ŠTEVILKA
LETO XLVIII, 29. APRIL 2016 CENA 1.70 EUR
Predstavitev digitaliziranih Savinjskih novic v Knjižnici Mozirje
Golte ponovno naj smučišče, Turistična kmetija Korošec naj podeželski wellness
Ob 50-letnici oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat snemana v Lučah
STRAN 11
STRAN 12
STRAN 17
17703519
Voščila, Oglasi

Savinjske novice št. 16, 22. april 2016 2
Iz vsebine:
Tema tedna:
Številni Slovenci za delom in boljšimi priložnostmi v tujino .
Tretja stran
Občinski svet Luče:
Pobuda za dnevni center za starejše občane............
4
Zdravstvo:
Proti predlaganemu načinu izvajanja pediatrične urgentne službe..............................6
Občina Mozirje:
Ministrica za okolje
in prostor na ogledu jezu .................................... 6
Kolegij županov:
SAŠKA bi lahko prinesla mnoge prednosti za razvoj turizma v regiji.................7
Občinski svet Gornji Grad:
Odlagališče Podhom
še vedno v fazi zapiranja....................................9
Občinski svet Nazarje:
Svetniki pohvalili dosežke
Glasbene šole Nazarje........................................9
Lenarčič končal pot okrog sveta:
Prijetno potovanje začinjeno s turbulencami in birokratskimi zapleti............10
(FE) «mg
S trebuhom za kruhom včeraj, danes, jutri ...
V	zadnjih dveh stoletjih so se Slovenci izseljevali iz krajev, ki so ozemeljsko pripadali različnim državam: Avstriji, Italiji, Madžarski in Jugoslaviji, šele v zadnjih dveh desetletjih in pol se Slovenci izseljujejo iz Slovenije kot samostojne države. V dobi habsburške monarhije so se izseljevali pretežno iz slabše razvitih južnih predelov, medtem ko so se iz pred- in povojne Jugoslavije pretežno izseljevali iz najbolj razvitih predelov Slovenije. V obeh primerih je bila stopnja razvitosti v predelih izseljevanja nižja od dežel, kamor so odšli.
Razlogi za izseljevanje so se skozi čas spreminjali. V par desetletjih pred prvo svetovno vojno, ko je bil izseljenski val usmerjen zlasti v Združene države Amerike, v nemške dele Avstrije, Nemčijo in Egipt ter v manjši meri v Brazilijo in Argentino, so prevladovali ekonomski razlogi.
Med obema svetovnima vojnama so bili v ospredju politični razlogi, kar še posebej velja za Primorsko, katere ozemlje je bilo pod italijansko oblastjo. Ekonomski migranti iz Slovenije so se v tistem času izseljevali zlasti v zahodnoevropske države (Francijo, Belgijo, Nemčijo in Nizozemsko) ter Argentino.
V	šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja so se Slovenci, pretežno iz ekonomskih razlogov, izseljevali v razvite zahodnoevropske države pa tudi v Avstralijo, Kanado in ZDA. Pri tem velja posebej izpostaviti izseljevanje intelektualcev (beg možganov), pri katerem so se ekonomski
vzroki prepletali z ostalimi (boljši pogoji za delo, možnost napredovanja, priznavanje ugleda za opravljeno delo ...).
Poleg že omenjenih razlogov za izseljevanje Slovencev v zadnjih dveh stoletjih je treba omeniti še nasilno izseljevanje, pri čemer je bilo najbolj množično izseljevanje iz zaledja soške fronte v času prve svetovne vojne, izseljevanje med drugo svetovno vojno v Nemčijo, Italijo, na Hrvaško in v Srbijo ter izseljevanje po letu 1945 v Argentino, Avstralijo, Kanado in ZDA, ki se je v obliki ilegalnega izseljevanja nadaljevalo do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja.
V zadnjih šestih letih se je iz Slovenije v tujino izselilo skoraj 40 tisoč Slovencev. Večina izseljenih Slovencev ostaja znotraj Evropske unije, najpogosteje odhajajo iskat svojo lepšo prihodnost v Nemčijo. V letu 2012 se je tja odselil vsak četrti izseljenec, vsak sedmi pa v Avstrijo.
Toda v tujino ne odhajajo (samo) brezposelni, torej tisti, ki pri nas ne najdejo (ustreznega) dela; statistika pravi, da je pred odhodom v tujino zaposlenih več kot polovica kasnejših izseljencev. Sicer pa - kaj bi lahko pričakovali drugega, če pa je eno od temeljnih načel Evropske unije svoboden pretok blaga, ljudi in kapitala?
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

4
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 17, 29. april 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 17, 29. april 2016
3
Tema tedna, Iz občin
1. MAJ, PRAZNIK DELA
Številni Slovenci za delom in boljšimi priložnostmi v tujino
Pred nami je praznovanje praznika dela, ki ga na 1. maj praznuje polovica držav na svetu. Letos imamo Slovenci dela prost dan 2. maja, saj prvi pride na nedeljo. Vseeno je precej Slovencev, ki bodo na praznik v službah, saj živijo zunaj svoje domovine. Šli so namreč s trebuhom za kruhom, iskati boljše (ali sploh) službe, večje plače in zanimivejše možnosti za izražanje svojih talentov. V zadnjih šestih letih se je iz Slovenije izselilo skoraj 40.000 državljanov. Študije med najpogostejšimi dejavniki za selitev v tujino omenjajo varnost, politično stabilnost, višino plače, vsebino dela in priložnosti na delovnem mestu.
V TUJINO SE ODPRAVI VEČ MOŠKIH KOT ŽENSK IN VEČINOMA MLADI
Svetovna raziskava Decoding global talent, objavljena v letu 2014, v kateri je sodelovalo 2940 Slovencev, je pokazala, da bi 88 odstotkov vprašanih zapustilo Slovenijo zaradi nove zaposlitve, več kot polovica celo za obdobje daljše od deset let.
Na zadnji seji lučkega občinskega sveta je župan Ciril Rosc svetnikom predstavil pobudo, ki jo je na občino naslovilo Društvo upokojencev Luče. Pobuda se nanaša na vzpostavitev dnevnega centra za starejše občane v Lučah v prihodnjih letih. Svetniki so izrazili pozitivno mnenje do pobude in sprejeli sklep, da so s pobudo seznanjeni.
Pobuda je nastala na osnovi januarske seje lučkega društva upokojencev, na kateri so obravnavali izvajanje projekta Starejši za starejše. Seznanili so se z ugotovitvami iz popisa stanja, ki so jih prostovoljci pripravili glede svojih obiskov pri starejših občanih, in glede na potrebe ter želje, ki so jih ti izrazili.
Kot ugotavljajo v pismu, ki ga je podpisala predsednica društva Martina Kladnik, se podaljšuje življenjska doba, ki s seboj prinaša nekatere tegobe. Vedno več starejših oseb ostaja čez dan samih doma, saj so njihovi svojci v službi, v šoli ali imajo druge obveznosti. Med temi sta-
Statistični podatki kažejo, da se trend izseljevanja v zadnjih letih utrjuje. Iz Slovenije se letno izseli med 10 in 15 tisoč ljudi, s tem da niso vsi naši državljani. To je močno opazno
rejšimi so nekateri ranljivejši, kot so dementne in nemočne osebe.
»Vedno več je starejših ljudi in tudi v Lučah bodo z leti potrebovali možnost dopoldanskega vključevanja v organiziran dnevni center, da bi tam preživeli prijetne trenutke s svojimi sovrstniki. V dnevnem centru bi bili vključeni v različne dejavnosti, kot so sprehodi, branje knjig, ustvarjalne dejavnosti in še marsikaj,« je med drugim zapisano v pobudi. V takih centrih običajno svojim varovancem nudijo tudi prehrano, počitek in potrebno zdravstveno nego, so še zapisali.
»Predlagamo, da se občinski svet seznani z našo pobudo in v naslednjih letih oceni realne možnosti za ustanovitev centra, poišče ustrezno in vsem dostopno umestitev objekta in upošteva to pri načrtovanju investicij in proračunskih dokumentov,« zaključujejo svojo pobudo člani Društva upokojencev Luče.
Marija Lebar
tudi v manjših krajih. Skorajda ni Zgornjesa-vinjčana, ki ne bi poznal nekoga iz naše doline, ki se je zaradi iskanja boljših priložnosti odselil v tujino.
Statistika tudi pravi, da se bistveno več slovenskih državljanov odpravi v tujino, kot se jih vrne. Po drugi strani v Slovenijo pride še skoraj enkrat več tujih državljanov, kot jih odide. Večinoma se Slovenci ne selimo na druge celine, ampak smo bolj naklonjeni selitvi v bližnje evropske države.
Dejan Buric,
zaposlen v gradbenem podjetju v Nemčiji:
»Svoje otroštvo sem preživel v Nazarjah. Pred leti sem se s pomočjo prijatelja odpravil na delo v Nemčijo, saj so tukaj socialne razmere zelo drugačne oziroma boljše kot v Sloveniji. Plačilo je dobro in redno, življenjski stroški niso visoki.
Presenetljivo je predvsem to, da je veliko prehrambenih blagovnih znamk, ki jih prodajajo tudi v Sloveniji, tukaj v Nemčiji cenejših. Na žalost so v Sloveniji težji pogoji za delo in nasploh za življenje, zato sva se z ženo odločila, da si ustvarimo dom v Nemčiji.
Tukaj imava oba redno službo, sin obiskuje vrtec in se pridno uči jezika. Iz izkušenj lahko rečem, da se tukaj najde delo za vsakogar, ki je pripravljen delati, tvoj trud je cenjen, dobro plačan in še dodatno nagrajen. Zato o vrnitvi v Slovenijo res ne razmišljamo.«
OBČINSKI SVET LUČE
Upokojenci dali pobudo za dnevni center za starejše občane
4 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016
Tema tedna, Iz občin
Ankete kažejo, da največ naših državljanov želi delati v sosednji Avstriji, ki je poleg Nemčije dežela, v katero se jih največ odseli. Poleg obeh omenjenih držav je na seznamu selitve željnih Švica. V tujino se odpravi več moških kot žensk in večinoma mladi med 25. in 35. letom starosti.
BEG MOŽGANOV NOVA STALNICA SVETOVNEGA TRGA DELA
Raziskava Decoding global talent je tudi razkrila, da postaja beg možganov in mobilnost delovne sile nova stalnica svetovnega trga de-
la. Več kot polovica svetovnega prebivalstva je pripravljena na selitev v tujino zaradi boljše zaposlitve.
Tudi v Sloveniji se tako strokovna javnost kot politika zadnja leta ukvarjata s problematiko bega možganov. Raziskava Euroštudent 2013 je pokazala, da več kot 50 odstotkov mladih že med študijem razmišlja o odhodu v tujino, saj visoka izobrazba ni več garancija za službo.
Od tistih, ki so se odselili v zadnjih štirih letih, jih je imelo terciarno izobrazbo kar 41 odstotkov, med temi je bilo več kot 300 magistrov ali dok-
torjev znanosti. Veliko mladih se odloča za selitev na druge celine, med mladimi Slovenci sta priljubljena Avstralija in Nova Zelandija.
Dejstvo je, ugotavljajo strokovnjaki, da se možgani selijo v največje svetovne centre, Slovenija pa bi morala razmišljati o tem, kako zadržati domače strokovnjake in privabiti tuje. Razmisleka vredne so namreč besede dr. Barbare Horvat, Pomurke leta 2015: »Beg možganov ni beg, prej izgon, saj mnogi mladi izobraženci druge poti nimajo.«
Tatiana Golob
DR. GREGOR TEVZ, ZAPOSLEN V AVSTRALSKEM CENTRU ZA RAZISKAVE NA PODROČJU RAKA PROSTATE - QUEENSLAND
»Slovenija najmanj naredi na področju razvoja talentov«
- Mladost si preživel v vasi Potok v občini Nazarje. Odločitev za delo in življenje v tujini je bila verjetno kar velika sprememba v načinu bivanja. Zakaj sploh tujina?
Kolikor denarja, toliko glasbe. Znanost je draga dejavnost in ni naključje, da v njej najbolj uspevajo države z bogato ekonomijo. Denar omogoča nakup najnovejše znanstvene opreme, razvoj talentov in raziskovanje tveganih projektov, ki so edini, ki lahko privedejo do prelomnih odkritij. Moje osebno mnenje je, da Slovenija najmanj naredi na področju razvoja talentov. V tujini je veliko bolj sprejeto dejstvo, da več kot delodajalec vloži v razvoj strokovnjaka, boljši bodo rezultati.
V Sloveniji se vsak vložek v kariero zaposlenega smatra kot dobrodelno dejanje in zahteva neskončno in dosmrtno hvaležnost. Jaz sem to razliko najbolj občutil, ko sem bil najet s strani Philips Researcha na Nizozemskem za delo na projektu razvoja novega biomar-kerja za raka na prostati. Medtem ko sem delal na projektu, sem bil vključen v program dodatnega izobraževanja, kjer sem pridobil številna nova znanja s področja učinkovite komunikacije, vodenja projektov in zaščite intelektualne lastnine. Tudi v Avstraliji, kjer trenu-
tno delam na področju razvoja novih terapij za raka na prostati na Queensland University of Technology, je največji poudarek, izven dejavnosti projekta, prav na dodatnem izobraževanju kadrov.
- Misliš, da bi se nekoč v prihodnje (glede na dane razmere pri nas) lahko vrnil delat nazaj v Slovenijo?
Nikoli ne reci nikoli! Po značaju sem takšen, da potrebujem vedno nove izkušnje. V nasprotnem primeru se začnem hitro dolgočasiti in trenutno ne vidim razloga, da bi se vračal tja, kjer sem že bil. Moja prednost je tudi ta, da se hitro prilagodim na novo okolje, vzpostavim nov krog prijateljev in se ne počutim kot tujec v novi deželi. Po drugi strani že začenjam dobivati prve znake nostalgije in si v glavi ustvarjam sliko popolne Slovenije, zelene dežele, kjer se cedita med in mleko in kjer živijo prijazni ljudje, ki še kaj naredijo za druge iz čiste deviške dobrodelnosti.
- Kaj bi sporočil bodočim mladim strokovnjakom glede odhoda v tujino, jih tam čaka več priložnosti, več garanja za uspeh, boljša ali slabša kvaliteta življenja?
Moje sporočilo za bodoče strokovnjake je, nikoli se ne nehajte učiti novih stvari in veščin, spodbujajte svoje mentorje oziroma delodajalce, da vlagajo v razvoj vašega talenta. In če to pač ne bo možno v Sloveniji, spakirajte svojo strast in se vkrcajte na letalo v svet. In če boste začeli pogrešati dom, prijatelje in družino ali se boste počutili kot tujci v novi deželi, se lahko še vedno vrnete nazaj v domovino, opremljeni z novim znanjem, veščinami in izkušnjami ali celo z vašo novo ljubeznijo.
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Svetniki podaljšali delovanje zavoda TKŠM
še za eno leto
Občina Mozirje je pred leti ustanovila Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino (TKŠM). Njegovo delovanje je že nekaj časa zelo okrnjeno, večkrat je bilo slišati pobude, da bi ga ukinili. Občinska uprava je mnenja, da je smiselno zavod ohraniti, čemur se pridružujejo svetniki in tako so na zadnji seji občinskega sveta za eno leto podaljšali njegovo delovanje ter imenovali vršilca dolžnosti direktorja.
Poročevalec k tej točki dnevnega reda je bil direktor občinske uprave mag. Ivo Glušič. Povedal je: »Občinska uprava meni, da ima smi-
sel ohraniti zavod zlasti zaradi dejstva, da se Občina Mozirje v imenu zavoda lahko prijavi na javne razpise, na katere se lahko prijavljajo le razne zveze, kot so športne, kulturne, turistične, posamezna društva ali občinska uprava pa na takšnih razpisih ne morejo kandidirati. Zavod je tako v letu 2011 pridobil sredstva na dveh takšnih razpisih, leta 2012 prav tako na dveh, v letu 2013 je organiziral en dogodek, enega tudi v letu 2014.«
Na zavodu ni zaposlenih, vršilec dolžnosti direktorja je imenovan izmed zaposlenih na ob-
činski upravi in delo opravlja brezplačno, v okviru rednih nalog. Lani aprila je bil na funkcijo v. d. direktorja imenovan Jaka Vačovnik, ki se mu sedaj mandat izteka. Na tokratni seji so za v. d. direktorja predlagali Janeza Janka.
Občinski svet je sprejel sklep o podaljšanju delovanja Javnega zavoda TKŠM za obdobje od 12. aprila 2016 do 12. aprila 2017. V drugem sklepu je podal soglasje k imenovanju Janeza Janka za vršilca dolžnosti direktorja za isto časovno obdobje.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 17, 29. april 2016 5
Zdravstvo, Iz občin
ZDRAVSTVENI DOMOVI CELJSKE, POSAVSKE IN ZGORNJESAVINJSKE REGIJE
Proti predlaganemu načinu izvajanja pediatrične
urgentne službe
Na sestanku, ki je potekal 21. aprila v Celju, je bila županom in predstavnikom zdravstvenih domov celjske, posavske in zgornjesavinjske regije predstavljena aktualna problematika vzpostavitve pediatrične urgentne službe v okviru pediatričnega urgentnega centra v Celju in ob tem reorganizacije nujne medicinske pomoči z vidika zdravstvenih domov. Predlagani način izvajanja pediatrične ur-gentne službe s strani ministrstva za zdravje je za prisotne na sestanku pomanjkljiv in nesprejemljiv.
Na sestanku je bilo prisotnih šest zgornjesa-vinjskih županov, ki so družno izrazili nestrinja-nje s predloženim izvajanjem načrta. Nazarski župan Matej Pečovnik je zagotovil, da se bodo predlogom ministrstva uprli z argumenti, saj poslabšanje zdravstvene oskrbe na periferiji ne pride v poštev.
Predstavniki zdravstvenih domov ne nasprotujejo vzpostavitvi urgentnega centra, vendar trenutna zasnova organizacije od ministrstva vodi v kolaps sistema, je povedala direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Darja Es, ki se s prisotnimi na sestanku strinja, da ostane primarna obravnava otrok enaka kot doslej, saj je večina obravnav bila vedno opravljena na primarni ravni.
Pacienti iz težje dostopnih krajev si želijo hitro in učinkovito obravnavo čim bližje prebivališču. Pomanjkanje pediatrov ter preobremenjenost zdravnikov specialistov pediatrije sta najbolj prisotna na periferiji. Predstavniki zdravstvenih domov ostro nasprotujejo 20-odstotni preusmeritvi finančnih sredstev za delovanje nujne medicinske pomoči iz primarne dejavnosti. S to odtegnitvijo namerava ministrstvo financirati pediatrični urgentni center.
Na nujni medicinski postaji bo zdravnik pregledal tudi otroka, saj je bilo na tak način do sedaj ustrezno rešenih tudi do 90 odstotkov obravnav, je poudarila Esova. K temu dežurnega zdravnika zavezuje zdravniška etika. Financiranje ne poteka glede na opravljen obseg dela, temveč na prisotnost ekipe. Če je družinski zdravnik sposoben obravnavati stanje otroka v redni ambulanti, ga je tudi v času obratovanja nujne medicinske pomoči.
Bolni otroci potrebujejo tudi v primeru napotitve v urgentni center stabilno stanje. V primeru izvedbe programa bi imeli otroci v Sloveniji le 12 urgentnih
Zupan občine Nazarje Matej Pečovnik: »Ob odločnih besedah nestrinjanja s predlogi sem poudaril, da morajo imeti vsi ljudje možnost priti v zdravstveni dom, financiranje pediatričnih centrov pa naj bo neposredno od ministrstva.«
(Foto: ST)
Direktorica Darja Es: »S centralizacijo podeželje
izgublja tudi v drugih primerih, zato tega ne smemo dopuščati in moramo s skupnimi močmi težiti k drugačnim odločitvam.« (Foto: ST)
mest, odrasli pa veliko več, kar ne bi zagotavljalo enakopravnosti pacientov. Poslanka Nada Brinov-šek si po besedah Esove zelo prizadeva, da ne bi prišlo do zmanjšanja oskrbe v naši dolini.
V drugem delu sestanka so prisotni obravnavali izvajanje mrliško pregledne službe. Zaradi neustreznosti izvajanja po predpisih naj bi za potrebe te službe izobrazili ustrezno število zdravnikov. Trenutno lahko to izvajajo vsi zaposleni zdravniki iz zdravstvenih domovih (razen v Ljubljani). Na sestanku je bilo poudarjeno, da je potrebno sistem reševati regijsko, saj je to obveznost lokalne skupnosti, ki financira storitve mrliško pregledne službe.
Slavica Tesovnik
OBČINA MOZIRJE
Ministrica za okolje in prostor na ogledu jezu
Pretekli teden je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen prišla v Mozirje na ogled Ločkega jezu ali Mozirskega praga, kot se projekt obnove imenuje uradno. Izgradnjo je namreč financiralo ministrstvo, zato se je Majcnova hotela prepričati o namenski porabi javnih sredstev, ki so bila vložena v ta projekt. Ob razlagi projektantov in izvajalcev del je bila zelo zadovoljna.
Gradnja novega Ločkega jezu je bila v celoti financirana s sredstvi državnega proračuna. Vrednost projekta je bila dobrih
400.000 evrov. S tem denarjem so izvajalci zgradili nov jez, del namenili za ribjo stezo, dvignili nasip ob Mozirskem gaju in uredili pešpot ob samem jezu. Nova ureditev tega dela Savinje naj bi preprečila, da bi se stoletne vode, ki pa to več niso, saj so poplave vse pogostejše, izlivale proti Lokam.
Občina Mozirje je za izvedbo financirala projektno dokumentacijo v vrednosti slabih 40.000 evrov, kar je bil precejšen zalogaj.
Benjamin Kanjir
Župan Ivan Suhoveršnik je ministrici Ireni Majcen opisal razmere pred gradnjo novega jezu in ji izrazil zadovoljstvo ter zahvalo za njeno podporo pri izpeljavi projekta. (Foto: Benjamin Kanjir)
6 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016
Iz občin, Organizacija, Politika
KOLEGIJ ZUPANOV ZGORNJESAVINJSKIH OBČIN
SAŠKA bi lahko prinesla mnoge prednosti za razvoj
turizma v regiji
Zgornjesavinjski župani ali njihovi predstavniki so na kolegiju 21. aprila prisluhnili pobudi o povezovanje turizma na društvenem nivoju in o ustanovitvi regijske Turistične zveze (TZ) SAŠKA. Ustanovna skupščina zveze je potekala prav ta dan v Velenju. Pobudo o povezovanju turističnih dejavnikov v zvezo SAŠKA sta predstavila predlagatelj in ustanovitelj omenjene zveze Franc Špegel in dolgoletna turistična delavka iz Šempetra Ivica Čret-nik. Prisotni so bili mnenja, da je tako povezovanje dobrodošlo.
Franc Špegel je razložil pomen imena SAŠKA. K savinjsko šaleškim bi povabili koroške turistične organizacije in tako zaokrožili
Turistična delavca Franc Spegel in Ivica Cretnik sta predstavila prednosti, ki jih za razvoj turizma lahko pomeni Turistična zveza SAŠKA.
(Foto: Marija Lebar)
regijsko zvezo. Ta bi se povezovala v krovno Turistično zvezo Slovenije. »V TZ SAŠKA predlagamo, da so v regijo povezane: TZ Velenje, TZ Šoštanj, Zveza TD Občine Žalec ter tu-
OBČINSKI ODBOR SDS LUČE
Pridružujejo se jim novi člani
Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Luče je 15. aprila pripravil letno konferenco. Na njej je predsednik odbora Niko Be-zovnik predstavil poročilo o delovanju odbora in aktivnostih, ki jih je odbor opravljal v preteklem letu, in poudaril, da so se jim pridružili novi člani. Povedal je, da je bil odbor aktiven na področju lokalne, regijske in državne politike. V pomoč so mu bili člani odbora, ki so korektno sodelovali.
V	plan dela za letošnje leto je Be-zovnik zapisal organizacijo srečanja sredi junija v Novi Štifti, ki ga bodo pripravili v sodelovanju s sosednjimi odbori. Tega naj bi se udeležil tudi predsednik stranke Janez Janša. Bezovnik je, kot enega glavnih ciljev, zastavil lokalne volitve, saj je mnenja, da se rezultat na volitvah pripravlja štiri leta in ne samo nekaj tednov pred volitvami.
V	nadaljevanju je poslanka v državnem zboru Nada Brinovšek predstavila aktualne politične razmere in orisala trenutno sliko v državi. Predvsem pa je pohvalila delovanje odbora in udejstvovanje predsednika v delovanju stranke.
ristična društva iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline, Koroške in severne celjske regije.«
Društva in območne zveze, ki se bodo povezala v TZ SAŠKA, ne bodo imele finančnih obveznosti, torej ne bo članarine. Zveza bo pridobila sredstva za svoje delovanje na razpisih občin, iz katerih bodo članice. Aktivnosti bodo odvisne od višine sredstev, pridobljenih od občin, TZ Slovenije in z razpisov.
Sedež zveze bo v vili Bianca v prostorih TZ Velenje. Zveza bo imela svoj žig, statut in transakcijski ra-
čun. Najvišji organ zveze bo skupščina. Skupščino sestavljajo predsedniki ali njihovi namestniki društev in zvez, ki so z izjavo pristopili v zvezo. Kot pridruženi člani bodo lahko v zvezo vstopali tudi javni zavodi za turizem.
In katere prednosti povezovanja vidijo v TZ SAŠKA? Na tak način bo omogočena celovitejša ponudba širše turistične destinacije. Prednost je skupno nastopanje na sejmih in prireditvah, medsebojno sodelovanje na prireditvah društev ali zvez, enakomerno zastopanje v organih TZ Slovenije, obveščanje o prireditvah, izdaja skupnih brošur in njihova izmenjava ter izmenjava izkušenj.
Prisotni župani in predstavniki zgornjesavinjskih občin so povedali, da doslej o nameri za ustanovitev področne turistične zveze niso bili seznanjeni. Je pa zamisel dobrodošla. Z možnostmi, ki jih ponuja nova zveza, je potrebno seznaniti posamezna turistična društva v občinah, ki se naj avtonomno odločijo za povezovanje.
Marija Lebar
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Objavili razpis za sredstva socialnih programov
Predsednik odbora Niko Bezovnik
je mnenja, da se rezultat na volitvah pripravlja štiri leta in ne samo nekaj tednov pred volitvami.
(Foto: MŠ)
Ob koncu se je razvnela razprava, na kateri so člani podali svoje predloge, mnenja in videnja. Poslanki so zastavili nemalo vprašanj, med drugimi tudi, zakaj je državna cesta Luče-Podvolovljek-Kranjski Rak v katastrofalnem stanju. Brinovškova bo to vprašanje naslovila na pristojnega ministra in odgovor posredovala odboru, v želji, da se stvari premaknejo v pravo smer.
Marija Šukalo
Na spletni strani Občine Rečica ob Savinji in v Uradnem listu RS je v teh dneh objavljen razpis za dodelitev pomoči za sofinanciranje programov in projektov s področja socialne dejavnosti v tej občini v tekočem letu. Razpis je nedavno obravnaval in potrdil odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Rok za prijavo na razpis je 15. maj.
Iz omenjenih sredstev se sofinancirajo programi in projekti, ki ljudem z različnimi oblikami invalidnosti omogočajo, da se vključujejo v okolje, jim nudijo podporo pri povečanju neodvisnega življenja oziroma jim lajšajo življenje z invalidnostjo. Sem sodijo tudi programi in projekti
svetovanja, pomoči in rehabilitacije, namenjeni različnim kroničnim bolnikom in uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev. V poštev pridejo tudi programi in projekti, ki blažijo posledice revščine in odpravljajo socialne in druge stiske posameznikov, in tisti, ki osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju omogočajo vključevanje v okolje, ter drugi programi in projekti s področja varovanja duševnega zdravja. Sofinanciranje je namenjeno še programom medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč ter drugim programom in projektom s socialnega področja.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 17, 29. april 2016 7
Iz občin
OBČINA MOZIRJE
Ob prazniku podelili zlate plakete in nagrado občine
V teh dnevih Občina Mozirje praznuje svoj praznik, jurjevo, v spomin na bogato zgodovinsko dogajanje ob prazniku župnijskega in od izpred par let občinskega zavetnika. V preteklosti so na jurjevo podeljevali trške pravice ter sprejemali nove člane v obrtne cehe, danes najzaslužnejšim občanom in organizacijam podeljujejo priznanja za njihov trud pri razvoju in prepoznavnosti občine.
Osrednja občinska slovesnost s podelitvijo priznanj je bila 22. aprila v domačem kulturnem domu. Za bogat in pester program so poskrbeli člani Kulturnega društva Rovtar Šmihel. Začenši s Prešernovo Zdravljico, odpeto iz grl mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Toni Acman, so program nadaljevali z deklamacijami.
ŠTEVILNE PRIDOBITVE V OBČINI
Na odru se jim je nato pridružil župan Ivan Su-hoveršnik, ki je zbrane spomnil na uspehe zadnjega leta. »Kljub krizi je bilo v naši občini v letu dni od preteklega praznika veliko postorjene-ga. Največji zaključen projekt je izgradnja ločke-ga jezu, ki mu v Ljubljani uradno pravijo Mozirski prag. Z njim se je bistveno povečala poplavna varnost prebivalcev Lok. Ob tem je bil ob Mo-zirskem gaju zgrajen nasip. V Lokah je bil zamenjan del vodovoda, ki je povzročal največje izgube vode. Ob tem je bil zgrajen pločnik.
Zelo uspešni smo bili pri pridobivanju sredstev za sanacijo plazov. Malo manj uspešni smo bili pri urejevanju trškega jedra v Šmihelu, saj so se z izbranim izvajalcem del dogajale neprijetnosti. Bolje nam je šlo pri modernizacijah nekaterih cestnih odsekov, v Lepi Njivi in na Krahelno-vem. Veliko parkirišče je bilo urejeno na pokopališču. Pred kratkim je bil zgrajen nov most pri gasilskem domu, urejeno križišče pri obrtnem domu, zaključuje se gradnja dveh avtobusnih postajališč v Ljubiji. Seveda veliko dela še čaka,« je povedal Suhoveršnik.
Med večje projekte, ki bodo izvedeni še letos ali se bo v tem letu pričela gradnja, sodijo čistilna naprava, krožišče pri avtobusni postaji in cesta v Lepo Njivo. Slednja naj bi se pričela graditi julija, projekt naj bi bil po načrtih dokončan do konca leta.
PODELILI TRI ZLATE PLAKETE IN NAGRADO OBČINE
Sledila je podelitev občinskih priznanj. Za štiri desetletja neprekinjenega delovanja in premnoge uspehe je zlato plaketo s priznanjem prejelo Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline. Iz rok župana je priznanje prejela predsednica društva Fanika Strašek.
Zlato plaketo s priznanjem je prejelo tudi Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline. Letos pra-
znuje društvo tri desetletja delovanja in povezovanja z namenom pomagati osebam z motnjo v duševnem razvoju in lajšati stiske njihovih družin. Priznanje je prejela predsednica društva Li-lijana Rakun.
Tretje letošnje priznanje in zlato plaketo je prejel Ciril Metod Sem, vsem znani fotograf, ki že preko pet desetletij preko fotografskega objektiva beleži dogodke širom Zgornje Savinjske doline.
Letošnjo nagrado Občine Mozirje je prejelo
Društvo upokojencev Mozirje, sekcija zeliščar-jev. Slednja deluje sedem let, članice se izobražujejo, izdelujejo različne pripravke, sodelujejo na domala vseh občinskih prireditvah, občino pa zastopajo na različnih sejmih.
Program, ki sta ga povezovala Albina Rajter in Boštjan Goličnik, je z ubranim petjem zaključil Gregor Rak ob klavirski spremljavi Tonija Acma-na, za piko na i je z diatonično harmoniko poskrbel Lovro Gostečnik.
Benjamin Kanjir
/' ^ Dobitniki priznanj Občine Mozirje
za leto 2016
Zlata plaketa s priznanjem Občine Mozirje
Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline za štirideset let neprekinjenega in uspešnega delovanja
Zlata plaketa s priznanjem Občine Mozirje
Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline za trideset let delovanja in vidne dosežke
Zlata plaketa s priznanjem Občine Mozirje
Ciril Metod Sem, za dolgoletno in uspešno poslanstvo fotoreporterstva v Zgornji Savinjski dolini
Nagrada Občine Mozirje
Društvo upokojencev Mozirje - sekcija zeliščarjev za ohranjanje poznavanja o naravnem zdravilstvu in aktivnem delovanju v občini
Prejemniki priznanj Občine Mozirje (od leve): Ciril M. Sem, Lilijana Rakun (Društvo Sožitje ZSD), Fanika Strašek (Godba Zgornje Savinjske doline) in Terezija Plaznik (DU Mozirje, sekcija zeliščarjev) z županom Ivanom Suhoveršnikom. (Foto: Benjamin Kanjir)
8 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016
Iz občin, Gospodarstvo
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Odlagališče Podhom še vedno v fazi zapiranja
Na aprilski seji so gornjegrajski občinski svetniki obravnavali poročilo gospodarske javne službe (GJS) zbiranja in odvoza odpadkov za leto 2015, ki ga v občini izvaja podjetje PUP-Sa-ubermacher, ter letno poročilo in plan gornje-grajske Komunale, ki ju je podal direktor Zdenko Purnat. Dotaknili so se tudi problematike odlagališča nenevarnih odpadkov Podhom, ki je še vedno v zapiranju.
OBČINA PRAVILNO RAVNA Z ODPADKI
Kot je dejala predstavnica podjetja PUP-Sa-ubermacher Alenka Centrih Ocepek, vse občine, kjer skrbijo za odvoz, dobro skrbijo za svoje odpadke. V lanskem letu so tako iz Gornjega Grada na odlagališča odpeljali le 35 odstotkov smeti, kar je pod slovenskim povprečjem. Ostale odpadke so uspeli reciklirati.
Povedala je še, da je povsod v Zgornji Savinjski dolini mešanih odpadkov več kot polovica in da se večina prebivalcev odloča za kompostiranje, kar kot posledico nosi manj smetnjakov za organske snovi.
PROBLEMATIKA ODLAGALIŠČA NENEVARNIH ODPADKOV ŠE VEDNO NEREŠENA
Po besedah direktorja Komunale Gornji Grad Zdenka Purnata je odlagališče v Podhomu še
Po besedah direktorja Komunale Gornji Grad Zdenka Purnata je odlagališče v Podhomu še vedno v fazi zapiranja. Od zgornjesavinjskih občin mozirska in rečiška še nista poravnali svoj delež za zaprtje. (Foto: Primož Vajdl)
vedno v fazi zapiranja. Povedal je, da so v lanskem letu pripravili ključ, po katerem bi vse občine, ki so odlagale smeti, plačale določen prispevek za zaprtje. Delež, ki bi ga morala vsaka občina poravnati, se je izračunal glede na leta odla-
ganja smeti pomnoženo s številom prebivalcev posamezne občine.
Kot je dejal Purnat, so se s tem strinjale in svoj delež tudi že poravnale vse zgornjesavinjske občine, razen Mozirja in Rečice ob Savinji. Svetniki so si bili enotni, da se na ministrstvu za okolje in prostor povpraša za mnenje in možno rešitev v takšnih primerih.
V nadaljevanju je Purnat spregovoril o poslovanju Komunale v preteklem letu in predstavil letošnje plane. Povedal je, da so poslovali skladno s pričakovanji. V letošnjem letu bodo nadaljevali s tistimi gospodarskimi javnimi službami in storitvami, ki jih izvajajo že več let.
SPREJELI NOVE CENE
S sprejemom elaboratov o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode so svetniki sprejeli ceno izvajanja te storitve za letošnje leto. Nova cena vodarine znaša 0,5656 evra na kubični meter, cena omrežnine za vodovod se zviša za 9,07 odstotka. Nova cena za odvajanje komunalne odpadne vode je 0,1836 evra na kubični meter in za njeno čiščenje 0,5702 evra na kubični meter.
Primož Vajdl
OBČINSKI SVET NAZARJE
Svetniki pohvalili dosežke Glasbene šole
Nazarje
Občina Nazarje je ustanoviteljica Javnega zavoda Glasbena šola Nazarje, ki sicer deluje za območje celotne Zgornje Savinjske doline. Delovanje javnih zavodov in finančni načrt mora vsako leto obravnavati občinski svet. Tako so se na zadnji seji nazarski občinski svetniki seznanili s poslovnim poročilom šole. Svetniki so delo tega zavoda pohvalili, na poročilo niso imeli pripomb.
MOJSTRSKI TEČAJI UPRAVIČILI POTREBO PO DODATNEM IZOBRAŽEVANJU
Ravnatelj Jernej Marinšek je med drugim zapisal: »Kljub nameram vlade, da ukine sistem javnega glasbenega šolstva, kot ga poznamo, je za nami še eno zelo, zelo uspešno šolsko leto tako z vidika pedagoškega dela, tekmovanj, kot tudi z vidika realizacije letnega delovnega načrta.«
Pripravili so mojstrski tečaj za flavto in harfo, ki sta bila odprta tudi za zunanje udeležence, ter tečaj za klavir, ki je bil namenjen izključno učencem Glasbene šole Nazarje. Za vse tri
mojstrske tečaje je bilo zanimanje zelo veliko in so več kot upravičili potrebo po tej zvrsti dodatnega izobraževanja, ki je namenjena učencem in posredno učiteljem. Pripravili so vrsto koncertov, nastopov ter drugih glasbenih dogodkov -vseh skupaj kar 93.
PREJELI ŠTEVILNA PRIZNANJA
Lepa je bila tudi bera priznanj z različnih glasbenih tekmovanj: »Za svoje nastope na tekmovanjih so naši učenci prejeli dvanajst zlatih, deset srebrnih, osem bronastih priznanj, dve pohvali za sodelovanje ter dve posebni nagradi. Še posebej radi poudarimo, da smo imeli na letošnjem državnem tekmovanju učenko, ki je v disciplini harfa osvojila 1. mesto in zlato diplomo ter s tem udeležbo na koncertu prvo-nagrajencev v Ljubljani. Prav tako izjemen dosežek je uspel drugi učenki iz oddelka harfa, ki je na regijskem tekmovanju prejela posebno nagrado za doseženo maksimalno število točk 100 in kasneje na državnem tekmovanju zlato diplomo.
Sicer je v šolskem letu 2014/15 Glasbeno šolo Nazarje obiskovalo 237 učencev iz vseh občin v dolini. Učenci in učenke so glasbeno znanje pridobivali pri 18 različnih instrumentih, baletu, nauku o glasbi, solfeggiu in petju. Prav tako so bili vključeni v godalni in pihalni orkester ter kitarski in harmonikarski ansambel. Igrali so v različnih komornih sestavih, obiskovali pouk predšolske glasbene vzgoje in glasbene ter plesne pripravnice.
Marija Lebar
/' v Ne begaj pred svojo usodo! Vztrajaj! Ne vprašuj vedno, zakaj in čemu. Romano Guardini	
	
Savinjske novice št. 17, 29. april 2016 9
Ljudje in dogodki, Organizacije
RECICAN MATEVŽ LENARČIČ KONČAL POT OKROG SVETA
Prijetno potovanje začinjeno s turbulencami in
birokratskimi zapleti
V petek, 22. aprila, je na portoroškem letališču pristal Matevž Lenarčič in tako končal 42 tisoč kilometrov dolgo pot okrog sveta. Na potovanje se je podal 25. marca, na poti s 13 etapami in skoraj 190 urami letenja je doživel kar nekaj težkih trenutkov.
BIROKRATSKI ZAPLETI SO GA PRIZEMLJILI ZA ŠTIRI DNI
Zgornjesavinjčan je iz Portoroža poletel na jug Španije, nato z Zele-nortskih otokov čez Atlantik na Ka-ribe. Sledil je let do Floride in čez ZDA, nato je z dvema postankoma odletel na Havaje. Po štiridnevnem postanku in čakanju na rešitev birokratskih zapletov na Havajih se je podal čez Tihi ocean do jugovzhodne Azije. V naslednjem preletu je čez Indijski ocean poletel do Šrilanke. Pot do svojega cilja v Portorožu je nadaljeval prek Združenih arabskih emiratov, Egipta ter Grčije.
Na splošno je popotovanje Reči-čan označil kot sanjsko z nekaj birokratskimi zapleti. Slednji, doživel jih je v ZDA, so ga na Havajih pri-
Matevž Lenarčič se je prejšnji petek po 190 urami letenja vrnil na portoroško letališče. (Foto: Ferdo Erjavec) zemljili za štiri dni. Tedaj je obsta- Soočati pa sem se moral tudi z bolj
jala tudi možnost, da letalo razstavijo in pot predčasno končajo, a so se ob posredovanju slovenskega zunanjega ministrstva in ameriške ambasade v Sloveniji težave rešile.
KONCENTRACIJE ČRNEGA
OGLJIKA PONEKOD PRESENETLJIVO VISOKE
»Teh 13 etap je bilo včasih prijetnih, tako kot zadnja do Slovenije.
problematičnimi etapami, kot je bila tista do Hurgade v Egiptu, kjer so bile močne turbulence, z nasprotnemu vetru in neprijaznim kontrolorjem, zaradi katerih se mi je pot podaljšala. Zmanjkalo je goriva in posledično sem moral pristati drugje, kot je bilo načrtovano,« je dejal Lenarčič.
Tokratna odprava okoli sveta je bila del programa GreenLight
WorldFlight, v okviru katerega se je Rečičan na pot podal prvič pred štirimi leti, pred tremi je poletel tudi na Severni tečaj. Njen namen je bil merjenje koncentracije črnega ogljika.
»Tisto, kar smo med poletom ugotovili, je to, da so koncentracije na nekaterih mestih presenetljivo visoke in niso omejene ne na razvijajoči se svet ne na razviti svet. Tako smo pri preletu obale Mehiškega zaliva izmerili močno povečane koncentracije, ki so najverjetneje posledica črpanja nafte in zaži-ganja plina. Prav tako smo pri preletu ob zahodni obali Indije izmerili povišane koncentracije.«
Dr. Griša Močnik, vodja raziskav v družbi Aerosol, je mnenja, da so viri onesnaženja različni. Vzrok vidi v industriji, prometu ali zažiganju biomase. »Vse emisije so sicer lokalne, vendar se širijo regionalno in imajo globalen pomen,« je povedal, prepričan, da bodo raziskave pomembne tudi za merjenje učinkovitosti ukrepov proti onesnaženju.
Marija Šukalo
SKUPSČINA ČLANOV ZDRUŽENJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ENOTNA V CILJIH
Podelili priznanja desetim aktivistkam iz krajevnih
odborov združenja borcev
V dvorani Doma kulture Nazarje so se 15. aprila v velikem številu sešli na letno skupščino člani Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe (ZBV NOB) Zgornje Savinjske doline. Opravili so pregled delovanja v preteklem letu, sprejeli poročila o delu in finančnem poslovanju ter poročila nadzornega odbora.
Predsednik združenja Jože Rakun je povedal, da so izvedli večino načrtovanih dogodkov. V letu spomina na 70-letnico zmage nad fašizmom je bilo opravljenega še nekaj več dela kot običajna leta, a so v zaostanku nad urejanjem statusa pomnikov ter obeleženih grobišč zaradi različnih interesov lokalnih skupnosti in lastništva zemljišč, na katerih so obeležja. Kar 132 jih je na območju naše doline, kar pomeni veliko skrb in nemalo dela ob urejanju odnosov, pietete, vzdrževanja ter ohranjanja spoštljivega spomina na dogodke med osvobodilno vojno.
Predsednik združenja Jože Rakun je povedal, da so izvedli večino načrtovanih dogodkov.
(Foto: Jože Miklavc)
Organizirali so sedem pohodov do teh mest, sodelovali so na komemoracijah in spominskih slovesnostih, povezanih z NOB zunaj doline, ter sodelovali pri organizaciji spominskega dogodka na Menini. Ob skromnih sredstvih, ki so bila na voljo, je bilo opravljeno pomembno delo.
V zvezi s članstvom v njihovem združenju ter posameznih krajevnih odborih so podatki pokazali, da glede na primerjave v Sloveniji stanje ni zaskrbljujoče. Ob sicer 65 umrlih članih v lanskem letu ter ob izstopih nekaterih se je včlanilo 62 novih, mlajših, ki bodo slej ko prej nosilci tradicije in spominov na čas, ko se je tudi v Zgornji Savinjski dolini odločalo o usodi slovenskega naroda.
Po sprejemu aktualnega programa dela za leto 2016 so se zahvalili desetim članicam krajevnih odborov in jim podelili priznanja.
Jože Miklavc
10 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016
Ljudje in dogodki, Voščila
PREDSTAVITEV DIGITALIZIRANIH SAVINJSKIH NOVIC V KNJIŽNICI MOZIRJE
Arhiv Savinjskih novic od leta 1969 dalje na voljo v
Digitalni knjižnici Slovenije
Sodelujoči v projektu digitalizacije (od leve): iz Osrednje knjižnice Mozirje Roman Mežnar in direktorica knjižnice Petra Širko Poljanšek, lastnik in odgovorni urednik Savinjskih novic mag. Franci Kotnik ter koordinator domoznanske dejavnosti v Osrednji knjižnici Celje Srečko Maček.
(Foto: Tatiana Golob)
Osrednja knjižnica Mozirje je v sodelovanju s Savinjskimi novicami in Osrednjo Knjižnico Celje (OKC) v sredo, 20. aprila, v prostorih Galerije Mozirje pripravila predstavitev digitaliziranega arhiva Savinjskih novic. Zbranim je tehnično plat digitalizacije predstavil koordinator domoznanske dejavnosti v OKC Srečko Maček. Arhiv Savinjskih novic je sedaj objavljen v Digitalni knjižnici Slovenije (www.dlib.si). Mag. Franci Kotnik, lastnik in odgovorni urednik Savinjskih novic, je ob tej priložnosti javnosti predstavil tudi novo spletno stran, ki omogoča branje našega lokalnega časopisa v elektronski obliki.
DRUGI TEDNIK V SLOVENIJI, KI JE NA VOLJO V DIGITALIZIRANI OBLIKI
Z vidika knjižničarske dejavnosti, v katero sodi tudi zbiranje domoznanskega gradiva in posredovanje informacij, je bila izgradnja arhiva Savinjskih novic za Knjižnico Mozirje vedno velikega pomena. S skrbim zbiranjem časopisa je danes v lasti knjižnice javno dostopen arhiv, ki sega vse do prve številke Savinjskih novic iz leta 1969. A kot je na prireditvi povedal Roman Me-žnar iz Knjižnice Mozirje, ki je povezoval dogodek in sodeloval pri projektu digitalizacije, javna dostopnost povečuje nevarnost fizičnega uničenja arhiva zaradi prepogoste uporabe tiskanih izvodov novic. To je bil po njegovih besedah tudi razlog za iskanje rešitve, kako trajno shraniti arhiv in ga hkrati narediti dostopnejšega zainteresirani javnosti.
»Edini logični korak se nam je zdela digitalizacija, ki omogoča, da s pomočjo najsodobnejših tehnik, ki so trenutno na voljo, pretvorimo analogne vsebine v digitalno obliko. Kmalu smo ugotovili, da to ne bo enostaven zalogaj, saj je največji problem razsežnost arhiva. Digitalizirati
je bilo namreč treba okoli 24.000 strani. Na srečo smo imeli ob strani Osrednjo knjižnico Celje, ki je naša območna knjižnica. Ta nam je ponudila rešitev in platformo za objavo digitaliziranega arhiva v Digitalni knjižnici Slovenije,« je dejal Mežnar.
O tehnični plati izvedbe digitalizacije je zbranim več povedal Srečko Maček. Kot je dejal, ima njihova knjižnica že precej let izkušenj na področju digitalizacije. Pred petnajstimi leti so
prvič digitalizirali razglednice, njihov največji projekt pa je zagotovo digitalizacija časopisa Novi tednik. Kot je poudaril, so Savinjske novice šele drugi tednik v Sloveniji, ki je z enoletnim zamikom vsem uporabnikom na voljo v digitalizirani obliki.
PRVI LOKALNI ČASOPIS, KI JE NA VOLJO TUDI V SPLETNI VERZIJI
Pestro zgodovino skorajda pol stoletja izhajajočega lokalnega časopisa je na prireditvi podal Franci Kotnik in napovedal njegovo digitalno prihodnost, ki se je že začela. Nova spletna stran časopisa naročnikom ponuja več možnosti prebiranja aktualnih novic. Spletna izdaja časopisa omogoča prebiranje že dan pred izdajo v tiskani obliki. Na spletu so nekatere novice drugače obdelane in na voljo bodo obširnejše fotogaleri-je dogodkov. Savinjske novice so prvi lokalni časopis v Sloveniji, ki je naročnikom na voljo tudi v spletni verziji.
Tatiana Golob
Franci Kotnik je javnosti predstavil novo spletno stran, ki omogoča branje Savinjskih novic v elektronski obliki. (Foto: Tatiana Golob)
Savinjske novice št. 17, 29. april 2016 11
Gospodarstvo, Čestitke
NA GOLTEH PRISLUŽILI ŠE ENO PRVO MESTO V KATEGORIJI SREDNJE VELIKIH SMUČARSKIH SREDIŠČ
Za dobre rezultate je potrebno trdo delati
Spletni portal Dobro jutro, Slovenija v sodelovanju z Radiem SI-ovenija že 25 let zapored organizira natečaj Naj smučišče. V okviru te akcije so smučišča razdeljena v kategorije mali, srednji in veliki smučarski centri. Smučarski center Golte sodi med srednja velika slovenska smučišča, s številnimi dejavnostmi, prireditvami, pestrostjo ponudbe ter dolgoletnim odličnim slovesom pa že kar med »velike«.
Glasovanje poteka v času smučarske sezone, glasove prispevajo izključno smučarji, v sezoni 2015/2016 obiskovalci 81 smučarskih centrov. 21. aprila je v Kranjski Gori potekala slavnostna razglasitev rezultatov natečaja za naj smučišče, v katerem je prispe-
Vodja marketinga in prodaje SC Golte Mitja Škrabl
(Foto: Jože Miklavc)
valo svoje glasove kar 40 tisoč obiskovalcev. Golte so v svoji kategoriji že 6. leto zapored prejele prizna-
nje za doseženo 1. mesto v svojem razredu in tako naziv naj smučišče.
»Nagrada, ki smo jo prejeli, potrjuje, da so obiskovalci zelo zadovoljni s ponudbo našega smučišča. Zasluge za to gredo predvsem marljivim žičničarjem, ki so se skozi celotno sezono trudili zagotoviti optimalne pogoje za smuko. Del nagrade gre tudi gostinskemu osebju in vsem ostalim, ki so prispevali svoj del v minuli naporni zimski sezoni,« je povedal Mitja Škrabl, vodja marketinga in prodaje na Golteh.
Na Golteh ne spijo na lovorikah, saj za prvomajske praznike pričenjajo s poletno sezono. V aprilu so opravili tako finančno kot strojno zahtevnejši remont na nihalki. V sodelovanju s tujim izvajalcem so
izvedli krajšanje jeklenice ter po tem ustrezno testiranje na zanesljivost delovanja.
Jože Miklavc
Priznanje Smučarskemu centru Golte je že šestič potrdilo dobro delo ekipe.
(Fotodokumentacija SC Golte)
TURISTIČNA KMETIJA KOROŠEC MED NAJBOLJŠIMI PODEŽELSKIMI WELLNESSI
Kvalitetna storitev in zadovoljni gost na prvem mestu
V Gozdu Martuljku pri Kranjski Gori so v četrtek, 21. aprila, podelili nazive naj wellness centrov. Naziv najboljšega so si v posameznih kategorijah prislužili Orhidelia, Paradiso, Victoria, Atlantis in Korošec iz Ljubije.
Izbor pod okriljem uredništva radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija na Radiu Slovenija je letos potekal osmič. Glavni namen izbora je po besedah organizatorja glasovanja širši javnosti posredovati čim več informacij in podatkov o zdravem načinu življenja ter o konkretni ponudbi slovenskih wellness centrov. Zbrali so prek 15 tisoč glasov. Po besedah Urške Reberčnik, so v
Turistični kmetiji Korošec iz Ljubije sredi novembra dobili povabilo, za
sodelovanje v kategoriji podeželski wellnessi. Glasovanje je poteka-
lo do konca marca. V tem času so med sedmimi centri, ki so v tej kategoriji sodelovali, uspeli zbrati največ glasov. K temu so pripomogle gostoljubnost, prijaznost in kvalitetne storitve.
»Priznanje, ki so nam ga dali naši gostje, nam veliko pomeni. Potrjuje, da smo na pravi poti, kjer sta kvaliteta storitev in zadovoljni gost na prvem mestu. Prav tako je tudi dokaz o prepoznavnosti naše kmetije v širšem slovenskem prostoru. Je pa tudi obveza, da stremimo k izboljšanju dosedanjih storitev in bogatenju že obstoječe ponudbe,« je povedala Reberčnikova.
Marija Šukalo
Urška Reberčnik s turistične kmetije Korošec s priznanjem za naj podeželski wellness (Foto: Marija Šukalo)
I
12
Savinjske novice št. 17, 29. april 2016
Zgodovina in narodopisje
V porečju bistre Savinje (5)
Piše: Aleksander Videčnik
Iz brošure dr. Frana Mišiča smo dobili zanimiv podatek o navzočnosti Albrechta Freyherrja von Ditrichsteina v gradu Vrbovec. Žal ni podatkov, s kakšno nalogo je bil v gradu. Ker je šlo za obdobje, ko so grad imeli v lasti že Habsburžani, je seveda še posebej zanimivo ugotoviti, s kakšno funkcijo je bil ta plemenitaš zadolžen. Če pomislimo, da je v tistih časih bilo okolje daleč v osrčje doline neobljudeno, moramo ugotoviti ta dejstva zaradi tega, ker je Mišičev podatek edini, ki omenja to zgodovinsko dejstvo o Vrbovcu.
Za pomoč sem prosil Zgodovinski arhiv Celje, kjer so mi obljubili pomoč. Ko bo kaj več znanega, bomo ugotovljena dejstva objavili, saj se trudimo opisati Vrbovec in njegovo funkcijo v preteklosti.
Mišičev nasvet za ogled krajine
Sredi poti, ki pelje iz vasi Prihova na Rečico, poleg I. Čenovarja in pod gornjim Kortnarjem ima Hlačun tik ob poti ledino in njivo z imenom »Pod vinogradi«. Tu je po pripovedovanju njegovega očeta stal stari grad. Pri oranju so naleteli na ruševine (zidovje in kamenje), ki so ga potem odstranili. Sledi dveh grobelj še danes vidiš tamkaj. Ena je baje ostanek gradu, druga pa ostanek marofa. Od tu je bil tudi prej omenjeni stari kamen.
Iz Spodnje Rečice si kmalu v trgu Rečica; trg bogatih posestnikov, lesnih trgovcev in splavar-jev z lepimi hišami in vrtovi. V njem samem je sramotni oder, podoben onemu v Podsredi, spominja na nekdanjo sodno oblast. V trgu je tudi Tavčarjev dvor, ki spominja na ljubljanskega škofa Tavčarja, ki je bil morebiti rojen Rečičan. Ogledaš si lahko župno cerkev sv. Kacijana, kjer je imel oglejski patriarh Udalrik leta 1173 cerkveni zbor. V zunanji cerkveni steni bereš poleg treh slovenskih nagrobnikov tudi latinskega. To je le nagrobni kamen, ki je prej krasil grob znanega splavarskega pevca, domačega župnika I. Lipol-da, ki je umrl leta 1855. Njegov v stihih zloženo besedilo glasi: »Bis viginti annos parochus com-plevitibidem, Croesus pauperibus, pauper adu-skue sibi. Hospita testa viri laudes socioskve penales, Recti cura pio languida nulla stetit, Recti' cura pio languida nulla stetit Carmina quis nescit modulantis ore trilingui? Fando qui supe-ret, tors genitura duit!« Sledi še opomba: »Hoc monomentum illi memores posuere nepotes.«
Kdor je zložil te lepe latinske vrstice, je obvladoval latinski jezik najmanj ravno tako dobro kakor oni, ki je sestavil besedilo za že razpadli rimski kamen iz Hlačunove hiše v Spodnji Rečici. (To je bila pripomba dr. F. Mišiča).
Nadaljujemo s potopisom V porečju bistre Savinje. Za Rečico sta ob vznožju visoke Mozirske planine ob hladnih gajih in razprostranih seno-žetih dva zaselka, Poljane in Dol Suha. Pred Poljanami, četrt ure hoda za trgom, stoji tako imenovani Lekšetov grad, groblja in razvaline, ki jih je zapustil srednjeveški grad Rudenek ali Rudnik imenovan. S svojim imenom izdaja rude ali premog v Mozirski planini.
Nad Poljanami leži naselje Negojnica; tu najdeš livadno ime »V Gradeh« z vidnimi razvalinami nekdanjega gradu. Sedaj lahko sedeš in premišljuješ. To, kar smo ponekod med Slovenci tako dolgo in hudo pogrešali, narodna in osebna samozavest, je med Savinjčani, ki so vendar že v osmem stoletju zapadli tujemu robstvu, zelo močno razvita. Morebiti je to tudi posledica in zasluga večstoletne oblasti celjskih grofov, ki so v borbi za neodvisnost proti Habsburža-nom iskali političnih in rodbinskih zvez na Balkanu, kamor jim je kazalo pot splavarstvo, in ki so tako že pred petsto leti pripravljali to, kar se je uresničilo šele leta 1918. Sloni pa ona samozavest tudi na blagostanju, katerega glavni temelji so gozd, lesna industrija, splavarstvo, hmelj, poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in čebeloreja, vse organizirano v močnem zadružništvu; prehaja in pa tam ona samozavest v neki naravni
Pogled na grad Vrbovec leta 2008
(Fotodokumentacija: Matevž Lenarčič)
ponos, ki nikdar ne zabrede v puhlo nadutost ali napihnjenost. In če se dekleta, lepe stasite rasti, kakor tudi mladeniči radi oblačijo v lepe, včasih celo svilene obleke, je to le znak dobrega okusa, ki ga razodevajo tudi lepi, snažni in ponosni kmečki dvorci ter lepi vrtovi, polni rdečih nageljnov in visokih belih lilij.
Če se s svojega počivališča ozreš nazaj na cerkev in vas Kokarje, vidiš v ozadju poleg gore Črete tudi goro Kokarico, pod zapadnim koncem Menine planine pa Gornji Grad, katerega benediktinski samostan je obdaroval s svojimi posestvi pobožni T. Kager. To ime je kakor »Knez« in »Fuerst« še danes v raznih ličnih oblikah v tej okolici zelo razširjeno. Morebiti je z njim v zvezi tudi ime Kokarje. Ako pa je pravilnejše ime one gore »Krokarica«, potem razumeš tudi na ta način vaško ime.
Od Vrbovca do Gornjega Grada
Ob Savinji, tako rekoč neprenehoma poslušajoč v njenem šumenju veselo, vriskajočo pesem visokih, zračnih planin, se voziš iz Celja skozi dolge špalirje hmeljskih nasadov, dokler ne za-viješ nad Mozirjem pri Vrbovcu in Nazarjah na levo ob Dreti navzgor v Zadrečko dolino.
Vrbovec se imenuje strma, visoka siva skala. Vrh nje je stal nekoč gradič. Sedaj te vabi tja gori kapelica ali cerkvica. Na njenem pročelju čitaš besede: »Sancio Josepho potentiprotectori be-nignokve custodi arcis Marianae«.
Pozidana je bila kapelica leta 1920. Po stezi in zidanih stopnicah dospeš na ovalno, kakih 25 korakov dolgo in 12 korakov široko planico nad skalo, ki je ravno toliko visoka, da izza njene ograje, izza žičnega plota, še lahko gledaš črez strehe sedanje graščine. Na planici je še nekoliko prostora za paviljonček ter za nekaj smrek in borov, ki obsenčajo cerkvico in paviljon. Moraš vstopiti v cerkvico, da se zaveš, kako vpliva s svojo skromnostjo, prav tako kakor kaka pro-testantovska cerkvica. Razen čednega oltarja sv. Jožefa v dolbini in dveh cerkvenih stolov nima prav nobenih drugih slik in podob. Strop tvori streho, obito z deščicami. Svetloba pa prihaja v sveto zatišje njene resno-mehke notranjosti skoz 6 oken, ki z modrosinjo, rumeno in zeleno barvo svojih steklenih šip ustvarjajo ono prelivanje barv, ki je baš tvoji pobožni zbranosti in ubranosti najprikladnejša.
(Op. A. V.): Ta opis notranjosti cerkvice na Vrbovški skali je izredno pomemben, saj je edini tako nazoren. Naj še omenimo, da je to kapelico dal zgraditi škof Jeglič, ki jo je tudi blagoslovil. Med okupacijo so Nemci, ki so bili naseljeni v gradu Vrbovec, kapelico podrli in tam namestili protiletalske topove. Kaj hitro so ugotovili, da skala ni trdna, zato so topove odstranili.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 17, 29. april 2016 13
Nasveti, Oglasi
Telesna vadba krepi telo, um in duha
TJANA BURGER,
trenerka za osebnostni razvoj
Vsepovsod prebirate o tem, kako zelo pomemben je vpliv telesne vadbe na telo. Bo držalo. Veste zakaj? Ob športni aktivnosti se v telesu sproščajo zdravju koristni endomorfini, ki uravnavajo telesne funkcije in skrbijo za dobro zdravje in počutje. Imenujemo jih tudi
»hormoni sreče«. So fizična osnova za občutek zadovoljstva. Endo-morfini se naravno sproščajo v telesu, ko počnete stvari, ki vas veselijo. Enaki procesi se dogajajo tudi med športom.
VEČSTRANSKE KORISTI ŠPORTA
Šport je odlična tehnika za osvobajanje od raznih oblik zasvojenosti. V krvi se zmanjša količina laktatov, ki so pokazatelji preobremenitve in stresa. V telesu se odvija zdrava biokemija, ki je osnova telesnemu zdravju in dobremu počutju. Dosežemo občutek miru, ravnotežja in zadovoljstva. Ravno to, kar v hitrem tempu in stresnih časih še posebej potrebujemo.
KATERO VADBO IZBRATI?
Izbirajte gibalne aktivnosti, ki so vam všeč, pri katerih uživate in se sproščate. Ne izbirajte na osnovi modnih muh ali sosedovih priporočil. Nič, kar počenjate z odporom, ni dobro. Kako zelo me ža-lostijo pogledi na nekatere ljudi, ki jih vidim teči po parku z muče-niškim izrazom na obrazu. Običajno z željo, da bi čim prej izgubili kilograme. In vem, da teh istih ljudi ne bom več dolgo srečevala. Ker bodo obupali. Izberite nekaj vam všečnega in učinki bodo dolgoročni.
Vadba ni nujna za hujšanje, je pa dobro pomagalo pri tem. Še posebej pri vzdrževanju teže in oblikovanju telesa. Spremeniti je potrebno navade. Ko neko dejavnost (beri: prenajedanje) zamenjate z nečim vam prijaznejšim, na primer gibanjem, in ker ste se za to spremembo odločili zavestno ter izbrali nekaj, v čemer uživate, bo učinek zagotovo dolgotrajnejši.
PREDNOSTI VADBE V DRUŽBI
V začetni fazi vključevanja v vadbeni proces izberite strokovnjaka in skupaj naredita plan vadbe. Pokazal vam bo, kako pravilno izvajati vaje. Od začetka je lahko tudi dober motivator, dokler vam nov na-
čin življenja ne postane navada. Tudi najenostavnejša vadba lahko škodi, če ni pravilno izvedena, ali pa ne bo dala takšnih učinkov, kot bi jih lahko.
Različne raziskave kažejo tudi, da so telesno dejavnejši ljudje manj podvrženi boleznim, manj ogroženi zaradi depresije, osteopo-roze, sladkornih bolezni, holesterola, povišanega krvnega tlaka ipd. Predvsem so bolj srečni. Jasno, saj se v njih pogosto sprošča hormon sreče.
Ko se vključite v neko dejavnost, navezujete stike z drugimi ljudmi, sebi podobnimi. Če kdaj izgubite voljo do gibanja, je druženje z drugimi lahko dobra motivacija, da vzamete pot pod noge. Tam boste srečali ljudi, ki vam bodo pomagali dvigniti razpoloženje.
NAREDITE SI URNIK IN SE GA DRŽITE
Naredite si urnik vadbenega procesa. Gibanje dvakrat do trikrat na teden je zelo priporočljivo. Ura naj bo fiksna in ne odstopajte od nje. Noben nenapovedan obisk kle-petave osebe vas naj ne odvrne od tega. To je zdaj vaše življenje. Kot služba, ki ima utečen termin.
Izbirate lahko med različnimi aktivnostmi: hojo, kolesarjenjem, plavanjem, tekom, jogo, pilatesom, aerobiko, fitnesom, planinarjenjem
... Danes jih je skoraj neskončno mnogo. Kot že rečeno, pomembno je le, da so vam blizu in da v njih uživate.
NE PRETIRAVAJTE
Ko pričnete z vadbenim procesom, ne pretiravajte. V nasprotnem primeru se boste srečali z razbole-limi mišicami in hoja po stopnicah bo postala prava muka. Če niste bili v gibanju dlje časa, je malenkostna razbolelost normalen pojav. Vsaj veste, da je telo dobilo dozo nečesa novega in koristnega.
Prvih nekaj tednov bo najbrž najtežjih. Telo se mora navaditi na novo aktivnost. Nestvarna so tudi pričakovanja v smislu takojšnje spremembe. »Kakor pride, tako mine,« pravijo.
KORISTI IN OBLIKE MEDITACIJE
Ena izmed koristnih oblik sproščanja je tudi meditacija. Je preprost in prijeten način, kako utišati svoj nenehno govoreči um, mu prisluhniti in se osredotočiti na sedanji trenutek. Nenehno beganje misli iz enega kraja na drugega, iz ene situacije v drugo, v različne časovne dimenzije srka vašo energijo, vas dela utrujene in zbegane.
Naše življenje poteka na več ravneh: telesni, umski in duhovni. Meditacija omogoča uskladitev energij na vseh ravneh. Omogoča vam biti pozoren na sedanji trenutek, ga podoživeti in živeti.
Ko um očistite vsakdanjih skrbi, se lahko osredotočite na sedanjost, nase in svojo notranjost. Znotraj sebe poiščite največje življenjske modrosti, ki vam olajšajo in polepšajo življenje, zavedate se odnosa do sebe in okolja. Meditirate lahko tudi v gibanju, ob glasbi, ptičjem petju ali tišini. Ne more vsakdo sedeti v tišini in se osredotočati na dihanje. To je za marsikoga zelo mučno početje, vsaj na začetku.
Oblika meditacije je lahko tudi vsakdanji opravek, na primer okopavanje plevela na vrtu. Pomembno je, da ste popolnoma zbrani in pozorni na trenutno delo. S tem se izboljša koncentracija, rešite se raztresenosti in pozabljivosti. To omogoči, da polno živite vsako minuto. Sprva izberite nekaj, kar vam odgovarja, in nato postopoma preidite na sedečo tehniko.
Zatorej - korak za korakom k novemu načinu življenja. Cilj imate. Uživajte na poti. In rezultat bo popoln.
Celovit pristop k zdravemu življenju
V sodelovanju s trenerko za osebnostni razvoj in bioterapevtko Tjano Burger smo za vas pripravili 4-tedenski izobraževalni program Celovit pristop k zdravemu življenju. Kot že sam naslov programa pove, je program zasnovan celovito in se dotakne fizičnega, čustvenega in duhovnega telesa. Namenjen je vsem, ki želite izboljšati svoje življenje na vseh področjih. Vključuje zdravo prehranjevanje, vadbeni proces in delo na sebi preko motivacijskih delavnic.
Na motivacijskih delavnicah se bomo soočili s slabimi razvadami in negativnimi vzorci ter jih spremenili v pozitivne. Delali bomo na podzavestnem nivoju, kjer se nalaga vse tisto, ki nas ne podpira pri doseganju naših ciljev. To nam bo omogočilo, da začnemo živeti polno življenje. Program je praktične narave.
Več o Tjani si lahko preberete na njeni spletni strani www.upatisiziveti.si.
Cena 4-tedenskega programa, ki bo potekal od 5. maja do 2. junija 2016, je 200,00 EUR (z DDV), za naročnike Savinjskih novic pa le 185,00 EUR (z DDV). Cena vključuje: 5 individualno oblikovanih tedenskih jedilnikov, 5 vadbenih enot in 3 motivacijske delavnice.
Prijave in dodatne informacije na tjana@upatisiziveti.si ali tel. 040 187 192. Zadnji rok prijave: 28. april 2016 z vplačilom akontacije na TRR Društvo Felicytas, Cankarjeva 2, 3325 Šoštanj, št. SI56 6100 0000 3764 335, odprt pri Delavski hranilnici, v višini 100 EUR (1. obrok), plačilo 2. obroka do 16. maja 2016.
Program Celovit pristop k zdravemu življenju je praktične narave. Seznanimo se s teorijami osebnostnega razvoja. V drugem delu teoretično znanje uporabimo v praksi z igranjem različnih vlog. Luštno bo. Veseli bomo, če se nam pridružite.
V_
14 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016
Organizacije, Kultura
ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE
Lani so ob 45-obletnici organizirali vseslovensko
srečanje
Konec marca so se zbrali člani zgornjesavinjskega društva, ki v svojih vrstah združuje invalide iz vseh sedmih občin. Predsednik društva Anton Gračner je pripravil obsežno poročilo o delu v preteklem letu in predstavil načrte za letošnje.
Trenutno je v društvo včlanjenih kar 843 članov, ki delujejo na različnih področjih. V okviru socialnega programa so skozi vse leto obiskovali starejše člane. Podali so se na osem kopalnih izletov in za tedenska bivanja v zdraviliščih razdelili 28 terminov. Teden dni je skupaj v Izoli preživelo 41 članov. Tekom leta so se podali na več izletov širom Slovenije.
Med največje projekte lanskega leta štejejo organizacijo vsesloven-
skega srečanja invalidov ob 45-le-tnici društva. Srečanja, ki je bilo julija v Logarski dolini, se je udeležilo preko 800 invalidov iz vse Slovenije.
Zelo aktivni so bili na področju športa. Sodelovali so na tekmovanjih po koledarju republiškega združenja, v pikadu, streljanju z zračno puško, kegljanju in veleslalomu. Tekmovali so v šahu in se udeleževali regijskih srečanj.
Društvo članom nudi svetovanja in pravno pomoč. Ob vrsti organiziranih aktivnosti za različne okuse si zato želijo, da bi se v društvo včlanilo čim več novih članov, ki bi na ta način še lažje premagovali težave, s katerimi se invalidi srečujejo v vsakdanjem življenju.
V programu dela za tekoče leto
Predsednik Anton Gračner je dejal, da je v društvo včlanjenih kar 843
članov. (Foto: BK) so zapisali, da bo društvo še naprej delovalo na socialnem, humanitarnem, rekreativnem, športnem
in kulturnem področju. Redno bodo obiskovali bolne in težke invalide. Gračner bi si želel, da bi bilo teh obiskov še več, saj marsikomu pomaga že lepa beseda in občutek, da si kdo vzame čas zanj.
Še naprej bodo pomagali pri nabavi zdravil in invalidskih pripomočkov. Po sprejetem načrtu bodo organizirali več kopalnih izletov in izletov po vsej Sloveniji. Tudi letos se bodo skupaj podali na morje.
Aktivno se bodo udejstvovali na področju športa in upali na še večje uspehe. V tem času so že organizirali tekmovanje v pikadu v spomin na svojega člana Zdravka Brezovni-ka, ki je bilo drugo leto zapored in letos še bolje obiskano kot lani.
Benjamin Kanjir
TURISTIČNO DRUŠTVO NAŠ KRAJ
Flosarski bal brez povorke, a z Modrijani
Na občnem zboru Turističnega društva Naš kraj je predsednik Ra-denko Tešanovic povzel preteklo delo, člani so se dogovorili o spremembah njihove paradne prireditve, Flosarskega bala. Potem, ko so lanskoletni bal zaključili pozitivno, čeprav je njihov proračun močno obremenila glavna gostja Seve-rina, so ugotovili, da se je prvič zgodilo, da je bila sobota bolj uspešna kot nedelja. Doslej so namreč na nedeljskem dogodku vedno beležili več obiskovalcev in tudi več prihodka.
Znani so glasbeni gostje letoš-
Podpredsednik Paul Orešnik bo bdel nad ureditvijo sanitarij v Vrbju.
Prvomajsko praznovanje v Logarski dolini
Kot že nekaj let doslej bodo v Logarski dolini na predvečer 1. maja priredili kresovanje. Domačinom se bodo pridružili nekateri lastniki in upravljavci tamkajšnjih objektov in gostišč ter gostje, ki bodo prvomajske praznike preživeli v objemu mogočnih gorskih vrhov.
V programu so združeni lokalni organizatorji zapisali kresovanje
njega bala. V nedeljo bodo obiskovalce navduševali Modrijani, v soboto pa skupina Mambo Kings. Po letih, ko se je nedeljsko dogajanje pričelo s povorko, letos te ne bo, ampak bodo v Vrbju pripravili predstavitev spravila lesa po riži. Ugotovili so namreč, da je občasno dobro spremeniti dogajanje.
Podpredsednik Paul Orešnik je povedal, da se bodo letos v Vrbju prenovile sanitarije, sredstva za to bo zagotovila občina iz proračuna. Prostor se bo z manjšim nad-
streškom povečal, ureditev bo primerna za dodelavo, v kolikor bi se v Vrbju uredilo parkirišče za avto-dome, o čemer že dlje časa razmišljajo.
Tekmovanje v kiparjenju z motorno žago se je odlično prijelo in bo tudi v prihodnje del dogajanja v Vrbju. Ostali bodo tudi številni že prepoznavni dogodki v času med Flosfestom in Flosarskim balom, ki dopolnjujejo turistično ponudbo v kraju.
ŠMS
pod vrhovi Alp, lokostrelstvo na turistični kmetiji Gradišnik, avanturistični sprehodi po dolini ter druge možnosti prazničnega preživljanja v Logarski dolini ter v nižjih planinskih kočah Kamniško-Savinjskih Alp. Lepo vreme bo privabilo ljudi na kolesarske in motoristične izlete, poho-dništvo ali kar krajši dopust.
Jože Miklavc
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO STOPINJE
prazniki v Mozirskem gaju
V dveh dneh med prvomajskimi prazniki bodo dogajanje v Mo-zirskem gaju popestrili člani KUD STOPinJE, ki bodo obiskovalcem predstavili pesmi v različnih oblikah izvajanja. Projekt so poimenovali Stopinje v gaju.pesem.
Dogajanje bo potekalo prvega in drugega maja, vsak dan med
11. in 12.30 uro ter med 14. in 15.30 uro na lokaciji ob cerkvici sv. Valentina, ob razglednem stolpu in poročnem paviljonu. »Za vas pripravljamo doživetja pesmi v besedi, sliki, petju in melodiji,« je povedala predsednica društva Ivana Žvipelj.
Marija Lebar
15 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016	I
Ljudje in dogodki
NARODOPISNI VEČER V NAZARJAH
Upor vrbovških podložnikov
Leta 1635 je bil v gradu Vrbovec upor podložnih kmetov. O dogodkih iz tistega časa je obiskovalcem narodopisnega večera v Muzeju Vrbovec spregovoril Aleksander Videčnik. Prvi torek v aprilu je izzvenel v obujanju spomina na dogajanje, ki si ga dandanašnji čas težko predstavljamo. Za podatke o predstavljenih vsebinah je poleg Videčnika zaslužen pokojni mo-zirski župnik Ignac Orožen, ki je odkril in uredil mnoge avtentične podatke o zgodovinskih dogodkih iz preteklosti v naši dolini.
Davnega leta 1635 je bil najemnik gradu Vrbo-vec Johan Plajchofer ali po slovensko Ivan Pečo-har. Bil je grob in nasilen gospodar, pripadnik takratne fevdalne elite. Ob kršitvah je svoje podložni-ke dal vkleniti in privesti na grad, kjer jih je »pošte-

Aleksander Videčnik je govoril o času, ki si ga dandanes težko predstavljamo.
(Foto: Slavica Tesovnik)
no« oglobil in za vsako malenkost grozil s smrtjo.
Uporniki so se tako odpravili iskat Pečoharja in napadli grad, a je najemnik pravočasno pobegnil. V gradu je ostala le njegova žena, ki ji niso storili nič žalega, so pa naredili nekaj škode. Upor je pomenil intervencijo iz Gradca, tako je komisija vse udeležene zaslišala in naložila kazni.
Večinoma so takrat udeleženi že imeli družinska imena. Tako so na primer Tomažu Jevšni-ku očitali uporništvo in ga kaznovali z zaplembo dveh volov, plačati je moral tudi škodo pri uporu. Škoda je bila takrat plačljiva v srebrnih kronah in goldinarjih. Upornike so strpali na zavarovan voz, jih peljali v trdnjavski zapor, kjer so nekateri ostali do konca življenja.
Slavica Tesovnik
IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST Z LJUBNEGA OB SAVINJI
Petnajsterica gozdarjev iz Karpatov
Najprej je bila fotografija gozdarjev iz Karpatov objavljena v knjigi Aleksandra Videčnika Delavsko gibanje v Gornji Savinjski dolini in kasneje v Savinjskih novicah. Ob navedbi, da na fotografiji ni nihče prepoznan, se je odzval Jože Robida in tako sta o tej temi spregovorili njegova
žena Mija in njena sestrična Mima Kramer. O časih šestletnega neprekinjenega dela dedka Jožeta Krajnca ne vesta veliko. Vesta pa povedati, da je bilo spravilo lesa v Karpatih v Romuniji težka kalvarija za delavce.
Po rojstvu hčerke, Mimine mame, je Jože Krajnc odšel kot gozdni delavec za šest let v Karpate. Vračanje domov je trajalo šest tednov, saj so vmes služili kruh na kmetijah ob poti, pešačili in se le malo peljali z vlakom. Tudi bodoča
nevesta, Mimina in Mijina stara mama, je kljub majhni hčeri hodila na žetev v Avstrijo. Mija Robida še hrani potni list stare mame.
Ko so se gozdni delavci vrnili iz Karpatov, se je Jože Krajnc poročil in kupil vole. Kramerje-va se še spomni, ko sta šla z dedkom na žetev
podrastja in trave v gozd. Namesto srpa je imela »fočk« in ker ni rezal, je kar pulila namesto žela. Spomni se tudi kepe rumenih bombonov iz tistih časov, ki so se rezali in bili sladki kot med.
Sestrični Kramerjeva in Robida sta rojeni 20 let narazen in pravita, da je ta razlika izšla iz ded-kove odsotnosti od doma. Mima Kramer se je rodila še v Novi Štifti, kjer so bili v štantu pri Srnaki, kmalu pa se je družina preselila na Ljubno. Pričujoča fotografija je bila narejena v letu 1905.
Mima Kramer (Foto: Slavica Tesovnik)
Mija Robida (Foto: Slavica Tesovnik)
Na njej sta prepoznana tudi Kumerska brata, kakor se reče po domače. Spomini so odplavali v preteklost, ki je shranjena za sedanje rodove.
Slavica Tesovnik
Šesti z leve v zadnji vrsti je Jože Krajnc, dedek Mime Kramer in Mije Robida.
(Fotodokumentacija Aleksandra Videčnika)
16 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016	I
Kultura, Organizacije
OB 50-LETNICI ODDAJA SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI TOKRAT SNEMANA V LUCAH
Ljudsko petje in dogajanje na odru v spomin
Gričarjevemu Tončku
Slovenska zemlja v pesmi in besedi, oddaja 1. programa Radia Slovenija, letos praznuje zlati jubilej. Ob tej priložnosti so v Lučah pripravili javno radijsko oddajo. Predvajanje v živo je potekalo 12. aprila iz lučkega gasilskega doma, oddajo so posvetili nedavno umrlemu Tonetu Mlačniku, Gričarjevemu Tončku iz Luč, ljudskemu pevcu in godcu ter avtorju številnih pesmi, ki so postale ponarodele.
V uvodu je spregovorila mag. Simona Moličnik, ki že skoraj desetletje ureja in avtorsko oblikuje omenjeno oddajo. Ta poslušalce
povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev v preteklosti in danes. »Opazuje, prepoznava in predstavlja kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobi-tnega izročila,« je med drugim povedala Moličnikova.
Tako poslušalci ob radijskih sprejemnikih kot obiskovalci v dvorani so uživali v potrkavanju zvonov iz farne cerkve sv. Lovrenca, petju ljudskih pesmi na »treko« in
Lučki ljudski pevci so zapeli na »treko« in »štrto«.
(Foto: Marija Sukalo)
Jasna Vidakovič je tri desetletja in pol urejala ter vodila radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi. (Foto: Marija Sukalo)
»štrto«, citranju in alpskemu muzi-ciranju ter pripovedovanju ljudskih vistorij.
Za pinkanje oziroma pritrkavanje sta poskrbela Matija Veninšek in Jaka Zamernik. Prijetno glasbeno in pogovorno uro so pripravili ljudski pevci iz Luč, citrarja Franci Roban in Klemen Matk ter pripovedovalec Nejc Slapnik. Koroške na-peve je zaradi bolezni v oktetu Suha z avstrijske Koroške bilo moč slišati le na posnetku. Alpsko mu-ziciranje so pričarali godci folklorne skupine Ozare iz Kranja.
Gostja večera Jasna Vidako-vič, dolgoletna urednica te oddaje, je v pogovoru z Moličniko-vo poslušalcem in gledalcem zaupala, kako so oddaje nastajale prva tri desetletja in pol ter kako je povezana z lučkimi pevci. Na osnovi njenega prizadevanja namreč večglasje v Lučah ne bo kmalu utonilo v pozabo, saj je že v preteklosti tudi Vidakovičeva poskrbela, da se je to prenašalo iz roda v rod, tudi tedaj, ko so domačini že skoraj obupali.
Marija Šukalo
TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE
Zadovoljni z opravljenim delom
Sredi aprila so se na rednem letnem zboru sestali člani mozirske-ga turističnega društva. Poslušali in potrdili so poročila o delu v preteklem in načrtih za letošnje leto. V lanskem je bilo veliko opravljenega, svojevrstna potrditev v prid temu dejstvu je tudi razglasitev Mozirja za najbolje urejen izletniški kraj v Sloveniji.
Predsednik društva Andrej Kle-menak je v izčrpnem poročilu o delu v preteklem letu nanizal vrsto aktivnosti, ki so jih člani društva izvedli. V začetku leta so se v Ljubljani udeležili sejma Turizem in prosti čas, kjer so se v sodelovanju s sekcijo zeliščark pri upokojenskem društvu in z nekaterimi drugimi tu-
Predsednik društva Andrej Klemenak je v izčrpnem poročilu o delu v preteklem letu nanizal vrsto aktivnosti, ki so jih člani društva izvedli. (Foto: Benjamin Kanjir)
rističnimi subjekti predstavili Mozirje in njegovo ponudbo. Podobno je bilo pri udeležbi na sejmu Natura v Gornji Radgoni.
Pred občinskim praznikom so poskrbeli za organizacijo očiščevalne akcije, nato za nekatere prireditve, ki so se zvrstile v počastitev praznika. Delovali so z Osnovno šolo Mozirje, saj je turistični krožek sodeloval v projektu Turizmu pomaga lastna glava.
Komisija, sestavljena iz članov društva, je ocenjevala urejenost kraja. Tokrat so se posvetili stanovanjskim objektom in balkonom na večstanovanjskih stavbah v Mozirju. Razglasitev najlepših je bila na prireditvi v počastitev svetovnega
dneva turizma konec septembra.
Pod okriljem društva so Mozirja-ni ponovno potovali. Kraj je v lanskem letu večkrat obiskala komisija Turistične zveze Slovenije. Ob koncu so njeni člani Mozirje razglasili za najlepše urejen izletniški kraj v Sloveniji. Podelitev priznanja je bilo oktobra v Novi Gorici.
V letošnjem letu bo znova odšla na pot komisija, ki bo ocenjevala urejenost stanovanjskih objektov in okolice. Tokrat v Ljubiji, Lokah in na Dobrovljah. V projektu Mo-zirjani potujemo se bodo naslednji mesec podali v Romunijo. Poleg tega načrtujejo izvedbo treh pohodov.
Benjamin Kanjir
I
Savinjske novice št. 17, 29. april 2016 17
Voščila, Oglasi
B5H Hišni aparati d.0,0. Nozarje
B/S/H/
I
18 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016
Šolstvo, Organizacije
V MUZEJU USNJARSTVA NA SLOVENSKEM V ŠOŠTANJU RAZSTAVLJAJO DIJAKI SCV
Od ideje do izdelka s tehnično kulturo
V četrtek, 7. aprila, so v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju ob kulturnem programu odprli razstavo izdelkov dijakov strojne šole Šolskega centra Velenje (ŠCV), ki je nastajala ob mentorstvu učitelja praktičnega pouka Rajka Zaleznika na Medpodjetniškem izo-
Mentor in avtor razstave Rajko Zaleznik (levo) in vodja MIC-a Darko Lihteneker ob odprtju zanimive razstave (Foto: Jože Miklavc)
Miniaturni izdelki dijakov ŠCV Velenje so izdelani v replikah pravih strojev in naprav.
(Foto: Jože Miklavc)
braževalnem centru (MIC) v sklopu programov usposabljanja na ŠCV. Na razstavi je prikazanih 58 miniaturnih eksponatov, ki so izdelani iz aluminija, pločevine, jekla in drugih pomožnih materialov.
V smiselne oblike in podobe so sestavljeni iz
različnih vrst kovic, vijakov, matic, podložk, žice. Upodabljajo male in velike robote, gradbene žerjave, kopače, športna vozila, tovornjake, helikopterje, letala, starodobne traktorje, lokomotive ... Nekaj modelov je iz sveta premogovništva (svetilke, izvozni jaški, vozički idr.) v povezavi s podlagami premoga ter lesa.
Razstavljeni primerki so več kot desetletje nastajali v okviru praktičnega pouka v učnih delavnicah strojne šole pod mentorstvom Raj-ka Zaleznika, ki je izdelke idejno zasnoval, zdaj tudi uredil in pripravil za razstavo. Razstava ponuja še pregledne posterje z vsemi najboljšimi izdelki. Te so izdelali dijaki elektro in računalniške šole.
Nekateri izdelki so bili narejeni kot projektna oziroma zaključna naloga, nekaj so jih dijaki ob podpori ministrstva za šolstvo predstavili tudi na mednarodnih izmenjavah v Italiji in Avstriji.
V obliki projektnega učnega dela Od ideje do izdelka so predmete izdelali izključno dijaki, številni tudi iz Zgornje Savinjske doline. Vsi eksponati, ki so razstavljeni v vitrinah Muzeja usnjarstva v Šoštanju, so bili opaženi na mednarodnih razstavah v Turčiji, Črni gori, Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem in Kosovu.
Jože Miklavc
SKAVTI STEGA MOZIRJE 1
Se spomniš trenutka ...?
Tako se začne ena tistih skavtskih pesmi, ki je vsem, ki so kdaj izrekli skavtsko obljubo, še posebej pri srcu. In v soboto, 9. aprila, so se po dolgem času zbrali skavti, katerih poti so se pred časom razšle. In na ta poseben večer, ko smo se spominjali bližnje in daljne preteklosti, smo velikokrat slišali in izrekli prav te besede: »Se spomniš ...?«
Prvo skavtsko srečanje mozirskih skavtov se je zgodilo konec septembra 2001. In prve skavt-ske obljube so mozirski skavti izrekli aprila 2002 na srečanju skavtov mariborske regije v Šmihe-lu nad Mozirjem. Mozirski skavti stopamo torej v praznovanje 15-letnice našega delovanja in se s ponosom oziramo nazaj. Prav v ta namen smo se po dolgem času zbrali »bivši« skavti, da se znova spomnimo vseh tistih dogodivščin, po katerih si bomo zapomnili ta pomemben del našega življenja.
Naše srečanje smo začeli s sv. mašo v cerkvi sv. Jurija v Mozirju. Nato smo se zbrali na župnijskem dvorišču, kjer smo obnovili skavtsko obljubo in tako uradno začeli s srečanjem. Večer smo nadaljevali v župnijskem klubu, kjer je za posebno vzdušje poskrbel skavtski band Bodeča Neža.
Prijeten klepet, obujanje spominov, ogled slik in posnetkov, smeh in solze . da, vse to je zaznamovalo večer, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Veseli smo, da so se mnogi odzvali vabilu in se nam pridružili na obujanju spominov.
Vemo, da se vsi mozirski skavti dobro zavedamo, da znan izrek enkrat skavt - vedno skavt ni le obrabljena fraza, ampak da je skavtstvo resnično način življenja, ki spreminja svet na bolje.
Julija Remenik, Zanesljiva netopirka
Na srečanju so se »bivši« skavti, katerih poti so se pred časom razšle, spominjali bližnje in daljne
preteklosti.
19 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016	I
Šport
SMUČARSKA SEZONA ZAKLJUČENA, KOLAJNE POMNOŽENE
Volerjeva dekleta smučajo po mamini poti in se
vzpenjajo vsaka po svoji
Pod Raduho, kakih sedem kilometrov iz Luč, živijo Volerjevi. Ata Vinko je lahko resnično ponosen na svoja dekleta, ki jim, ko obujejo smučarske čevlje in pripnejo smuči, ni para. Mama Pavla Voler hrani v vitrini predsobe kakšnih sto kolajn, ki jih je prejela za smučarske uspehe v preteklih letih. Še vedno je v formi, a ko se ji pridružijo tri hčere, postanejo nepremagljiva ekipa.
medvedek na roza smučeh, se spominjajo.
Kdo bi si lahko predstavljal, kakšni uspehi bodo sledili po prvih prevoženih metrih in zagotovo tudi kakšnem padcu v sneg. Začelo se je na sosedovih njivah. Vsako leto, ko je zapadel prvi sneg, je sledilo »štanfanje« in potem smučanje. Prišli so smučarski tečaji na Metuljevem in prva tekmovanja. Logarska dolina, Ložekar, Jerovčke
Dobitnice mnogih kolajn s smučarskih tekmovanj (od leve): Klementina, Tjaša, Klavdija in mama Pavla Voler. (Foto: Slavica Tesovnik)
Tihe in skromne so, najstarejša Klementina, Tjaša in najmlajša Klavdija, a ko spregovorijo, je čutiti njihovo odločnost, klenost in življenjsko energijo. Tudi dekleta imajo v svojih sobah nepredstavljivo število smučarskih medalj in pokalov, za nameček vse tri pridno študirajo. Na 900 metrih nadmorske višine, na najmanjši kmetiji pod Raduho, kjer so strmine travnikov skoraj kot strmine kakšnih zahtevnih plezalnih sten, družina ceni trenutke, ko se lahko zberejo in skupaj dihajo svež planinski zrak.
ZAČETKI SMUČANJA IN PRVE KOLAJNE
Mama Pavla je začela s smučanjem nekje pri šestih, sedmih letih. Brat je imel lesene skakalne smuče, dolge kakšna dva metra. Pavla jih je malo skrajšala, jim nabila gume in se peljala po snegu. V petem razredu osnovne šole je bila na vrsti zimska šola v naravi in takrat je dobila prve prave Elanove smuči z avtomati. Letos je minila 31. sezona njenih smučarskih tekmovanj.
Vsa tri dekleta so začela smučati pri štirih letih. Ker so Klementina, Tjaša in Klavdija rojene dve leti narazen, so prve smučke služile za prve vožnje vsem trem. Bile so bele barve, dolžine kakšnega pol metra, na njih je bil narisan moder
tek vožnje. Kljub pozabljenim Klavdijinim smučarskim čevljem pred odhodom na Menino se je s pomočjo uslužnega prijatelja tekmovanje zaključilo z njeno zmago.
Skrivanje pokalov tudi ni bilo izvzeto iz dogodivščin, ki so začinile mladostniško navihanost mladih smučark. Druženje in pogovor s sotek-movalci je bilo dekletom in mami vedno v veliko veselje. Posebno imenitna sezona se je pisala leta 2015, saj so bila dekleta ob seštevku vsa »v špici«.
DEKLETA PRIDNO ŠTUDIRAJO
Klementina po končani fakulteti za šport nadaljuje s podiplomskim študijem te smeri v Ljubljani. Prvi letnik fakultete so imeli en predmet za smučanje, v drugem letniku so trenirali de-skanje. Sedaj je učiteljica smučanja 2. stopnje in pravi, da se da s pridnimi učenci odlično sodelovati, če se najde kak nagajiv, mu da pa kaj za delati.
Letos je bila v Ljubljani in vreme ni bilo naklonjeno učenju smučanja. Z veseljem bi šla čez zimo delat v tujino, vendar je težko dobiti delo trenerke. Ko je bila na usposabljanju v Nemčiji, ji je bil zelo všeč šolski sistem, ki nudi več fleksibilnosti in praktičnega usposabljanja.
Pravi, da še sreča, da ni resno trenirala
in Robnikove njive in dalje smučarska tekmovanja na Poseki, Kopah, Rogli, Loki in Menini. Včasih se jim je pridružila tudi mama, ki je bila sicer vedno z njimi kot voznica in spremljevalka. Oče Vinko je medtem skrbel za dom in kaj dobrega skuhal. Rečejo mu kar »Vogrinec« in čeprav ne tekmuje na smučeh, je njegova vloga trenerja ob njegovih iskrivih zgodbah zagotovo zelo pomembna.
DRUŽENJA NA TEKMOVANJIH IN DOGODIVŠČINE
Vabila v slovensko reprezentanco so bila, a žal ni bilo denarja za tako zahtevne in drage treninge. Tako so tekmovale naprej v drugi ligi in dosegale druga za drugo odlične rezultate. Ob neki tekmi, ki jo je komentiral Franci Podbrežnik, je bilo slišati po zvočniku tole: »Mama na štartu, čevapčiče pa je že poslala!«
Veselih dogodivščin ob smučarskih tekmah ni manjkalo, a včasih je šlo tudi kaj narobe. Namesto pričakovane zmage je zaradi spregledane prelomnice sledilo le 13. mesto. Klementina je enkrat povozila olje na progi, ki je uničilo mast na smučeh. Na Menini sta gosta megla in difuzna svetloba na progi povzročili vizualni obču-
Pavla Voler je začela s smučanjem in nabiranjem kolajn in pokalov nekje pri šestih, sedmih letih.
(Foto: Slavica Tesovnik)
kakšne športne discipline, saj bi jo pri nas zaradi fakultete morala zaključiti, kot so to storili kolegi. V prvi letnik po diplomi se je vpisala izredno in zaradi obvezne prisotnosti je težko zraven služila denar.
20 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016	I
Šport, Organizacije
Tjaša je po srednji slaščičarski šoli šla na Biotehniški izobraževalni center, kjer zdaj pridno študira. Je tudi učiteljica smučanja prve stopnje. Rada bi imela svojo šolo smučanja.
Najmlajša Klavdija se je po srednji kozmetični šoli odločila za študij agronomije in hortikulture.
PAVLA OBVLADA TUDI DELO Z MOTORNO ŽAGO
Mama Pavla je z možem Vinkom poročena že 27 let. Njej in družini je na višinski kmetiji najbolj
pri srcu zima, kadar pade veliko snega, mir in tišina, ki domujejo skupaj z njimi na kmetiji ter v okolici. Pravi, da je smučanje za zimsko razgibavanje. Sicer se preživljajo s kravami molznicami in oddajajo mleko.
Pavla že deset let tekmuje tudi z motorno žago. Podiranje dreves »na nulo«, na balon, klešče-nje in razrez ji skupaj z znanjem varstva pri delu gredo dobro od rok. Najprej obišče področno tekmovanje, z odlično uvrstitvijo sledi držav-
no. In zgodilo se je, da je cela družina poleti šla na Pag. Pavla je od tam z možem obiskala Gornjo Radgono, kjer je bilo državno tekmovanje, prislužila zmago, se vrnila z nagrado, »vitlo«, v Luče in spet na morje. Pa naj še kdo reče, da se kaj ne da!
Konec smučarske sezone je, a začenja se čas za delo z motorno žago. Naj bo uspešno za vso družino, poleti in pozimi.
Slavica Tesovnik
ŠALEŠKI JAMARSKI KLUB PODLASICA
Jame raziskujejo tudi v Zgornji Savinjski dolini
Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica letos šteje že štirideset let obstoja. S trudom članov in njihovo željo raziskovanja podzemlja se njihovo delo razteza tudi po
Mnogi celo pravijo, da so jamarji raziskovalci nekoristnega sveta, a le redki se zavedajo, da so jame glavni vir pitne vode, in da so še kako koristni, ko jih očistijo. Res je, da
V predelu Zgornje Savinjske doline je na področju jamarstva precej zanimivosti in tudi potenciala za nove jame ter raziskovanje že odkritih jam.
(Foto: Maks Petrič)
Merjenje lastnosti jame v Peklu (Zlabor) (Foto: Maks Petrič)
Zgornji Savinjski dolini, kjer sodelujejo z Jamarskim klubom Tirski zmaj z Ljubnega ob Savinji.
Za jamarstvo bi lahko dejali, da je poleg športa in raziskovanja tudi na nek način poseben način življenja. Gre za nepopisno svobodo, katero tisti, ki se s tem ne ukvarjajo, težko razumejo. Člani kluba skoraj vsak vikend izkoristijo za to, da doživijo to, sebi najljubšo svobodo, raziskovanje podzemlja.
Eden izmed zelo aktivnih jamarjev in hkrati predsednik šaleškega kluba Maks Petrič pravi, da je zanj jamarstvo trenutek, ki mu daje občutek neskončne svobode, kjer se popolnoma sprosti in ob katerem pozabi na realni svet nad površjem. Jamarstvo je za nekatere šport, za druge raziskovanje, za tretje kar oboje.
je jamarstvo posebne vrste dejavnost, katera ni za vsakogar, saj ga v prvi vrsti ne sme biti strah pred zaprtimi prostori, globinami, temo
in za povrh vsega je potrebna še dobra kondicijska pripravljenost.
Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica je v Zgornji Savinjski dolini z ostalimi klubi sodeloval že na mnogih jamarskih akcijah. Med najbolj odmevnimi so raziskovanje v breznu Presenečen, kjer so raziskovali do globine 470 metrov. V
Jame so glavni vir pitne vode in jamarji so še kako koristni, ko jih očistijo.
(Foto: Maks Petrič)
Kebrovi luknji raziskujejo v enem izmed rovov, saj upajo na nadaljevanje jame. Prav tako jim je dobro poznan Klemenškov pekel, kjer so izvedli nekaj meritev jame. Jama Savinska burja je raziskana že preko petega jezera itd. V predelu Zgornje Savinjske doline je na področju jamarstva precej zanimivosti in tudi potenciala za nove jame in raziskovanje nadaljevanj že odkritih jam.
Le kako razumeti jamarje, ki užitke v jamah še sami ne znajo razložiti. Več kot je napora, težja kot je jama, bolj so jamarji zadovoljni s svojim podvigom. Ob tem se strnejo mnoga prijateljstva ljudi, ki imajo radi isto, nepozabna doživetja globoko pod zemljo.
Če bi se kdo želel preizkusiti v jamarstvu, se lahko pridruži kakšnemu jamarskemu klubu. Svet je že skoraj povsem raziskan, a pod zemljo mu lahko zagotovo kdaj uspe stopiti nekam, kjer še ni stopila človeška noga.
Mateja Mazgan
21 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016	I
Šport, Ljudje in dogodki

ŽENSKA MLADINSKA REPREZENTANCA V ODBOJKI
Slovenke so si zagotovile dodatne kvalifikacije
V Rigi je potekal kvalifikacijski turnir v odbojki za nastop na evropskem prvenstvu. Ženska mladinska reprezentanca, katere članica je tudi Nika Cigale iz Potoka, je osvojila drugo mesto in si posledično zagotovila dodatne kvalifikacije.
Potem, ko so bile naše odbojkarice v prvih dveh tekmah boljše od Francije in Azerbajdža-na, so morale v tretjem krogu priznati premoč domači reprezentanci Latvije. Varovanke selektorja Olega Gorbachova so bile v prvi tekmi od francoskih vrstnic boljše z rezultatom 3:0, Ciga-letova je dosegla pet točk. Na drugi tekmi, kjer so bile Slovenke od Azerbajdžank boljše s 3:1, je Nika Cigale dosegla sedem in na zadnji, kjer so izgubile s 3:0, tri točke. Na koncu so turnir kot prvouvrščene končale Francozinje, pred Slovenkami na drugem in Latvijkam na tretjem mestu. Kot zadnje so turnir zapustile odbojkarice iz Azerbajdžana. V tretjem krogu kvalifikacij za je-
Nika Cigale iz Potoka (v sredini) je članica slovenske ženske mladinske reprezentance v odbojki, ki je osvojila drugo mesto na kvalifikacijskem turnirju.
sensko evropsko prvenstvo na Slovaškem in Madžarskem se bodo Slovenke julija v Rigi pomerile z Lalvijkami, Nemkami in Hrvaticami.
»Priprave, ki so potekale v Mariboru, so bile zelo intenzivne in fizično naporne, saj smo imele devet treningov. Odigrale smo tudi dve prijateljski tekmi proti ameriški ekipi Coast Volleyball Club iz San Diega in jo obakrat premagale. Na turnirju, kjer smo dobile natančne informacije o vseh treh ekipah, je igra dobro stekla vse do zadnje tekme proti Latviji, kjer so nas nasprotnice premagale zaradi slabše igre na sprejemu ter v napadu. Moja pričakovanja pred dodatnimi kvalifikacijami so pozitivna, saj lahko s takšno igro, kot jo znamo odigrati, in dobro pripravo premagamo katero koli ekipo ter se posledično uvrstimo na mladinsko evropsko prvenslvo,« je vtise po končanem turnirju sklenila zgornjesavinjska odbojkarica Nika Cigale.
Primož Vajdl
TEKMOVANJE V ORIENTACIJI V LIGI SMREKOVEC
Pridobivali znanje za samostojno obvladovanje
gibanja v gorskem svetu
Planinsko društvo Rečica ob Savinji je bilo organizator 2. tekme v orientaciji v ligi Smre-kovec. Nekaj manj kot sto tekmovalcev v petih starostnih kategorijah se je v znanju iz orientacije pomerilo v soboto, 9. aprila. Kljub neprijaznemu vremenu je vseh dvajset ekip iz planinskih društev Ljubno ob Savinji, Rečica ob Savinji, Nazarje, Šoštanj in Sežana uspešno opravilo vse naloge.
Po besedah predsednice društva organizatorja Olge Berložnik je namen učenja orientacije, da posameznik pridobi znanje, s katerim lahko samostojno in suvereno obvladuje gibanje v gorskem svetu.
Po teoretičnem delu tekmovanja so udeleženci krenili na skoraj pet kilometrov dolgo pot. Na njej so preizkušali svoje znanje v izdelavi vozlov, poznavanju planinskih rož, planinskih koč, pla-
Tekmovalci so morali pokazati zanje iz poznavanja vozlov. (Foto: Marija Šukalo)
ninske opreme, iz prve pomoči in računanja azimuta.
V kategoriji osnovnošolci do vključno 6. razreda sta prvi dve mesti zasedli ekipi Šoštanja A2 in A1, tretji so bili Nazarčani A2. V kategoriji učenci od 7. do vključno 9. razreda so bile nepremagljive ekipe Rečice, in sicer na prvem B3, na drugem B2 in tretjem B1. Pri članih nad 27 let so prvo mesto zasedli gostje iz Sežane, na drugem so pristali Ljubenci. Med starejšimi nad 40 let so slavili Nazarčani pred ekipo Ljubnega. V kategoriji družin je tekmovala le ekipa Nazarij.
Tekmovalce čaka še tretja tekma, ki bo v Šoštanju, prva je bila v Vinski gori. Ekipe, ki bodo v vseh treh področnih tekmah osvojile največ točk, se bodo pomerile na državnem tekmovanju SPOT 2016, ki bo sredi maja.
Marija Šukalo
POTOPISNO PREDAVANJE ERMINA OBLAKA
V zahvalo, da lahko spet hodi, se je podal na 800
km dolgo Jakobovo pot
V organizaciji Kulturno-umetniškega društva Utrip je v prostoru Medgen borze na Rečici ob Savinji Ermin Oblak številnim poslušalcem predstavil svoje doživetje španske Jakobove poti.
OKREVANJE PO HUDIH POŠKODBAH
Ermin je do leta 2006 živel popolnoma običajno življenje, ko mu je usoda namenila težko preizkušnjo. Zaradi padca z velike višine je utrpel hude telesne poškodbe in kar tri tedne v bol-
nici ležal v komi. Ko se je prebudil, ni znal govoriti, hoditi, jesti, vsega se je moral naučiti znova.
Mladosti, dobri telesni kondiciji in trdni volji gre pripisati, da se je ob podpori domačih, žene in otrok, ter fizioterapevtke, ki so ves čas verjeli
22 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016	I
Ljudje in dogodki, Kronika, Zahvale, Oglasi
vanj, postavil na noge. Ko je že lahko opustil hodulje, je pričel hoditi z nordijskimi palicami, ki pravi, da so se mu dobesedno prilepile na roke.
NAVDIH NAŠEL V PREDHODNIKIH
Začutil je željo, da prehodi Jakobovo pot - El Camino de Santiago po severu Španije. Navdih so mu bili oboleli in invalidi, ki so to storili pred njim. Pred odhodom je navezal stik z nekaj popotniki iz Slovenije in prebral precej potopisov.
Pot je pričel lani 14. maja iz St. Jean Pied de Porta v Franciji in jo po prehojenih 800 km končal v Santiagu de Compostele 12. junija.
dni ga je pričakal dež, veter, megla ter blatna in razmočena pot. Ker se romarji pri prtljagi omejijo na najnujnejše, je potrebno v takšnih primerih kar nekaj potrpežljivosti in iznajdljivosti. Že kmalu za tem je pripekalo sonce, pot se je vzpenjala in spuščala, včasih ji kar ni bilo videti konca.
Ermin je potopis pospremil s številnimi fotografijami čudovite narave in številnih kulturnih znamenitosti ter posebnosti. Rumena Jakobova školjka na modri podlagi označuje Jakobova pot ali El Camino de Santiago, ki je sicer skupno ime za več romarskih poti, ki vo-
	i 'Sil' r*- F ^ f fHf
'0 v.	
Ermin Oblak je bil na potopisnem predavanju o prehojeni Jakobovi poti po Španiji oblečen in obut kot takrat, ko se je podal na pot.
Ob začetku je moral, kot vsi popotniki, izpolniti vrsto formularjev, dobil je zemljevid poti in romarski potni list, v katerem je zbiral žige ob prehojeni poti. Potni list omogoča dostop do poceni nočitev v zatočiščih, na podlagi izpolnjenega lista se ob koncu izda potrdilo o opravljenem romanju.
NA POT OPREMLJEN S POTRPEŽLJIVOSTJO IN IZNAJDLJIVOSTJO
Ermin je na pot odšel v maju, ker se takrat vreme že bolj ustali, ni pa še poletne vročine, a ravno prve
dijo do svetišča svetega Jakoba v Composteli. Romanje se tam zaključi v katedrali, nabiti s čustvi in zahvalami srečnih romarjev. Pred mašo vsak dan preberejo vse države, iz katerih so romarji v zadnjem dnevu prispeli na cilj.
Jakobovo pot Ermin primerja z našim življenjem, prehoditi moraš blatno pot, da prideš do lepe, včasih je pot zelo vijugasta, ima vzpone in spuste, ki jih je vredno premagati. Pravi, da mu ni žal truda, pot mu je veliko dala, predvsem sebi pa je dokazal, da zmore.
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
Takrat, ko bodem za vselej vzel od prijatlov slovo, ko oči bom za vedno zatisnil in legel bom v črno zemljo. Takrat zašumi naj mi slednjič šum pesmi Savinje globin in grob moj naj skromni krasijo cvetlice Savinjskih planin.
(Tonček Mlačnik)
ZAHVALA
Nepričakovano nas je tik pred svojim 82. letom starosti zapustil dragi brat in stric
Tonček MLAČNIK
21. 4. 1934 - 29. 3. 2016 iz Luč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju ZD Luče, župniku Vikiju Košcu za opravljen pogrebni obred, praproščakom, pogrebni službi Morana, citrarki Citi Galič in govornikom za ganljive besede slovesa. Posebno zahvalo izrekamo mešanemu in moškemu pevskemu zboru iz Luč ter oktetu Žetev, ker ste znali ceniti Tončkovo predanost petju in ste ga z angelskimi glasovi pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi vsem tistim, ki ste ga imeli radi, mu znali prisluhniti in mu nudili kakršnokoli pomoč.
Vsi njegovi
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	PLANINEC SE JE POŠKODOVAL PRI ZDRSU
Okrešelj: 20. aprila ob 10.45 uri je pri sestopu z Brane proti Okrešlju zdrsnilo planincu, ki si je pri tem poškodoval gleženj in stegnenico. Gorski reševalci iz Celja in zdravnik letalec kranjskogorske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije so poškodovanega oskrbeli, nato je bil s helikopterjem Slovenske vojske prepeljan v Splošno bolnišnico Celje.
•	UMRL MED POPRAVILOM VITLA
Robanov kot: 20. aprila popoldan je v Robanovem kotu občan popravljal vitel na kmetijskem traktorju. Pri tem se je nagnil med plug in vitlo, nakar je pri sprostitvi matice hidravlične cevi prišlo do izpusta olja iz cevi. Cilindra, ki sta držala zgornji del vitla, sta posledično popustila in ga stisnila med vitlo in plug. Gasilci PGD Nazarje so s tehničnim posegom potegnili nesrečnika izpod vitla. Posredovali so še gasilci PGD Solčava in reševalci nujne medicinske pomoči. Občan je na kraju dogodka umrl.
•	NAKRADEL SI JE OČAL
Ljubno ob Savinji: 21. aprila so bili policisti PP Mozirje obveščeni o vlomu v optiko na Ljubnem ob Savinji. Neznani storilec je vlomil skozi okno v poslovni prostor, ki ga je preiskal. Odnesel je večje število sončnih očal različnih znamk in neznano število korekcijskih očal. Nastala je materialna škoda v višini okoli 3.000 evrov.
•	OSTAL BREZ TELEFONA
Kokarje: 23. aprila so bili policisti PP Mozirje obveščeni o tatvini mobilnega telefona v Kokarjah. Oškodovancu je neznani storilec v gostinskem lokalu ukradel mobilni telefon.
23 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016	I
Za razvedrilo
Cvetke
V SKRBI ZA CISTE VODE POVODJA SAVINJE Z ODTOKI
Šljukoc (Nejc Slapnik) v gostilni Pod Turnci: »Kaj vse ponuja miza. Najprej bom zmazal sirnek in želodec, pol pa vse poplaknil s kozarčkom rujnega.« Šljukica (Bojana Slapnik): »Lahko bi se umil pred jedjo.« Šljukoc: »Se ne splača, saj se bom zdaj zdaj spet popacal.«
NEKATERI VESELO DELAJO, DRUGI IMAJO VESELJE DO OPAZOVANJA DELA Meta Rakun, članica PGD Radmirje: »Poglej, kako vrtim vse te kose mesa, kot prava kuharica.«
Damijan Nerat, predsednik PGD Radmirje: »Meta, ne delaj preveč, glavni kuhar nama je dovolil le asistirati, dokler čevapčiči ne bodo pečeni. Pravi, da poje jih lahko pa kar sam.«
DELAJ MALO, DA SE DRUGIM KAJ OSTANE Marinko Jurič, nekdanji predsednik PGD Radmirje in gasilski veteran: »Moja mera za čevapčiče je znana, a ker se držim opozoril, ki so mi jih zapisali na trebuh, sem jih moral zmanjšati, ker je roštilj manjši. Sicer res nisem rojen za delo, rad pa pomagam komu, ki počiva ali je čevapčiče.«
24 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016	I
Križanka, Informacije
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane in iskane knjige v aprilu
ODRASLI:
Justinek, Terezija: Ana Marija, Miklavčič Milena: Ogenj, rit in kače niso za igrače, Nesbo, Jo: Leopard, Jančar, Drago: To noč sem jo videl, Dowd, Siobhan: Barjanski otrok, Nesbo, Jo: Snežak, Mazzini, Miha: Izbrisana, Strayed, Cheryl: Divja : izgubljena in najdena na pešpoti življenja, Capus, Alex: Léon in Louise, Jančar, Drago: Maj, november, Maurer, Neža: Na tvojo kožo pišem svoje verze, Mazzantini, Margaret: Novorojen, Lainšček, Fe-ri: Strah za metulje v nevihti : roman o ljubezni, Moyes, Jojo: Ob tebi.
MLADINA:
Dahl, Roald: Matilda, Rippin, Sally: Brina Brihta, Makarovič, Svetlana: Kosovirja na leteči žlici, Vidmar, Janja: Princeska z napako, Petiška, Eduard: Stare grške bajke, Makarovič, Svetlana: Veveriček posebne sorte, Green, John: Kdo si, Aljaska?, Vidmar, Janja: Prijatelja, Suhodolčan, Primož: Ti kanta požrešna!, Muck, Desa: Anica in velika skrivnost, Mate, Miha: Babica v supergah, Enci benci na kamenci : slovensko otroško izročilo, Davis, Jim: Garfield ma vas rad, Suhodolčan, Primož: Kuža, zaljubljen kot pes, Kovič, Kajetan: Maček Muri.
Slovarček:
OBNIT - greben pri statvah; ROCA - najzahodnejša točka celinske Evrope; VJATKA - reka v Rusiji;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
POSLADEK, ETIOPIJA, TACA, ARP, ANJA RUPEL, MAE, ASANA, APAČ, DOJKA, TVER, PARADOKS, GANZ, ARARAT, TRAVI ATA, RAB, LAS, UMIK, RJ, TVIST, KOMIS, ROV, MASTODON, STREHA, ANTONIJA, TAVČAR
v_
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 18. številki SN
Ime in priimek: Naslov:
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016	I
Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 29. april	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Živ-žav počitnice
	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Predavanje domačina dr. Bojana Vršnaka Naša zvezda Sonce
	ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Odprtje razstave Umetniškega društva Artus Družbena paralaksa
Sobota, 30. april	ob 17.00. Sejmišče v Mozirju Tradicionalno plezanje na mlaj
	ob 20.00. Športni park Mozirje Kresovanje
Nedelja, 1. maj	ob 6.00. Mozirje Prvomajska budnica Godbe Zgornje Savinjske doline
	ob 8.00. Športno igrišče Nazarje 37. maraton v malem nogometu
	ob 8.00. Laze pri Kokarjah Tradicionalni prvomajski pohod na Čreto
	ob 11.00 in 14.00. Mozirski gaj Druženje s Kulturno umetniškim društvom STOPinJE
Ponedeljek, 2. maj	ob 9.30. Potok 6. hitrostni vzpon na planinsko kočo Farbanco
	ob 11.00 in 14.00. Mozirski gaj Druženje s Kulturno umetniškim društvom STOPinJE
Torek, 3. maj	ob 8.00. Pred domom kulture v Nazarjah Pohod DU Nazarje na Mozirsko planino
	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
Sreda, 4. maj	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic za otroke
Četrtek, 5. maj	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Predavanje Zdenke Presečnik Kako pametno ravnati z denarjem
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam telico, težko 200 kg; gsm 031/228-217.
Telice sr pasme, pašne, visoko breje, ugodno prodam; gsm 041/239017.
Prodam prašiče, 25-150 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam brejo telico sivko, pašno; gsm 041/793-519. Prodam telico čb, brejo 8 mesecev; gsm 041/783-625. Prodam telico v 8. mesecu brejosti, je rjave pasme in navajena paše; gsm 041/942-169. Prodam bikca križanca, starega 1 teden; gsm 031/467-307. Prodam teličko ČB pasme, staro 3 mesece, dobrega porekla; gsm 070/228-293.
Prodam bikca sivca, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam meso krškopoljskega prašiča in teličko lisasto; gsm 070/870-321.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, dobro molznico, in prodam deske za ostrešje; gsm 041/216-648.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim kravo, dobro molznico; gsm 041/293-017.
Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
DRUGO - PRODAM
Semenski krompir Semenarne Ljubljana, ugodno prodam; gsm
051/357-683.
Prodam ovijalko za bale metal-fa-ch s stranskim pobiranjem; gsm 041/354-597.
DRUGO KUPIM
Kupim jesenove deske; gsm 031/800-852.
DRUGO - PODARIM
Podarim dve omari in pisalno mizo; gsm 031/610-563. V skrben dom oddam dve sko-bčevki z veliko kletko in opremo; gsm 040/220-643.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor univerzal, zetor, IMT, ursus, štore, lahko tudi v okvari; gsm 030/419-790. Traktor in ostale kmetijske stroje kupim; gsm 031/736-727.
VOZILA - PRODAM
Prodam opel astro, l. 1999, dobro ohranjen in vzdrževan, z letno vinjeto, tehnični do 2017, letne in zimske gume; gsm 031/891-780. Prodam alfa romeo 159, 2,4 JTDM, letnik 2006; gsm 041/410-369. Prodam suzuki baleno wagon, l. 98, in motokultivator labin; gsm 041/600-647.
Prodam motor suzuki SV 650 s, letnik 2000, v odličnem stanju; gsm 041/370-473.
NEPREMIČNINE
V okolici Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/416-809.
Ugodno prodam starejšo hišo, potrebno obnove, v Zgornji Savinjski dolini; gsm 041/878-303.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
26 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016	I
Oglasi
Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smej'o izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo
fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
Fotoknjigo ustvarjate na internetu, zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja.
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
27 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016	I
ARHIV
Zgornjesavinjski časopis
www.savinjske.com
		<s>
n		>mm "S.
c	ra	m
	C	"O
C	ra	o £ 03 e0
HA	•i_>	
O	£	O O •
ci-	cl a a>m	

o
0	.S
ST c « £
§ 3
5 0)
<s> .o
1	I
a> a>
e! ■S 1
15 s i?
"D
0)
< O
TJ
Qi >
O Q.
E
•o O <u
TO > O £ Q. »o
E S E z
O
co

03 to
a> u
OJ co
TO CO
2
<C r^j <C
m m
to
C £
.cu
o a.
ro Q
Naročniški klub
SAVINJSKA NOVICE
Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate man| kot pri vaSem prodajalcu časopisov.
Brezplačna dostava Savinjskih novic
na celotnem območju Republike Slovenije.
Dostava na drug naslov
Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo iS £ popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.