f"oštnina plačana v gotovini Maribor. oonedePek 30. iuliia 1934 MARIBORSKI Stav, 170 Le<6 vr,t' ■■■■■KHURSčI' iMBatfifethtiitfč-~ ’ r~ T3B Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprave: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talelon uredništva 2440, uprave 24SS Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejema* v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani r Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA! 99 Nova avstrijska vlrda Državni kancelar dr.Schuschniigg, podkancelar kn@i St^rhemberg Sprava z Nemčijo dvomljiva ■ Pobegli hStlerjevci v Jug slabili Boji na Koroikem - Začenja se znova DUNAJ, 30. julija. Državni predsednik M i k 1 a s je sinoči poveril mandat za sestavo nove vlade prosvetnemu ministru dr. S c h u s c b n i tr g u, ki se je takoj lotil dela in sestavil vlado že tekom nocojšnje noči. Novo vlado tvorijo dr. Kurt S c h n s c h n i g g kot zvezni kancelar. minister za državno bratnbo. prosveto in pravo-s®dstvo; F.rnst Riidiger Starhem-^ o r g kot podkancelar, minister za javno varnost; Egon Berger-Waidenegg kot minister za zuna rije zadeve; major Emil F e y kot ge-neralštabni komisar za notranjo upravo; dr. Karl B u r e s c h kot minister financ; Fritz Stockinger kot minister trgovine in prometa; Odon Neustadte r-S t ii r m e r kot minister za socialno politiko. Minister za Poljedelstvo In za gozdarstvo še ni bil imenovan. Zveznemu kancelarju so bili dodeljeni podtajnik za državno brambo generalni maior Vilhelm Zeh-Per. kot podtajnik ministrstva prosvete sekciiski šef dr. Hans Pernter, kot podtajnik iustičnega ministrstva državni tajnik Karl Karwiensky; zveznemu podkancelarjn bo še dodeljen bodtajnik ministrstva za javno varnost. Posle ministra za poljedelstvo In Gozdarstvo, ki še ni imenovan, bo vodil do imenovanja državni podtajnik fJlrich ilg. Minister za socialno skrbstvo dobi podtajnika za zaščito dela, ki bo imenovan iz vrst delavcev. Zc ustanovljeni ministrski odbor za izred ne varnostne ukrepe ostane. Predsed nik komiteja ie podkancelar Starhem* berg. njegov namestnik pa major Fey. /a kratko prehodno dobo bo ministei Berger-aldenegg vodil posle ministra pravosodja, podtajnik za javno varnost. Prav tako bo dosedanji podtajnik ing. Tauschitz nekaj časa vodil še posle podtajnika ministrstva zunanjih zadev. PO SESTAVI NOVE VLADE. DUNAJ, 30. julija. Sestava nove vlade se je pričakovala z veliko napetostjo, ker ie bilo znano, da se je po T -u dr. Dollfussa začel za kulisa-er boj med krščanskimi socialci jverovci. Haimverovci so na-prlčakovali, da bo Starhemberg ' ‘ d avtomatično iz podkancelarja [ ncelar. To rešitev je pa preprečilo imenovanje Papena za nemškega poslanika, kar je nrišlo prav krščanskim soclalcem, da so se oprli pri zahtevi po kancelarju iz njihovih vrst na zahtevo, da se s strani Nemčije v spravo ponudena roka ne sme odbiti. Zara di tega se je Mlkias odločil za zmernega krščanskega socialca Schusch-mgga. Njegovo vlado smatrajo le kot prehodno. Davi se je nova vlada sc-stala k prvi sejK na kateri je razorav-•tela o podelitvi agrementa za Pape-na. a sklepa baje še ni napravita. Kljub temu se Papen že pripravlja na not na Dunaj. Imenovanje Papena ni ničesar spremenilo DUNAJ, 30. julija. Zvezni komisar Heimatsdicnsta polkovnik A d a ra ie izdal v imenu vlade poročilo o imeno-j Nemčijo, vendar še ni znano, kakšna vanju von Papena za nemškega posla bo njihova nadaljnja usoda, nika na Dunaju in med drugim dejal: j n»,... Iz pisav nemških listov se da sklepati, j ZADNJI BOJI NA KOROŠKEM, da narodni socialisti zelo pretiravajo DRAVOGRAD, 30. julija. Med tem pomen Papenovega imenovanja za ko so avstrijske vladne čete srednjo poslanika na Dunaju ter podcenjujejo, Štajersko očistile že v soboto in pre- poinen javnega mnenja v Evropi in v ostalem svetu. Nemški tisk je menil, da bo Avstrija po imenovanju Papena radikalno spremenila svoj notranji politični kurz, zato je izjava vlade, da bo nespremenjeno nadaljevala politiko pokojnega Dollfussa, napravila v Nemčiji veliko presenečenje. Nemški tisk napada plasti podkancelarja Starhemberga. Iz vsega pisanja nemškega tiska se razvidi, da je narodni socializem v Nemčiji prepričan, da je Nemčija z imenovanjem Papena napravila Avstriji veliko koncesijo ter ji ponudila roko v spravo. Pričakujoč za to uslug tudi od strani Avstrije. vzele povsod zopet v svoje roke oblast, so se boji na Koroškem še nadaljevali in še danes niso zaključeni. Narodni socialisti so se umikali v smeri proti Pliberku in Labudu. to je k naši meji ob Dravi, kjer so deloma še sedaj koncentrirane njihove močne čete v bližini Libelič. Tamkaj je z novimi uporniki, ki so prispeli tekom včerajšnjega dneva in noči, zbranih okoli 1000 mož, ki razpolagajo s števil nimi strojnicami in celo metalci min. Včeraj in ponoči so se vršili med njimi in vladnimi četami srditi boji, kate rih izid trenutno še ni znan. Vendar je popolnoma gotovo, da bo strt tudi nji- Toda položaj je tak. da se Avstrija odpor’ ^last, še. ker jim pnmanj-nikoli ni vtikala v notranje zadeve lju,e hrane. Verjetno je, da se bodo se 1Č na Ne.nniia v nntranin I dane» UIllaknl1« Prek° »VStrijSke meje Nemčije, pač pa Nemčija v notranje zadeve Avstrije, kar vse je vodilo do znanih žalostnih dogodkov in nazadnje do umora kancelarja dr. Dollfussa. Zaradi tega imenovanje novega po slanika na Dunaju še nikakor ne more bistveno spremeniti položaja. Tudi razne teoretične izjave še z daleč ne zadostujejo. Take izjave so bile tekom zadnjega leta že večkrat podane, dejanja pa so jih demantirala. Tudi sedanje namigavanje na potrebo pre-orientacije avstriske notranje politike v smislu razpisa novih volitev itd. pomeni vmešavanje v naše notranje zadeve. Razmerje med Avstrijo in Nem čijo more postati normalno samo te-da’’ se Nemčija ravnala napram Avstriji v svojem diplomatskem pošto panju prav tako. kakor napram vsaki drugi samostojni državi. PORAŽENI VSTAŠI V JUGOSLAVIJI MARIBOR, 30. julija. Tekom sobote in nedelje so pribežali preko meje v Jugoslavijo tudi še oni uporniki, ki so se še držali v bližini našega ozemlja na Štajerskem. Predvsem so prispeli v Marenberg oni narodni socialisti iz Ivnika, ki so bili za prvimi be-Kunci še ostali na avstrijski strani. Posamezni in v manjših skupinah so ha prihajali v našo državo tudi na dru K'h krajih. V Dravograd je prispelo v soboto okoli 50 beguncev, tekom včerajšnjega dneva pa se je to število se znatno povečalo. V Maribor je bilo do danes odposlanih 650 beguncev, katere so naše oblasti odposlale s posebnim transportom v taborišče v Varaždin. Mimo tega se ustanove taborišča za k nam pribegle narodne socialiste tudi v Bjelovaru in Požegi. Računa sc. da je doslej pribežalo v Jugoslavijo že okoli 1000 avstrijskih narodnih socialistov, a pričakujejo se še novi, zlasti s Koroškega. Po poročilih iz Beograda so položili begunci 100.000 Din za prve stroške prehrane, kar pa nikakor ne bo zadostovalo, ker so skoraj vsi brez vsakih sredstev in so prinesli s seboj samo to, kar so imeli na sebi. Begunci sl žele v Ha naše ozemlje, kjer bodo razorože-ni in odposlani v koncentracijska taborišča. ŠTEVILO VLADNIH CET. DUNAJ, 30. julija. Poleg redne vojske, orožništva in policije, je avstrijska vlada uporabila za boj proti narodnim socialistom tudi čete Heimweh ra, ki so bile v celoti mobilizirane, a pritegnila je tudi še vse režimske napadalne čete, takozvane Ostmarkische Sturmscharen, in sicer približno 40 tisoč mož. Računa se, da razpolaga na ta način dunajska vlada s 100.000 mož mi, ki so večinoma tudi oboroženi. Prav tako dobro oboroženi so bili tudi narodni socialisti, ki pa niso imeli enotnega in trdnega vodstva in se Je zato njihov poizkus vstaje moral ponesrečiti. Skoraj nerazumljivo je, od kod so narodni socialisti dobiti toliko strojnic, pušk. samokresov, bomb in granat, predvsem pa municiie. Tudi, če so jih prejemali iz Nemčije, je nerazumljivo, kako so jih mogli spraviti preko meje, ko je vendar že več mesecev skrbno zastražena. PONESREČENA REŠITEV RINTE-LENA. DUNAJ, 30. julija. Vesti, da je dunajski poslanik Rinteien umrl, niso bile resnične. Poroča se, da se njegovo stanje boljša in bo okreval. Vendar je vlada že razveljavila njegovo funkcijo in bo najbrže še danes imenovan v Rimu novi poslanik Avstrije. Iz pouče nega vira se doznava, da je Rinteien že priznal, da je bil zapleten v puč. DUNAJ, 30. julija. Včeraj je vdrlo 40 narodnih socialistov v bolnišnico, v kateri leži dr. Rinteien z namenom, da ga odpelje. Bili pa so pravočasno opaženi in deloma prepodeni, deloma pa ujeti. ZAČENJA SE ZNOVA. DUNAJ, 30. julija. V raznih deželah Avstrije so bili izvršeni preteklo noč .zopet novi atentati in napadi. V Lu-stenau pri Prolassbergu so vrgli neznanci bombo v elektrarno ter jo de-molirali. Na štajerskem so nastali novi spopadi med četami vlade in narodnimi socialisti, pri katerih je bil neki hitlerjevec ubit. Od sinoči ie Dunaj zopet v poostreni pripravljenosti. Pred kolodvori in policijsko direkcijo so postavili žične ovire in »španske jezdece«. Pričakuje se nov sunek narodnih socialistov. Sinoči ob 21. url so prijeli in zaslišali višjega komisarja dunajske policije Johanna Donpler-ia, ker so ga osumili zveze z uporniki. Dopnler na je izrabil ugodni trenutek ter skočil skozi okno tretjega nadstropja na tla ter se ubil. Akciia proti makedonstvuIo£9m ČIŠČENJE PO VSEJ BOLGARIJI. ARE TACIJA JORDANA ČKANDROVA. PRI JET BAJE TUDI ŽE VANČE HIHAJLO V? SOFIJA, 30. julija. Bolgarska vlada nadaljuje z vso energijo boj proti razpuščenim organizacijam makedoustvujo-člh. Varnostni organi so obkolili več vasi In celili okrajev ter izvršili povsod perlustracije in hišne preiskave. Preiskali so tudi kopališče Ovčo kupčij in Krasno selo. Ta akcija vlade se prepisuje okolnosti, da so posamezni člani vlade zopet prejeli nova grozilna pisma od makedonstvujočlh. V teh pismih so ma-kedonstvujoči sporočali, da je njihova organizacija obsodila na smrt vse. člane vlade in bo ta obsodba tudi kmalu iz- vršena. V sami Sofiji so prejeli zopet 20 mihajlovcev, med njimi tudi znanega vodjo Jordana Čkadrova. Pri njem so našli del arhiva organizacije, l milijon 200.000 levov v gotovini in čekovno knji žico za 7 milijonov levov. Pri sebi je imel tudi več lasulj ter umetnih brad in brk. Po neki nepotrjeni vesti je baje aretiran tudi bivši gradbeni minister Vergil Dimov, ker je bil v zvezi z makedonstvu jočimi. V javnosti se zatrjuje, da je aretiran tudi že Vanče Mihajlov, vendar vlada doslej še ni izdala nobenega zadevnega poročila. Rušila in baltISke države MOSKVA, 30. julija. Ljudski komisar Lltvinov je sprejel z velikimi častmi estonskega zunanjega ministra, ki je prispel v soboto v Moskvo, ter mu priredil zvečer slavnostni banket, katerega so se udeležili skoraj vsi člani vlade. Ob tej priliki je imel Lltvinov govor, v katerem je dejal, da je iskrena želja Rusijo, da ohranijo baltiške države svojo popolno neodvisnost- Raketa za mesec! PARIZ, .30. julija. »Pariš Solr« poroča, da Cosins ni opustil svojoga starta za polet v stratosfero, temveč čaka samo ua ugodnejše vreme. Cosins bo izstrelil, ko bo dosegel najvišjo točko v stratosferi, Iz svoje gondolo posebno raketo, ki bo usmerjena proti mesecu. Cosins upa, da bo moč rakete, ki bo urejena tako, da bodo sledile njene eksplozije po vrsti v rednih presledkih, ................. lika, da bo dosegla svoj elfj-RUSKI RADIO. MOSKVA, 30. julija. V času od julija d> septembra bo pričelo poslovati v sovjetski Rusiji dvajset novih oddajnih radio-postaj. Med temi novimi postajami je tudi postaja v polarnem pristanišču Igarki ob reki Jeni-seju, ki je glavno oporišče kariških ekspedicij. * Sfr. 2. Martforskl »V e Ser ni k« Jutra. Dnevne vesti Zaključek šolskega leta na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru V soboto je vinarska in sadjarska šola proslavila zaključek šolskega leta s pevskimi točkami, deklamacijami in referati gojencev. Razen banskega referenta za kmetijstvo, g. inž. Zidanška, se je udeležilo proslave več odličnih gostov, gosp. senator dr. Ploj, okrajni glavar g. dr. Senekovič, dr. Poljanec, dr. Kovačič, Janžekovič i. dr. in več staršev gojencev. Gospod ravnatelj Priol se je ob otvoritvi spomnil prvega zaščitnika kmetijstva, Nj. V. kralja, pok. gen. Maistra in pok. kateheta Petelinška. Iz letnega poročila je razvidno, da se je zavod zelo udejstvoval nele z notranjim, ampak tudi zunanjim delom. Šolo je obiskovalo 54 go jencev, od teh 29 prvi, 18 drugi letnik, od katerih jih je končalo šolanje 7 z odličnim, 7 s prav dobrim in 4 z dobrim u-spehom. Absolvirali so: Roman Dečman iz Novakov, Tit Doberšek iz Stopna (odličnjak), Ivan Elšnik iz Slatine, Maks Gojkovič s Ptujske gore. Ivan Kladnik iz Leš (odi.), Josip Kokošine iz Rečice ob Savinji (odi.), Jernej Krajnc iz Iljaševcev (odi.), Josip Kušar iz Zgornje Brežnice, Avg. Leskovar iz Zlogone gore, Ludvik Ograjenšek iz Sv. Antona pri Velenju. Ivan Petrun od Sv. Antona na Pohorju, Štefan Polančič iz Št. lija v Slov. gor., Anton Polegek iz Prelog, J*akob Prešern iz Poljčan (odi.). Nikola Scheer iz Nove- Ana Cizljeva Ana Cizelj roj. Musi. V nedeljo 29. julija dopoldne je v 84. letu starosti za vedno zatisnila v Mariboru svoje oči g. Ana Cizljeva rojena Musijeva, vdova pa šolsketn upravitelju. Pokojnica se je rodila v Šoštanju 26. maja 1851 kot naj-mlajša hčerka pokojnega Petra Musija, vzornega šolnika in narodnega delavca, ki je pred 50 leti odlično deloval na literarnem in gospodarskem področju. Poročila se je 5. maja 1872 v Šoštanju z on-dotniin učiteljem g. Ignacijem Cizljem, ki se je pozneje kot šolski upravitelj v Mozirju in na Vranskem odlično udejstvoval tudi kot gospodar ter napisal mnogo lepega v strokovne in druge liste. Trudapolno in težko je bilo takrat družinsko življenje učiteljev. Možje so bili v uradnih urah prezaposleni v šoli, v prostem času pa delujoči izven doma za ljudsko vzgojo v raznih korporacijah. Vse to in takratne nizke učiteljske plače | je nalagalo ženi težo družinskih skrbi, da je ob skromnih dohodkih delala prave čudeže za srečno preživljanje svojih o-trok. Taka ljuba in požrtvovalna mati je bila pokojnica svojim otrokom, zato jih ja skrbno vzgojila v prav*m smislu za srečno družino in narod. Pokojnica je bila obogatena s posebno srčno kulturo, ki je naprarn vsakemu in ob vsaki priliki odsevala iz njene duše tudi v sedanji visoki starosti. Zato jo je vsakdo spoštoval in vzljubil. Cista in sveta družinska ljubezen je največji zaklad, katerega zamore vcepiti le dobra mati. To ljubezen naj ji poplača Vsemogočni! Našim naročnikom! Današnji številki »Večernlka« smo priložili položnice in prosimo vse naše zunanje naročnike, da nam naročnino za mesec avgust nakažejo. Istočasno prosimo tudi one naročnike, ki so v morebitnem zaostanku, da tudi tl svoj dolg poravnajo! Uprava »Večernlka«. Francosko odlikovanje naših ministrov. Ob priliki obiska francoskega zunanjega ministra Barthouja v Beogradu in proslave francoskega narodnega praz nika je predsednik francoske republike Lebrun odlikoval naše ministre z velikim križem legije časti. Namesto venca na grob pokojnega generala Rudolia Maistra je daroval polkovnik g. V. Kristan 150 Din Rdečemu križu v Mariboru. Denar se naj dvigne v upravi »Večernika«. Društvo mestnih uslužbencev v Mariboru pa je darovalo namesto venca na grob generala Maistra 200 Din Klubu koroških Slovencev. ga Sada, Anton Sieber iz Varaždina, Vinko Snoj iz Zagorja ob Savi (odi.) in Srečko Vogrin iz Voličina (odi.). ■ Trije absolventi so referirali o vzrokih naše vinogradniške krize, o uporabi sadja in o zadružništvu ter potrdili, da so naši kmečki sinovi dobro testo, ki nam je prav danes tako potrebno, in da vzgaja zavod samostojne in samozavestne mladeniče. Gospod referent je govoril absolventom spodbujevalne besede in jih pozival na delo za prospeh domače hiše, občine in države. Iskrene in zelo umetne zaključne besede g. ravnatelja so pričale, da se on in ostali učitelji zavedajo nalog, ki jim jih stavi novi čas v vzgojnem in učnem pogledu. Spoštovanje kmečkega bistva z vso njegovo tradicijo in pogumno delo za bodočnost v pravcu nujnih postulatov — take so naše naloge. Zavod nudi gotovo več kot kaže njegov naziv in zasluži vso moralno in materialno podporo, kakor tudi uvaževa-nje predlogov in nasvetov njegovega iz-kušnega osebja, prežetega z ljubeznijo do našega kmeta. Svetujemo kmetom, da dajo semkaj svoje sinove, poklicanim či-niteljem pa, da to težnjo še nadalje podpirajo, da dobimo čim več pionirjev, ki bodo izdatno prispevali k prerodu kme-čko-kulturnih in gospodarskih razmer. Vpisovanje na srednjih šolah. V začetku šolskega leta plačajo učenci za zdrav stveno zaščito 20 Din. Po sklepu banskega odbora fonda za zdravstveno zaščito učencev so oproščeni plačevanja te takse! 1. učenci, ki so sirote in se vzdržujejo iz javnih sredstev; 2. otroci brezposelnih, ki prejemajo podporo iz javnih sredstev; 3. učenci onih staršev, ki ne plačujejo več ko 10 Din davka na leto; 4. otroci vdov s tremi in več otroci, ki ne plačujejo več ko 20 Din davka na leto. Šolska vodstva bodo zahtevala od teh učencev potrebna dokazila, ki se naj pra vočasno preskrbe. Uprava združenja brivcev in frizerjev v Mariboru obvešča interesente, osobito vse svoje člane o naslednjem: 1. V področju in delokrogu združenja je uvedena v smislu sklepa uprave posredovalnica za nameščenjc pomočnikov, pomočnic, vajencev in vajenk. Zaradi tega naj se obračajo odslej vsi mojstri, ki rabijo oseb ie, vsi pomočniki in pomočnice, ki iščejo mesta ter starši, ki želijo dati v uk svoje sinove in hčerke zaradi posredovanja in evidence za mesta edino na udru ženje. 2. O priliki Mariborskega tedna od 4. do 15. avgusta 1934 se priredi istočasno razstava izdelkov obrtniških pomočnikov in vajencev. Da bo razstava popolnejša in dostojna, so naprošeni vsi naši člani, da priporočajo in uplivajo na svoje pomočnike in vajence, da se udeležijo razstave z lastnimi izdelki v dokaz uspehov in napredka v naši stroki. 3. Ob isti priliki Mariborskega tedna, in sicer 13. avgusta 1934, priredi okrožni odbor obrtniških združenj v Mariboru zborovanje, na katerem se bodo razprav ljala razna važna in pereča vprašanja obrtništva. Med drugim bo poročal delegat Zbornice za trgovino in obrt gosp. dr. Protner o novelizaciji obrtnega zakona, ki je zelo važna in nujno potrebna. Uprava združenja priporoča najtopleje vsem članom, da se udeležijo tega zborovanja, da dokažejo enotnost v zahtevi pravic in zaščite obrtništva. Zunanje članstvo opozarjamo na ugodnost 50% popusta na železnicrh. Radio Ljubljana. Spored za torek 31. t. m. Ob 12.15: venčki slovenskih narodnih v reproducirani glasbi; 12.45: poročila; 13: čas, klavirski solistični koncert; 13.30: slavni tenoristi pojo; 19: otroški kotiček (Manica Komanova); 19.30: »Jadralno letalstvo, modri šport«, predava Inž. Boris Cijan; 20: II. sonatni večer gg. Trosta in Svetla; 20.45: vokalni koncert ge. Herte Kraljeve; 21.15: klavirska harmonika, igra g.' Breznik: ??.10: čas poročila;, '-2.30; angleške plošče Z avtokari v Francijo. Jugoslovanski Touring Klub priredi pod pokroviteljstvom Comite France Orient od 18. do 29. avgusta-ijZlet v Francijo. Izletniki potujejo z železnico preko Innsbrucka in Ziirieha do Basela, kjer presedejo v avto kare in nadaljujejo vožnjo skozi mesta Mulchouse, Colinar, Strasbourg, Nancy, Reims do Pariza. V Parizu so udeleženci izleta gostje Comite France Orient, ki jim tudi priredi svečan sprejem. Po 6-dnev-nem bivanju v Parizu se vrnejo izletniki preko Dijona, kjer zopet vstopijo v vlak Milan, Benetke, Trst, Ljubljana. Cena izleta v 1. razredu Din 7.380, v II. razredu Din 6.450. Nadaljnje informacije in prijave pri Jugoslovanskem Touring Klubu, sekcija Maribor, in pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. int. 21-22. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandeljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Mednarodni šahovski turnir v Curihu končan. Včeraj se je v Curihu zaključil veliki mednarodni šahovski turnir. Rezultati poslednjega kola so bili naslednji: Aljehin je zmagal nad Henneberger-jem, Bernstein nad Stahlbergom, Bogoljubov nad Gyglijem, Einve nad Johner-jem, Lasker nad Jossom. Naegeli nad Miillerjem: partiji Flohr : Niemcovič in Rosselli : Grob sta se končali remis. Končno stanje turnirja ie naslednje: dr. Aljehin 13, Flohr in dr. Eu\ve 12, Bogoljubov 11 in pol, dr. Lasker 10. dr. Bernstein in Niemcovič 9, Stahlberg 8, Joh-ner 7 in pol, Henneberger 5 in pol. Gvgli 5, Rosselli 4 in pol, Grob in Miiller 4, Naegeli 3 in Joss 2 točki. Napad. Ko so se vračali včeraj zvečer Josip Ogrinc in njegovi prijatelji proti domu, so pri gostilni Miki v Dolgošah iz neznanega vzroka napadli 36 letnega Jožefa Veliniča iz Device Marije v Brezju. Napadalci so nesrečneža hudo ranili na glavi in ostalem telesu- Mariborski reševalci so ga prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Zasačena poljska tatica. 2e nekaj časa sem so se pritoževali ljudje v Jadranski ulici, da jim nekdo na njivah kar na debelo krade poljske pridelke kot fižol, paradižnike, kumarce in drugo- Zadevo so prijavili policiji, ki je poslala svojega organa tja na opazovanje, in ne zaman. Te dni ie bila pri poljski tatvini v Jadranski ulici zasačena Katarina K., katero ie policijski organ aretiral. Tatica je imela nakradenih že okoli 15 kilogramov fižola, paradižnikov in kumare, ki jih je nameravala na trgu prodati. Izročena bo sodišču- Vlomna tatvina. Narodnemu poslancu g. Krejčiju so te dni vlomilci ukradli vso opremo iz vile v Bezeni pri Rušah. Vlomilci so prepilili križe na oknu stranišča ter tako prišli v notranjost poslopja. S %ekiro so nato razbili vrata, kjer so našli ključe od vseh predalov in omar. S tem jim ie bilo delo zelo olajšano. Vlomilci so napravili škode okrog 15.000 Din. Za vlomilci, ki so jim sigurno bile razmere dobro znane, ni nobenega sledu. Sam se jc ujel. V Čopovi ulici S se ie vtihotapil v kletne prostore 32 letni zidar Fric Š. s Pobrežja z namero, da bi odnesel iz kleti razne jestvine in drugo predmete, ki so jih imele stranke tam shranjene. Neka stranka pa je slišala premetavanje, takoj zaklenila vrata, ki vodijo v klet ter poklicala najbližjega stražnika, ki je ptička v p3sti aretiral. Podjetni Fric, ki si je drznil pri belem dnevu opravljati svoj vlomilski posel, je bil že izročen sodišču- Ukradeno kolo. Včerai je prijavil slikarski pomočnik Anton Sajko policiji, da mu ie nekdo izpred gostilne Scherer na Tržaški cesti ukradel dvokolo znamke »Pucli«, vredno 1000 dinarjev. Kolo ima evidenčno številko 10717. Grajski kino. Do vključno torka veliki senzacionalni film v nemškem jeziku »Pirati zraka« z zelo napeto vsebino. Pride »črni huzar«, velefilm iz Napoleonove dobe. Kino Union. Samo dva dni popularna opereta,»Orlov« s Svetislavom Petrovičem in Liano Haidovo. Sledi velefilm Ouick' Hansom Albersom, Liliano Harvexevo in Paulom Horbigerjem. "V Mariboru, dne 30. VII. 1934 Mariborski teden od 4. do 15. avgusta 1934 Sobota, -1. avgusta ob 20. uri v mestnem parku na otroškem igrišču ob koncu Tyrševe ulice: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Premiera ob otvoritvi Mariborskega tedna. Premiera »Kulturne prireditve v Črni mlaki« bo na dan otvoritve Mariborskega tedna v soboto 4. avgusta. Predstava bo v mestnem parku na otroškem igrišču ob koncu Tyrševe ulice. Delo je zanimiva in prav zabavna satira ter je v Ljubljani doseglo najvišje število predstav letošnje sezone. Vaje, ki se vrše na prostem vsak večer v pozno noč, kažejo, da je akustika presenetljivo dobra in je prostor srečno izbran. Avditorij se dviga strmo ter bo v vseh vrstah občinstvo lahko dobro sledilo poteku predstave. Vse priprave vodi glavni režiser J. Kovič. Razen pomnoženega ansambla nastopijo v igri gasilci, šolski otroci, narodne dame. godba (»Lipa«) itd. Vsega skupaj sodeluje nad 140 oseb. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. III. Mariborski leden od 4. do 15, avg. 1934. Velika revija motociklističnega športa. Dne 5. avgusta prireja Motoklub Maribor velike cestne dirke na krožni progi Maribor - Kamnica - Maribor. Poleg najboljših domačih dirkačev je zasi-guran start znanih mednarodnih mojstrov ter bo dirka nudila izredno napete momente pri tekmovanju elitnih dirkačev za dragocena darila. Dne 12. avgusta pa organizira Motosekcija Peruna prvo med narodno zvezdno vožnjo avtomobilistov, kolesarjev in motociklistov v Maribor. Po dosedanjih prijavah je lahko presoditi, da bo to največja tovrstna prireditev v Jugoslaviji sploh in bo ob tej priliki za-mogel Maribor pozdraviti v svoji sredini zastopnike vse srednje Evrope. Motosekcija Peruna se ni strašila ne truda ne ogromnih stroškov in je razpisala za u-deležence zvezdne vožnje celo vrsto dra gocenih častnih daril. Klub je izdal tiskani spored vožnje v več jezikih in ga razposlal po vsej Evropi. Na cilju, ki bo od 7. do 11. ure na Trgu svobode, bo udeležencem pripravljen krasen sprejem, nakar se podajo v propagandni vožnji skozi mesto. Popoldan jc namenjen ogledu razstav Mariborskega tedna in obisku Mariborskega otoka, nakar sc izvrši razdelitev nagrad v restavraciji Ahtiga na Tržaški cesti. Izredno agilnost in trud domačega kluba za povzdigo tujskega prometa pri nas je toplo pozdraviti. Zaradi prireditve Mariborskega tedna ostanejo do preklica za promet zaprte sledeče ulice: Prešernova ul. od Dijaškega doma do Jemčevega vrta in Razlagova ulica od vhoda v pivovarno Union do otroškega vrtca. Uprava Mariborskega tedna vljudno prosi vinogradnike in podjetnike, ki sf> prijavili svojo udeležbo na vinski razstavi in pokušnji, da dostavijo vina do 1. avgusta v pisarno Mariborskega tedna v Razlagovi ulici (Otroški vrtec). Pri lenlvosti Črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajaujc v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravnava »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ______________________________ Sokol Maribor III. poziva vse članstvo, do se udeleži 31. tm. ob 16. uri pogreba s. Olge Mlačeve. Zbirališče pri mrtvašnici na Pobrežju v civilu z znakom. Teniška zmaga ISSK Maribora v Celju. Tri damo in pet gospodov ISSK Maribora so včeraj izvojevali v Celju visoko zmago nad teniško sekcijo tamkajšne-ga Smučarskega kluba. Rezultat je bil 1.1:2. Vremensko poročilo mariborske meteorološko postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 21.8 stopinj C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 17.2 stopinj C nad ničlo: barometer ie kazal pri 21.5 stoipinlah 739.3, reduciran na ničlo pa 736.8; relativna vlaga 77: včeraj 3e padlo 8.9 mm dežia; vremenska napoved pravi, da bo vreme še nadalje precej vroče; vreme le jasno in vroče. V Mariboru, 'dne &). VII. 1934. sszBssEsaa^BumiamnMnBmammmm Mariborski »Več er alk« Jutra. Stran 3. Maribor te le poslovil od svojega voditella Vsem pogrebnim svečanostim je prisostvovalo nad 25.000 ljudi Impozanten sprevod - Ginljivo slovo na mestnem pokopališču V soboto popoldne se je jugoslovanski Maribor za vedno poslovil od zemeljskih ostankov svojega velikega generala, o-svoboditelja vse severne meje in slovenskega pesnika Rudolfa Maistra-Vojanova. Sobotni popoldan je bil žalni praznik ne samo za Maribor, temveč tudi za vso našo severno mejo, za vso Slovenijo in Jugoslavijo. To so pričali vsi oni mnogoštevilni. ki so prispeli od vseh strani naše države, da spremijo na zadnji poti odličnega pokojnika, ki so ga spoštovali in ljubili. Pogreb, kakršnega še ni videl Maribor. je bil slika naše neizmerne hvaležnosti pokojnemu generalu, potrdilo njegove popularnosti in priljubljenosti med narodom, kakor tudi najlepši dokaz, kako domovina ceni in časti svoje heroje. Na Glavnem trgu Že mnogo pred napovedanim časom so se pričele zbirati na prostranem Glav nem trgu ljudske množice. Zasedena so bila'tudi vsa okna po hišah, za prostore v »Veliki kavarni« je bil pravi boj. Mno-žive so tvorile gost špalir vse preko mostu, Kralja Petra trga, Masarykove, Tržaške in Pobreške ceste. Na Glavni trg so pričeli prihajati oddelki posameznih društev in organizacij, ki so se razporedili po točno določenem načrtu. Ko je »ra odbila štiri, je bil trg poln do zadnjega kotička in je bil pogled na večtisočglavo množico nekaj nepopisno veličastnega. Vse se je prelivalo v solncu: rdeče srajce naših Sokolov, uniforme vojaštva, Potem mrke uniforme četnikov, gasilci, poštarji, lovci, mornarji, nad vsem pa vihrajoči prapori, oviti z žalnimi trakovi. Bilo je kot takrat, ko je bil Maister še med nami in je z balkona magistrata govoril svojim Mariborčanom. Takrat so srca Mariborčanov kipela v radosti, v soboto pa so se v nemi žalosti klanjala spominu mrtvega generala. Mogočno zvonenje vseh mariborskih cerkva je kmalu po napovedanem času oznanilo pričetek pogrebnih svečanosti. Ob navzočnosti preko 25.000 glav šte-ioče množice, ki je stala odkritih glav vse do Pobreške ceste in pred predstavniki naših najvišjih oblasti, je prevzv. knezo-škof mariborski g. dr. Tomažič blagoslovil zemeljske ostanke generala Maistra. Nato so preko trga zadoneli turobni zvoki žalostink vojaške godbe in mariborskih združenih pevskih zborov. V imenu vseh Mariborčanov se je na tem mestu poslovil od generala mestni načelnik g. dr. Franjo Lipo Id. V svojem govoru je jedrnato orisal vse pokojnikove zasluge za' Maribor, ki bi brez njega prav gotovo ječal še danes pod tujčevim jarmom. Svoj govor je začel: »■Pred 3 tedni se je poslovil blagopo-kojni gospod general Maister od svojega mu tako ljubega in dragega Maribora. Odhajal je na letovanje na Unec pri Rakeku. Pregledal je še v solncu in v vsej lepoti pokrajino, ki jo je po preobratu komandiral. Včeraj se je vračal po isti poti v svoj Maribor mrtvi -general. Triumfalna je bila ta pot, hvaležen narod mu je izkazal poslednjo čast. Danes se mariborski občinski svet poslavlja od svojega častnega meščana, mesto od mo ža, s kojega imenom je najožje. povezana zgodovina jugoslovanskega. Maribora. Ko so se jeseni 1. 1918. razmajale fronte in so bile strte vojske centralnih sil, je nastopil za nas oni čas, ko je bilo treba, da si z lastno voljo in z lastno silo ustvarimo svoj lasten dom. V tistih dneh zmede in neorientiranosti nam je vstal general Rudolf Maister. Nam naklonjena usoda poslala nam je v odločilnem momentu moža odločne volje, ki se je globoko zavedal usodepolnosti trenutka. Odločen, da za zmago nacionalne stvari stavi na kocko vse, je prevzel komando mesta in obmejno poveljstvo. S premišlje no in odločno razorožitvijo zelene garde, je v pravem trenutku dovršil dejanja, ki so stvarno odločila pripadnost Maribora k Jugoslaviji. Blagopokojni general je vodil, navduševal in vžigal nacionalno zavest kot govornik in pesnik. Ime generala Maistra, moža, ki ima nevenljive zasluge za Maribor in našo severno mejo, bo zapisano z zlatimi črkami v analih mariborske mestne zgodovine. Maribor bo narodnemu junaku v globokem spoštovanju vedno ohranil hvaležen spomin. S Tvojim delom, dragi general, je bila srečno zaključena doba dolgoletnih nacio nalnih bojev, ki jih je vodil tedaj naš narod pod najtežjimi pogoji proti udušljivi premoči sovražnih sil. S Tvojim delom stvarno odločena pripadnost Maribora in njega zaledja k svobodni kraljevini Jugoslaviji se je zmagovito za nas završila teško nacionalno borbo za naše mesto. Tvoj velik nacionalni duh naj trajno bedi nad usodo Tvojega dragega Maribora. Maribor se v hvaležnosti klanja pred Tvojo krsto.« Pevski zbori so nato zapeli še žalostin-ko »Vigred se povrne«, nakar se je formiral sprevod ki je krenil po državnem mostu, preko Kralja Petra trga, Masarykove, Tržaške in Pobreške ceste na božjo njivo na Pobrežju. Povsod, kjer se je pomikal sprevod, so gorele električne luči ovite s Črnim florom, s hiš pa so plapolale žalne zastave. Na vsej poti do pokopališča so ob straneh stali gosti špalirji ljudstva, ki se je v tihi žalosti klanjalo spominu svojega generala. General Maister je nastopil svojo zadnjo pot. Kot je bila nekoč njegova pot zmagoslavna med vriskanjem njegovih bojnih tovarišev in navdušenega občinstva, tako je bila njegova zadnja pot dostojanstveno in ginljivo slovo od vseh, ki so ga ljubili in spoštovali. — Na čelu sprevoda so jezdili sokolski konjeniki. Za njimi je nosil po vojaškem običaju križ pehotni podnarednik. Za križem so se zvrstili strumni oddelki Sokolov v kroju in civilu. Ljubljansko župo sta zastopala br. župni starosta dr. Pippen-b a c h e r in tajnik F 1 e g a r. Na čelu oddelkov so nosili prapore, žalostinke pa je igrala godba »Drave«. Sledila je godba »Sloge«, za njo pa dolge vrste vitezov narodne obrane s krasnimi venci in svojimi mrkimi prapori. Sledil je oddelek mornariške sekcije Jadranske straže, nato članstvo Ciril-Metodove družbe, Klu ba koroških Slovencev, društev »Jadrana«, »Nanosa«, Narodne strokovne zve ze, Slov. lovskega društva, ISSK Maribora. SK Železničarja, SK Maratona, SK Peruna. Združenje jug. nac. železničar iev in brodarjev, Klub mariborskih knji ževnikov in članstvo vseh drugih rnart borskih društev in organizacij. Večina njih je nosila na čelu krasne vence in svoje prapore, ovite v žalno črnino. Godba mariborske »Danice« je igrala na čelu strumnim vrstam gasilcev vseh mariborskih in okoliških društev in čet Sledila je godba pekrskih gasilcev, za njo pa zastopniki finančnih organov/orožniki, kaznilniški pazniki in poštarji. Za njimi so stopali pevci mariborske Ipavčeve župe in vojaška godba, ki je igrala na čelu močnega oddelka vojaštva 45. pehotnega polka. Dva častnika sta nosila na blazinah vsa visoka odlikova^ nja velikega pokojnika. Za vojaštvom so korakali zastopniki vseh akademskih dru štev, nato člani povojnega Narodnega sveta, Maistrovi borci in dolga vrsta posameznih deputacij, ki so vse nosile krasne vence. Poln vencev in cvetja je bil tudi posebni cvetlični voz. Med venci so bili posebno vidni oni, ki so bili položeni ha pokojnikovo krsto od mariborske mestne občine, okoliških občin Studenci in Pobrežje, občin Ljubljana, Celje, Rakek, Unec, Kamnik, Ptuj, Kluba književnikov itd. Sledila je duhovščina pod vodstvom knezoškofa dr. Ivani Tomažiča, takoj za njo pa lafeta s pokojnikovo krsto. Ob krsti so korakali častniki in Sokoli. Na krsti so bile položene insignije generala: zlomljena sablja, pas in čepica. Za krsto je šla pokojnikova rodbina in sorodstvo. Sledili so odlični predstavniki: zastopnik Nj. Vel. kralja general Hadžič, zastopnik vojnega ministra polkovnik P u t n i-ko vič, ban dravske banovine dr. M a r n š i č, podban dr. P i r k m a j e r, komandant mesta polkovnik Glišič, sre-ska načelnika Milan Makar in dr. Senekovič, mariborski občinski svet z županom dr. Lipo Ido m na čelu, senator dr. Ploj, narodni poslanci Krejči, dr. Pivko, Gajšek, inž. Pahernik, Petovar, Pustoslemšek, šef marib. policije R a d o še v i č, šef obmejne policije Krajno v ič, zastopnik pravoslavne'cerkvene občine prota Trboje vic, muslimanski mufti, zastopniki ljubljanske, celjske, ptujske kamniške, ra-keške, unske, marenberške in še neštetih drugih občih. Nadalje so sledili zastopniki vseh državnih in samoupravnih uradov, mariborski oficirski zbor, rezervni oficirji, Slov. žensko društvo. Slov. obrtno in trgovsko društvo, Združenje trgovcev in obrtnikov ter nepregledna množica drugega občinstva. Mogočni sprevod je zaključil oddelek 32. arf. polka v popolni opremi. V celem sprevodu je korakalo nad 10.000 ljudi. Ko so prvi prišli na pokopališče, so zadnji oddelki šele odhajali z Glavnega trga. Šele proti večeru je prispela lafeta s krsto na pokopališče. Razumljivo je, da vsa ta množica ni dobila prostora na pokopališču. Na pokopališču Ko so spustili v grob krsto, je opravil obredne svečanosti knezoškof dr. Ivan Tomažič ob številni asistenci ostale duhovščine. Spregovoril je tudi v slovo pokojniku in izrekel sožalje v imenu cerkve pokojnikovi ženi in sinovoma. Svoj govor je zaključil z besedami: »Visoka odlikovanja mu je pripel na prsa naš junaški vladar. Naj ga kralj kraljev vsemogočni Bog pri sebi odlikuje z večno srečnim življenjem. Tako bodi in tako naj se zgodi!« — V imenu oficirskega zbora je govoril polkovnik Glišič, ki je v svojem govoru orisal pokojnika kot vojaka in njegove nvenljive zasluge za domovino. V zadnji pozdrav so mu navzoči oficirji zaklicali trikratni »Slava!-. Nadalje so se ob odprtem grobu poslovili od pokojnika v imenu Maistrovih tovarišev polkovnik Cvirn, za Maistrove borce učitelj Malenšek, za celjsko organizacijo Maistrovih borcev pa Š r i b a r. Slednji je spustil v pokojnikov grob grudo zemlje s celjskega gradu, ovito s hmeljem. V imenu osrednjega odbora Nar. obrane v Beogradu se je poslovil od pokojnika Utoš B e lic iz Beograda, za mariborsko Nar. obrano upokojeni drž. pravnik dr. Jančič, v imenu kluba koroških Slovencev dr. F e 1-1 a c h e r iz Ljubljane, v imenu mariborskega kluba književnikov pa glavni ured nik »Večernika« Radivoj Rehar. Slednji je orisal pokojnika kot pesnika Vojanova. Po končanih molitvah je počastilo vojaštvo zadnjikrat pokojnega generala. Nad božjo njivo je mogočno odjeknila salva iz pušk in topov. Godbe so še zaigrale nekatere žalostinke, pevski zbori zapeli ubrano nekaj pesmi in nad našim generalom se je zgrnila tema samotne grobnice. V imenu Nj. Vel. kralja je pokojnikovi vdovi in obema sinovoma izrekel sožalje general Hadžič. Enako so izrekli sožalje v imenu vojnega ministrstva polkovnik Putnikovfč, v imenu armadnega poveljstva polkovnik Čakovski, nato ban dr. Marušič in še mnogi drugi dostojanstveniki. Nad Mariborom je bila že tema, ko so se razhajale zadnje množice. Mladi intelektualci! Poziv absolventom naših šol Počitnice potekajo. Zveza mladih intelektualcev iskreno želi, da bi v njih tudi mladi inteligenti občutili vsaj nekaj solnca. Nove trume inteligenčne mladine stepajo v življenje v teh težkih dneh. Kljub dolgemu in napornemu študiju ter pomanjkanju najpreprostejših potrebščin, Stoji ta mladina ob krdelu prejšnje danes pred zaprtimi vrati v rokah z di-Pbum, od katere je pričakovala konec najtežjih skrbi ter prav zaradi tega potrpela in prestala marsikaj. Kam sedaj in kako dalje? Težko vprašanje, dvakrat težje za mladega človeka, ho stopa v življenje in hoče z vso silo svoje volje in darovitosti naprej in kvišku. Pred poldrugim letom so si v Mariboru ustanovili mladi intelektualci brez razlike nazorov svojo organizacijo, da jih ščiti ter si v njej sami iščejo poti in izhoda ter olajšave svojemu bednemu Stanju, dobro se zavedajoč, da je le v skupnosti moč in pot, kako si najuspešneje odponiorejo v teh trpkih časih preko najnujnejših vsakdanjih skrbi, kjer gre marsikomu že resnično za biti ali ne biti. Prav v Mariboru se je težavni položaj inteligence posebno občutil, a podružnice tega pokreta so se prav kina lu osnovale tudi drugod po Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji. Naloga in namen organizacije teh mladih intelektualcev je, da združi vse naše umsko delavstvo za dosego stanovske zaščite in upoštevanja, solidarnega nego vanja novega socialnega duha ter dviganja narodno-kulturne aktivnosti in slovanske vzajemnosti. Pri vsem tem pa se zaveda prav ta mladina, da je njena dolžnost, da že v teh svojih prvih dneh doprinese tudi kon kreten dokaz svojega kulturnega in nacionalnega dela. Zato prireja sestanke m ankete, tečaje in izlete te/ 'hoče tudi Y še vse bolj na široko zasidrati svoje delo in izdajati tudi znanstvene, beletri-stične, idejne in propagandne spise, poleg tega pa sodelovati pri vseh nacionalnih, socialnih in kulturnih prireditvah, in problemih današnjega časa. Neprestano posredovanje pri oblasteh in vseh merodajnih faktorjih pa naj vse uveri o resni volji in upravičenosti pokreta te mladine, ki ji naj gredo tudi vsi v vsakem oziru na roko. Vse to organizacija že vrši in beleži že znatne uspehe, kljub svojemu kratkemu obstoju. Upoštevana je vsepovsod in simpatično spremljana tudi od naše celokupne javnosti, ki jo podpira, čeprav še vse premalo. Prav tu bo šlo delo organizacije dalje tudi še v bodoče. Ustanovila si je organizacija svojo Borzo dela za inteligenčne poklice, ki ima vedno več uspeha ter prihajajo vedno nove ponudbe, ker stori odbor vse, da jo razširi in popularizira. Marsikomu naj-bednejših je preko posameznih interven cij že olajšala njegov položaj. Javite se vsi, ki ste mladi in hočete delati in živeti, da skupno priborimo bolj še dni vsem skupaj! Član lahko postane vsak umski delavec, ki je dovršil najmanj 4 razrede srednje ali sorodne šole. Pravila organizacije je potrdila kraljevska banska uprava. Pristopi tudi ti, da izpolnimo statistiko in upoštevamo tudi tebe! V slogi in skupnosti je moč ter pravična razdelitev dolžnosti in pravic. Javi se: Zvezi mladih intelektualcev v Mariboru, Sodna ulica 9-III. Oživljen pes. Profesor dr. Comich, ki predava na vseučilišču v San Frančišku, dela že dolgo časa poizkuse operacije srca. Zato potrebuje pse. Zdaj poročajo iz San Frančiška, da se je profesorju posrečilo oživeti psa, ki je bil zastrupljen s plinom štiri minute poprej; srce mu je namre*č nehalo biti natančno štiri minute popre-je. Dr. Cornich je vbrizgnil živali v sr-minuti nato je srce začelo zopet biti in pes je oživel. Zdaj pa se veseli življenja. Stran 4. Mariborski »V e čer n ib« Jutr; V M a r i i o r u. 'dne 30. VII. 1934. MARIJ SKALAN: 107 Zasledovalna galeja, ki je zaostala za drugimi zaradi popravil nekih poškodb, je takoj opazila ubežno ladjo in njen poveljnik ni niti za trenutek podvomil, da je dosegel cilj svojega naročila. V nekaj minutah je bila zasledovalna galeja 2e sredi Kale. V Savadagakovih možganih so se prehitevale misli kakor v parnem kotlu. Pretehtal je v nekaj minutah vse možnosti obrambe, k: naj bi se jih po-služil. Sprva je hotel bežati pred zasledovalci nazaj, proti toku veletoka, a to namero je že v naslednjem hipu opustil. Spoznal je, da bi bilo veslanje proti toku preveč naporno in počasno in bi mimo tega mogla prlpluti navzdol še druga atlantska galeja. Tako bi prišel v zasedo, iz katere se ne bi več rešil. Usmeril je zato beg navzdol v smeri toka. Njegovi vojščaki so veslali z vsemi silami, dasi so bili od celonočnega potovanja že skoraj čisto izčrpani. S tremi vojščaki je pa legel za krovni obok, pripravljen poslužiti se orožja čim bi se zasledovalci toliko približali, da bi postal nadaljnji beg nemogoč. Roman iz prazgodovine človeštva. Zasledovalci so pa tudi takoj spoznali njegovo namero, zato so napeli vse sile, da ubežnike čimprej dohite. Samo tega niso vedeli, da so oboroženi z njihovim lastnim orožjem in so bili zato skrajno neprevidni. Poveljnik in oni, ki niso veslali, so stali vzravnani na krovu in nudili Savadagafcu najlepši cilj. Pričela se je na obeh straneh obupna dirka. Azteška galeja je hitela z nenavadno naglico naprej, atlantska pa ji je sledila nekaj minut v nezmanjšani brzini; njihove moči so pričele pojemati; razdalja se je krčila. Naposled je postala že tako majhna, da je mogel Savadagak razumeti klic atlantskega poveljnika: »Vdajte se!« in odgovoriti: »Samo mrtve nas dobite v roke!« Ta odgovor je bil klic za spopad. Atlant ski častnik je dvignil svoje orožje, a Savadagak ga je prehitel. Štirje komaj slišni žvižgi so odjeknili preko vodovja Kale in štirje Atlanti s poveljnikom vred so se mrtvi zrušili na tla. Ostali so se zmedeno in prestrašeno poskrili v notranjost galeje ali pa za krovnimi stenami. Orožje ubežnikov, ki so ga takoj spoznali, jih je navdalo z grozo, ki jo je še povečala izguba poveljnika. Šele čez nekaj časa je nekdo zopet dvignil glavo in roke s častnikovim orožjem za krovno steno, a Savadagak je izginil, očito zadet in ubit in daleč je izginil, očito zaer m ubit in za-zasledovalna galeja se ustavi, zmanjkalo ji je poguma. Razdalja se je zopet naglo večala in že po nekaj minutah je plula ■ubežniška galeja sama dalje po Kali. »Zaenkrat smo zmagali!« je vzkliknil Savadagak svojim vojščakom in odhitel v podkrovje sporoči princesi, Buramaku in deklicama veselo vest. »Zmagali,« je dejal Buramak. »a s tem opozorili nase ostale zasledovalce. Morali bi se skriti.« »Doslej nismo našli nobenega, niti najslabšega skrivališča,« je odvrnil Savadagak. »Obrežja so čisto gola in nikjer ni nobenega pritoka, po katerem bi lahko plula naša galeja.« »In če zavozimo med celo skupino zasledovalcev?« »Potem naj nas reši veliki Inti!« »Ko bi vsaj vedeli, kje so ostale galeje, za nami ali pred nami?« »Najbrže so pred nami.« »Potem moramo biti skrajno previdni. Kaj, če bi se ustavili?« »Premagana galeja nas je pričela zopet zasledovati. Pluje sicer v znatni razdalji za nami, a iz oči nas ne izpusti.« »Kaj naj tedaj storimo?« je vprašala princesa. »Vdati se moramo v usodo in zaupati sreči.« »To se pravi?« »Veslati dalje.« S krova je nekdo poklical Savadagaka. častnik je planil iz podkrovja. in izvedel, da so se pojavili v daljavi pred njim obri si petih novih atlantskih galej. Savadagak je spoznal, da je vsak nadaljnji beg nemogoč. Treba se je ustaviti in pripraviti na zmago ali smrt. Galeja se je pomaknila k obrežju in obstala. Vojščaki so se zbrali na krovu okoli Savadagaka. »Kaj naj storimo?« je vprašal najstarejši. »Ste pripravljeni bojevati se na življenje in smrt?« »Smo,« so vzkliknili vsi hkratu. »Potem se bomo bojevali« Atlantska galeja, ki je plula za njimi, se je v velikem loku mimo desnega brega izognila ubežniški in odbrzela dalje za ostalimi. nomeja mariborskega nogometa nujno potrebno! SK Svoboda:SK Dobrna 3:3 (0:2). Včeraj je mariborska Svoboda odigrala v Trbovljah revanžno kvalifikacijsko tekmo proti SK Dobrni. Prva tekma se je odigrala v Mariboru preteklo nedeljo in je Svoboda zmagala s 6:1. Včerajšnja tekma je bila polna sirovost: in so se pri tem posebno odlikovali Trboveljčani. Bilo je poškodovanih več igralefev, Najhujše poškodbe je odnesel srednji krilec Svobode Tkalec, ki so mu razbili nos. Rezultat ustreza poteku igre. V kolikor so bili Mariborčani boljši tehnično, so Trboveljčani nadoknadili s silo insirovo-stjo. — Tekmo je sodil g. Lunder, ki je Šport včerajšnje nedelje v SK Železničar zmagal nad Varaždinskimi nogometaši - Neuspeh ISSK Maribora v Celju - Remis SK Svobode v Trbovljah - Lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Maribora - Kolesarske dirke za prvenstvo dravske banovine SK Železničar:Varaždinski SK 4:2 (4:1). Tekma se je odigrala popoldne na igrišču železničarja ob Tržaški cesti. Nevihta, ki je divjala nekoliko pred tekmo, je precej razmočila teren, kar je oviralo igralce. Na igrišču se je zbralo samo do 150 ljudi. Domači so tudi topot temeljito razočarali. V kolikor so se v pričetku vsaj nekoliko potrudili, so, nato tako popustili, da je človek včasih dobil vtis indolence posameznih igralcev. Tako niti oni, ki so prišli na igrišče, da vidijo prepričevalno zmago domačih, niso prišli na svoj račun. Proti koncu pa so igrali gostje prvo violino in so se domači podili kot brez glave po igrišču. Tekme take vrste prav gotovo ne bodo prinesle časti Železničarjem. Najboljša je bila še obramba, kjer se je posebno izkazal mladi in talentirani Schweighofer. Precej slaba je bila kril-ska vrsta in so jo gosti po mili volji preigravali, posebno desno stran. Napad je igral brez vsake dobre zamisli. Prišel je sicer često pred nasprotnikov gol, tu pa je bilo konec umetnosti. V »zastreljeva-nju« sta se posebno »odlikovala« Pavlin in Lešnik. Tudi pri Varaždincih je bila najboljša obramba. Vratar se je spočetka pokazal kot nezanesljiv, je pa zato pozneje branil izvrstno. Krilska vrsta je bila na mestu, pravtako napad. Manjka pa mu odločnosti in solidnega realizatorja. Potek tekme je bil zanimiv posebno proti koncu, ko so gosti napeli vse sile, da izenačijo. Manjkalo je malo, da jim to res ni uspelo. Domačini so si po prvih treh zaporednih golih dali vzeti vsako iniciativo in so dopustili, da so imeli besedo gosti. Je samo zasluga obrambe (predvsem vratarja), da to ni imelo hujših posledic. — Tekmo je sodil g. Nemec. V predtekmi je zmagala mladina Železničarja nad mladino Rapida z 1:0 (1:0). SK Olimp (Celje):ISSK Maribor 3:1 (1:0). Včeraj je Maribor gostoval v Celju, kjer je proti tamkajšnjemu SK Olimpu odigral prijateljsko tekmo. Že po skoraj tradicionalnem običaju, je Maribor tudi topot moral podleči sicer nerenomirane-mu nasprotniku. Kakor poročajo fe Celja, je Maribor predvedel dobro tehnično igro, ni pa znal izrabiti ugodnih šans. Razen tega pa so bili Mariborčani tudi precej nedisciplinirani. Menimo, da hi take in podobne »ekskurzije« lahko izostale, posebno če moštvo ni zmožno doseči častnega rezultata. Je to v Interesu re- dopustil preostro igro. — Tako se je Svoboda kvalificirala za finale z ljubljansko SK Reko, s katero odigra prihodnjo nedeljo v Mariboru prvo tekmo. Tekmovanje za lahboatletstvo Maribora Letošnje lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Maribora, ki se je vršilo v petek, soboto in včeraj dopoldne na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti se jc končalo z naslednjimi rezultati: Tek 100 m: 1. Miihleisen (R) 11,7; 2. Monderer (R) 11,8; 3. Venuti (Ž) 12 sekund. Tek 200 m: 1. Miihleisen (R) 24,2; 2. Jeglič (R) 25,2; 3. Pruš (Ž) 25,3. Tek 400 m: 1. Miihleisen (R) 55,4; 2. Hofer (R) 56,6; 3. Visnovič (R) 57,3. Tek 1.500 ni: 1. Muraus (Ž) 4:35,1; 2. Štrucl (Maraton) 4:38,8; 3. Visnovič (R) 4:39. Tek 10.000 m: 1. Starman (Ž) 36:42; 2. Kangler (M) 36:49,4; 3. Hoš (Ž) 37:54,6. Štafeta 4x100 m: 1. SK Rapld v postavi Monderer, Jeglič, Miihleisen, Mesareč v Času 47,2; 2. SK Železničar I. v postavi Perme, Požar, Venuti, Starešina 47,4; 3. SK Železničar II. Štafeta 800x400x200 xl00 m: 1. Rapid v postavi Hofer, Miihl- Umrla nam je danes naša predobra in skrbna mama, stara mama, tašča, gospa Ana Cizelj roj. Musi nadučiteljev« vdova v 84. letu starosti previdena s sv. zakramenti. Od nje se poslovimo v torek dne 31. julija 1934 ob pol 17. uri na Mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor, dne 29. julija 1934. Žalujoče rodbine: Kegl, Seliškar, Morič, Cizelj -Allesch, Gilčvert, Dr. Cizeli