža Johna Tompsona, udeležili vodilni zastopniki študentskih organizacij Francije, Kanade, ZDA, Burme, Zahodne Nemčije, Italije, Islan-da, Posarja in Jugoslavije. Sama konferema. Živa razprava. Važni sklepi. Prijateljsko slovo. Jaz pa sem jih, preden so odšli — vsi različni, a vendar podobni, glasno govoreči in mladi, obremenil še z vprašanji, s temi tremi istimi vprašanji vsakega posebej: 1. Ali lahko v nekaj besedah opišete delo in namen študentske organizacije v vaši deželi? 2. Kaj je po vašem mnenju danes glavna naloga študentske mladine na svetu? 3. Kaj smatrate, da naj bi bil specifični prispevek vaše dežele v svetovno zakladnico kulture in civilizacije? Za katerega zastopnika vaše kulture bi najraje videli, da bi ga posnemali tudi vsi drugi narodi? in odgovorili so takole; JACQUES BALLAND Jaecpres Balland, predsednik študentske unije Francije (UNEF), študent literature na pariški univerzi. 1. Francoska nacionalna unija študentov UNEF šteje okrog sto tisoč članov. Organizirana je v smislu sindikalne strukture po fakultetah, hkrati pa še teritorialno po univerzitetnih centrih. Francoska študentska unija je najstarejša študentska organizacija na svetu, saj je bila ustanovljena leta 1907. Prvi kongres francoskih študentov je bil sicer že leta 1864, vendar takrat ustanovitev študentske unije ni uspela. Morda je posebnost naše organizacije v tem, ker smatra, da tudi Zveza študentov ne sme biti iO-čena od splošne organizacije delavskih sindikatov. Ena glavnih nalog naše študentske oigamzacije je sodelovanje pri univerzitetni reformi. Težimo tudi k temu, da bi se študij še bolj demokratiziral. V Franciji študira na fakultetah še vedno samo 2 odst. študentov iz delavskih družin. 2. V Franciji se je predsednik Mendeš-France odločil, da uvede politiko mladosti. Fred mesecem dni je ustanovil celo posebno ministrstvo za mladino. Minister je znani pilot in medvojni borbeni letalski as Andrč Moy-nel. ki je s svojimi triintridesetimi leti najmlajši francoski minister. Glede študentske mladine se mi zdi, da ima še posebno veliko vlogo in odgovornost, ker je v bistvu privilegirana. Čeprav se študentje v Franciji borijo z nemajhnim številom težav, kot so zlasti vzdrževanje, stanovanje itd., pa imajo vendar pred drugimi to prednost, da so deležni višje izobrazbe in ob koncu svojih študij dobe važne družbene funkcije. Zato se mi zdi; da ima študentska mladina še posebej nalogo, da vso kulturo, ki jo dobi, tudi razširja okrog sebe. Inženir nima samo svojih poklicnih dolžnosti, ampak tudi to, da v svojo okolico izžareva kulturo Kar se tiče mednarodne vloge študentske mladine, smo morda v Franciji v posebno ugodnem položaju, saj imamo dobre zveze tako s študenti z Zahoda kot tudi iz Sovjetske zveze. Mislim, da imajo glede tega študenti teh dežel — Francije, Italije in Jugoslavije, ki imejo podobne študentske organizacije, še posebej naloga, da čimbolj ustvarjajo medsebojne zveze in dosežejo resnično koeksistenco med študenti Vzhoda in Zahoda. V tem pogledu bi se še vedno di žal starega de Gaulleovega izreka, češ da Francija ni- koli ne sme biti predmet spora, ampak vselej element, zveze. Taki elementi zveze so včasih lahko povsem kulturne, manifestacije, kot bo n. pr,' prav letošnji veliki gledališki festival, ki 'ga bo priredil Jean Villard poleti v AVignont), "veliko"" Srečanje kulturnih ljudi vse Evrope. 3. Mislim, da, ne da bi kršil skromnost, lahko trdim, da je francoska literatura prva na svetu. Tega ne bi enako trdil n. pr. glede glasbe, kjer so verjetno Nemci prvi, ali filma, kjer so v ospredju ZDA ali Sovjetska zveza. Specifična vloga francoske kulture pa je prav v tem, da je ona križišče vseh terder.c, ki danes svet ločijo. Paul Va-lery je že leta 1930 zapisal, da je Evropa samo polotok azijskega kontinenta. Francija je samo majhen konec tega polotoka — saj se Bretanija zaključuje z Rtom Finistere. Bistvo francoske kulture ,ie v tem, da omogoča vsem, ki se zanimajo za probleme literature m zgodovine, da v Franciji prosto delajo in snujejo. Mimogrerei naj omenim, da se je zdaj pri nas vsaka univerza specializirala na določenem področju kulturnega raziskovanja, n. pr. Pariz na devetnajsto stoletje, Poitiers na romansko obdobje, Bor-deaux na barok itd. Glede posameznih predstavnikov francoske kulture pa danes med sodobnimi pisatelji najbolj cenim Andreja Malrauxa. V ostalem pa mislim, da bi bil človek, ki bi sicer najbolje reprezentiral sintezo francoskega genija — Moliere. VITTORIO BONI Vittorio Boni, predsedr, ,k študentske organizacije Italije (UNURi), Piemonte, ki študira | politične znanosti na univerzi v Rimu: 1. Naša študentska organizacija je bila ustanovljena takoj po vojni ob padcu fašizma. Mnogi študenti, ki so bili v odporniškem gibanju, so se po vrnitvi prvi organizirali in sodelovali pri ustanovitvi fakultetnih svetov. Prvj tak gvet je bpl v Rimu takoj po osvoboditvi. V začetku je bila naša naloga obnovitev univert ter mreje-vanje tekočih vprašanj, ki jih je povzročila vojna. Sama organizacija se je rodila šele postopoma, čeprav je bil sicer prvi študentski kongres j že leta 1945 v Rimu. Na kongresu leta 1947 v Torinu je bila sprejeta deklaracija o ustanovitvi, leta 1948 v Perugii pa se je dokončno rodila sedanja organizacija. Do leta 1951 je delala predvsem na praktičnih in sindikalnih vprašanjih ter gojila kulturno dejavnost, na kongresu 1951 pa se je pokazala potreba, da se doseže boljša povezava med univerzo in družbo kot celoto. Mnenja smo, da morajo univerze imeti pomembno vlogo v našem družbenem razvoju, ne pa da so samo statične akademije kulture. Univerze morajo biti dejansko šole, nekake tovarne kulture in študentje ne smejo biti dočeni niti od univerze niti od družbe. V tej vlogi smo se pričeli podrobneje ukvarjati tudi z vprašanji našega družbenega razvoja in med drugim odkrivati tudi razloge, zakaj je Italija zašla v fašizem. Med važnimi formalnimi vprašanji, pred katerimi je naša organizacija, pa je razen tega borba za to, da se njeno dejansko priznanje od države spremeni tudi v priznanje de jure. Glede jugoslovanske študentske zveze, čeprav je dovolj ne poznam, se mi zdi. da so njene težhje podobne kot naše. Prva dolžnost študentske mladine povsod in vselej se mi tudi danes zdi. da je naloga, da študira. Seveda pri tem ne mislim samo strogo tehnično univerzitetnega študija, ampak tudi širšega študija družbe in življenja. To je zvezano z dolžnostjo slehernega študenta, ki se ne zaključi z njegovo diplomo, ampak se nadaljuje tudi pozneje z izbiro poklica in skozi vse življenje. 3. Mislim, da je predvsem važno, da študiramo zgodovino drugih narodov ne kot zbirko datumov in dogodkov, ampak kot razvoj družbe, Samo na ta način bi tudi šele lahko videli, kateri ljudje so predvsem vplivali na razvoj italijanske kulture in zgodovine. V zvezi s tem bi zato tudi težko rekel, kaj naj bi Italija danes specifično prispevala v »kupno zakladnico kulture in civilizacije. Vsekakor pa mi mladi moramo izkušnje med seboj izmenjavati. Sele takrat bomo spoznali, ali ie vse to, kar smo v svojih lastnih ustvarjanjih in študijah dosegli, res kulturno, t. j. univerzalno, ali pa samo neki trenutni aspekt. Od posameznih italijanskih ljudi v preteklosti pa smatram za zelo pomembna Tomaža Akvinskega in Danteja. Zdi se mi namreč, da je naša srednjeveška kultura ena najbolj pomembnih za zgodovino človeštva. JOHN TOMPSON Generalnemu sekretarju koordinacijskega biroja Angle- Merica zlata za največjo laž Živel je car. Ta car je razglasil po svoji deželi: «Ce si more kdo domisliti nekaj nemogočega, nekaj takega, za kar bom rekel: ,To je laž!’, mu bom podaril polovico carstva.# Pride pastir: »Da bi šg dolgo živel to nam vladal, car! Moj oče je imel tako palico, da je lahko z njo mešal zvezde na nebu.# »Eh, to ni n>č,» odgovori car, »moj ded je imel tako pipo, da jo je dal v usta, tobak pa si je prižgal na soncu.» Pastir se popraska po glavi in odide. Pride krojač: «Oprosti», pravi carju, »zamudil sem se, ker je nevihta včeraj tako besnela, da Je z bliskom razparala nebo, pa sem ga moral zakrpati.# To je zelo lepo! Le prav dobro ga nisi zakrpal, kajti danes zjutraj je spet deževalo# In tudi krojač je odšel praznih rok Pride siromašen kmet. V roki ima merico. »Kaj želiš?# vpraša car. »Dolguješ mi merico zlata. prišel sem po njo!# «Jaz dolgujem tebi merico zlata? To je laž!# «E. *e je to laž, tedaj mi daj polovico carstva.# «Ne, ne, saj Je resnica#, se je zmedel car. «Ce je resnica, pa mi odmeri merico zlata.# Pustne uganke RES JE SMESEN BIL PRIZORČEK. KO SE SKRIL JE MALI ZORCEK VES PREPLAŠEN ZA ZASTORCEK, DA NE BI GA »PUSTNI - - - «(H30HON) Od glave do pete sem ves rujav. le krog pasu bel pas sem djal- (fruH iujsnj.i Kdo je to? Ima osličkovo glavo, a hodi po dveh in vzbuja smeh. No. da bo prav obema brž uganimo: to je... (muaš vuisnči) Glejte, vije se parada, se pripravlja maškarada! To je smeh, to je veselje, kajti... se k nam pripelje. (jsnj) Šviga-švaga K vam se prismeje: Ha, ha, ha. ha, je kdo doma? Potlej za raj a, da hiša se maja in aa se dviga prah izpod nog. Šviga švig-švaga krilo okrog. Damo mu krače, krofe, pogače. Ko vse pobere, šalo izdere kr zareži se in poslovi se. s smehom krog ust: Hopsasa, hopsasa, to vam je pust. D. Zajc Živali na straži Neke no4! so tatovi hoteli pokrasti živali. Plazili so se okrog hleva. V hlevu je bil petelin, poleg njega racman, bil je še puran in gosak. Brž se dogovorijo, kaj bodo storili. Odločijo se. da bodo postavili stražo. Prvi je stražil petelin, drugi racman, tretji puran in zadnji gosak. Čakajo tako na straži in čakajo, pa dočakajo nazadnje tatove. Tedaj se oglasi petelin: «Ko-ko, kdo je to-ko-ko!» Takoj za njim se oglasi racman: «Primi ga-ga-ga, primi ga-ga-ga!» Se racman ni končal, že kriči puran: »Na gauge, na gauge!# Ko tatovi to zaslišijo, se poženejo v beg. Pa je kričal za njim še gosak: »Lovi ga-ga-ga, lovi ga-ga-ga!# Tatovi so tako bežali, da so se kar iskre kresale. žu Johnu Tompsonu, študentu gradbeništva iz Manchestra, sem za razliko od ostalin dal vprašanje o delu koordinacijskega biroja, ki ga vodi. 1. Mednarodna študentska konferenca je leta 1950 sklenila, da ustanovi kot svoj organ za medsebojno povezovanje stalni koordinacijski biro nacionalnih študentskih unij COSEC, čigar sedež je v Lei-denu v Holandiji. Steviio vključenih članov stalno raste in danes šteje že 45 nacionalnih študentskih organizacij. Vsako leto konferenca določi svoj delovni program, ki ga izvajajo koordinacijski biro in posamezne nacionalne študentske unije, dopolnjujoč svojo lastno dejavnost. Tako je letos jugoslovanska študentska zveza organizirala to konferenco, ki je bila prva konferenca o kulturnih vpra-šanjih. kot. del svojega dela. Podobno je n. pr. pred tein holandska unija priredila mednarodno konferenco o študentskem tisku. Važna naloga COSEC so dalje razne publikacije, zlasti mesečni informativni bilten, kot tudi informacijska služba za razne vrste kulturnih dejavnosti in študijska pojasnila. Skratka v okvir dela COSEC padajo vse aktivnosti, ki ; ’ h imajo posamezne študentske organizacije raznih narodov. COSEC COSEC razen tega posreduje tudi stike med nacionalnimi študentskimi unijami in UNESCO ter med posameznimi nacionalnimi študentskimi unijami samimi. Ideal bi bil, da bi se doseglo spoznavanje in sodelovanje med narodi. To je ideal in ideala doseči popolnoma nikoli ni mogoče, vendar pa je naša naioga, da njegovo uresničevanje vsaj čim bolj olajšujemo. Ostali dve vprašanji pa sta ostali isti kot za ostale udeležence ankete. 2. Pojmovanje o glavnih nalogah študentske mladine je različno od dežele do dežele. Mi mislimo, da bi se moralo doseči mednarodno razumevanje med raznimi pogiedi, ne da ustvarjamo eno mnenje, ampak da ustvarjamo sodelovanje in to na podlagi enakopravnosti ter brez diskriminacij glede na raso, vero in politično prepričanje. Na tretje vprašanje o specifičnem prispevku angleške kulture je odgovoril povsem nespecifično, oziroma morda prav zaradi tega prav — specifično angleški; 3. Težko je reči, kaj naj bi bilo v neki kulturi specifičnega. Prav bi bilo, če bi bila slehernemu narodu znana celotna kultura drugega naroda, kajti kultura je širok izraz narodovih teženj in njegovega značaja. Prav tako ne bi mogel imenovati kogar koli, ki naj bi po moji sodbi lahko najbolj tipično predstavljal angleško kulturo. Zdi se mi, da iste pisatelje različni narodi lahko razumejo različno, oziroma gledajo nanje z različnih vidikov. Samo s spoštovanjem vseh vidikov pa se spoštuje celotna kulturnost. In za konec. — Mladost devetih narodov govori. Vse je tako preprosto, samo sporazumevati se je treba. Ali je morda v tem ščep mladostne naivnosti? Mladost? Ali je to res samo biološki pojem manjšega obdobja človeških let, starosti do dvajset, petindvajset ali morda največ tndeset let, se pravi prav tistih, ko ljudje v svetu še ne odločajo odločilno. Mimogrede mi je oko padlo na definicijo o mladosti, ki jo je v enem izmed francoskih študentskih časopisov podal Andre Moy-net, francoski minister za mladino oziroma mladost: ((Predvsem je treba ugotoviti, kaj je — amladost«. Zdi se mi, da bi bilo treba to besedo razumeti v njenem moralnem smislu- Mladost ni starostna doba človeka, je njegova kvaliteta. Skupnost živih sil vsakega naroda, to je njegova mladost.# In te sile vseh narodov težijo skupaj. B. POGAČNIK v arhiv. Te znamke so uporabljali od 18. do 24. avgusta istega leta. Danes pa jih je težko najti na pismu in so v resnici velika redkost. Se danes obstaja v Londonu poljska begunska vlada, ki je od nekaterih držav (Vatikan, Španija, Turčija, Libanon, Irska) priznana kot edina zakonita poljska vlada. Ta vlada izdaja tudi svoje znamke. Pred kratkim je izdala dve znamki v spomin desete obletnice borb pri Montecassino v Italiji, kjer so se borile poljske čete. Frankovna znamka iz navadne serije za 45 grošev je bila pretiskana v karminasti barvi. Manjše število primerkov pa je bilo pomotoma p ret iskan o v rdeče-opekasti barvi. Celotna naklada te znamke je 5.000 primerkov. Poleg te pa je izšla še znamka za 2 zlota za letalsko pošto v 2.500 primerkih. Te znamke uporablja poljska begunska vlada za korespondenco z onimi Poljaki v inozemstvu, ki ne priznavajo vlade v Varšavi. Ne vemo pa kakšno vrednost pripisuje svetovna poštna zveza (UPU) tem znamkam, ko ne priznava sedanje znamke Paveliče-ve «Nezavisne države Hrvat-ske» in druge slične fantomske izdaje, ki služijo samo špekulaciji. V Izraelu so pred kratkim ustanovili ((Puščavsko poštno službo#. To službo sestavljajo trije poštni kamioni, urejeni kot poštni uradi, ki odpotujejo vsak dan iz obalnih mest v notranjost dežele na obisk dvajsetim židovskim kolonijam, in napravijo na dan 120-150 km. Vozači so oboroženi in povezani z matičnim uradom z radiotelefonom. Ti kamioni uredijo vsak dan približno 3000 pisem, 1000 časopisov, 100 paketov in približno toliko telegramov. Kot se vidi, je to zelo koristna služba za samotne kraje v puščavi. V Berlinu je bila lani državna filatelistična razstava. Ob tej priliki je poštna uprava Zapadnega Berlina dala v promet znamko za 20+5 pfenigov. Na razstavi so prodali 50-000 primerkov te znamke, naklada pa je bila 500.000 primerkov. Vseh 450.000 primerkov je izginilo v malo dneh. Skoro vso naklado so pokupili nekateri trgovci — špekulanti in znamka je danes cenjena — oziroma na trgu. jo, cenijo za šfirikratno vrednost od nominalne. Vendar pa se pričakuje, da bo cena znamki padla. Danes jo prodajajo za ceno 1 švicarskega franka, to je 150 lir. Znamka predstavlja poštnega sla preteklega stoletja. 29. novembra preteklega leta se je vršila v Londonu dva-tisočpetstota avkcija tvrdke Harmer. Da bi dostojno proslavili ta jubilej, so izdali poseben katalog, na čigar platnici je bila prikazana platnica kataloga prve avkcije iste tvrdke z dne 8. novembra 1918. Katalog je obsegal 495 ponudb. Avkcije so se u-deležili mnogi trgovci iz Evrope in tudi iz Amerike. Ponudba štev. 489 je obsegala kar 10.422 znamk ameriške izdaje Kolumba iz leta 1893. Začetna cena je bila 5.000 funtov šterlingov, nato pa so plačali kar 13.000 funtov, ali 21.710.000 Ur. To zbirko je kupil neki ameriški trgovec iz New Orleansa. Neka znamka Rta Dobre nade, ki je imela neko napako v barvi, je dosegla 480 funtov (800.000 Ur). Avkcija je trajala dva dni in so bile vse zbirke prodane. Celotni izJcupiček je znašal 36.000 funtov) kar se pravi po naše 65.000.000 lir. ONGER i Mod. z jeki. dno® Mod. pozlačen Mod. ves jeklen Mod. vodotesni Ribarič Ivan IM PO RT ♦ E X P O R T VSLH VRST LESA IN TRDIH TRST — ULICA F. CR1SPI 14 — TEL. ULICA DELLE MILIZIE 19 — TEL. 9S'5 AVTOGARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA STAI TRST (ROJAN) 0LK*#j TELEFON STEV,3" POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI mol TRST, LIL. C, B ATT ISTI i3'c T el. 44-208 T elegr. IMPEXPOK UVAŽAj Vsakovrstni les, drva sa kurjavo, gradbeni material it tekstil,kol0 p no blago ^'j, novrstne SPECIALIZIRANO PODjE T)« ZA vsakovrstne komp /// Preden nabaviš štedilnik, obišči tvrdko KERŽE A' '1 -W «6535 £5) Q G ki ti nudi štedilnike vseh vrst, na premog. ^ plin in tekoči plin ter električni tok najboljše vrst po najugodnejših cenah s popolnim jainst^01 m Zapomni si: tvrdka KERZE • Trst ■ Piazza S. Giovanni 1 • tel- šleV‘ ČilODAJA TOPI NAOBROCNOODPLACEU^ PRIMORSKI dnevnik — 5 — «3SSa888K88888g888g888g88Bg8888Bg88a8g888B88gSH8888a8Bf88SS8888888888:SK8a88888888S:38Bg88ggS8gHg855g8S8SS8:8!2gg888g8S882gSSgg288g8g M Haši kraji in ljudje ^ S S g 8 8 g K K K 8 S5 £ SH S S g E g K g S g 8 S S 88 8 8 8 8B 8 28 8 8 8 8 88 8 8 g 8 8« B 8 B B B B B8 8 g 8 8 88 8 8 8 8 S S 88 B VSAKDANJE SKRBI IN TEŽAVE OBMEJNE GORIŠKE VASICE g K g K K g K g SSSSSSSSSSS gg SS2SSSSSSBSS gg g gS 8 S 88» 8 88 S 8 88 8 8 8 8 8 8 8 B S 8 8 B Jamlje - zapos v doberdobski občini vas Čeprav teži vasica ob glavni cesti Trst* G°rica, nima ne vodovoda in ne šole « Stranske poti so skrajno zanemarjene - Jameljci zahtevajo sorazmerno število zastopnikov v upravnem svetu kmečke bolniške blagajne Prav lezi naša vas “ glavni m cesti tik Gorica-Trst v .3e raradi tega precej ži-su I*3’ Smo se v zadnjem ča-ble * malokrat oglasili. Pro-števj’ ■ naB tarejo so sicer isti p'’ vetldar skoraj vedno Predvsem so komunalne-i.._jn.a^a^a. Naša občina (do-„ , °bska) 5e res he more time s Preveliko delav-P°sebno pri nas Ja- šerT P° treb Pro' J. protestnih sestankov in planja delegacij k "“•smo končno loi^.-lavci’ zaposleni pri de zupa-dosegli, da lc,vnem začel centru, v ponedeljek Vod' ' S poprav'l°m ceste, ki sta ' • V >- Omenjena ce-^ Je bila v takem stanju. no le bila za ljudi in vprež-Z1jln° neprehodna; v de-»oi dneb ie bilo tudi p0 »etra vode, ki se zaradi majhni, za šolo nepri-1 tovarnah in v obrti si pove- lovmanikania obcestnih kana- lavcev 'mela kam stekati De' dar — 31Cer ni veiiko, ven- ti POskušajo cesto popravi-na 71 toliko, da bo uporab-trebovainjen? ureditev bi po-jim a 1 več časa, pa se bc- Pier/eh3 f", 6' marca’ ko bo ter dl delovati delovni cen- bodo delavci uspeli z» na niti po1 poti’ ki ie star 3S. nujno potrebna. Naša ttsta lel3a ^e’ da bi bila vsa Po „’v v°di z glavne ceste 'sto c S1” in zopet nazaj na n'arv eSt°' ne samo prehodna, ostali^ Uporabljiva tudi za Promet. V takšnem sta- 3?. kot j« Protngtekkik ovinkov, je vsak bi Ko. z Vo,zili nemogoč, ter voli sedaj, ko nima do- j veh' " Pet : luedi^3. d°tžnost občine, da bila š«le -.tudi to vprašanje in Pot, Potem začne delati novo ’ ki k- ■ Pokopal'-- 1Z *vasi» vodila do 'oliko 'SCa 'n za ktateio se župnik vavdušuiei° domači Pravlje' metje smo sicer jori-'udi brezplačno od-bi 5(j tistih naših zemljišč. cfcel> t,„!lreb na za ureditev (j3 °^» vendar zahteva-'zbris*6 lz zemljiške knji-Post. ',0 tisti deli zemlje, s’-, ne n6'10 občinska last in km^°yij0 primeri, da !ati ,ja 'J1 še nadalje plače-leta za zemljo, ki je ^ 'n leta skupna last. ,u,nan' oblasti preskr- ez kap ller razsvetljavo ,nazadr ij‘aSo stoti* doslei še vedn0 H na?'a!,e sm° bili ena naj-t|.škern _ 1 aških vasi na Go 'Cti že°d^lg° kateri se go- ntcesar za nape- °sno- vni Sa leta. O novi tle služkf0*1 ln ureditvi pošt.* * vPst k? -°v.arjajočih. —« t- s‘r*i° sicer ugod-°d8ovari' - ,.Pa še niso našle V’h d°kazovlh 'n opriiemlj1'' S°lski Pouk is ze dolga le- ta v merni zgradbi, tik ob glavni cesti. Napis na poslopju je bil nekdaj dvojezičen, toda iz njega ni sedaj sploh mogoče razbrati, kaj pomeni. Pred časom je tisk poročal o nekem državnem denarnem nakazilu za gradnjo nove šole in kasneje je bilo tudi govora o zemljišču, ki naj bi služilo za novo šolsko poslopje in ki se nahaja med cerkvijo in financarsko vojašnico, toda nenadoma je nastal popoln molk, ki ne daje našim malčkom in učiteljstvu ter vsem nam vaščanom nikakršnega upanja, da bomo novo šolo imeli že v prihodnjem šolskem letu. Za ureditev poštne službe, ki je sedaj zelo pomanjkljiva in na katero smo se po časopisju ničkolikokrat pritožili, imamo dobre vesti in upamo, da se bodo tudi uresničile. Javljeno je bilo namreč, da bodo delavci v novem delovnem centru, ki bo deloval marca, začeli graditi v Doberdobu poslopje, v katerem bi bila nastanjena urad za delo in poštni urad. Za stroške zidanja je predvidenih 1.112.100 lir, ki jih bodo morali pravilno razdeliti, če bedo hoteli v doberdobski občini zgraditi dostojno poštno poslopje. S tem delom bodo dobili začasno zaposlitev številni brezposelni, posebno mladinci, ki z dneva v dan večajo vrste brezposelnih. Naši najstarejši ne pomnijo časov, v katerih bi bila mladina tako zapostavljena in brez vsakega poklica kot je prav danes, ko živimo v državi režima, ki deli na vse strani svoje ((krščanske nauke o pomoči bližnjemu«. Večina mladincev in mladink od 16. pa do 26. leta je doma in je primorana pod vsakodnevno nevarnostjo iskati zaslužek na «hribu», pobirati železne ostanke iz prve svetovne vojne, ki so postali zelo redki, in jih prodajati po smešno nizki ceni 23 lir kg-Ce bi bilo dovolj dela vsaj za odrasle, odnosno družinske poglavarje in druge može, ki so bili prejšnje čase v ’ velikem številu zaposleni v «SOLVAY» in v tržiških ladjedelnicah, bi vsaka družina lahko tudi dala v «me-štir» enega ah tudi več otrok, da bi se izučili za kak poklic in si s tem pomagal urediti življenje, ki je postalo za mnoge naše mladince izredno težavno in brez vsake perspektive. V pomanjkanju zaslužka v cini pomagamo z živinorejo, ki nam daje mleko in kako glavo za prodajo, toda tudi tu smo precej siromašni. Srednja družina ima po 3 glave živine v hlevu, mnogo pa jih je, katerim predstavlja že ena kravica pravo rešitev v krizi, v katero so zašli. Zaradi takega stanja smo z zadovoljstvom sprejeli zakon o ureditvi bolniške pomoči kmečkemu prebivalstvu, saj je mnogokrat bolezen v hiši pomenila za nas pravo gospodarsko katastrofo, katere se je bilo težko izogniti. Vendar smo bili o dobrih in slabih straneh tega zakona in o njegovem splošnem delovanju le premalo obveščeni; tisti ljudje okoli občine, ki so si pri določevanju kandidatov za volilno listo prizadevali na vse kremplje, da jo čimprej sestavijo, so pozabili, da je precejšen del zavarovancev tudi pri nas in v Dolu in so brez sklicanja sestankov vseh zainteresiranih v obeh krajih določili število in osebe, ki nas bodo zastopale pri upravljanju vzajemne bolniške blagajne- Zavedamo se, da bo to delo izredno zahtevno in smo mnenja, da morajo v upravni odbor priti tisti neposredni obdelovalci, ki so najbolj zmožni in vsepovsod znani po svoji poštenosti, tudi ne glede na njihovo politično pripadnost. S tem, da nismo sami izbrali svojih zastopnikov, smo bili prikrajšani tudi pri številu naših zastopnikov, ki bi jih moralo biti vsaj 5, in sicer v upravnem odboru (ki šteje 15 članov) in eden v štiričlanskem nadzornem odboru. Doslej pa imamo samo tri kandidate za upravni odbor, ki jih nismo niti sami predlagali, za nadzornega pa niti enega, čeprav bi morali tudi v tem odboru imeti svoj glas. Zborovanje na vasi o novi _ ustanovi za zavarovanje ne-. £e večkrat smo rekli in pra-posrednih obdelovalcev zem-j vilno ugotovili, da se velika 1 ŠTIV> N Prva obletnica Kocmanove smrti Pred letom dni (14.2.) smo spremili na njegovi zadnji poti domačina Ivana Kocmana •— znani steber na naši narodni meji, moža, ki je ne-nehoni sanjal o naši narodni neodvisnosti, se veselil vsakega uspeha naše matične zemlje in trdno veroval v njeno rast. Duševno čil in priseben je do zadnjega sodeloval v borbi za naše nacionalne in socialne pravice. Zato ga zelo pogrešamo. Večkrat razpravljamo, kako bi mu bilo, če bi bil v novih pogojih, po londonskem sporazumu — kar si ni nikoli predstavljal — med nami. Čeprav razočaran, bi nikoli ne odnehal v borbi proti kakršni koli krivici. Kar smo slišali ob njegovem grobu, ko smo se ločili od njega, ponavljamo tudi danes: «Bil si zgleden in neuklonljiv borec, kot jih prav ob tem mejniku nujno potrebujemo-Naj bi te v tem vsi posnemali«. po poti tako blato, da gr« do kolen in hodijo ljudje kar čez senožeti. Napravili so več stez. K°d pa bodo hodili, ko bodo gospodarji ogradili senožeti? Na Pesku sta šola in cerkev tudi za Drago in vaščani hodijo zdaj na Pesek bolj pogostoma kot prej, zaradi tega bi bilo treba cesto posuti z gramozom, da ne bo takega blata. Pogled na vasico Jamlje ob cesti Trst — Gorica važno samo zaradi iz- šovinistična druščina izredno bire naših predstavnikov v njenem upravnem telesu, marveč tudi za obrazložitev njenega delovanja ter pravic in dolžnosti, ki jih bo do nje imel vsak zavarovanec. S E S L J X N Tuje skomine zanima za našo vas. Skoro bi rekli, da jo že šteje za svojo strateško postojanko in nekakšen ključ zapadnega dela naše občine, čeprav je, kot kaže, s svojim raznarodovalnim delom komaj pričela. U-stanovi ((Julijskih in dalmatinskih beguncev« se močno mudi z gradnjo menda 75 stanovanjskih hiš na zemljišču, ki ga je tej ustanovi prodal, bolje rečeno «šenka!» grof Turn-Turksis. Občina pravi ne. g. palamara. ki je tej ustanovi menda zelo naklonjen, pa da. Občina je poklicana odločati na svojem področju, in ščititi interese svojih občanov. Zaveda se, kaj pomeni to prizadevanje gornje ustanove za naše socialno in narodno življenje. Tudi mi vemo, kam moli ta taca in da so v njej zelo ostri kremplji, namenjeni, da se zasadijo v naše meso. Vemo, da je to proti duhu sporazuma, načelu enakopravno- BXZOVICA glede gradbenega dovoljenja, 1 sti, pomirjenja in sožitja. PORAZNA SJLIKA COSPOBABSKE IN SOCIALNE REPE • M l Nad 5000 Benečanov živi stalno v izseljeni-štvu, okrog 8000 pa jih leto za letom odhaja v daljno tujino v rudnike, na polja itd., kjer s trdim delom služijo borni kruh zase in družine Ni družine v Benešlki Slo- i prebiva v okolici Chicaga pri-, iek je za mizarje in za zi-veniji, ki ne bi imela v Ev-\bližno 200 Slovencev. Mnogildarje. Večina izseljencev se ropi ali v daljni Avstraliji in ‘ od teh so po drugi svetovni j je tam poročila in se ni vrni- ... * • .1__________ h ‘ 1» _ J: J« _ Ni el n in /111 T 7 t £* i Ameriki kakega svojih družinskih članov. Slovenske vasice v Terski dolini in še posebej v Nadiški. so vedno bolj prazne, po njih cestah in dpmačijah srečuješ le stare ljudi m otroke, ki ti vedo povedati mnoge zanimivosti o življenju njihovih svojcev v tujini. Pravijo, da je v vsaki občini v Beneški Sloveniji približno 400 ljudi, ki so razstreseni po vsem svetu. Od teh so številni odšli iz krajev nerodovitne in zapuščene zemlje, za katero se noben režim ni pobrigal v dovoljni meri, že pred mnogimi leti, toda največ, posebno mladih Benečanov, je odšlo s trebuhom za kruhom po drugi svetovni vojni. Samo v mesecu februarju lanskega leta jih je iz tajpanske občine odpotovalo v tujino 223, iz dreške občine pa kar 381. Nič bolje ni btlo v ostalih občinah. Računajo, da je v inozemstvu že več let stalno naseljenih 5000 Benečanov in Benečank, t oda to število se poveča za 8000 tistih izseljencev, ki so sezonski in ki gredo od doma v zgodnji pomladi ter se vračajo na zimo, z nekaj denarja v žepu in z voljo storiti vsako, pa tudi najbolj nedonosno delo, I I*. Ki in niihovim aru- >v|iah urejujejo dvorišče pred šolo v Mač- |)olrebno . valci 'n učiteljstvo so mnenja, da bi bilo v Pa>Pčej popraviti notranjost šole, ki postaja e n0 bolj neuporabna za nemoteni pouk , f.b .> Nova o kma>u lahko°sprejelaS«i Barbari J' že pod streho in sedaj stiskal« sl°venske in italijanske učence, Kaj0 v zasebnih, za šolo neprimernih Prostorih. kt bi njim in njihovim a in am omogočilo vsaj nekaj mesecev dostojnega življenja. se največ Izseljenih Benečanov živi v Belgiji, toda o njihovih življenjskih razmerah bomo govorili kasneje. So pa tudi druge dežele, v katere so odšli z upanjem na boljši zaslužek in boljše življenje Prek oceana v Kanado to odšli nekateri Benečani že pred prvo svetovno vojno. Lansko leto pa se jih je samo 10. aprila vkrcalo 79 na ladjo Kanado, ki je odplula iz Genove. Se prej pa je slo februarja meseca v Kanado Ji delavcev iz Cerneje, 9 iz Sv. Lenarta, 10 z Dreškega 2 iz Prosnida. Ti ljudje pišejo, da je v Kanadi zelo težko priti do zaposlitve, posebno v mestih, kjer je že dosti domačih brezposelnih. Na deželi je zaslužek bolj pri roki, vendar so delovni pogoji zelo hudi. Posebno zadnji, ki so odpotovali v Kanado, so naleteli ob prihodu v daljno prekomorsko deželo na popolno nerazumevanje oblasti, ki so jih zvabile m jih potem prepustile same sebi. Emigranti SO ostali na cesti, brez možnosti vrnitve v rodni kraj, prepuščeni bednemu začasnemu zaslužku. Izseljevanje v Združene države Amerike postaja vedno težje in kar je tam Beneških Slovencev, so se izselili skupaj z italijanskimi državljani že pred prvo svetovno vojno in prva leta po njej ter so postali že pravi Američani, ki pa se radi spominjajo na svoje domove v visokih vojni obiskali rodne kraje in prinesli pomoč sorodnikom. Večja možnost za izseljevanje je za Južno Ameriko, kjer pa so življenjski pogoji za Evropejce zelo hudi in tudi zaslužek ni tako visok, da bi človek kaj prihranil in se po nekaj letih vrnil v domovino. Posebno naporno življenje je v Braziliji, kjer je velika vročina in malo zaslužka. Mnogo družin, ki so odšle v Brazilijo po zadnji svetovni vojni iz tajpanske občine, se je vrnilo kmalu domov. Isti pogoji so tudi v Venezueli in le malokdo od Benečanov zaide tja. Ogromno pa se jih je po zadnji vojni odpravilo v Argentino in so raztreseni po vsej državi, posebno mnogo jih najdeš v Buenos Airesu, pa tudi v Mendozi in v Kordobi. Nejbolj hiter zaslu- Umrl je veteran Kraških gozdarjev Avgust Kafol Dne 16. t. m. ie nenadoma umrl na ljubljanski železniški postaji, zadet od srčne kapi Avgust Kafol znani veteran kraških gozdarjev. Rodil se je 1882. Njegove zasluge so ne- precenljive pri pogozdovanju Krasa. Kjer so bile v času Ka- la veš domov. V tej deželi ne manjka dela, vendar pa so industrijski predmeti zelo dragi in imajo ljudje zaslužek le za preživljanje. V Buenos Airesu je mnogo ljudi iz Sen Petra, med njimi tudi nekdanji župan Karel Jušič. Tudi v Avstraliji, ki je od nas zelo oddaljena, naletimo na beneške Slovence. Največ jih je tja odšlo po drugi svetovni vojni, toda mnoge so zvabile obljube in pogodbe, ki so prikazovale drugačno stanje na kakršno so naleteli. Delo je težko in nevarno, plača slaba, posebno za tistega, ki ne obvlada angleškega jezika. Ce se povrnemo na Evropo, bomo naleteli na mnogo beneških deklet in žena v Franciji, Švici in zadnja leta tudi v Angliji. Beneška dekleta so zelo cenjena in z njimi dobro ravnajo, predvsem p Angliji, zato tja tudi najbolj silijo. Sicer se od začetka težko znajdejo, ker ne znajo jezika in to nazorno opisuje neka Cecilija P. v pismu, ki nam ga je poslala iz Londona. Pravi med drugim: «Meni m Marceli se je mudilo, zato srna se pejale pod zefnljo. Tu je bla nesreča v tem, da je vse puno željeznic, ki vozijo včasih druga čez drugo al druga pod drugo, pa folove mladosti še brezupne I se ne vidi kje se srečajo. Nu gorskih vasicah. Računajo, da I rodni grudi. goličave, je danes na površini 2000 ha umetnih gozdnih nasadov, ki so bili zaplojeni in negovani pod ljubečim nadzorstvom gozdarja Kafola. Bil je prvi, ki je prvotne monokulture črnega bora na Krasu začel speminjati v mešane sestoje jelke, raznih listavcev in eksotičnih dreves. Posebno ljubezen je posvečal pokojni Kafol veliki vzorni drevesnici v Komnu, ki jo je organiziral in sam upravljal do zadnjega. Gojil je tudi sadike plemenitega sadja in jih brezplačno oddajal kraškim kmetom. Tudi drevesnica v Postojni priča o njegovem življenjskem delu. Pokojni Kafol Je bil tudi nav dušen lovec, ki mu je bil lov plemenit šport. V hudi zimi je skrbel za hrano gozdnim prebivalcem, v poletni suši pa za vodo. Dovči so zgubili s Kafolom vrlega svetovalca. Kot član okrajnega ljudskega odbora v Sežani je mnogo prispeval pri reševanju problemov pogozdovanja in drugih gospodarskih vprašanj. V obeh svetovnih vojnah in tudi med okupacijo je moško kljuboval sovražnim silam in bil odpeljan v internacijo. Za priznanje za njegove velike zaluge, ga je Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS leta 1952 imenovalo za svojega častnega člana. V gozdar ski službi je prebil nad 45 let in še kot upokojenec v visoki starosti je neutrudno nadaljeval delo. Pokopali so ga v Komnu. Pokojnik Je imel tudi v Trstu mnogo znancev in prijateljev, posebno med lovci Naj počiva mirno na svoji Zenske s koši — značilni motiv iz Benečije najdle smo štacion in povedale kam bi šle. Tist muož ki nama je dal biljet, nama je njek’ pravu, pa ga nesma pru nic zastopile. V Londonu ne znajo ne slovensko ne ta-ljansko, dokjer se ne navadiš igleško, si muoreš pomagat le z mahanjem roke, ka kor Napolitani«. Mnogo od deklet se poročijo s tujci in so za Benečijo za vedno izgubljene, druge pa se vrnejo s prihranki in si tu osnujejo nov dom. Največ Benečanov pobere Belgija, kamor pa je letos e-migracija ustavljena, To je dežela temnih rudnikov, kjer se v rovih trudijo že dolga leta beneški ljudje, ki so pustili tu tudi življenje in zdravje. Največ izseljencev je iz Nadiških dolin ter so v Belgiji že po osem, devet let, nekateri pa tudi manj. Delo je zelo težavno in potrebno je mnogo poguma pri kopanju premogu, ki postaja smrtni sovražnik našega človeka. Premogov prah seda rudarjem na pljuča in povzroča tuberkulozo. Zopet drugim povzroča pe-šanje srca in vedno težje dihanje. Vsak rudar mora zaradi tega dobro jesti m pili mleko ali pa dobro vino, ki ga pa v Belgiji sploh ne poznajo. Pljučne bolezni, ki si jo je rudar nakopal v rudniku, poberejo človeka v najboljših moških letih od 40. do 50. leta. Zaradi tega stremijo vsi izseljenci po čim krajšem zaposleniu v rudnikih in mov ali pa iščejo zaposlitve v tovarnah v Nemčiji ali prosijo celo za izselitev v prekomorske dežele. Ne mine leto, da ne bi Belgija pobrala kakega beneškega Slovenca. Tako so lansko leto pokopali Antona Guša iz bližine Dreke in Ivana Birtiča iz okolice Gornjega Barnasa, ki sta umrla zaradi pljučne bolezni, ki sta si jo nakopala v rudniku. V bolnici pa je umrl Bruno Batistič izpod Stare gore zaradi poškodb, ki jih je dobil v rudniku. Poleg teh treh pa sta v Belgiji umrla tudi Pio Miskorja iz Plestišč in Renato Dalzul, ki so ga našli mrtvega v reki. Tako propada slovenski živelj v tujini, saj je prepuščen samemu sebi, brez pomoči tistih, ki mu vladajo že skoraj sto let in ki v tolikem času niso znali in niso hoteli izboljšat i gospodarskih pogojev Beneške Slovenije in preprečiti umiranja zdravega in delovnega naroda. NABREŽINA Plodni teden na kulturnem in kmečkem področju Nas le veseli, da j«- našo občino obiskal ravnatelj za javna dela in se seznanil s problemi, ki spadajo v njegovo področje. Gotovo so ga občinski možje seznanili z vprašanjem brezposelnosti, ki se po nekaj letih vračajo do- je v naši pretežno delavski občini dovolj velika in se od oktobra lanskega leta sem ni zmanjšala. Potrebnih j-.vnih del je mnogo. Naša občina je dobila doslei v primeri z ostalimi manjšimi občinami majhno pomoč za ta dela. Ker je njena gospodarska moč (dohodki) majhna, pričakuje mo, da se bo gospod ravnatelj držal dane obljube, češ da bo skušal po svojih močeh rešiti vsa vprašanja. Zadnja nedelja je bila pre cej tvorna. V domu «1. Gruden« je bil zelo uspel pevski koncert na pobudo in s sodelovanjem našega agilnega pevskega zbora in njegovega seks teta, bazovskega pevskega zbora in šempolajskega okte ta. K temu rečemo samo to — le; takšnih prireditev, ki kažejo, kako naši zbori leto za letom napredujejo, si želimo čim več. Tudi kmečki sestanek je bil ploden in je opozoril na mnoge kmečke probleme. Menda so se vsi navzoči iz poročila tov. dr. Oblaka in tajnika KZ tov. Kozmine ter iz raz prave, ki je nato sledila, pre pričali, da se naše kmetijstvo nahaja v resnem položaju, in da se bo to še poslabšalo Ce je kmetom na tem, d ne zdrknejo preveč navzdol se morajo sprijazniti z dej stvom. da se brez trdne med sebojne povezave nikakor ne bodo vzdržali, in drugič, d se bodo morale mlade delov ne moči posvetiti tudi zemlj ker je še vedno boljša doma čs gruda kot na tujem zlata ruda. Naj še pristavimo, da smo pričakovali na sestanku večjo udeležbo iz Nabrežin in okolice. Kaj n' več v Ge rovljah, Mavhinjah. Prečniku Praprotu in Sempolaju nobenega kmeta? OPČINE Kdaj nam bodo zgradili klavnico? Pred leti so nam oblasti obljubile, da bodo v naši vasi napravili klavnico. Po tolikem čakanju ni videti še nič. Domačini. posebno živinorejci, se prašuj.ejo,. kam je šel denar, i je bil za *> namenjen, obenem pa zahtevajo, da oblasti vzamejo stvar v pretres in da postavijo klavnico. V Bazovici je več živine, kot vsaki drugi vasi na tem področju. Tu je živinoreja najbolj razvita in domači gospodarji težijo k temu, da bi še bolj razvili, ker je ta panoga kmetijstva tu glavni vir dohodkov. Sedaj je v vasi nad 300 glav živine; klavnica v Bazovici pa bi služila tudi za Gročano, Pesek, Drago, Jezero, Gropado in za Pa-driče. Ce mora gospodar iz enega ali drugega vzroka, ubiti živino na hitro, mu jo plačajo po najnižji ceni, češ da je «bassa macelleria«. Ce pa pelje zaklano živino in voz ne odgovarja obstoječim predpisom, mora plačati globo. Tržaška občina bi morala poskrbeti za to, saj ne bi bilo treba velike stvari; ampak le kar bi zadostovalo za domače razmere. * * * Tržaška občina bi morala tudi poskrbeti, da se dokončajo dela po vaških ulicah. Lani so delavci Selada začeli popravljati vaške poti, delo pa so napravili le na pol. Napeljali so gramoz, v več krajih pa je še na kupih in je vse prekopano ter neurejeno. Kako je z vključitvijo na mestno telefonsko omrežje? Zadnje čase so velike pritožbe zaradi vožnje z avtobusom iz Trsta, ker je velika gneča, zlasti odkar so prišli Padriče ezuli, ki se vozijo v Trst in nazaj po znižani ceni, a so zelo prevzetni. Dobro bi bilo, da bi podaljšali avtobusno progo s Kati-nare ao Ključa in nato do Bazovice, ali pa, da bi od zadnje trolejbusne postaje na novi cesti ustanovili avtobusno zvezo z Bazovico. Za zaključek pa še o neki drugi stvari, ki je važna za vso vas in jo je treba izboljšati. Pri nas imamo namreč javno telefonsko govorilnico, ki je vključena v medkrajevno omrežje (interurbano). To že ni ugodno in bi bilo bolje, če bi vključili tudi Bazovico v tržaško mestno omrežje, kakor je na primer tudi Nabrežina. Ce bi to napravili, bi si marsikdo napeljal telefon domov, zlasti gostilničarji in tergovci. Marsikateri Tržačan rad pride v Bazovico. Ce bi bil telefon urejen, kakor smo omenili zgoraj, bi se dotok tržaških izletnikov še povečal. 2e pred časom so nekateri zaprosili, naj bi napeljali telefon na dom, pa so v Trstu odgovorili, da to ni mogoče, dokler ne bodo napravili telefonsko centralo za vse podeželje. Ne vemo. kako in kaj je s tem načrtom in če bo kaj nastalo iz tega, poudarjamo, pa da bi morale pristojne oblasti, zlasti županstvo, poskrbeti, da bi tudi Bazovico vključili v tržaško telefonsko omrežje, ' da bi si posamezniki lahko postavili telefon doma. Vsekakor pa je treba čimprej popraviti in obnoviti javno telefonsko govorilnico, ki je neprimerna in v slabem stanju, saj je skoraj nemogoče telefonirati, ker se sliši ves ropot in govorjenje od zunaj, le tistega, s katerim se govori, ne. Poleg tega pa se aparatura večkrat rada pokvari. Več prosvete Na Prešernovi proslavi, ki , ; bila preteklo nedeljo v Avditoriju, je bil med drugimi pohvaljen tudi mladin* siri odsek našega prosvetnega društva ((Andrej Cok«. To priznanje si je naša mladina res zaslužila, saj je v okviru društvenega delovanja pokazala največ uspeha. Sedaj se sku-pipa mladincev in mladink pripravlja na novo igro, prav tako deluje tudi baletni krožek, ki se je že pred časom začel ličiti nove plese. Ce bo šlo vse po sreči, bo v kratkem začel z vajami tudi tam-buraški zbor, tako da bo kulturno-prosvetno delovanje zajelo dobršen del naše mladine. Se vedno pa ostaja odprto vprašanje pevskega zbora. Vse smo že poskusili, da m zbor ustanovili, toda po eni ali dveh vajah se je zopet razpustil. Kljub vsem tem neuspehom pa bo treba vztrajati ter storiti vse, da bo tudi naša vas dobila svoj pevski zbor, kot ga ima večina sosednih vasi. Ze dalj časa nismo imeli nobenega sestanka ali predaval-ia v okviru prosvetnega diuštva. Mislimo, da bi odbor za to lahko poskrbel, kajti ni zadosti, da se udejstvuje mladina, medtem ko starejši, ali bolje rečeno večina starejših, počiva. Morda bi d:-lo tudi prav, ko bi v odbor pritegnili več mladine, kar bi brez dvoma pozitivno vplivalo na bodoče delovanje pro* sretnega društva. ZGONIK Pohvalna delavnost naših učiteliev V dopisu iz Saleža x dn« 7. t. m. je dopisnik1 grajal domače učiteljstvo, ki se prav nič ne zanima za vaško prosveto. Tudi mi se strinjamo s trditvijo, da je za to poklicano v prvi vrsti učiteljstvo. Mi smo glede tega bolj srečni, ker je naše učiteljstvo prosvetno precej delavno, kar je javnosti še znano. Stavimo ga drugemu učiteljstvu za zgled. Hvaležni bi mu bili, če bi naši mladini kaj povedali (predavali) o vprašanjih, ki so v zvezi z našim obstojem napredkom. Učiteljstvo samo vidi, ker stalno Živi med nami, kje in kako je treba posredovati, da učvrstimo našo mladino za našo ekonom-sko-socialno in nacionalno borbo. Predvsem bi bilo nujno potrebno obujati smisel in razumevanje za vzajemno sodelovanje in napredno kmetovanje. Saj se iz vseh naših vasi oglaša opomin, naj si ne žagamo veje. na kateri kljub vsemu še vedno trdno sedimo. S tem mislimo našo še najbolj sigurno «fabriko» zemljo. Le vestno izračunajmo, kaj nam ta okrog leta da, pa se bomo prepričali, da pomeni lepo vrednost. $e bolje pa bi bilo računati, koliko bi imeli od nje, če. bi ji z vztrajnim razumnim in z večjo smiselnostjo, smotrnostjo in ljubeznijo prežetim delom tudi več dajali. ((Gospodarstvo« je v svoji številki 193 od 11. t. m. pravilno povedalo, ko je v članku «Ali ni krivda tudi v nas samih« med drugim pisalo, da si naše mlade delovne moči upajo vraga in pol. a se žal tega (namreč naprednega kmetovanja) ne lotijo. Priporočamo naši mladini, da' to upošteva, m to čim prej tem bolje, ker doba «sedem debelih tržaških kravi; je za nami. Od pristojne oblasti pa zahtevamo, da nam po tolikih moledovanjih preskrbi to. kar nam po vseh postavah pritice; strokovno izobrazbo. ŠEMPOIAJ PREBENEG Vojašnico zidajo Ob vhodu v našo vas. malo pred obmejnim blokom zidajo zdaj vojašnico za karabinjerje. ki so v službi ob meji. Pri gradnji so zaposleni tudi nekateri domačini, a samo družinski poglavarji, Ker je v vasi nekaj brezposelnih, ki nimajo družine, a so potrebni zaslužka, bi bilo prav, da bi na delo sprejeli tudi te. PESEK Slaba cesta 2e pred dobrim letom je občina popravila pot iz Drage na Pesek. Takrat pa so napeljali namesto gramoza preveč zemlje, po dežju je Sola in dom Pred nekaj dnevi smo imeli v letošnjem šolskem letu že drugi roditeljski sestanek. Satrši so to pozdravili, ker vedo, da je stik med njimi in učiteljstvom vsestransko koristen. Tako smo na tem sestanteu slišali, da je po prvem sestanku zaznamovati pri mladini majhen napredek zlasti v higienskem oziru. Iz referata učiteljice smo slišali, da moramo tudi mi — starši pomagati šoli. Priznamo, da je to sodelovanje za uspešnost vzgoje nujno. Istočasno pa moramo resnici na ljubo izjaviti, da nam okoliščine, v katerih smo živeli in zrasli, niso dovolile — in nam niti danes ne dovoljujejo, da bi se starši seznanili vsaj z osnovnimi vzgojnimi načeli. Zato je domača (hišna) vzgoja večkrat zgrešena, nasploh pa zelo pomanjkljiva. Ni primernih napotil in spodbujanja, ni primerne kazni, doslednosti, vztrajnosti. Posebno se pogreša enotnost pri starših, kjer večkrat naletimo na najtežji pojav v vzgoji: na križno vzgojo, kar pomeni, da si vzgojni postopki staršev nasprotujejo. Takšne in podobne vzgojne napake naj bi se na roditeljskih sestankih obravnavale v primerni obliki, se pravi; ne s pisanim referatom, ampak z domačo, preprosto in poljudno besedo. Tudi bi učiteljstvo osnovnih šol in vrtcev vršilo hvaležno nalogo, če bi v takšen pouk vključilo tudi matere mlajših otrok (z* predšolsko vzgojo). GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK V. OBČNI ZBOR DRUŠTVA NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV V ŠTANDREŽU Prizade« naj bi d nemu drui ržava iiui šivu gorii lila deiia škili kmetov irno pomoč Predsedniško poročilo Eranca Lupina o enoletnem plodnem delu * Izvolitev kandidatov za vzajemno blagajno in novega 11 članskega odbora Standreško društvo neposrednih obdelovalcev je med vsemi podobnimi društvi v Gorici najbolj delavno in dosega največ uspehov. Vzrok za to ni iskati samo v visoko razviti zavesti štandreških kmetov za to svojevrstno zadružništvo, ampak tudi v požrtvovalnem predsedniku Francu Lupinu, bi vlaga v društvo že več let vse svoje razpoložljive sile in ga zato upravičeno povsod cenijo. Ko smo bili v četrtek zvečer na V. rednem občnem zboru društva, katerega se je udeležilo toliko ljudi, da je bila štandreška kinodvorana polna, smo se ponovno prepričali o življenjskosti društva. Otvoritvene besede s pozdravi navzočim je izrekel predsednik France Lupin. Spregovoril je nekaj besed o vzajemnih bolniških blagaj- nah za neposredne obdelovalce in dejal, da se sedaj z dveh strani potegujejo za nji-ovo sodelovanje, vendar bc-ii štandreški kmetje sami pretehtali, kakšno pot bodo ubrali glede tega vprašanja. Najvažneje je, da postanejo bolniške blagajne organi, v katerih bodo imeli kmetje glavno besedo. Pripomnil je, da bi bila bolj sprejemljiva tista kandidatna lista, v kateri bi bili zastopani tudi kmetje iz Podgore. Pevme, Oslavja in St. Mavra. Izvolili so pet kandidatov, ki se bodo temeljiteje pomenili o vzajemnih blagajnah in navezali stike z ljudmi, ki se za stvari zanimajo. Ko je predsednik Lupin govoril o predstavništvu kmetov v Trgovinski zbornici, je dejal, da je goriške kmete doslej zastopal samo en zastopnik, po zadnjih navodilih iz Rima pa jih bo pet od katerih bo eden iz Standreža. 3 iz Gorice in eden iz Ločnika. ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV v Gorici obvešča, da priredi prosvetno društvo «Jezero« iz Doberdoba v nedeljo dne 27. le-bruarja v Doberdobu ob 16. uri in ob 20. uri z gostovanjem SNG iz Trsta komedijo Normana Krasne 'DRAČA RUlir v dveh dejanjih. Odhod iz Gorice ob 14.30 skozi Pevmo pri mostu, Podgoro, Štand-rež, Sovodnje, Gabrije itd. Za Steverjance se organizira avtobus, ako ga napolnijo (prednost imajo Steverjanci). Vpisovanje pri ZSPD v Gorici, Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuž. Opozarja se, da je rok za vpisovanja vključno do srede 23. t. m. Cena: vožnja in vstopnina 400 lir. Za Števerjan vožnja in vstopn. 430 lir. morali, da bi se oddolžili za tisto, kar je vam bilo storjeno... (!?) Piccolo je že dovolj olja ulil na ogenj rasne mržnje, ki jo italijanske meščanske stranke sistematično gojijo, da odvrnejo pozornost zatiranih in izkoriščanih, množic l *“ brezposelnih od vsakodnevne borbe za zaposlitev in kruh. Toda tržiško prebivalstvo ne 6o šlo na limanice; vsi smo državljani ene domovine, vsi moramo enako služiti vojaščino, zato imamo tudi pravico izpovedovati svoje prepričanje in izražati svoja čustva: vse to v skladu z obstoječimi zakoni, z ustavo in človečanskimi pravicami. Od oblasti pa zahtevamo, da poiščejo ter kaznujejo nestrpne napadalce in tiste, kt jih k podobnim' dejanjem nesramno ščuvajo. PO NAPADU M DUBhHDUBSHh NABURMRh \ Izslediti in kaznovati; n a padalce in ščuvače! Kdaj bo iPiccolo> prenehal s svojo šovinistično gon/o? Včeraj smo v zvezi z incidentom z doberdobskimi naborniki v Tržiču, kjer jih je naščuvana šovinistična drhal napadla zaradi petja slovenskih pesmi in nošnje transparentov s slovenskimi napisi, postavili vprašanje fašističnemu Piccolu iz Trsta, če bo obsodil napadalno dejanje na državljane, ki se pripravljajo na vstop v vojsko italijanske republike. Odgovor smo hitro dočakali, kajti Piccolo je že danes postavil roke predse in skušal dati dejanju provokator ski značaj ki žali čustva 3.000 istrskih beguncev, ki so morali zbežati pred... itd., itd. Z a Piccolo torej ni važno, da so to bili naborniki, ampak vidi v njih Slovence, da lahko opraviči naščuvano nestrpnost šovinistov On gre še dalje m daje potuho napadalcem, češ prav ste imeli, še premalo ste jih, bolj bi jih Javni obrali za pustni čas Goriški kvestor je za pust odredil, aa lahko kavarne, ba-restavracije, gostilne in prodajalne nealkoholičnih pijač zapiejo lokale 20.. 21. in 22. februarja ob poljubni uri. To velja za Gorico. Trzic in Gradež. Po vseh ostalih občinah pa se zgoraj navedenim javnim lokalom dovoljuje, da podaljšajo obratovalni cas za tri ure. Tajnik Peter Budal je prebral zapisnik lanskega občnega zbora od 18. februarja, zatem pa je predsednik Lupin prikazal prisotnim delo, ki ga je društvo v enem letu napravilo za skupnost. Najprej je omenil odborove seje, ki so bile zelo redne, sklepi pa so se sprejemali ob vednosti vseh. Potem pa je pripomnil, da se nekateri otresajo dela v odboru, kar pa ni upravičeno ker je dela precej in ga je treba razdeliti. Tako je treba nadzorovati smetišče, pregledovati stroje in podobno. Potrebno je sodelovanje vseh ljudi, kajti le z združenimi močmi se lahko koristi društvu in vsakemu posamezniku, ki nima toliko sredstev, da bi si lahko kupil poljedelske stroje. Pripomnil je, da so kupili veliko umetnega gnojila in semenskega krompirja po 25 lir kg. Kupili so se eno kosilkc in modernizirali staro, sedaj pi nameravajo kupiti še eno za košnjo na letališču. Kupiti nameravajo še eno stiskalnico, sejalnico za koruzo, moderno prevozno stiskalnico in dva mlinčka za grozdje. Zelo so zadovoljni z jeklenimi grabljami. O smetišču, ki ga imajo v najemu, se je prav tako precej govorilo. Tako je predsednik dejal, da so ceno znižali. Glede žganjekuhe pa je dejal, naj vinogradniki tropine shranijo, potem pa se lahko zmenijo z destilacijskimi tovarnami, da jim pripravjo dobro žganje. Predsednik je med drugim tudi dejal, da bi društvu bila v veliko pomoč denarna podpora s strani države, vendar oblasti na tisto uho nočejo slišati. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je imel odbor 33 sej in da se je število elanov povečalo za 12, tako da jih je sedaj 121. Po blagajniškem poročilu je bilo poročilo preglednega odbora, ki je DOtrdilo pravilnost odborove-ga delovanja in predlagalo, naj se mu da razrešnica. V ‘živahni' diskusiji se je razpravljalo o predsednikovi nagradi, ki naj se mu poveča. Izvolili so sledeči 11-član-ski odbor; Dušan Brajnik, Franc Lupin, Peter Budal, Cvetko Brajnik, Viljem Zavadlav. Vladislav Zavadlav, Andrej Pavlin, Mirko Marvin, Emil Briško, Jožef Pavletič, Mirko Gulin. V glavnem so bili izvoljeni lanski odborniki, ki so skupaj s predsednikom t.upinom društvo tako vzgled-tio vodili. Izvolili so še tri preglednike računov. ' - 1 ir- S S®l|r lipjj,. isji: jlEjf ijSjpa -5 - “ j?;:;':; IS s#!?5:! LHS«-''k:. fHK» ~ ~ m lik sp' .tiplji SSif jjtSkr-iiiilLi m-.j-"-- • " ~‘:u : h Pi iilm-ir.sji Zahvala DEŽURNA LEKARNA: l Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79; od 8. do 12. ure pa je dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia ^06 - tel. 31-52. Domačim fantom in dekletom, občinskim svetovalcem-znancem in prijateljem in vsem tistim, ki so s cvetjem pri postavljanju slavolokov, darili, voščili, ali na kakšen drug načm pomagali proslaviti najino poroko, se najtopleje zahvaljujeva. Najlepša hvala tudi domačemu moškemu pevskemu zoor u in njegovemu pevovodji Dori tu za lepo petje na predvečer poroke. Vse to nama bo ostalo v najlepšem spominu. V Sovodnjah 17. febr. 1955. MARIJA in PEPI CESCUT KINO CORSO. 14.30: «Divizija Folgo-re», L. Padovani in doku-mentar: Incomscope. VERDI. 14: »Ščepec norosti«, D. Kaye in M. Zetterling. CENTRALE. 15: ((Ognjena zasedba«, R. Scott in W. Morris. VITTORIA. 15: «Cigan», D. Corcoran in W. Bond. MODERNO. 15: «Talisman Ki ne«, R. Reagan in R. Fleming. KINO STANDREZ. 18.15 in 20.30: «Zastava še plapola«, Errol Flyn. Milri zapel zmagal Loi premagal Famechona MILAN, 19. — Danes zvečer je zopet nastopil Mitri in to prav tam, kjer je pred nekaj meseci podlegel Francozu Hu-mezu. Njegov današnji nasprotnik je bil v Nemčiji živeči Američan Ligget. Občinstvo je silno radovedno, kaj bo Mitri opravil in ob udarcu gonga nastopi popoln mola. Mitri začne previdno in šele na koncu runde strese rafal udarcev na nasprotnika. V drugi rundi Mitri skoraj z jezo reagira na neki udarec in Ligget se komaj brani. Tudi v naslednjih rundah Mitri prevladuje, toda vedno mu na koncu manjka še nelcoliao moči, da bi nasprotnika podrl na tla. Sicer zadeva Liggeta od vseh strani in daje že tako dovolj živahnemu dvoboju še hitrejši ritem. Mitri skuša še tudi v 10. rundi doseči k. o., vendar se Liggetu posreči, da se obdrži do konca na nogah. Mitri se mora zadovoljiti z zmago po točkah, vendar ga občinstvo nagradi z navdušenim odobra-njem in ploskanjem. Še mnogo več zanimanja pa razumljivo vlada za dvoboj med dvema evropskima prva-Koma Famechonom in Loiem. Loi je za dobra dva kg težji. Dvoboj je skozi vseh deset rund precej izenačen, vendar si zmago osvoji Loi. Sr * NEW YORK. 19. — Bivši svetovni prvak težke kategorije Ezzard Charles je premagal Charlesa Norkusa po točkah v 10 rundah. Charles je zmagal z lahkoto. * « >'! Čeprav je doživel z Jonesom hud poraz, se Ray Robinson še ne misli umakniti z ringa. Tako se vsaj lahko sodi. ker je Robinson ponovno pričel trenirati. Že prihodnji mesec ho menda nastopil proti Joeiu Arthurju ali proti Johnyju Lombardu. ČUDNI REZULTATI NA PRVENSTVU V MOSKVI Salonen (500 m) in Johannesen (5000 m) pred vsemi ostalimi favoriti V splošni KlasifiKaciji je prvi Rus Šilkov; sicer pa se Rusi niso posebno dobro plasirali MOSKVA. 19. — Danes se je tukaj pričelo svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju. Za prireditev je vladalo med občinstvom velikansko zanimanje, saj je današnjim tekmam prisostvovalo kar 60.000 gledalcev. Najprej so bile na sporedu tekme na 500 m. Tekmovalci so startali v skupinah ro dva in dva. Že takoj v prvi dvojici je starta! Silkov, za katerega so včeraj rekli, da leži zaradi influence. Vsekakor pa je danes postavil zelo dober čas. ki ga je pozneje samo Finec Salonen prekosil za tri desetinke sekunde. Sicer je do dvanajstega mesta šest Rusov, vendar so se nekateri drugi tekmovalci prerinili tudi na mesta v ospredju. SOB m: 1. Salonen (Fin ) 42.6; 2. Silkov (SZ) 42.9; 3. Malm-rten (Sved.) in McDermott (ZDA) 43.2; 5. Grišin (SZ) 43.3: 6'. Heriry (ZDA) 43.4: 7. F.lvenes (Norv.) 43.7; 8. Saku-nenko (SZ) 44.1: 9. Maarse (He’and.) 44,3; 10. Merkulov (SZ) 44.4; 11. Kisi O w (SZ) 44.5: 12. Gončarenko (SZ) 44.8; 13. Hickev (Avstral.) in Dou-brck (CSR) 44.9; 15. Sigge Ericsson (Šved.) in \Verket IZDA) 45.0. 5000 m: 1. Johanneson (Norveška) 8‘33”; 2. Ericsson (Norveška) 8’35”4: 3. Cronshey (Angl.) 8'35”9; 4. Andersen (Norv.) 8'38”5: 5. Broekman (Holand.) 8’39’'; 6. Aas (Norv.) I'40"5; 7. Gončarenko (SZ) R'41"7: 8. Siolan (Šved.) 8'44"4; 9. šilkov (SZ) 8’45”3; 10. Of-fenberger (Avstr.) in Saku- . r.enko (SZ) 8'46"6; 12. Merku-I jov (SZ) 8’47”1; 13. Dahlberg j (Šved.) 8’48”4; 14. Komar (ČSR) 8’49”5; 15. Elvenes (Nor-■ veška) 8"52”9: 16. Strom (Šv.) j 8’55”5; 17. Kislov (SZ) 8-55”9; I ;8. Gomi (Jap.) 8’56’'6. j Po prvih dveh tekmah, na ; 500 in 5000 m. vodi s skupni ’ klasifikaciji Rus Boris šilkov s 95.430 točkami. Za Francijo odstopila še Madžarska DUESSELDORF. 19. — Za ’ Francijo je umaknila svojo 1 prijavo za svetovno prvenstvo ; v hokeju še Madžarska. Tudi : Madžarska bi igrala v skupini | B. kjer je sedaj ostalo le še pet reprezentanc: Italija. Jugo-! siavija, Avstrija. Holandska in I Belgija. Izven konkurence bo . v tej skupini nastopalo še eno nemško moštvo pod imenom j Nemčija B. Po odstopu Fran-j ciie in Madžarske je sedaj koledar skupine B takšen: 25. februarja: Dortmund: Jugoslavija - Avstrija: Duesseldorf: Italija - Nemčija B. 26. februarja: Koeln: Holandska - Nemčija. 27. februarja: Koeln: Avstrija - Nemčija; Dortmund: Holandska - Belgija. 28. februarja: Duesseldorf: Italija - Avstrija; Krefeld: Jugoslavija - Belgije- 1. marca: Duesseldorf: Jugoslavija - Nemčija. Av- Ho- Bel- MLADlNSKl TURNIR v V1AREGGIU Prvenstvene in pokalne • . . £. tekme na Angleškem Lanerossi in Sampdona finalista za prvo mesto Sempdoria in Fiorentina tudi po podaljšku nista zabili nobenega gola in je moral žreb določili finaUsta Včerajšnja rezultata : | Lanerossi - Atalanta 2:0 (1:0) Sampdoria - Fiorentina 0:0 po podaljških. VIAREGGIO. 19. — Današ-j nji dan je dal finalista, ki se bosla v ponedeljek borila za prvo in drugo mesto. To sta Lanerossi in Sampdoria. V prvi tekmi je Lanerossi odpravil Atalanto s čistim rezultatom, medtem ko pa je bil rezultat v drugi tekmi še bolj «čist». to se pravi, da ni bilo sploh nobenega gola in to niti po podaljških ne. Fiorentini se je tudi letos ponovila ze kar tradicionalna usoda, da izpade iz nadaljnjega tekmovanja po žrebu. Tudi na turnirjih 1. 1953 in 1954 se ji je tako zgodilo. Torej v prihodnje ne bo drugego kazalo, kot da Fiorentina ne čaka na žreb temveč že prej zmaga. Lanerossi je takoj šel v napad in prvi gol je padel že v prvi minuti. V drugem polčasu se je rezultat podvojil, medtem ko se se napadi Atalante razbijali ob solidni obrambi iz Vicenze. V drugi tekmi je napadala takoj v začetku Fiorentina. toda ne s posebno natančnostjo. Sicer je igro precej oviral tudi hud veter, ki je med drugim porušil znaten del zidu okoli igrišča Napadali so tudi Ge-novežani, pa prav tako niso ničesar opravili. Ker se je tekma končala neodločeno, sta moštvi morali odigrati še dva podaljška, toda tudi to ni pri- neslo odločitve. Tedaj se je sodnik poslužil kovanca, ki je tako padel, da je določil Samp. dorio za finalista. Atalanta in Fiorentina pa se bosta spoprijeli v tekmi za tretje 1n četrto mesto. Obe finalni tekmi bosta v ponedeljek’, medtem ko bo jutri počitek. Poraz Crv. zvezde RIO DE JANEIRO. 19. — Čeprav je bilo rečeno, da je tekma Crvene zvezde s Co-rinthiasom zadnja njena tekma v Braziliji, je vendar igrala še s Flamengom. Medtem ko je tekmo pred dnevi odločila v svojo korist s 3:0. pa je včeraj zvečer Flamengo porazil Crveno zvezdo s 4:1 (3:0). •S # * Poljska nogometna reprezentanca je povabila po nogometni reprezentanci Jugoslavije neko jugoslovansko moštvo prve lige, naj odigra dve tekmi na Poljskem, in sicer 10. aprila v Varšavi z nogometnim moštvom CVKS. 11. aprila pa v Lodzu z nogometnim moštvom «Wlokniarc». Odbor ligaških klubov je predlagal novosadski »Vojvodini«, da gostuje na Poljskem, ■k >!■ ir Včeraj in danes je v Skoplju dižavno študentsko prvenstvo v nogometu, na katerem bodo nastopajo ekipe beograjske, zagrebške. ljubljanske, sarajevske in skopske univerze. LONDON. 19. — Rezultati tekem osmine finala za angleški pokal: Birmingham - Don-raster 2:1: Liverpool - Hud-dersfield 0:2: Luton - Manchester City 0:2; Nottingham Fo-rest - Newcastle 1:1: Notts County - Chelsea 1:0: Swansea-Sunderland 2:2: Wolverhamp-ton - Charlton 4:1; York - Tot-tenham 3:1. Angleško prvenstvo - prva divizija: Arsenal - Leicester 1:1; Blackpool - Sheffield '.Vednesdav 2:1: Portsmouth -Preston 2:0; Sheffield United-Burnley 1:0. Potem, ko je močno padal sneg. je začel pihati še mrzel veter, tako da so bila igrišča v skoraj nemogočem stanju in so imele ekipe čistilcev snega dosti dela, da so igrišča pripravile za igro. Mogoče prav zaradi tega tudi ni manjkalo presenečenj. Tako te n. pr. izpadel Tottenham v tekmi s tretjeligaškim moštvom. Pa tudi drugi dve londonski moštvi danes nista imeli sreče; izpadla sta Chelsea in Charl-ton. Doncaster, ki je moral igrati štiri tekme, da je uklonil Aston Villo in se prerinil v naslednje kolo, je moral danes že odnehati. 2. marca: Krefeld: Holandska - Italija; Krefeld: Belgija - Avstrija. 4. marca: Duesseldorf: Belgija - Nemčija; Koeln: Jugoslavija - Italija. 5. marca: Krefeld: Holandska strija. 6. marca: Krefeld: Jugoslavija Undska; Koeln: Italija gija- V •!» *l* Pred 3000 gledalci so prejšnjo soboto popoldne nastopili na Jesenicah mladi dunajski drsalci iz šole bivšega svetovnega prvaka Karla Schaeferja. Drsalci so nastopili v obveznih likih m prostem drsanju. Vse točke so bile izvedene brezhibno v lepem ritmu in tehnično dovršeno. Posebno je navdušila gledalce 11-letna Suzi Sperrlecht s kmečkim plesom, ki ga je izvajala s prirojenim dunajskim temperamentom. Prav tako je ugajal par Monika Paulich in Beno Schulz v čardašu in valčku. Juniorska državna prvakinja Klima Ger-traude je pokazala obvezne like, s katerimi je dosegla letos naslov prvakinje. NORVEŠKO SMUČARSKO PRVENSTVO Brenden • 18 km Stenersen-kombinacija VOSS (Norv ), 19. — Na 18 km je zmagal olimpijski prvak Brenden, norveško prvenstvo v klasični kombinaciji pa si je osvojil Stenersen, ki si je tudi petič zPDorcdoma osvojil kraljevi pokal, ki ga vsako leto dobi smučar, ki se najbolj odlikuje. Jutri bo tekma v skokih. Rezultati na 18 km: 1. Halgeir Brenden 53'44": 2. Per Olsen 54'38”; 3. Haakon Brusveen 54’57”; 4. Martin Stokken 55'29”; 5. Edvin Land-sem 55’40”. DRUGI DAN TEKEM ZA KUR1KKALOV POKj1 NA 10 KM JE ZMA6ALA TAFFRft V skupni klasitikaciji vodi po prvih dveh dneh Ital TENIS V ameriško cono tekmovanja za Davisov pokal 1955 se je spisalo šest držav: Avstralija, Indija. Kanada, Kuba, Mehika in Pakistan. * Sr # Vic Seixas je izjavil, da se je odločil zapustiti teniška tekmovanja po enem letu. Upa, da bo se prihodnje leto branil Davisov pokal, ki so ga ZDA odvzele Avstraliji. COURMAYEUR, 19. — Danes sta bili na sporedu za Ku-rikkalov pokal dve tekmi: najprej so juniorji tekmovali na 10 km potem še ženske na isti daljavi. Med tekmo žensk se je temperatura nekoliko dvignila — do 4 stotinj pod ničlo — na tričetrt proge je začelo snežiti, kar pa tekmovalk ni oviralo. Od 18 vpisanih tekmovalk samo Jugoslovanka Blaženka Vodenlič ni mogla nastopiti zaradi nerazpoloženosti. Tako tekma ju-niorjev kot žensk je prinesla velik uspeh italijanskim tekmovalcem in tekmovalkam. Po prvih dveh dneh tekmovanj je klasifikacija držav taka: 1. Italija, ki ima skupaj 20.1 točke (tek na 15 km. moški 10.3. tek na 10 km, ženske 6, tek na 10 km juniorji 4.6); 2. Francija 125.5 (10.3, 72.6, 42 6): 3. Nemčija 148. Avstrije, Švice in Jugoslavije ni v tej klasifikaciji, ker ne nastopajo v vseh tekmah na programu. Rezultati: Tek na 10 km — ženske: 1. Ildegarda Taffra (It.) 41'26”; 2. Romanin (It.) 41’56”; 3. Pes-sion (It.) 42-21'*: 4. Amann (Nemč.) 42’34”; 5. Blasi (Nemčija) 43’16”: 6. Aymonnier (Fr.) 43*22”: 7. Tosello (It.) 43-35”. 8. Vicario (It.) 43’37”: 9. Belaj (Jug.) 45"31”; 10. Begot (Fr.) 45’33”: U. Roeder (Nemč.) 46'52”: 12. Ciocca (It.) 47'04”; 13 Chedel (Švica) 47’38”; 14. Rožič (Jug.) 47’47”; 15. Glotin (Fr.) 48-27”; 16. Mueller (Švica) 49-41”; 17. Bar (Švica) 49’42”. Tek na 10 km — juniorji: 1. Romeo Piccolin (It.) 34’37”: 2. Pesavento (It.) 34"58”; 3. Carrozza (It.) 35’47”; 4. Mer-cier (Fr.) 35’55”; 5. Vuerich 'It.) 35’56”; 6. Pierrel (Fr.) 36-30”: 7. Della Sega (It.) 36’40”; 8. May (Nemč.) 36’45”; 9. Fckard (Nemč.) 36’50”; 10. Se-gretan (Fr.) 36*50”; 11. Schrott (Avstrija) 37*43”; 12. Scholl (Nemč.) 38’18”: 13. Petey (It.) ?9’05”: 14. Zehent Mayer (Avstrija) 39"38”; 15. Horst (Avstrija) 40’22”. To tekmovanje pa ne bo stva samo jugoslovanskih marVE bo mednarodni športni dogodek, tekmovanje namreč s° k prvenstvu Evrope v ocenj^ valni vožnji. Proga od Be° grada do Opatije bo razdana na tri etape. V Opatiji hitrostni izpit. Ob Tari bo Posebna gorska vožnja. V _■v^ brovniku pa bo tekmovanje pospeševanju brzine in za ranju. V programu tekmovat! Avtomoto zveze Jugoslavije! tudi V. balkanski rallye-bo od 22. do 27. septemN Start bo v Jugoslaviji, cilj r v Grčiji. Kazen tega bo 2. maja v Osijeku ali Krav vici mednarodna (espeedv8^ dirka, ki se bo ocenjevala svetovno prvenstvo. Dne lov««- septembra pa bo jugos ska alpska vožnja v Sloveti’ Razen omenjenih rallye movanj se bodo ocenjevale ** prvenstvo Jugoslavije še < v Beogradu 15. maja. nad8’-'* mednarodna dirka «Jadran* nagrada« v Opatiji 11. in junija, dirka Jugopetrola v rajevu 3. julija, mednarod11* gorska dirka na L.iubeli gusta, dirka v Skoplju gusta in mednarodna dir'** Jugopetrola v Beogradu septembra. RIO DE JANEIRO, l9- ' Moštvo America ie osvoji'0 je drugo mesto v nogome prvenstvu Ria z zmago 1 Fluminense s 3:0, medtem sta Bangu in Vasco da G8rnJ igrala neodločeno 2:2. tne« Zlet Partizana v Kopra 11. in 12. VI. KOPER, 19. — Predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher je prevzel pokroviteljstvo nad zletom Partizana. ki bo v Kopru 11. in 12. junija letos. Zleta se bo udeležilo okrog 10.000 telovadcev n vseh okrajev Slovenskega Primorja, Gorenjske, Notranjske in Ljubljane. SAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Karaklajič zopet bliže Gligoriču NOVI SAD, 19. — 17. kolo šahovskega prvenstva Jugoslavije se je končalo s sledečimi rezultati: Bogdanovič - Lukič prek. v boljši poziciji za črnega; Traj-kovič - Ivkov 0:1; Bertok -Rabar remi; Smederevac - Ja-noševič prek. v boljši poziciji za belega; Puc - Matulovič remi; Djuraševič - Gligorič remi; Segi - Milič prek. v boljši poziciji za črnega; Udovčič - Ma-tanovič prek. v dobljeni poziciji za belega; Karaklajič -Vošpernik prek. v boljši poziciji zn belega. Prekinjene partije prejšnjih kol: Matanovič - Segi 1:0; Karaklajič - Bogdanovič 1:0; Matulovič - Smederevac ponovno prekinjeno. Stanje: Gligorič 9.5; Kara-Majič 8.5 (2); Rabar 8.5; Matanovič 8(1); Ivkov 8 itd. AVTOMOBILIZEM Letošnje prireditve v Jugoslaviji Avtomobilistični Jadranski rallve, ki bo letos od 20. do 24. julija, bo nedvomno najpomembnejše tekmovanje jugoslovanskih avtomobilistov. AVTOPRE VOZNO PODJEltf FRANC LIPOVEC PBEUOI POTNIKU! na Tržaškem,« Jogo* slavijo, AvstrP in droge državo GARAŽA: UL Timeus 4, teL 90-^ STANOVANJE: Ul. F. Severo 6. tel. 33-11 predvaja DANES 20. l.m. z začetkom ob 15. uri in JUTRI 21. t. m. z začetkom ob 18. uri lil®: Igralci: CLARK GABLE in GENE TYRNER Izreden filmski par v izrednem filmu. Ljub? zenska zgodba, v kaleri sla Clark Gsble 1 J! Gene lyrner našla vlogi, ki sla še poveča'1 njuno slavo med ljubitelji filma Dokumentarni film v cinemascoPiJ Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE — 34t_ Eiržmm Drugo poglavje t N A. ISTA REJ $1 SPOMINI Ko sem prišel mimo ovinka, kjer je postavljen vodni zbiralnik, sem zagledal nekoliko niž-e doli mamo in učiteljico, ki sta verjetno na moje klicanje obstali In se že od daleč, kot se mi je zdelo, smejali moji plačljivosti. Ta posmeh me je jezil - im tedaj sem zapazil na vrhu z zemljo posutega zbiralnika triletno otroče, ki se je nerodno kobacalo po njem. Nekaj Je reklo v meni: »Splezaj k njemu in ga vrzi z zidka«. , . , Morda sem pomislil na to iz jeze ker sta me zemi pustili samega ln, kot se mi Je zdelo, v vnetem pogovoru pozabili name Zakadil sem se proti hrbtišču zbiralnika m začel lesti po sveže nasuti zemlji navzgor. Ne vem, ali iz divje Ihte. da izpolnim nakano, ali zaradi slabe vesti, ki mi je kakor zamol-klo zvonjenje odmevala v prsih, nisem prišel nikamor naprej. Pri vsakem koraku se mi je udirala zemlja pod nogami, da sem znova zdrknil navzdol. Nisem razumel, kako Je mogel zlesti otrok, ta Je bil za toliko manjši od mene, na ta hrbet. Bilo je kakor v pošastnih sanjah, ko pred nekom bezis, zasledovalci so ti tik za petami, tebi se pa udirajo tla pod nogami, da ne moreš nikamor naprej. Gleoal sem otroče, ki je m .o le za dva, tn korake nad menoj, in od same hlastnosti, da bi prišel čimprej do njega, nisem mogel nikamor. Otrok me zagleda očitno ugane mojo črno nakano in prestrašen zajoče. Zeni zaslišita jok. me pokličeta in tedaj, tako mi Je oatalo v spominu, sem s skrajnim naporom vendarle dosegel fantiča. Poskusil sem ga dvigniti, da bi ga vrgel čez zidek, toda bil sem prešibak in ga samo butnil z glavo ob kamen. Zajokal je vnovič in tedaj me je strogi mamin glas prepodil, da sem pustil otroka in stekel k njima. »Kaj si hotel otroku?« sta me strogo vprašali. V meni se je oglašala črna vest, čutil sem se grdega grešnika in sem zakrknjeno rekel: . «Z zidka sem ga hotel vreči, da bi videl, kako se bo ubil». «In zakaj ga nisi?« je vprašala učiteljica Sabadinova s strogim glasom, a zdelo se mi je, da ji je okrog ust kronlo muzanje. «...ker je bil pretežek«, sem odvrnil. Ne spominjam se, ali sta me zmerjali ali se mi samo smejali. Veliko pozneje sem nekoč spomnil mamo na ta dogodek. Rekla je: »Beži, beži, to se ti je samo sanjalo«. - Ko sem pred še ne štirimi leti pisal novelo, iz katere sem vzel zgorajšnji odlomek, sem bil še skoraj povsem prepričan da se je bil opisani dogodek resnično pripetil. Toda zdaj ko sem ga vnovič prepisal, sem cutl med pisanjem v njem ritmiko, ki je tipična za sanje. Zdaj ml je tudi pomen teh sanj o katerih sem več ko š-tirideset let mislil, oa so d le resnica, ‘jasen. Zaradi teh sanj oziroma zaradi dogodka, o katerem sem verjel, da se je bil resnično pripetil, sem nosil m J $ .... iztf s seboj več ko štirideset let slabo vest. V teh sanjah L® , žena moja otroška ljubosumnost do bratca, ki je Prl.f',, d( mano na svet in kateremu sta starša pač obrnila veCJ svoje pozornosti in nege. 17. In ker sem že pri noveli o »Lipi pred staro cerkvico <,ci. še povem o redkem dušeslovnem pojavu, ki ml je dal da sem novelo napisal i.n v njej poskušal izraziti t* L$1* Ta pojav se v znanstvenem izrazoslovju imenuje haluc budnem stanju ln pripada v paetežni meri, tenj in bolezni. Pri kolikor toliko norma1';' sv« tu »J?« Stara cerkvica da nes po obnovitvi. ali privid v duševnih motenj in bolezni. Pri kolikor toliko normao*-' ^ duševno uravnovešenih ljudeh se pojavlja le izjetnom iflil' produkt skrajne duševne napetosti in v izrednih Ps . stanjih. vJ' Naj se najprej vnovič poslužim svojih zapiskov. 1946 imam pribeleženo: w *1 «Ne vem, kaj in kje naj začnem, toliko imam Najprej čudovita halucinacija Pred dobrim tednom c 5^ spet peljal s tramvajem k Svetemu Ivanu, tokrat ‘ri]asv marveč s tovarišico, ki je pravkar prišla iz Ljubljane- ‘ g ja k stari cerkvici. Spotoma sem ji pripovedoval o njeL ta^.j gočni razklani lipi, ki rase pred njo in ta je še Pr svo^‘. kot je bila v mojih mladih letih. 0_tej lipi sem P0^ (o;t zadnjem obisku (Svetega Ivana) pripovedoval tudi N® ^ ^ brijelčičevi) in drugim. A glej, za-uda, v zapiskih 11 o njej, kakor sploh ne o stari cerkvici, razen ornem _ po minjam se še živo po prebujenih asociacijah, da s c,n3z'1' takrat to napisati, pa sem nehote Izpustil, to takoj * o3 menil, da bom že kako nadomestil. Skoda! — K° * oK*2)/ reč prišla s tovarišico do cerkvice in sem ji hotel i lipo, m bilo te nikjer več. Da. niti znamenja ne, kje 1 ^ & rasla! In vendar imam še neskončno živo pred °CIlll'cerk”cv. to lipo pred nekaj tedni, ko sem prvič obiskal staro KOra« ,a videl! Tako živo se tega spominjam, da bi bil n*1 ^argoll* preden sem zagledal cerkvico, prisegel in stavil lipa še raste 1»...* (Nadaljevanje