N
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
letnik XI., št. 1
januar 2005
Občinski svet je potrdil stališča na pobude z javne razprave
o lokacijskem načrtu za izgradnjo doma starejših občanov
Na zadnji seji Občinskega sveta so bili sprejeti sklepi o pridobitvi izvajalca za izvedbo študije o možnosti izgradnje skupne čistilne naprave, ki bi poleg doma starejših občanov zajela še del Vidma, in sklep o ureditvi dostopnosti do objekta. Za dom, ki se bo imenoval Zavod sv. Terezije, je predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja že v marcu ali aprilu, takoj za tem pa se načrtuje začetek gradnje prve faze.
Podrobneje o gradnji doma na ^ strani 6
Scena zopet na sceni
Osrednji kulturni dogodek v občini je bila v mesecu januarju premiera predstave Dnevnik Ane Frank. Enoletno delo in trud amaterske igralske skupine sta bila nagrajena z velikim obiskom in pohvalami. ^ Stran 8


Praznične
prireditve
Pred božično-novoletnimi prazniki so se v občini zvrstile vse tradicionalne prireditve. Poleg vsakoletnega pohoda z baklami na Kamen vrh na božični dan je zadnja leta vse bolj množičen tudi pohod v Tisovec. Lepo kulturno doživetje je vsakoletni božični koncert vokalne skupine Mavrica v podgorski cerkvi sv. Miklavža. Tudi letos so bile njihove pevke med prvimi znanilkami praznikov. Za božično-novoletni koncert dobrepoljske godbe je bil značilen rekorden obisk, praznične prireditve na šolah pa so spet nudile veliko ustvarjalnosti in lepih idej.
^ na straneh 9, 20
J" d \
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
bo v soboto, 5. februarja, ob 19. uri, v Jakličevem domu. Program prireditve, ki je posvečena 110-letnici delovanja Kulturnega društva Dobrepolje in 30-letnici smrti Rafka Fabianija, je na strani 28.
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 25. 2. 2005. Prispevke sprejemamo do 12. 2. 2005
januar 2005
Županova stran
2
Kam naprej?
Piše: župan Anton Jakopič
Spet smo v času sprejemanja odločitev, kaj dokončno dati v letošnji proračun in pa tudi kaj delati v naslednjih letih. Veliko je načrtov, veliko je želja. Kaj so realne možnosti? Kakšen bo tempo našega razvoja v prihodnje? Ne morem v tem trenutku, in niti ne želim, kaj bolj natančno razlagati, kaj bo v letošnjem proračunu, ker še ni nič dokončno usklajenega. Rad pa bi danes nekoliko po-komentiral nekatera dela, ki smo jih naredili, in nekatera, ki jih še nameravamo in tudi to, zakaj smo se in se odločamo za posamezna dela. Ugotavljam namreč, da je vsem težko ustreči. Tisto, kar je za nekatere prioriteta, je za druge neumnost ali pa obratno. Kako se odločiti in narediti najbolje, ko je jasno, da se vsega ne bo dalo narediti, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Ni pa več takšne zelo velike pripravljenosti za kakršno koli zbiranje sredstev, čeprav bi bilo za dober razvoj nujno. Občini namreč kronično primanjkuje prav investicijskih sredstev. Ker nam tega manjka, zelo težko dobimo tudi sofinan-cerska sredstva. V času, ko smo imeli samoprispevek, smo s tem delali tako rekoč čudeže, saj smo dodatno pridobili še druga sredstva.
Kje smo sedaj z investicijami? Največjo investicijo zadnjih let, Jakličev dom, zaključujemo. V letu 2005, bo še nekaj plačil in še nekaj del v razstavnih prostorih, glavnina pa je zaključena. Kam sedaj, da bi bil efekt čim večji. Pri tem se srečujemo z različnimi željami naših občanov in pa tudi z zahtevami države in celo Evropske unije. Naj omenim samo nekaj zadev, kjer se o vsaki govori o veliko milijonih tolarjev. Čistilne naprave in kanalizacija, daljinsko ogrevanje, vodovod še v tri vasi in obnova že zgrajenega vodovoda, ureditev centra Vidma s pločniki in dovolj širokimi cestami in še novimi parkirišči, projekt igrišč, morda celo športna dvorana, obrtna cona. Občina bo morala nekaj pomagati tudi pri izgradnji doma za starejše občane. Ne smemo pa pozabiti, da bo potrebno kaj kmalu tudi bolj intenzivno obnavljati ceste. Vsega tega ne bo, vsaj v kratkem času ne, to je enkrat ena. Kaj najprej narediti, to je vprašanje. Velika zahteva Evropske unije so čistilne naprave. V občini je tako rekoč |e nimamo. Deluje samo ena majhna. Čistilna naprava v Bruhanji vasi bo stala prek 250 milijonov in jo sami, brez pomoči države, ne moremo narediti. Mislili smo, da
bomo državna sredstva dobili v preteklem letu, pa jih žal nismo. Vsekakor se bomo prijavili na letošnji razpis in če bomo uspešni, bo šla glavnina sredstev v naslednjem in vsaj še enem letu za to. Temu se ne moremo izogniti, ker je tu že gradbeno dovoljenje in vse čaka izvedbe. Vsi ostali projekti se bodo temu, hočeš ali nočeš, prilagajali. Center Vidma je v načrtovanju, veliko energije je že bilo vložene, veliko usklajevanja z državo, pa še ni dorečeno. Na vsak način želimo pridobiti tudi nekaj državnih sredstev in delali bomo takrat, ko bomo vsaj nekaj dobili tudi od države. Za letošnje leto pa vsaj načrtovana parkirišča za zdravstvenim domom. Ko sem že pri zdravstvenem domu, naj povem še, zakaj smo predelali čakalnice. Nekateri se namreč sprašujejo, zakaj smo to naredili. Izključno na zahtevo inšpekcije, ki zahteva ločene čakalnice za zobozdravnika, za splošnega zdravnika in za otroke. In to smo sedaj naredili v mejah možnosti po najcenejši možni varianti.
Do mojih ušes so prišle tudi govorice, češ zakaj župan rine kanalizacijo v Zdenski vasi, ki jo ni nič treba. Župan jo nič ne rine in še rajši bi videl, da je ne bi bilo treba delati, še zlasti zato, ker tudi ni zelo poceni, saj bo skupaj stala kar 120 milijonov, toda delamo jo izključno na zahtevo vaščanov Zdenske vasi in predvsem zato, da ne bo vas vedno zalita z vodo, saj vsi vemo, da včasih po nalivu še čez vas ne moreš priti. V to kanalizacijo pa nihče ne sme spuščati greznice, saj bo to v tej fazi samo meteorna kanalizacija. Narejena pa bo tako, da se bo v kasnejši fazi lahko naredila tudi čistilna naprava in potem se bo lahko spuščalo tudi vse ostalo, kar bo potrebno seveda tudi plačati. Kdor pa bo spuščal prej, bo imel opravka z inšpektorjem in kaznimi, da smo si na jasnem. Isto velja tudi za kanalizacijo na Vidmu in v Bruhanji vasi. Dokler ni čistilne, fekalije vanjo ne sodijo, to mora biti jasno vsem.
Velika dilema, ki se v različnih krogih debatira, je tudi, kaj narediti s projekti igrišč. Ali naj res zgradimo toliko igrišč, kot smo planirali, ali naj načrtovanje zmanjšamo in naredimo, poleg že zgrajenih, samo še eno večje igrišče pri šoli na Vidmu, v ostalih vaseh pa cenejšo obliko igrišča. Ob veliki želji po dobrem igrišču v posameznih vaseh se namreč pojavlja dilema pomanjkanja otrok. Kdo se bo igral na tem igrišču, če cela vas ne
spravi skupaj ene nogometne ekipe, kaj šele dveh, da bi lahko igrali. Druga dilema je tudi, kdo bo ta igrišča vzdrževal. Jasno je, da bi to morala tudi vas sama, saj ni za pričakovati, da bo vse to vzdrževala občina. O tem je potrebno razmisliti in realno pogledati resnici v oči. Čeprav je po drugi strani tudi res, da bo samo sedenje pred računalnikom ali televizijo vse naše otroke fizično pohabilo in je prav, da se ukvarjajo vsaj s športom, čeprav bi bilo zelo dobro, če bi tudi kaj fizičnega dela še opravljali. Pa tudi vsak šport ne zahteva dragih naprav. S športom se lahko ukvarjaš tudi drugače. Vse to so dileme, ki jih bomo morali skupaj razrešiti, župan ni vseved in nima teh odgovorov v rokavu, vsekakor pa gre za izdatna občinska sredstva.
Ker sem se pa že razpisal toliko o športu, pa recimo še dve ali tri besede o novi športni dvorani. Nekateri si jo zelo želijo, nekateri so izrecno proti. Veste kaj, fajn bi bilo, da bi jo imeli. Toda ali jo zmoremo narediti, to je vprašanje in tudi to, ali jo zmoremo vzdrževati. Sami jo s sedanjimi investicijskimi sredstvi ne moremo narediti, nujna bi bila izdatna pomoč države. Vsekakor je ne bomo mogli delati vzporedno s čistilno napravo ali kakšno podobno investicijo. To pomeni vsaj štiri leta vsa investicijska sredstva v športno dvorano in nič drugega. Podobno kot Jakličev dom. Stvar je v večinski odločitvi. Če bi se skupaj odločili na primer za samoprispevek v ta namen, bi jo zagotovo naredili v štirih letih. V petih letih bi namreč s samoprispevkom, če bi ga imeli v višini, kot smo ga imeli za šolo, zbrali kar 300.000.000,00 SIT. Takrat, ko smo ga imeli, smo naredili zelo veliko, pa nihče ni bil lačen. Sedaj, ko tega ni, gre razvoj nekoliko počasneje. Odločimo se za projekt, kjer bomo vsi za, kopal bom z vsem štirimi in ga izpeljal, če se zmenimo za samoprispevek in kaj bomo z njim naredili. Saj ni nujno, da je to športna dvorana, lahko je ta projekt kanalizacija za celo občino ali pa obnova in pre-plastitve vseh cest, ki so tega potrebne, ali pa ureditev obrtne cone, kjer bodo prišli novi investitorji in odprli nova delovna mesta, samo če smo res za hitrejše napredovanje. Nič ne silim, samo predlagam, ker se mi zdi, da gre zadeva sedaj prepočasi.
Še veliko tem je za odpreti na temo investiranja. Nekaj sem jih, samo toliko, da lahko začutimo dileme načrtovalcev, ko se je potrebno odločati. Zelo vesel bom, če se mi bo kdo oglasil s kakšno sugestijo ali pripombo ali predlogom na to temo. Smo ravno v fazi priprav na strategijo prostorskega razvoja občine in vsak predlog je dobrodošel.
januar 2005
Delo občinskega sveta
3
To so namreč dileme, o katerih moramo v občini razpravljati in najti večinsko soglasje. In to vsi, ne glede na stranko in ne glede na starost ali stan, ne pa o tem, če na kakšnem vodovodnem ventilu manjka pokrovček ali pa je neki nepridiprav popackal prometni znak (tega pri kulturnih ljudeh sploh ne bi smelo biti) ali na primer o tem, da nekdo preveč ropota, ker je odprl neko novo dejavnost. Hvala Bogu, da jo je, pa še ti jo daj, pa bomo imeli malo več denarja še za kaj drugega. Kar veselo na delo.
Pa lep pozdrav!
Vaš župan
Beseda urednice
Kultura je dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega in umetniškega delovanja. Je lastnost človeka glede na obvladovanje in uporabljanje splošno veljavnih načel v najširšem smislu. Ko v teh dneh pred kulturnim praznikom seštevamo dosežke kulture na vseh ravneh, zato ne smemo pozabiti, da kultura ni le število prebranih knjig, gledaliških predstav, ki smo jih videli, koncertov, ki smo jih obiskali, kultura naroda se meri po celovitosti njegovega življenja, tudi po civilizacijskih navadah in medčloveških stikih. Prav ti pa niso na najbolj zavidljivi ravni. Ljudem manjka visoka umetnost ravnanja z ljudmi v vsakdanjih medsebojnih odnosih, ki prav tako sodijo h kulturi. Zadnjič sem nekje zasledila trditev, da je v današnjem svetu mnogo manjše pomanjkanje materialnih dobrin kot notranjega pomanjkanja duha. Zanimiva iztočnica za sociološke in antropološke razprave ob kakšni drugi priložnosti.
K bližnjemu praznovanju pa vsekakor sodi ustvarjanje izjemnega kulturnega razpoloženja, ki nas ob številnih kulturnih prireditvah in dosežkih na vseh ravneh spominja in opominja, da je bila slovenska kultura že od nekdaj najzanesljivejša opora za narodno preživetje.
Tudi lokalnega razvoja brez kulture ne more biti. Letošnja občinska prireditev ob kulturnem prazniku je posvečena 110-letnici ustanovitve kulturnega društva in 30-let-nici smrti glasbenika in duhovnika Rafka Fabianija. Oboje priča o bogati kulturni tradiciji, ki se nadaljuje tudi v današnjem času. Prav ob obeh obletnicah se zaključuje velikanska investicija Jakličev dom. Manjše pomanjkljivosti in kritike, ki so spremljale gradnjo, ne morejo zamegliti velikanske vrednosti in pomena tega velikega kulturnega objekta. V njem imajo najboljše pogoje za delovanje vse kulturne dejavnosti, kot so knjižničarska, godbena, pevska, dramska, filmska, glasbena šola, priprava likovnih in drugih razstav, ohranjanje ljudskega izročila itd. Tudi športno-rekreativna in druge dejavnosti, ki se odvijajo v Jakličevem domu, sodijo k celovitosti življenja in pričajo o našem odnosu do kulture.
Kulturnih navdušencev ne manjka, a zdi se, da to še ni dovolj. Kajti zares kulturni bomo šele takrat, ko bomo sposobni v našem kulturnem hramu tudi kulturno sobivati, se odgovorno obnašati do vsega, kar je v njem, in se na kulturen način ter enakopravno, brez večvrednostnih kompleksov, dogovarjati o vseh organizacijskih in drugih zadevah.
Skratka, najpomembnejše je, koliko se nas kultura dotakne in oplemeniti, zato ne glejmo le na zunanji blišč in ne seštevajmo le dosežkov, ampak poskrbimo tudi za našo kulturno notranjost, da bo toplila nas same pa tudi ljudi okrog nas.
Seja Občinskega sveta Dobrepolje
M. Steklasa
Začetek zadnje seje v letu 2004, dne 28. decembra, je bil v znamenju razprave, ali je bila seja z dne 14. decembra prekinjena ali ne. Naj spomnimo, da so jo zapustili svetniki Alojz Palčar, Jože Samec, Janez Pavlin in Jože Hočevar, z utemeljitvijo, da na seji, na kateri naj bi bil grobo kršen statut, ne bodo sodelovali. Občinski svet je bil po njihovem odhodu nesklepčen. Kasneje se je svetnikom pridružil Franci Žnidaršič in sklepčnost je bila spet zagotovljena, seja pa se je nadaljevala. Pred tokratno sejo se je Alojzij Palčar s poslušanjem magnetograma seje hotel prepričati, če je bila ta prekinjena ali pa je bilo nadaljevanje legitimno, vendar po njegovih trditvah tega ni mogel ugotoviti, ker seja ni bila posneta v celoti in del posnetka ni bil razumljiv. Kljub temu je trdil, da se zapisnik ne ujema z magnetogramom in da je bila seja prekinjena, četudi se z nekvalitetnim posnetkom tega ne da dokazati. Župan in nekateri svetniki so temu ugovarjali in trdili, da o zapisniku lahko verodostojno sodijo le tisti, ki so bili prisotni. Menili so, da je zapisnik odraz dejanskega stanja na seji in da ta ni bila prekinjena, ampak so jo po prihodu še enega svetnika nadaljevali. Polemika se je končala tako, da je bil zapisnik potrjen, priložene pa so mu bile pripombe, ki jih je posredoval Alojzij Palčar.
OBRAVNAVA IN OPREDELITEV DO STALIŠČ NA POBUDE
IN VPRAŠANJA Z JAVNE RAZGRNITVE IN RAZPRAVE O
LOKACIJSKEM NAČRTU ZA IZGRADNJO DOMA
STAREJŠIH NA VIDMU
Po 30-dnevni razgrnitvi lokacijskega načrta in javni razpravi, ki je bila 7. 12. 2004, je pripravljavec lokacijskega načrta POPULUS prostorski inženiring iz Ljubljane zbral vse pisne pripombe, ki so bile dane v času javne razgrnitve in se strokovno opredelil do njih. Nekaj pobud in pripomb, ki so jih dali Alojzij Palčar, Jože Zakrajšek in Igor Ahačevčič, je pripravljavec upošteval, občinski svet pa se je na seji s temi pripombami in predlogi seznanil ter se o sklepih dokončno opredelil. Po končani razpravi so bili sprejeti predlagani sklepi:
^ Občinska uprava pridobi izvajalca in izvede ustrezno študijo, ki bo pokazala, ali je možno zgraditi skupno čistilno napravo, ki bi zajela tudi tisti del območja vasi Videm, ki gravitira v Krajčkovo dolino, kakor tudi finančne in tehniške podrobnosti v zvezi s tem. Na osnovi izsledkov te analize bo o tem odločal občinski svet.
^ Dostopnost in normalno propustnost do lokacije doma starejših občanov zagotovi Občina Dobrepolje do otvoritve doma starejših občanov. V ta namen se na cesti, ki poteka po parceli št.422/8 k.o. Videm Dobrepolje, vzpostavi katastrsko stanje in uredi odmike od škarp, ograj in bankin v skladu z zakonom. Pločnik se zgradi na nivoju ceste. Cesto se opremi z razsvetljavo in dodatnimi prometnimi znaki. Ustrezno se uredi križišče med parcelami 422/8, 1056/5 in 1054, vse k.o. Videm Dobrepolje. Križišče z regionalno cesto bo uredila študija, ki jo pripravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste.
^ Prouči se možnost vzpostavitve dodatne ceste po parceli št. 1056/5 k.o. Videm Dobrepolje oziroma po drugih us-
4
Delo občinskega sveta
januar 2005
treznih parcelah preko Krajčkove doline.
Pred sprejetjem sklepov se je odvijala daljša razprava, ki se je nanašala predvsem na ureditev dostopa do doma za starejše. Nekateri svetniki so izrazili dvom, da bo občina izpeljala projekt poti, kakršna mora biti po zakonu, zato so predlagali, naj se že v naslednjem proračunu izdvajajo sredstva za ta namen in naj se to potrdi s posebnim sklepom.
Med razpravo je Kristina Shawish pojasnila terminski plan izgradnje. Če bo v februarju OS potrdil Odlok o lokacijskem načrtu, je pričakovati izdajo gradbenega dovoljenja že v mesecu marcu in takoj za tem začetek gradnje prve faze. Začetek obratovanja je tako realno možen že v mesecu juniju leta 2006. Seveda pa bo vse odvisno od finančnih sredstev.
Med razpravo je bilo slišati tudi mnenje, da občani zelo malo ali skoraj nič ne vedo o načrtovanem objektu in da niso vedeli niti za javno razpravo. Očitek o slabi obveščenosti so nekateri zavrnili, z utemeljitvijo, da je bilo o tem že veliko napisanega (opomba urednice: obvestilo o javni razgrnitvi je bilo objavljeno na prvi in še enkrat v okvirju na četrti strani, Naš kraj št. 10/2004), strinjali pa so se, da bo potrebno o tem še več in bolj podrobno obveščati občane.
POROČILO POLICIJSKE POSTAJE
GROSUPLJE
Te točke dnevnega reda sta se udeležila tudi komandir PP Grosuplje Ludvik Kastelic in policist Robert Bradač. Na osnovi predhodnega poročila za enajst mesecev leta 2004 sta zatrdila, da so v primerjavi z drugimi občinami varnostne razmere v naši občini dobre in stabilne.
Nekaj podatkov:
V	enajstih mesecih 2004 je bilo na območju občine Dobrepolje storjenih 54 evidentiranih kaznivih dejanj, 14 kršitev javnega reda, 33 prometnih nesreč in 129 kršitev cestno-prometnih predpisov.
Obravnavali so tudi 1 požar, 1 nenadno smrt, 2 razpisa iskanja in 2 delovni nesreči.
V	razpravi pa so sledila vprašanja svetnikov, naprimer:
^ Potrebna je kontrola oz. tehtanje kamionov, ki vozijo pesek iz kamnoloma in zaradi prevelike naloženosti raz-sipljejo material po cestišču. Kontrola naj se tudi prehitra vožnja teh kamio-
nov;
^ Koliko pozornosti se namenja vzgoji otrok v cestnem prometu;
^ Prehitra vožnja skozi Predstruge;
^ Kakšno je sodelovanje s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu;
^ Pobuda za postavitev nekaterih manjkajočih prometnih znakov;
^ Izboljša naj se kvaliteta poročil v Našem kraju;
^ Kontrolira naj se tudi pešce in kolesarje, ker ti zlasti v večernem času predstavljajo veliko nevarnost na cesti;
^ Kako se nadzira metanje petard v Strugah in drugje;
^ Izrečeni sta bili tudi dve pohvali, in sicer za preventivno dejavnost glede uporabe drog pri mladini, ki je zaključila osnovnošolsko obveznost;
^ Stalnih »dirkačev« ni več, kje so?
Komandir Ludvik Kastelic je zagotovil, da bodo pobude svetnikov v okviru možnosti upoštevane, nekaj odgovorov na zastavljena vprašanja pa je naslednjih:
^ Zaseženi sta bili dve motorni vozili in opravljeni temeljiti razgovori z lastniki;
^ Veliko truda je bilo vloženega v preventivo uporabe pirotehničnih sredstev, večjega uspeha ne beležijo. Na tem področju lahko največ naredijo starši, njihova odgovornost je največja. Policija lahko ukrepa le v primeru, če je kršitelj zaloten pri kaznivem dejanju;
^ Izboljšali bodo kvaliteto policijskih poročil v Našem kraju;
^ S Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sodelujejo predvsem na začetku šolskega leta;
^ Na področju vzgoje šolskih otrok je delo zelo intenzivno, saj policist Robert Bradač namenja delu s šolsko mla-
dino veliko pozornosti.
OPREDELITEV OBČINSKEGA SVETA DO GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA POSTAVITEV POSTAJE MOBILNE TELEFONIJE
To točko so na predlog Alojzija Pal-čarja uvrstili na dnevni red pred samo sejo. Župan Anton Jakopič je na začetku povedal, da je želel Mobitel zaradi slabega signala na nekaterih območjih naše občine postaviti bazno postajo že pred dvema letoma. Ker pa se niso uspeli dobiti zemljišča, so se dogovorili s Slovenskimi železnicami, da jo postavijo pri železniški postaji v Predstru-gah. Občina Dobrepolje je investitorju izdala lokacijsko informacijo za izgradnjo objekta, poslala pa mu je tudi dopis, v katerem so investitorju svetovali, naj zaradi občutljivosti problematike vključijo tudi lokalno skupnost. In-vestiitor je med tem časom pridobil gradbeno dovoljenje od Ministrstva za okolje in prostor in ga poslal v vednost občini in vaškemu odboru Predstruge. Po razpravi so svetniki sprejeli sklep, naj se zaradi izdaje gradbenega dovoljenja sproži ustavni spor, za postavitev bazne postaje pa naj se poišče nova lokacija.
USTANOVITEV LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE »LAS DOBREPOLJE«
Na okrogli mizi, ki je potekala v mesecu oktobru pod naslovom »Mladi in manj mladi govorimo o ... drogah«, na kateri se je s predstavniki vladnih in nevladnih predstavnikov pokazala potreba po ustanovitvi LAS-a Dobrepolje, je bil ustanovljen tudi iniciativni odbor, ki se je sestal 2. decembra. Na ustanovnem sestanku so izvolili predsednico (Cvetka Tavželj), podpredsednika (Bojan Novak), tajnico (Andreja Babič)
Na seji sta bila tudi komandir PP Grosuplje Ludvik Kastelic in policist Robert Bradač, ob njiju občinski svetnik Ivan Grandovec
januar 2005
Iz občine in upravne enote
5
in svetovalko (Jelka Samec). Zaenkrat Las deluje v okviru Mladinskega društva Sion. Ko bo sprejet nov zakon o društvih, se bo lahko LAS spremenil v samostojno društvo.
S sklepom OS na tokratni seji pa je bilo tudi formalno potrjeno, da se 1. 1. 2005 ustanovi Lokalna akcijska skupina LAS Dobrepolje. Za njeno osnovno delovanje se zagotovijo sredstva iz proračuna.
Poleg tega je bilo sklenjeno, da LAS Dobrepolje pripravi akcijski načrt o dejavnostih, programih, nalogah in ciljih na različnih področjih preventive, preprečevanja, zmanjševanja uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog. LAS je dolžan enkrat letno občinskemu svetu poročati o svojem delu in predložiti akcijski in finančni načrt.
Ko običajno pa je bila tudi tokrat ena najdaljših točk dnevnega reda Vprašanja, predlogi in pobude. Pri tem je sodelovalo več svetnikov, z dobljenimi odgovori na vprašanja, postavljenih na prejšnjih sejah, pa še vedno nista bila zadovoljna svetnika Alojzij Palčar in Jože Samec, zato sta nekatera vprašanja ponovno izpostavila in dodala še vrsto novih. Večina vprašanj in pobud sta vložila v pisni obliki. ♦
1.1.2005 JE UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE prenehala poslovati z upravnimi kolki
Cenjene stranke obveščamo, da je Upravna enota Grosuplje s 1.1.2005 prenehala poslovati z upravnimi kolki. Takso za vloge vložene na Upravni enoti Grosuplje od tega dne dalje lahko plačate na blagajni v Glavni in sprejemni pisarni, za vse ostale postopke pa lahko kupite upravne kolke na Pošti Slovenije - enota Grosuplje ali pri vratarju Okrajnega sodišča v Grosupljem.
Kaj je s KOMASACIJO?
Tako me sprašujejo mnogi. Eni že skoraj prepričani, da ne bo nič, drugi nestrpni. Komasacija gre naprej, lahko rečemo kar hitro, vendar so to zadeve, ki zahtevajo svoj čas. Sedaj je prišla do tiste faze, o kateri sem vedno govoril, da je najpomembnejša. Pridobitev denarja. Odločba o uvedbi komasacije, ki jo je izdala Upravna enota, je pravnomočna. V zemljiški knjigi je vnesena prepoved prometa za čas komasacije. To je sicer neljuba zadeva, ki bi lahko postala problem, če ne bomo zelo hitro dobili denarja, ker bo trajala dlje časa, vendar je nujna, saj bi sicer izvajalci ne mogli slediti spremembam, ki bi nastale in bi lahko prišlo do napak. Občina je v skladu s pooblastilom, ki so ga lastniki podpisali, pristopila k izbiri izvajalca in čakamo na razpis Ministrstva za kmetijstvo za sredstva. Če bomo sredstva dobili in ko jih bomo dobili, bomo delali naprej. Potem bo pa hitrost odvisna predvsem od hitrosti dogovarjanja med lastniki. Če ne bo takšnih, ki bi zavirali, bo lahko zelo hitro končano.
Obveščam vse tiste, ki ste lastniki zemljišč v komasacijskem območju, pa bi jih želeli prodati, da jih kljub prepovedi prometa lahko prodaste Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. S skladom je namreč dosežen dogovor, da bo pokupil vsa zemljišča, ki bodo naprodaj znotraj komasacijskega območja in jih potem združil in dal v najem. Torej, kdor je lastnik kmetijskih zemljišč znotraj komasacijskega območja in jih želi prodati Skladu, naj se obrne na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Izpostava Grosuplje, tam dela gospod Stane Okoren, in ponudi svoje zemljišče. Sklad bo odkupil vse še v letošnjem letu. Telefon Sklada Izpostava Grosuplje je 7860925. Uradne ure pa v ponedeljek in sredo dopoldne.
Seveda ni obvezno prodati samo Skladu, saj bo možno prodati tudi drugim komasacijskim udeležencem, vendar se ne da prepisati sedaj, možno pa bo prodano zemljišče odmeriti poleg tistega, ki ga bo kupil in po komasaciji prepisati v zemljiški knjigi.
Župan Anton Jakopič
UPRAVNE OVERITVE
PO 1. 1. 2005
S 1.1.2005 bo uveljavljena novela Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2004), ki med pomembnimi novostmi uvaja tudi upravno overitev podpisov, prepisov in kopij. Strankam bo s tem omogočeno, da bodo za potrebe upravnih postopkov lahko opravile overitev pred upravnih organom — upravno enoto in za ta namen ne bo več potrebno obiskovati notarjev. To pa ne pomeni, da overitev podpisov, prepisov in kopij ne bo mogoče še naprej opravljati tudi pri notarjih.
Upravna overitev bo uporabna zgolj v upravnih postopkih in bo takrat tudi popolnoma enakovredna notarski overitvi lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije. Pri overitvah se ne bodo uporabljala siceršnja pravila o krajevni pristojnosti, ampak bo stranka lahko zahtevala upravno overitev podpisa, prepisa ali kopije pri vsaki upravni enoti, ne glede na kraj stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma sedeža.
Upravna enota Grosuplje bo strankam omogočala izvajanje upravnih overitev v času uradnih ur v Glavni in sprejemni pisarni pri svetovalcu za stranke.
Upravna taksa za upravne overitve je določena z Zakonom o upravnih taksah in znaša za overitev podpisa v višini 15 točk (x 17 SIT = 255 SIT). Zakon o upravnih taksah pa ne določa takse za overitve prepisov in kopij, zato upravna enota upravne takse za te overitve ne bo mogla zaračunavati, dokler ne bo spremenjen zakon.
Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav.
načelnica
6
Investicije
januar 2005
Gradnja doma za starejše občane na Vidmu
Upam si trditi, da ni župljana oz. občana, ki še ne bi slišal, da se bo na Vidmu gradil dom za starejše občane. O tem je bilo že veliko povedanega in tudi napisanega. Res je tudi, da ni bilo točno navedeno in povedano, kako in kdaj se bo gradnja pričela, ni bil še predstavljen celotni terminski plan aktivnosti, ki so potrebne za tako investicijo.
Tina Shawish
Tudi sedaj je o tem težko pisati, čeprav imamo določene plane in naredili bomo vse, da jih tudi izvršimo. To je odgovor vsem tistim neučakanim in nejevernim, ki se ne le ob tej investiciji, ki jo vodi prek karitasa Župnija Dobre-polje, ampak tudi ob vseh drugih občinskih dejavnostih, čutijo vsevedni in nezmotljivi pri kritičnem, mnogokrat pa kar kritizerskem, ocenjevanju zadev. Ostajajo pa le pri besedah.
Za dosego ciljev pa je potrebno besede udejanjati, tu pa se pričnejo tudi težave, zastoji in predvideni in nepredvideni problemi, ki jih je potrebno sproti reševati.
Mnogi ste se gotovo že srečali s potrebnim iskanjem vseh dovoljenj za različne gradnje in pritrdili mi boste, da je to res dolgotrajno, vendar brez teh birokratskih postopkov ne gre. Vsi, ki delamo na pripravi dokumentacije za gradnjo doma, smo volonterji, prostovoljci, k čemer nas je poprosil in spodbudil investitor in marsikaj znamo narediti, nekaj tudi ne, vendar se učimo, iščemo pomoč, imamo voljo in se z velikim optimizmom in odgovornostjo pomikamo naprej, vedoč, da nam investitor zaupa, saj brez tega ne bi mogli delati! Nekateri morebiti menite, da smo se za to gradnjo odločili prezgodaj. Smo ravno v času, ko se razpravlja in odloča o lokacijskem načrtu, ki je osrednja in najpomembnejša zadeva pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Ob javni razgrnitvi in razpravi je bilo postavljenih več vprašanj o komunalni urejenosti samega doma in njene neposredne okolice, raznovrstnih poteh iz centra Vidma k domu in okolici. Osebno sem prepričana, da se določeni problemi pričnejo reševati šele tedaj, ko se zadeve aktivirajo, kajti tedaj se porajajo vprašanja, mnenja, različna stališča in ne pred tem.
Prvotno načrtovan terminski plan začetka del se je že spremenil. Nove na-
črte smo morali posredovati tudi Ministrstvu, ki nam je podelilo koncesijo, predvideva pa se pridobitev gradbenega dovoljenja v marcu ali aprilu 2005, takojšnji začetek gradnje ter delovanja ustanove julija 2006. Seveda je tudi ta načrt zelo optimističen, vendar se moramo tako obnašati do koncedenta, to je do države in naredili bomo vse, kar je v naših močeh za dosego ciljev. Za nastale objektivne težave, kot npr. predvideno sprejetje Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin občine, je startne aktivnosti podaljšalo za pol leta. Upam, da bo to tehten razlog pri podaljšanju pravic iz koncesije. Za zakasnelo sprejemanje imenovanega Odloka, smo poleg državnih organov »krivi« vsi tisti, ki smo se zgodaj spomladi 2003 odločili, da se na predvidenem zemljišču gradnje izvedejo geomehanske in hidrološke analize. Mnogi vaščani vedo, da je bilo to področje nekdaj ob hudih in dolgotrajnih padavinah prekrito z vodo in da je na južni strani tega predela tudi požiralnik, ki ob večjih padavinah bruha vodo iz podzemlja na površje in poplavlja večji del območja južno od prvotno predvidene gradnje. Hidrogeološke analize, ki jih je na območju predvidene gradnje doma, izvedel Hidroconsulting d.o.o., Dragomer in Geotec Ljubljana, d.o.o., so odločile odmik predvidene gradnje proti zahodu vse do točke 0,5m nad max. višino poplavnih voda. Tudi ta točka je bila strokovno določena. Analize so potrdile domneve, da je potekala po območju predvidene gradnje, pod 5 metrov debelo plastjo peščene gline in drobci apnenca stara struga potoka, vendar strugo niso mogli natančno določiti. Tem analizam bi se eventualno lahko prilagodil tudi projektant z dodatnim načinom temeljenja, kar bi investicijo gotovo podražilo, vendar smo se odločili za odmik gradnje. Tudi to zemljišče je last investitorja, vendar je bilo spomladi 2003 nezazidljivo. Naredili smo vse, da smo območje zazidlji-vosti na tem področju razširili, in prav navedeno je povzročilo, da se je mora-
la zakonska procedura o sprejemanju takšnih odlokov še enkrat ponoviti. Hvala Bogu, da smo izvedli te analize, sicer bi imeli težave tedaj, ko bi iskali pri gradbenem dovoljenju mnenje o stanju stoletnih voda na tem področju. Veliko je nepredvidenih nejasnosti in težav, ki pa jih rešujemo sprotno in jih ne in ne bomo obešali na veliki zvon.
Na mnoga vprašanja v zvezi s to gradnjo ne znam odgovoriti, kar pa vem, bom povedala na kratko. Sama gradnja bo potekala v treh fazah in za vse faze bomo iskali enotno gradbeno dovoljenje, kar je cenovno ugodneje. Prva faza predstavlja zgradbo v obliki črke L, enonadstropno in uporabljeno mansardo, s 70 posteljami, v eno in dvoposteljnih sobah in za to kapaciteto smo tudi iskali in dobili koncesijo. Drugo in tretjo fazo gradnje predstavljajo t.i. varovana stanovanja, o katerih bo potrebno na nivoju države še marsikaj razjasniti in dodelati. Varovana stanovanja bodo izvedena kot pritlični dvostanovanjski objekti v nizu, urejena okrog manjšega trga. S centralnim objektom bodo tvorili zaključeno celoto, saj so z njim povezani s pokritim hodnikom. Tako druga faza predvideva izgradnjo 16 varovanih stanovanj apartmajskega tipa z 32 posteljami, tretja faza pa 6 varovanih stanovanj z 12 posteljami. Gradnjo prve faze načrtujemo letos spomladi, o drugi in tretji fazi pa zaenkrat še ni definiranega terminskega plana.
Glavni objekt z negovalnimi programi in vsemi centralnimi funkcijami -kuhinja, tehnika, zdravstveno varstvo, delovne terapije, rekreacija, kulturne dejavnosti, uprava, kapela ima poleg kleti, pritličja z zimskim vrtom in nadstropja s teraso še mansardo. Zavod bo imel 52 sob, od tega 34 enoposteljnih in 18 dvoposteljnih sob. Vsaka soba bo imela poleg osnovne opreme tudi toaletne prostore, kopalnico s straniščem. Pri projektu so poleg potrebnih veljavnih standardov, ki veljajo za to dejavnost v Sloveniji, upoštevane take dimenzije vrat in razporeditev v kopalnici, da bo možna mobilnost invalidskih vozičkov. V domu se predvideva še 10 mest za izvajanje programa dnevnega bivanja. Za starejše osebe s posebnimi potrebami bo dana možnost, da preživijo določen čas dneva (dopoldan, popoldan, cel dan, nekaj ur dnevno) v zavodu, zvečer pa se bodo vrnili na svoje domove.
Celoten objekt ne bo imel nobenih arhitekturnih ovir. Dostopi do objekta bodo varni ter ločeni za vozila, pešce in gibalno ovirane ljudi. Imel bo veliko
januar 2005
Iz Davčne uprave
7
parkirnih površin, tudi za invalide, ki bodo odmaknjeni od stavbe. Zunanjo ureditev predstavlja park s sprehajalnimi potmi, urejenimi počivališči, stekle-njaki, botaničnim vrtom, baliniščem in nasadom sadnega drevja. Preko celotnega parka bo vodila zaokrožena širša pot, ki se bo navezovala tako na trg v sklopu hišk, kot tudi na servisni vhod.
Za delovanje zavoda prve faze, je po izračunanih normativih potrebnih cca. 30 delavcev, kar pa že sedaj vemo, da je to veliko premalo in se bodo morali iskati dodatni viri pomoči oz. zaposlovanja. Čeprav bo to privatni socialno-varstveni zavod, se bodo oskrbnine stanovalcev obračunavale po metodologiji, ki je splošno veljavna v tej dejavnosti in jo v končni fazi določa in potrjuje država, to je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Nekatere skrbi tudi eventualni dobiček pri delovanju zavoda. Glede na to, da je investitor župnija, ki se je že v marsikateri investiciji izkazala kot zelo dober organizator in gospodar, ki zna z malimi materialnimi sredstvi narediti zelo veliko in dobro, upamo, da bo tudi tokrat tako! Upam reči, da je to odvisno predvsem od naše optimalne pripravljenosti, kajti župnijo tvorimo ljudje, ki prebivamo na tem področju, kako vse zadeve narediti po svojih najboljših močeh, si med seboj pomagati in ne iskati »krivcev«, seveda vse le z božjim blagoslovom in pomočjo! Kolikor pa sedaj poznam javne socialnovarstvene ustanove, nobena ne posluje s presežki dohodkov. Večinski lastnik zavoda, to bo župnija, bo morebitne nastale dobičke gotovo znal reinvestirati, uporabiti v projektih, ki bodo potrebni in dobri za nas vse župljane, ki živimo v naši župniji in smo med seboj duhovno in ob-čestveno povezani.
Navedeno so grobi orisi bodočega kompleksa pod imenom Zavod sv. Terezije. Marsikaj še ni določenega, kar je normalno. Čeprav imamo skoraj tretjino sredstev zagotovljenih, ostale finančne konstrukcije še nimamo pokrite. Osebno sem zelo zagovarjala možnost samoprispevka, ki pa žal za to dejavnost zakonsko ni mogoč. Prepričana sem, da se bodo našli potrebni finančni viri, le v nas samih mora biti volja, zavzetost in odločenost, da projekt pripeljemo do konca. Z zaupanjem v božjo pomoč, sem prepričana, da bo v nekaj letih ob robu vasi Vidma zgrajen zavod, kjer bod(m)o mnogi lahko preživljali dostojno jesen življenja.
Ponikve, januar 2005
Na podlagi 120. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98, 108/99 in 97/01) in 407. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04, 57/04 - ZDS-1 in 109/04 -odločba US) izdaja Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije
JAVNI POZIV
k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 2004
Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2004 najkasneje do 31. marca 2005 na predpisanem obrazcu. Obrazec je objavljen tudi na spletnih straneh Davčne uprave Republike Slovenije (http:// www.si-gov.si/durs), zavezanci pa lahko napoved vložijo tudi v elektronski obliki prek sistema eDavki na spletni naslov: http://edavki.durs.si
Napoved so dolžni vložiti vsi zavezanci, razen:
^ zavezancev, katerih (bruto) dohodki ne presegajo 11 % poprečne letno (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2004;
^ učencev in študentov, katerih (bruto) prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo prek študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji, ne presegajo 51 % poprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2004;
^ zavezancev, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 2004 v skladu z zakonom niso plačevali akontacije dohodnine in med letom niso uveljavljali olajšav za vzdrževane družinske člane.
Napoved vložijo:
^ zavezanci za dohodnino s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri davčnem uradu, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi;
^ zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pri davčnem uradu, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi, če niso vpisani, pa pri davčnem uradu, na območju katerega imajo začasno prebivališče v času vložitve napovedi.
Pojasnilo:
Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 2005 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in zavezanci za davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu, ki so dolžni napoved za navedena davka vložiti do 28. februarja 2005 za preteklo leto. Zavezanci, ki sami obračunajo davek iz dejavnosti, vložijo obračun tega davka do 31. 3. 2005.
V napoved za odmero dohodnine morajo zavezanci za dohodnino, ki so po končani zapuščinski razpravi v letu 2004 postali lastniki denacio-naliziranega premičnega ali nepremičnega premoženja, napovedati dohodke od oddajanja tega premoženja v najem za vse obdobje, ko je v njihovem imenu kot zavezanec za davek od navedenih dohodkov nastopal skrbnik za posebne primere.
Zavezanci, ki so oddali v letu 2004 fizičnim osebam v najem premično ali nepremično premoženje, morajo vložiti napoved za odmero davka od dohodkov iz premoženja najkasneje do 15. januarja 2005 za preteklo leto pri davčnem uradu, kjer so vpisani v davčni register, če niso vpisani, pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec dohodkov.
Zavezanec za dohodnino se kaznuje za prekršek, če nepravočasno vloži napoved za odmero dohodnine ali v njej izkaže neresnične podatke.
MINISTRSTVO ZA FINANCE Davčna uprava Republike Slovenije
SPREJEM DOHODNINSKE NAPOVEDI V OBČINI DOBREPOLJE bo 21. 3. 2005 in 22. 3. 2005, od 8.00 do 18.00, v prostorih sejne sobe občine.
8
Kulturne prireditve
januar 2005
Uspešna predstava dramske skupine Scena
15. 1. 2005 je dramska skupina Scena uprizorila premiera predstave Dnevnik Ane Frank.
M. Steklasa
Scena si je za letošnjo sezono izbrala predstavo, ki je gledalcem nudila manj zabave, a toliko več kulturnega užitka.
Dnevnik Ane Frank je namreč po svoji pretresljivi resničnosti in globoki tragičnosti nekaj enkratnega v literarni zgodovini. Drama, ki se dogaja na Nizozemskem med drugo svetovno vojno in po njej, je prikazana skozi oči židovske deklice Ane Frank. V nekajletno skupno življenje v podstrešnem skrivališču so razmere prisilile dve različni družini in nekaj posameznikov. Med njimi je bila tudi 14-letna Ana. Okoliščine so od vseh zahtevale veliko mero strpnosti, spoštovanja, odrekanja, pa tudi veliko dobre volje. In potem se je zgodil 4. avgust 1944. Tega dne je nemška policija vdrla v njihovo skrivališče. Osem ljudi je za bedno nagrado ovadil neki njihov nekdanji uslužbenec. Od beguncev je vojno preživel le Anin oče. Ana je umrla leta 1945 v koncentracijskem
taborišču, komaj dva meseca pred osvoboditvijo Nizozemske.
Dnevnik Ane Frank ni le dragocen in enkraten dokument časa, v katerem je nastajal, ampak tudi brezčasno sporočilo o današnjem svetu in medsebojnih odnosih. O strpnosti, spoštovanju, pa tudi upanju in optimizmu. O vsem, kar plemeniti naše odnose. A tudi o lepih načrtih in sanjah, ki ugasnejo zaradi drugih ljudi. Kaj se ne konča prav s temi besedami tudi pretresljiva Anina izpoved v njenem dnevniku?
Ganljivo zgodbo in njeno sporočilno vsebino o človeku in njegovem odnosu^ do soljudi je režiserki Vidi Šinkovec uspelo združiti v dokaj zahteven projekt, ki je vseboval vse potrebne scenske, tehnične, glasbene in svetlobne efekte. K uspehu in celovitemu učinku predstave pa so veliko pripomogli tudi odlična kostumogra-fija ter scenografija in maska, v pomoč pa so bili tudi vsi ostali, ki so opravili svoje delo za odrom.
In igralci? Ekipa je bila mlada, dobro izbrana, neka-
tere vloge so bile mladim igralcem še posebno pisane na kožo. Za nekatere nastopajoče je bila to prva priložnost, da so opozorili na svoj igralski talent. Največ pohval je bila deležna glavna igralka. Upravičeno. Pa tudi vsi ostali si zaslužijo priznanje. Predstava je bila rezultat skoraj enoletnega truda in dela, ki ga je usmerjala organizatorka Vesna Hrovat. Največja nagrada za vse sodelujoče pa je bila nedvomno polna dvorana in navdušeni gledalci. ♦
januar 2005
Kulturne prireditve
9
Novoletni koncert godbe v znamenju Avsenikovih skladb
Za letošnji tradicionalni božično-novoletni koncert Godbe Dobrepolje, ki je bil na dan samostojnosti, 26. 12. 2004, sta bila značilna velik obisk, zmanjkalo je celo prostora za stojišča, in prenovljen program, ki je naletel na zelo dober sprejem pri poslušalcih.
M. Steklasa
Godbi je dirigiral kapelnik Roman Gačnik. Prvi del koncerta so izpolnile priredbe božičnih pesmi in nekaterih drugih priljubljenih skladb, kot so bile Lili Marlen, Cvetje v jeseni, Down by the Riverside in Tulpen uit Amsterdam. Skladbe so dopolnjevala razmišljanja povezovalca Igorja Ahačevčiča o božiču, prijateljstvu, družini in drugih božičnih temah.
Med premorom je nastopil Moški zbor iz Strug s tremi narodnimi in eno božično pesmijo.
Drugi del koncerta je bil posvečen 75-letnici življenja Slavka Avsenika. Godbeniki so predstavili kar deset najbolj priljubljenih Avseniko-vih skladb, večinoma ob spremljavi dobro usklajenih vokalov domačink Tine Gač-nik in Špele Nose ter Petra
Movrina iz Kočevja. Ob vmesnih prestavitvah življenja in neverjetne glasbene kariere Avsenikov, so redni del koncerta zaključili s priljubljeno skladbo Na Golici. Poslušalci pa so z navdušenim ploskanjem nastopajočim izvabili še dodatek, ki je vseboval še nekaj priljubljenih skladb iz njihovega repertoarja.
Med koncertom je spregovoril tudi župan Anton Jakopič. Krajši nagovor je namenil dnevu samostojnosti in novoletnemu voščilu obiskovalcem.
Godbeniki, ki so se jim na letošnjem božično-novolet-nem koncertu prvič pridružili še trije mladi glasbeniki, tako ob spodbudi poslušalcev nadaljujejo svojo uspešno dejavnost, za katero lahko rečemo, da igra pomembno vlogo pri oblikovanju družabnega življenja v Do-brepolju. ♦
DRAGI OTROCI!
Tudi v februarju Vas vabimo na igralno - pravljične urice.
PRIČAKUJEMO VAS V SREDO, 2. 2. IN 16. 2. 2005, OB 18. URI, V KNJIŽNICI DOBREPOLJE.
Skupaj se bomo preselili v svet pravljic, kjer bomo srečali miško z velikimi očmi in zelenorepo miš. TOPLO VABLJENI !

GOSTOVANJE PEVSKEGA ZBORA ŠKRJANČEK V ZAVODU PRIZMA V PONIKVAH
S pesmijo in besedo so jim polepšali praznike
Oskrbovancem zavoda Prizma v Ponikvah je božični čas polepšal koncert upokojenskega pevskega zbora Škrjanček. V soboto, 17. 12. 2004, so zagotovo doživeli več, kot so pričakovali. Skrivnost in lepoto decembrskih praznikov so začutili ob petju lepih narodnih ter božičnih pesmi in besedah, polnih upanja, tolažbe in vere v življenje. V pesmi in besedi so bili z njimi: pevski zbor Škrjanček pod vodstvom Vesne Fabjan, harmonikar Jože Zevnik, Veronika Zajec z violinskimi citrami, recitatorka Milena Kostanjšek in organizatorka ter povezoval-ka programa Pavlina Novak.
M. Steklasa
»Tu smo iz enega samega razloga. Nismo vas pozabili. Mislimo, da je za človeka najhuje, ko ga vsi pozabijo, ko nikomur nisi več potreben ... Ne mislim pri tem na svojce, v mislih imam družbo, v kateri je človek morda še ne dolgo nazaj ustvarjal in bil dejaven del družbene stvarnosti... Ceniti in spoštovati starost in preteklost je to, kar od mlajših pričakujemo ...«
Približno s temi besedami je začela program Pavlina Novak. Nato pa je s svojimi mislimi prešla na adventni čas:
»Vsi v življenju, ne glede na starost, nekaj pričakujemo... Sta-
10
Kulturne prireditve
januar 2005
rejši predvsem razumevanje in hvaležnost svojcev, pa kjer koli že živimo, doma ali v domu upokojencev. Čakanje pomeni upanje. Dokler pričakujemo in čakamo, ima življenje nek smisel ...«
Upanje in veselje do življenja, četudi na vozičku, je hotela napovedovalka obuditi v vseh poslušalcih. Po odzivu sodeč ji je to uspelo. Pa ne le njej. Vsem nastopajočim. Upokojenski zbor Škrjanček je navdušil z lepimi narodnimi pesmimi in obudil nostalgične spomine na mladost in na zdravo obdobje v človekovem življenju ter preživljanje lepih božičnih običajev.
Zvoki violinskih citer, zelo redkega inštrumenta, na katerega je ne še tako dolgo nazaj igral pokojni Jože Zajc, so zdaj
odmevali v rokah njegove vnukinje Veronike. Zaigrala je narodno in dve božični pesmi. Iz nostalgičnega vzdušja, prepletenega z božičnim doživetjem pa je poslušalce v veselo novoletno razpoloženje popeljal s svojo harmoniko še Jože Zevnik. Jasno dikcijo in lepo zveneče verze pesnika Toneta Kuntnerja smo slišali iz ust Milene Kostanšjek. Še bolj kot ob petju pa je prišla do izraza vsebina pesmi Adija Smolar-ja, ki jo je namenil svojim staršem. Doživeto in ganljivo jih je povedala Pavlina Novak. Svoj sprehod v pesmi in besedi od adventnega časa do novega leta pa je zaključila s sodobnim humorističnim tekstom Toneta Partljiča Oj, mladost ti moja, ki se je nanašal na Silvestrovo. S skupnim petjem po-
slušalcev in zbora Škrjanček pa je za konec ob spremljavi harmonike odmevala pesem Sveta noč.
Prireditev, ki je bila lepa sama po sebi, pa je izzvenela še lepše med oskrbovanci doma, saj jim je prinesla košček sreče, upanja in človeške dobrote. ♦
Stolarna je organizirala koncert za svoje poslovne partnerje
Pozdravni govor direktorja Staneta Škulja
13. januarja je Stolarna Dobrepolje v Jakličevem domu na Vidmu organizirala novoletni sprejem s koncertom ansambla DOM za svoje poslovne partnerje, kooperante, dobavitelje, kupce in vse, ki z njimi poslovno ali kakor koli sodelujejo ter, kot je dejal direktor Stane Škulj, na ta način spodbujajo in opogumljajo zaposlene, da vztrajajo na zastavljeni poti razvoja.
M. Steklasa
Največja nagrada za vse zaposlene v podjetju pa je po obdobju tehnološkega zastoja na zahtevnem tržišču pozitivno stanje v letu 2004. Kot je v nadaljevanju dejal Stane Škulj, so v letu 2004 imeli tri večje investicije. Ena od njih je vložek v projekt avtomatskega kurjenja lesne biomase, velika pridobitev pa je tudi nabava zahtevnega obdelovalnega stroja. Ob naložbah in vlaganjih v blagovno znamko želijo biti v ožjem in širšem prostoru razpoznavni, nekaj sredstev pa namenjajo tudi v donatrostvo in sponzorstvo. Tako so ob tej priložnosti na-
Pevki Tina Gačnik in Ana Erčulj
Dobrepoljski orkester mladih
januar 2005
Gospodarstvo
11
menili v dar nekaj sredstev za obnovo oltarja v podgo-riški cerkvi.
Po uvodnem direktorjevem nagovoru so povabljeni gostje in poslovni partnerji iz vseh koncev Slovenije prisluhnili Dobrepoljskemu orkestru mladih. Nadarjeni mladi glasbeniki so pod vodstvom Braca Doblekar-ja izvajali priredbe največjih ameriških avtorjev jazz glasbe ter najbolj popularne skladbe slovenskih avtorjev. Ansambel DOM je navdušil poslušalce z vrsto odličnih inštrumentalnih solistov in z vokalnima solistkama Tino Gačnik in Ano Erčulj, sicer pianistko pri ansamblu.
Uspešen večer je bil zaključen s pogostitvijo in prijateljskim srečanjem povabljencev. ♦
Direktor Stane Škulj sprejema goste.
Ogrevanje z lesno biomaso
V Stolarni Dobrepolje smo v letošnjem letu zaključili investicijo avtomatskega kurjenja lesne biomase. Investicija je obsegala montažo transporterjev, drobljenje odpadkov, posodobitev dozirne naprave in celotno prenovo kurjenja z gorilcem na sekance. Skupna vrednost investicije je bila 23 milijonov tolarjev, ki je bila zagotovljena iz lastnih virov, del investicije pa je prispevala tudi država prek razpisanih subvencij, ki jih namenja za naložbe v uporabo lesne biomase.
Stane Škulj
Velik poudarek EU in naše države je uvajanje tehnologij v kurjenje z lesno biomaso, tako polen, sekancev, peletov, tako v gospodinjstvu kot v daljinska ogrevanja. Lesna biomasa naj bi vedno bolj izpodrivala kurilno olje in plin, ne samo zaradi naraščajočih stroškov, ampak tudi zaradi dimnih emisij.
Slovenija ima prek 60 odstotkov površine porasle z gozdovi, vendar je le okoli 30 odstotkov etata izkoriščenih za potrebe energetske izrabe. To je bistveno premalo, saj se nam gozdovi neprimerno zaraščajo in propadajo. Država se je v zadnjih letih odločila, da bo vzpodbujala naložbe v izrabo okolju prijaznih energentov in take naložbe tudi sofinancirala. Tudi v občini Do-brepolje se je izdelala študija za daljinsko ogrevanje obrtne cone v Stolarni in naselja Videm. Sto-larna je kot delni plačnik študije tudi sodelovala pri izdelavi študije, vendar dosedanje sodelovanje z občino daje vtis, da si občina tega projekta ne želi prednostno izpeljati. Do te ugotovitve pri-
hajam zaradi odnosa občine v primeru posredovanja študije na naslov podjetja, ki naj bi jo dobili po njihovem mnenju samo na vpogled za nekaj dni. Ali ne bi bilo normalno, da investitorju prvemu pripada študija, da jo pregleda in se on odloči za nadaljnje korake. Projekt daljinskega ogrevanja z lesno biomaso je glede na gibanja svetovnih energetskih potencialov strateško pomembna odločitev za Slovenijo kot tudi za občino. Projekt se lahko izpelje le s popolnim soglasjem vseh, ki jih tak projekt zanima in zadeva. To so investitorji, dobavitelji lesnih odpadkov, kupcev energije in nenazadnje širše lokalne skupnosti. V lokalnem časopisu so bili objavljeni datumi realizacije projekta, ki pa niso realni, če se v projekt ne bodo vključili vsi, ki so naklonjeni izredno zahtevnemu projektu.
Upam, da je še čas, da pred sprejetjem proračuna za leto 2005 lokalna oblast odloči, ali ta projekt želi izpeljati, ali pa je ta projekt eden izmed pamfletov za zbiranje političnih točk. ♦
RAZPIS ROCKAJADA 2005
Na ROCKAJADO 2005 , ki bo 2. aprila 2005 v krajevnem domu Vodice, se lahko prijavijo skupine, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	skupina ne sme imeti izdane lastne zgoščenke
-	skupina mora imeti vsaj tri lastne skladbe, s katerimi se na ROCKAJADI 2005 tudi predstavi
-	skupina naj na naslov, Prosvetno društvo Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, pošlje svoje demo posnetke in opis skupine do vključno 28.2.2004
-	prijavnina je 6.000,00 SIT, katero naj skupina pošlje skupaj z demo posnetki
Izmed vseh prijavljenih skupin bo izbranih šest, ki se bodo na ROCKAJADI 2005 predstavile s 25-minutnim nastopom.
Vse informacije: E-mail:
Kontaktne osebe:
rockajada.com vodice@rockajada.com
Katarina Banko, tel.: 031-682-081 Janez Ziherl, tel.: 041 - 958 - 085 Marko Butalič, tel.: 031 - 353 - 880 Žaka Zahirovič, tel.: 031 - 625 - 581
e finance
Piše: David Jakopič, uni.dipl.econ.
»Kako naj vendar
■v ■	■	>.'
varčujem, ko pa se za živeti nimam«
Večkrat slišano trditev mnogi poznamo: »Kako naj vendar varčujem, ko pa še za živeti nimam«! Pa je to res? Vsekakor je problem posameznika, ko se odloča za varčevanje v njemu samemu in ne v zunanjih okoliščinah oz. v količini denarja, ki ga ima na voljo. Če malo pomislimo, poznamo veliko ljudi z zelo nizkimi dohodki, ki so v življenju nekaj ustvarili in nasprotno veliko ljudi z visokimi dohodki, ki se na starost otepajo revščino v socialnem najemniškem stanovanju.
Na varčevanje je potrebno gledati kot na nujno dobrino. Postaviti ga moramo na prvo mesto in to za vsako ceno. Od vsakega pridobljenega prihodka je najprej potrebno varčevanje (investiranje), kar ostane, je za potrošnjo. Potrošniška družba nasprotno spodbuja nekontrolirano potrošnjo in zadolževanje za potrošnjo. Potrošniški krediti so eden izmed najbolj nespametnih finančnih produktov, ker izključno pulijo denar iz žepa. Tu mislim predvsem na kreditne kartice. Kaj je bistvo kreditne kartice? Potrošiti, preden smo zaslužili in ko pridemo do zaslužka, plačati obresti za to, da smo potrošili prej. Druga »prednost« je, da nimamo nikoli pregleda nad cenami, saj enostavno izvlečemo kartico in zadeva je naša. Ali smo s tem kaj pridobili?
Kreditne kartice so si izmislile banke, da na enostavni način in na podlagi naivnosti ljudi pridejo do denarja. Tudi potrošniški krediti za avtomobile, počitnice, gospodinjske aparate ... so popolnoma nepotrebni. Ob vsakem odločanju za te vrste kredit se moramo zavedati, da bomo kreditodajalcu plačali. Naj bo potrošniški kredit še tako ugoden, v vsakem primeru je potrošniški in izgubimo dvakrat. Prvič za to, ker smo kupili potrošno dobrino (dobrina, ki spada med obveznosti in s časom izgublja vrednost) in drugič zaradi samih obresti.
Vzemimo primer povprečnega potrošnika:
Janez Dolg je redno zaposlen, njegova plača znaša 250.000 SIT. Ima seveda kreditno kartico Eurocard, s katero večinoma plačuje. Ves zaslužek mesečno porabi za tekoče obveznosti. Kar naen-
krat si zaželi novega pohištva. Gre v banko in banka mu odobri limit 500.000 SIT. Ves vesel kupi novo pohištvo. Po nakupu pohištva se njegovo življenje in varčevalne navade ne spremenijo. Njegov tekoči račun tako nato niha med -250.000 in -500.000 sit. Njegovi prihodki mu ravno omogočajo tekoče življenje, sam pa vedno govori, da bo varčeval, ko mu bo kaj ostalo. Ker mu nič ne ostane, nima s čim varčevati.
Najprej poglejmo, koliko g. Dolga stane limit:
Vzemimo, da je povprečno vsak mesec za 400.000 sit v minusu. (Lahko je celo nekoliko več, saj ve, da takoj po plači lahko bolj zapravlja, ker ima še nekaj manevrskega prostora do -500.000) Od tega zneska plačuje 8,5% obresti in 4.000 sit letne članarine, kar znese na leto 38.000 SIT. Janez Dolg se za to ne sekira, kaj pa je to 38.000 SIT na leto. To počne celo življenje, vso svojo aktivno dobo recimo 35 let. V 35 letih tako financira banko v višini 1.330.000 SIT po sedanji vrednosti. Že s tem denarjem bi si lahko nekaj kupil. Od limita ni popolnoma nobene koristi, postal je dejstvo, iz njega se ne more izkopati in torej gre ta znesek izključno za servisiranje nepotrebnega dolga. V vsakem primeru živi iz 250.000 SIT na 0 (oz iz -250.000 sit na -500.000).
Kako naj se g. Dolg izkoplje iz tega in kje naj najde denar za varčevanje?
Rešitev je v škarjah. Takoj naj prereže kreditno kartico in tri mesece živi ob »kruhu in vodi«, da se dokoplje do ničle. Potem naj se odloči, da bo 40.000 sit na leto privarčeval, preden se bo denarja iz prihodkov dotaknil. Ta denar je nedotakljiv, tako kot je bil prej, ko ga je nosil banki za plačilo obresti limita (spomnimo se na 38.000 SIT) . Ker bo tako delal 35 let, naj ta denar nalaga na kapitalskem trgu prek obročnega vplačevanja v varen vzajemni sklad. V 35 letih si bo, ob povprečni stopnji donosnost 12,5%, ustvaril za, ne boste verjeli, 19.426.415,00 SIT. Ene čisto navadne škarjice in trimesečno asketsko življenje mu bo prineslo skoraj 20 mio SIT. Po prestanem trome-sečju lahko živi popolnoma enako, kot je živel prej, lahko porabi natanko toliko, kot je prej in vseeno privarčuje ta znesek.
Ker je g. Janez Dolg tudi strasten kadilec, bi lahko privarčeval pravo bogastvo tudi na račun cigaret. Vsak dan po-
kadi škatlico cigaret v vrednosti 420 SIT. Spet zanemarljiv znesek, ki pa na leto znese kar 153.000 SIT. Kaj pa če bi vsako leto na kapitalski trg naložili še 153.300 SIT? Po 35 letih bi si ustvarili kar 74.451.736, 00SIT. In to samo na račun prenehanja kajenja. No, s tem denarjem bo kar dobro živel tisti čas, ko bo zaradi prenehanja kajenja živel dlje.
Verjamem, da je pri nas veliko takih Janezov, ki stalno jokajo, da ni denarja za varčevanja, že čisto majhen ukrep in odpoved pa bi mu lahko prinesla malo bogastvo. Vsak ima kakšno slabo finančno razvado od cigaret, kavice, nepotrebnega zapravljanja ... Verjamem, da je pri nas tudi veliko Janezov, ki jemlje avtomobile na kredit, ki živi ves čas v globokem minusu na tekočem računu, ki se veseli, ko mu banka odobri dodaten limit ... Nasvet vseh finančnih svetovalcev je: »Izogibajte se limitom, uničite kreditne kartice, plačujte z gotovino, vodite dnevnik porabe, varčujte!«
Če torej hočemo varčevati, se moramo k temu prisiliti. Prvi ukrep je plačevanje z gotovino ali vsaj samo s plačilno kartico, brez limita. Nato trajnik na banki namesto za kredit, za varčevanje. Kar nam po plačilu varčevanja ostane, je namenjeno potrošnji. Najprej torej plačajmo sebi, saj smo si verjetno najpomembnejši. Kar ostane, nesimo trgovcem, bankirjem, državi ...ITD. NIKOLI pa ni rešitev denarnih težav kredit, plačilna kartica, limit. Vse to vodi v samo še večji prepad in po vsakem takem dejanju bo reševanje še težje.
K pisanju tega članka me je spodbudil dogodek pred bankomatom. Želel sem preveriti stanje na svojem TR, vtipkal vse potrebno in ko je ven prišel listek, sem ves zgrožen ugotovil, da je moje stanje -450.000 SIT. Za njim je ven prišel še pravi listek z mojimi podatki, listek pa je bil očitno listek predhodnika. Žal sem predhodnika prej registriral, zato sem bil kar zgrožen, ker je šlo za mladega, izobraženega človeka z dobrim avtom ... No, poleg tega še en nasvet: Vedno poberite vse liste z bankomata!
Ko takole pišem o financah, se ponavadi sprašujem, kolikšna je branost rubrike v našem časopisu. S pogovorom z občani ugotavljam, da se tudi v naši občini zanimanje za osebne finance povečuje. Da bi bilo branje še bolj zanimivo, bi želel vključiti tudi bralce z vprašanji o osebnih financah. Potrudil se bom na vprašanje kar se da dobro odgovoriti. Vabim torej vse bralce, ki bi radi zastavili kako vprašanje v zvezi z osebnimi financami, da vprašanje pošljejo na moj e-mail: davidjakopic@email.si. ♦
januar 2005
Iz zgodovine
13
Kratek oris služenja dobrepoljskih fantov in
mož v raznih vojskah v zgodovini
Dobrepoljci so kot del slovenskega naroda skozi vso zgodovino delili njegovo usodo. Odvisni smo bili od tujih vladarjev in gospodarjev skozi ves srednji vek po propadu Sa-move rodovno-plemenske države v prvi polovici sedmega stoletja.
Od desne proti levi: Jernejev Jože, Šobčev France, Mihcov Slavc, Blažič Lojz, Albin Škantelj in nepoznan. Ležita pa harmonikar Jernejev Franc in voznik Mihcov Anton. Fantje stojijo ob slovenski narodni zastavi. Živ je še Šobčev
France.
Zapisal: France Nučič_
Zaradi ogrožanja od ljudstev z vzhoda smo se podredili Bavarcem pod Tasilom ter koncem osmega stoletja Frankom pod kraljem Karlom Velikim, vladarjem celotne zahodne Evrope (leto 800). Takrat smo se tudi pokrist-janili, in sicer severno od Drave v okviru Salzburške nadškofije, južno od nje pa Oglejske patriar-hije. Srednjeveški kralji, cesarji in fevdalno plemstvo so imeli svoje vojske najetih vojakov, tako imenovane najemniške vojske s plačilom v denarju ali pa v vojnah naropanim plenom. Osrednja državna oblast v vsaki državi (kralji ali cesarji) je bila šibka in ni mogla financirati kakšne močne vojske. Davke je lahko pobirala le s privoljenjem stanov, zlasti meščanov, kot najpremož-
nejšega sloja, ki pa jim je morala prepustiti del oblasti. Evropska ljudstva so zelo izčrpavale razne vojne, tudi verske, med fevdalci in evropskimi vladarji, kot so bile na primer 30 letna vojna, avstrijska 7-letna nasleds-tvena vojna in skoraj 200-letna vojna s Turki, ki so vpadali v notranje avstrijske dežele, tudi v dobrepoljsko dolino in so se morali ljudje braniti v utrjenih taborih okoli cerkva ter po gozdovih. Turška nevarnost je v glavnem prenehala po njihovem porazu leta 1593 pri Sisku, kjer so jih porazile krščanske sile pod poveljstvom Andreja Turjaškega.
Slovenci smo bili hvaležen kader za avstrijsko vojsko, od leta 1867 dalje pa za avstro-ogrsko (dualizem).
Splošno vojaško obveznost je uvedla cesarica Marija Terezija leta 1771. Služenju v vojski so bili zavezani vsi za orožje sposobni moški z 21-tim letom starosti. Kadrovski rok je trajal 7 let. Znana je narodna pesem: »Ne jokaj deklica, ne bodi žalostna, čez kratkih sedem let, se bova vidla spet.«. Cesarica je tudi reorganizirala vojsko. Osnovna enota je postala polk, ki je bil sestavljen iz vodov, čet, stotnij-regimen-tov in kompanij. V polku je bilo tudi topništvo. V sedmih letih oz. še prej je polke napolnila do določenega števila, nato pa prenehala s pozivanjem letnikov oz. njihovega dela. Dobrepoljci so služili v teh polkih v glavnem kot pehota. Znan je 17. pešpolk sestavljen iz nabornikov iz dežele Kranjske. V njem je bilo največ Janezov, zato so ga imenovali tudi polk kranjskih Janezov, ki se je boril v vojnah z Italijani po letu 1848 (Kustoca, Novara, Solferino), leta 1878 pa v Bosni s Turki in v I. svetovni vojni.
Znane so tudi napoleonske vojne po francoski revoluciji leta 1789 do 1814 in pri nas Ilirske province. Verjetno je nekaj Dobrepoljcev služilo še v av-strijsko-mehiški vojni pod nadvojvodom Maksimilijanom, bratom cesarja Franca Jožefa, v letih 1864 do 1867, ko so ga Mehičani porazili in ustrelili. Pred tem si je v Miramaru pri Trstu na pečini zgradil lep grad. Znana je vojaška pesem, ki jo je rad prepeval moj oče: »Mi smo fejst soldatje, mi smo Meks'kaj-narji, mi se hočemo boriti tam v Meksiki, tam kjer sonce doli gre...«.
V Kraljevini Jugoslaviji je služenje kadrovskega roka trajalo 2 leti, v nekaterih rodovih vojske pa 3 leta. Fantje so »ajnrikali« ali šli »na štelungo«, nabor, kar kaže fotografija podpeških fantov iz leta 1933 (slika 1).
Dobrepoljci so do leta 1990 vojsko služili še v raznih krajih Jugoslavije, po tem letu pa že doma v Sloveniji. Sledila je osamosvojitev junija 1991. Vojaški rok se je skrajšal na eno leto, kasneje na 8 mesecev in na 6 mesecev ob ugovoru vesti, dokler ni bil v letu 2001 ukinjen. Sedaj ima Republika Slovenija prostovoljno pogodbeno vojsko in je članica NATO pakta. ♦
Kaverna 1915 -
na soški fronti — vojak Tone Klinc iz Zdenske vasi, dne 15. 9. piše sestri Rezki.
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Premili promili
En hribček bom kupil, bom trsek sadil, pr'jatle bom vabil, še sam ga bom pil.
Verjetno se da sklepati, da bo današnja tema namenjena alkoholu. Da pa članek ne bo podoben izvlečku iz kakšne strokovne literature, ki ga ne bi prebral nobeden od vas, poglejmo, kaj pripoveduje o sebi Vinko, ki rad pije vino, pivo in včasih žganje, drugega alkohola pa sploh ne poskusi.
12. december 2004, Haloze:
Ležim na kavču, pri sebi imam litr-ček domačega. Pred nekaj minutami me je klicala teta Ančka, ki mi kuha kosilo. Na kratko sem jo zavrnil, da ne potrebujem nobenega kosila, meni je dovolj vino, cigareta, 'pir' in ljubi mir. Sicer pa imam tablete za želodec, ki so še ostale od mojega pokojnega očeta, včasih jih pa dobim od pivskega kolega Lojzeta. Pa še to vam povem. Imam sestrično Darjo (»fejst baba« za pogledat), ki je medicinska sestra. Prejšnjo soboto je bila pri meni na hribu. Dobila je živčni zlom, vam povem. Vse cigarete in steklenice vina mi je zmetala v peč, danes pa, Bog se usmili, mi je pripeljala zdravnico, da me pregleda na domu. Takoj sem rekel, da nisem bolan, da me nič ne boli, sladkorne od kislega vina sigurno nimam, kadim pa v glavnem zunaj na svežem zraku, kar je dobro za pljuča, saj pri nas ni nobenega smoga. Zdravnica me je nekaj časa poslušala, nato pa začela govor, ki si ga bom zapomnil za celo življenje: »Gospod Vinko, nehajte 'farbat' mene, sebe, svoje sorodstvo in medicinsko stroko. Dejstvo je, da je pri vas zdravo samo okolje, vaš način življenje pa še zdaleč ne. Ne sme vas biti sram sprijazniti se z dejstvom, da pač imate probleme z alkoholom. Niste edini, to je slovenska folklora. Saj vidite, kaj piše na koledarju v vaši kuhinji, ki so vam ga prinesli gasilci: »POLNI SODČEK, POLNA KAŠČA, BOLJŠI SO KOT VSAKA TAŠČA«. Namesto, da bi preživljali čas v družinskem krogu, se Slovenci zapirajo v vikende, kjer imajo kleti polne vina in uživajo v družbi s samim sabo. Verjamem, da nekaj časa to gre, vendar vam bom kar naravnost povedala, kaj vas čaka: najprej so težave naslednji dan po
alkoholiziranosti, naslednja stvar so razni prekrški z vsemi posledicami, potem je razkol v družini, službi in družbi. Sledi razkol znotraj vaše psihe, ki ga vedno znova in znova rešujete z novimi kozarčki v stilu: klin se s klinom zbija. Ko pa pride do telesnih posledic - na jetrih, ožilju ali drugih organih, se vam piše zelo slabo. Premislite torej, pokličite me jutri.« Pa sva bila zmenjena. Sedaj so minile že tri ure, kar je odšla, jaz pa sem v tem času popil že cel liter, pa še dva ta kratka. Dobro se držim, vedno, ko grem na stranišče, pridem normalno nazaj do kavča. Mislim, da sem bolj pameten in zdržljiv kot vsi dohtarji skupaj. Mogoče bom malo zadremal...
13. december 2004, Haloze, moj kavč:
Ura je deset dopoldan, komaj sem odprl oči. Kaj je to z mojo glavo. Ali je to glava, ali buča, ki sem jo včeraj videl na sosedovi njivi? Razneslo mi jo bo. Ne morem odpreti oči, draži me svetloba. Presneto sonce. Pa želodec; jojmene, kakšna pekoča bolečina. Vzel sem že tri tablete, pa nič ne pomaga. Ne morem ne spati, ne bedeti. Strah me je, tresem se, imam hladen znoj in vročo glavo. Ne morem ne sedeti, ne ležati. Zunaj me nervira veter, notri pa zatohel zrak. Kaj pa je to, moj Bog. Nekaj mi leze po nogah. Miši so, miši, ne še hujše, podgane so, bele podgane. Ni jih več, samo zdelo se mi je. Po glavi sem ranjen, ponoči sem si razbil nos, verjetno sem padel. Poštar mi je prinesel položnico. Seveda, račun za prekršek, saj sem prejšnji mesec vozil vinjen in sem napihal 2.4 promila. Oh, ti promili, mislim, da so glede alkohola pri meni že procenti. Pa še odločba od sodišča. Žena, s katero sva se ločila lansko leto je dosegla, da mi sodišče odvzame posestvo in me prisilno preseli v samski dom na Ptuju. Tega več ne zdržim. Kje
je flaša? Imam samo še žganje. Dva, tri požirke, da mi odleže. Kaj pa je to sedaj? Bruham, ne, ne to je katastrofa. Bruhnil sem čisto kri. Konec je z mano. Kje je tista številka od zdravnice, poklical jo bom, sicer bom še danes umrl. Slab sem, padel bom v nezavest. Izgubljam se...
6. januar 2005, Ormož:
Dragi prijatelji, ampak ne pivski, saj že tri tedne ne pijem alkohola!
Pišem vam iz Centra za zdravljenje alkoholikov v Ormožu. Danes so sveti trije kralji, zame pa je to osmi dan, odkar nisem več v deliriju. Bil sem tako nemiren, da so me večkrat privezali na posteljo. Nisem nič jedel, dobival sem infuzije. Sedaj je kriza za mano. Iz mene postaja drug človek, življenje okrog mene pa postaja drugačno, lepše. Za Silvestra smo na oddelku proslavljali prihod novega leta. Imeli smo Fruktalov sok, Blatnikovo potico in bili smo dobre volje. Nihče ni pil alkohola. V sobi smo trije pajdaši. Eden je celo pravnik, ki je pil tudi na delovnem mestu. Jaz tega, hvala Bogu, nisem počel, saj sem brez službe. Pod oknom naše ulice se čez cesto vidi gostilna z imenom Zadnja tolažba. Ravnokar je petek zvečer in skozi okno gostilne vidim veselo družbo štirih prijateljev, ki se veselijo ob treh litrih vina. Videti je, da se prijetno zabavajo... Kaj pa razmišljam, se zdrznem. A sem pozabil, kam so me takšni večeri pripeljali? V hipu mi pogled uide pred vrata gostilne, kjer se je pravkar zvrnil možakar, ki je pogledal občutno pregloboko v kozarec. Takoj sem se spomnil na moj 13. december, ko mi ni bilo ne za živet, ne za umret. V tem trenutku pa se res ne morem pritoževati. Hrana je dobra, v sosednjem oddelku pa so ženske, s katerimi gremo zvečer v bife na sok. Šele
Vinko pred 13. decembrom, 2004: v steklenici je bilo vino Vinko po prihodu iz bolnice: v steklenici je od zdaj naprej jabolčni sok
januar 2005
Veterinarski nasveti
15
sedaj se vsi zavedamo, da nam je alkohol delal hude probleme, vendar tega nismo hoteli priznati. Zavedamo se, da še nismo ozdravljeni, saj se po tolikih letih ne moremo spremeniti kar čez noč. Še vedno se lahko zgodi, da zaidemo v stisko, da nas premami prijetna družba, da popustimo pritiskom prijateljev, naj vendar popijemo kakšen kozarček ali dva. Pa vendar smo v tem trenutku trdno odločeni, da se bomo ob vsaki preizkušnji spomnili na naše zadnje dneve pitja alkohola, ki so za vsakega izmed nas najhujši opomin in nočna mora, ki je več nikoli nočemo doživeti. Prav tako bomo širili naše prepričanje, da obstaja možnost zabave brez alkohola in to dobre zabave, ki ima tudi dober konec. Predvsem bomo pozorni na mlade, od katerih se nekateri brez alkohola enostavno ne znajo sprostiti. Skrbi jih, da s trezno glavo motijo družbo, kjer se pije alkohol, vendar to ni res. Tisti, ki jih najbolj silijo, da morajo na vsak način popiti z njimi alkoholno pijačo, imajo sami verjetno že resne probleme z alkoholom. Naša oddelčna zdravnica nam pravi takole. Ne smete imeti občutka manjvrednosti, ker ste dali skoz naš program. Ko boste prišli ven in se vključili v normalne tire življenja, vedite, da ste v bistvu v prednosti pred marsikom, ki misli, da nima problemov z alkoholom, pa četudi bo on direktor, vi pa boste opravljali težka fizična dela. Vemo namreč, da pri odvisnosti ni hierarhije, da so žrtve odvisnosti ljudje iz vseh družbenih slojev in službenih nivojev.
20. januar 2005, Haloze, moja vinska klet:
Da, prav ste prebrali. Pišem vam iz vinske kleti. Prišel sem iz bolnice, a se vam ni treba bati, da sem ponovno začel piti. Moja klet ni več tisto, kar je bila. Nisem se prišel sem zapit, ampak sem se odločil, da jo popolnoma preuredim. Vse sode in steklenice žganja sem zmetal ven, obdržal sem le sadje ter sokove. Drug mesec začnem hoditi v službo in če vzdr-žim šest mesecev v službi in seveda brez alkohola, mi ne bo treba v samski dom, saj bo bivša žena preklicala zahteve na sodišču. Na koncu pa, če smo začeli s pesmijo, pa še tudi končajmo z eno lepo, a malo drugačno pesmijo. Preštejte jabolka na fotografiji in povejte, če bi bili zadovoljni - Kol'kor jabolk, tol'ko let, Bog nam daj na svet' živet; živijo, oj živijo, ooj živijo na svet'. ♦
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Koža in kožne bolezni psov
/nadaljevanje/
Bolezenske spremembe na koži dokaj pogosto prizadenejo psa. Ker so dokaj hitro opazne in kazijo videz živali, lastnike v večini primerov motijo in zato tudi dokaj hitro ukrepajo. Najpogosteje se kožne spremembe pojavljajo v toplejših mesecih, medtem ko je v hladnejšem obdobju tovrstnih težav manj.
Kožne spremembe se lahko odražajo na več načinov, in sicer kot:
Prekomerno izpadanje dlake, ki ga moramo ločiti od normalnega pojava menjave zimske in letne dlake. Izpadanje dlake je lahko omejeno samo na določeno področje ali pa se lahko pojavi po celem telesu. Le to pa je še posebej izrazito, če je motena tudi rast nove dlake. Tako je lahko določeno področje kože popolnoma brez dlake.
Spremenjena kakovost dlake in kože se največkrat odraža z zmanjšanim leskom in prožnostjo kožuha. Takšna koža je pogosto prekomerno suha ali pa mastna in je pogosto posuta s prhljajem (pes izgleda kot da bi ga posuli s pepelom).
Kožni izpuščaji so bolj ali manj edini objektivni znak kožnih obolenj. Le ti se lahko pojavljajo v obliki mozoljev , mehurčkov, rdečine, odrgnine, krast, lis, bulic ipd. Omenjene spremembe se lahko pojavljajo posamično ali po vsem telesu. Lahko so tudi omejene samo na določene dele telesa. Pogosto se zaradi prisotnosti bakterij razvijejo bolj ali manj obsežne vnetne spremembe.
Srbež spremlja zelo veliko število kožnih obolenj. Pogost vzrok srbeža so ravno alergijske reakcije, ki se pojavijo bodisi zaradi zunanjih zajedavcev (npr. bolhe, pršice), lahko tudi zaradi preobčutljivosti na določene sestavine hrane, šampone, rastline, ležišča iz umetnih vlaken idr. Žival si poskuša srbež ublažiti z intenzivnim praskanjem in grizenjem srbečega področja kože. Pri tem si poškoduje dlako in kožo, hkrati pa na tem mestu nastanejo tudi vnetne spremembe, ki se z nadaljevanjem samopoškodovanja še stopnjujejo, vse do prizadetosti globljih plasti kože.
Spremembe na koži lahko nastanejo tudi zaradi obolenj notranjih organov (npr. odpovedi ledvic), nenormalnega delovanja žlez z notranjim izločanjem (ščitnica, jajčniki, moda, nadledvična žleza), motenj v presnovi hranilnih snovi, notranjih zajedavcev, gljivic (mikrosporija) idr. Med zunanjimi zajedavci so najpogosteje prisotne bolhe, klopi in garje. Ravno slednje predstavljajo dokaj velik
problem pri hišnih ljubljencih, ravno zaradi dolgotrajnega zdravljenja in možnosti prenosa na drugo hišno žival. K kožnim obolenjem sodi tudi vnetje zunanjega sluhovoda, saj gre v bistvu za kožen organ, ki je sestavljen iz hrustančne cevke prekrite s kožo. Kljub sorodnosti z drugimi kožnimi obolenji je zdravljenje nekoliko specifično.
Ugotavljanje pravega vzroka kožnih sprememb je v večini primerov bolj zahtevno, kot si to lahko predstavljamo. Za ugotovitev pravega vzroka kožnih težav je dobro, da si pred obiskom veterinarja znamo odgovoriti na naslednja vprašanja:
^ Koliko časa pri psu opažamo spremembe na koži ?
^ Ali je pri psu prisotno praskanje ?
^ Kje se pojavljajo spremembe ?
^ Ali smo opazili ob tem tudi druge znake, ki bi kazali na prizadetost splošnega zdravstvenega stanja živali (npr. povišana telesna temperatura, neješčnost, otožnost ipd.) ?
^ Ali so se spremembe pojavile prvič oziroma se le te pojavljajo večkrat na leto, v istih letnih obdobjih, po kopanju ipd. ?
^ Ali je zaznati prisotnost zunanjih zaje-davcev (bolhe... ) ?
^ Ali so se spremembe pojavile po zamenjavi hrane oz. po hranjenu z določeno vrsto hrane ?
^ Ali se podobne spremembe pojavljajo še pri drugih psih (npr sosedovemu) ?
^ Ali je bil pes že zdravljen in če je bil s kakšnimi zdravili ?
^ Ali so se spremembe pojavile tudi pri ljudeh s katerimi je bil pes v stiku ?
Uspeh zdravljenja kožnih obolenj je v največji meri odvisen od postavitve pravilne diagnoze oz. ugotovitve vzroka za nastale kožne spremembe. Sledi ugotovitvam primeren izbor zdravil, spoštovanje veterinar-jevih navodil in pripravljenost pacienta na sodelovanje. To je še zlasti pomembno, ko je za rešitev obstoječih težav potrebna več-tedenska terapija, ki ne vključuje samo dajanje zdravil in po potrebi tudi dietne hrane, pač pa tudi kopanje in dodatna nega živali. Tu pa nastopimo svojo vlogo tudi mi kot lastniki živali, saj v kolikor nismo pripravljeni ali nimamo možnosti za tako zahtevno zdravljenje, se je potrebno odločiti o smiselnosti začetega in nedokončanega zdravljenja hudo prizadete živali.
Naslednjič kožni zajedavci pri psu (bolha-vost, garjavost idr.) ♦
16
Od naših rojakov
januar 2005
Spomini na začetek našega delovanja ob prihodu v Argentino na Ezeizi
V11. številki Našega kraja, leto 2004, je bil objavljen intervju z rojakom Sta-netom Mustarjem, v njem je pripovedoval o svoji življenjski poti in o njegovem sedanjem bivanju v Argentini. Tokrat objavljamo njegov lasten članek, v katerem podrobneje in z zanj značilnim humorjem pripoveduje o začetku bivanja v novi domovini.
Piše: Stane Mustar
Že po nekaj dneh našega prihoda v Argentino, ko smo stanovali še v emigrantskem hotelu, so prišli uradniki z ministrstva za javna dela in nas popisali za delo na letališču na Ezeizi, kamor so nas poslali že naslednji dan. Tam smo dobili zasilno stanovanje in hrano, za katero so nam odtrgali pri naslednji plači. Tako je bila začasno zagotovljena naša eksistenca. Večinoma vsi smo bili brez cvenka v žepu. Pri delu smo se spoznali z nekaterimi Slovenci — Prekmurci —, ki so nas zelo prijazno sprejeli in nam šli na roko v vseh ozi-rih. Kar hitro so nam priskrbeli stanovanje v kraju, ki se imenuje Ezeiza, v njem so oni živeli že precej let. Danes je to mesto s približno sto tisoč prebivalci. Do tedaj je tam živelo sedem slovenskih družin, Na novo se nas je naselilo še enajst. Poleg družin je bilo je kakšnih deset samskih moških, med njimi so bili trije že starejši možje, ki so pustili svoje družine doma. Med priimki smo imeli tudi Cesarja in Kralja. Že po enem letu pa so se Slovenci začeli razhajati. Nekateri so se odselili bližje glavnemu mestu, drugi so šli v Severno Ameriko, nekaj starejših naseljencev je pomrlo. Tako nas je trenutno še zelo malo. Le tri družine. In to majhne, ker so se tudi naši otroci preselili v druge kraje. Vsi smo seveda zgradili lastne domove in se ukoreninili v tem kraju.
Kakšno je bilo življenje v Ezeizi?
Naj opišem, kako je bilo, ko se je poročil moj prijatelj Tone. To je bilo še takrat, ko je bilo še malo cest asfaltiranih. Priznam, da imam na tiste čase zelo lepe spomine, še posebno pa na dan, ko je prišla Jelca na Ezeizo za ta mlado k Tonetu. Poroka je bila v nedeljo dopoldan v farni cerkvi. Prosili so me za kuharja na ženitveni svatbi. Saj sem v taborišču v Italiji kuhal za 1200 ljudi. No, pravzaprav nisem nikoli kuhal, le pazil sem na kuharje, da se niso preveč prijazno obnašali do kuhinjskih pomoč-
nic in pa seveda na samega sebe. No, Tone je imel tudi svaka, ki je bil kuhar v taborišču, ampak svaščina še ni bila izpričana pred svečenikom, to je bil najbrž vzrok, da ga ni povabil za kuharja na svatbi. Omenjeni svak se je držal starega pregovora »najprej štal'ca, potem krav'ca«: čeprav je že precej dolgo metal oči na Jelčino sestro. Ko sta se vzela onadva, smo se zavrteli še v njegovi lastni hiši.
On je bil malo starejši od mene, zato se je ravnal po starih navadah. Mi ta mladi smo se ženili pa kar na roke, kakor so dejali včasih. Tudi midva s punco sva delala načrte, ki jih sedaj kot mož in žena uresničujeva že več kot 55 let. Bili pa so bolj čustveni kot materialni. Načrti namreč. No, pa je vseeno prišla štal'ca in tudi nekaj repov privezanih.
Torej Jelčina in Tonetova poroka je bila v nedeljo dopoldne. Problem pa je bil v tem, da je na ta dan sv. Peter pozabil zapreti deževne zapornice in je deževalo kot iz škafa. Jelca je bila v no-
vi beli obleki, ki jo je zašila Malka, Tone pa si je kupil čevlje iz semiša. Dokler so se na poti iz cerkve vračali po tlakovani cesti, je še šlo, ampak gnezdo, ki ga je pripravil Tone, je bilo od glavne ceste oddaljeno skoraj dva kilometra. Šli smo po blatni cesti, ki je bila kot na sveže preorana njiva, po kateri ni mogel peljati noben avto. Tone se zagleda v nove semiš čevlje in si misli: »Ja, saj si jih bom čisto uničil, če bom gazil to blato.« Pa se pojavi rešitev. Bog je zares dober, si je mislil. Kar naenkrat se prikaže mlekar z dvokolesnim vozom na konjsko vprego, s katero je razpeljeval mleko po hišah. Takoj je bil pripravljen narediti uslugo in peljati novoporočen-ca do doma.
Seveda se je vsa stvar precej zavlekla. Mi doma smo bili že vsi zaskrbljeni, ker jih tako dolgo ni bilo od poroke. Polpeti, ki sva jih naredila s pomočjo hišne gospodinje, prijazne Prekmur-ke Francke, so se že skoraj prežgali. Potem pa se vendarle izza vogala prikaže mlekar z vozom in srečno pripelje do novega doma ženina in nevesto.
Hvala Bogu, spadlo je vse v najlepšem redu. Celo popoldne smo se potem držali argentinskega pregovora: »Al mal tiempo buena cara.« Vsi smo bili dobre volje. Posebno pa ženin in nevesta, ker sta vedela, da se po odhodu zadnjega gosta in kuharjev začnejo medeni tedni kar doma. Pa glej ga škrata. Še enkrat jima jo je zagodel. Jelčin brat ni imel prevoza za domov in je moral prenočiti pri njih. Več pa ne vem, kje sta mu priskrbela prenočišče. Ali na sredini ali na kakšnem drugem koncu ... ♦
MISLI
Razpravljal sem s svojim prijateljem, ki pričakuje, da mu bo svet dal vse, in je razočaran, če ni vse najboljše. In ugotovil sem, da se sam nagibam k drugi skrajnosti, ničesar ne pričakujem, zato sem vedno neskončno hvaležen za vse preproste stvari.
Ralph Waldo Emerson
Človeška bitja, ki ne pustijo za seboj nobenih velikih dosežkov, temveč le niz majhnih dobrih del, niso zapravila svojega življenja.
Charlotte Gray
januar 2005
Iz društev
17
Mladinsko društvo bobrepolje
MDD IZTREBLJA DOLGČAS Po hribu navzdol!
Tako je! Tudi letos se obeta dandanes nadvse popularna vožnja po povoskanih dilcah, drugače povedano, smučkah! Kot vsako leto tudi letos odrinemo v Cerkno, in sicer v četrtek, 10.2.2005. Tam ostanemo do sobote zvečer. (V prejšnji številki Našega kraja je prišlo do pomote, objavljen je bil napačen datum).
Prenočevali bomo v že dobro poznani koči v Davči, kjer je prostora kar za 40 ljudi! Za hrano bomo poskrbeli kajpada sami (riž, zrezki, makaroni... ©), šušlja pa se, da bomo imeli tudi profesionalne kuharice ...
Program je dokaj preprost: Zjutraj gremo na smučišče, smučamo cel dan, zvečer pa se odpeljemo do koče in obilno večerjamo, igramo tarok, se imamo kar se da fajn in gremo spat. To enkrat ponovimo, v soboto pa zvečer odrinemo domov.
Običajna praksa je, da se v šolah predčasno dogovorimo za »dva dni dopusta«, (nekdanji »Gabrovi dnevi«), na faksih pa je to obdobje počitnic, ko so bolj ali manj že vsi izpiti mimo.
Kaj pa stroški?
Ja, lani nas je vse skupaj (prevoz, karte, hrana, prenočišče + še pizze povrhu) stalo okoli 12 tisoč SIT/osebo, kar je zelo ugodno. Letos ni bistvenih podražitev, tako da bo nekaj podobnega.
Torej, če rad/a smučaš, deskaš, se drsaš po zadnji plati, ali pa če ne maraš nič od tega in si samo rad/a v dobri družbi, potem se nam moraš pridružiti na edinstvenem smučarskem dogodku v Cerknem. Prijavi se brž na GSM: 031 458-486, po e-pošti: mdd@volia.net.
prične. Ko pridobiš vnos na kateri od aktivnosti, to še sporočiš na Mladinski ceh (sedež projekta Nefiks), kjer aktivnost vpišejo v računalniško bazo, za primer, če izgubiš indeks.
Torej, če si aktiven in bi želel to izkoristiti, sporoči svojo namero kateremu od članov upravnega odbora MDD ali pa pokliči na GSM: 031 458-486 in priskrbeli ti bomo indeks Nefiks. Več o tem lahko izveš tudi na spletu: www.nefiks.net
Razširjeni sestanek predstavnikov mladinskih inciativ v Dobrepolju
bo v petek, 25.2.2005, ob 19.00. Vabimo vse, ki jih zanima ponudba za mlade v Dobrepolju. Predstavniki mladinskih skupin bomo skupaj iskali nove možnosti pozitivnega udejstvovanja mladih v raznih aktivnostih, usklajevali datume, pregledali dogajanje za nazaj ter načrtovali za naprej. Vabljeni tudi starejši, v kolikor vam ni vseeno, s čim se ukvarja in kaj počne dobrepoljska mladina!
Vabim te tudi na našo spletno stran, kjer dobiš še vse ostale informacije o dogajanju v MDD!
http://klub.jezakon.com
Nefiks^—NEformalni IndeKS
Nefiks je projekt, ki ga skupaj izvajata društvo Mladinski ceh in Urad RS za mladino. Gre za to, da se vse neformalne aktivnosti (tečaji, študentsko delo, seminarji, tabori ... ) ovrednotijo in vpišejo v ustrezno bazo, (tudi v knjižico - indeks), kar pride zelo prav pri iskanju zaposlitve, saj ima delodajalec jasno evidenco tvojih izkušenj!
Kako to poteka?
Popolnoma enostavno. Kupiš modro knjižico (indeks), ki stane 1500SIT (za člane MDD 1200SIT!) in vpisovanje se
Iz društva upokojencev
Piše: Konrad Piko
Na zadnji seji upravnega odbora v letu 2004 smo razpravljali med drugim tudi o pobiranju članarine in pristopih novih članov.
Letos smo obdarili 60 članov, starih nad osemdeset let in invalidov ter bolnih in obnemoglih. Vsi so bili veseli našega obiska na domovih ali v domu ostarelih. Posebno slednji so nas bili veseli, saj se v tujem okolju ne počutijo domače.
Planirani izlet v Razkrižje je odpadel, ker ni bilo prijav. Zdi se mi škoda, ker bi bil to lep izlet. Tudi za nakupovalne izlete ni bilo zanimanja, čeprav so bili predlagani.
Silvestrovanje smo imeli kot po navadi, vendar je bilo letos nekoliko manj udeležencev kot lani. Lani je bilo 50 članov, letos pa le 37. Kljub temu je bilo lepo, saj si ljudje znajo sami ustvariti dobro počutje, če je zbrana prava družba. Veliko pa je odvisno tudi od harmonikarja, kako zna ustvariti dobro razpoloženje. Ob raznih šalah in igrah gre čas hitro naprej. Letos nam je za spremembo zapela kakšno pesem tudi Fani Kralj.
Čas gre hitro naprej in že se približuje pustovanje. To bo na pustno soboto, 5. februarja, s pričetkom ob 19. uri v naših prostorih. Vabljeni ste v velikem številu, tudi v maskah, kar je še posebej zaželeno. Še enkrat lepo vabljeni!
Naj vas spomnim, da so v teku priprave na letovanje v Izoli v hotelu Delfin. Letovanje bo od 29. februarja do 5. marca 2005. Vsem, ki ste se prijavili, želim lepo letovanje. ♦
18
Pogovor
januar 2005
Srečanje je
utrdilo vezi
Pred novoletnimi prazniki je sindikat OŠ Dobrepolje organiziral božično-novoletno prireditev in sprejem za vse upokojence OŠ Dobrepolje. Prireditve, na kateri so z izbranimi pevskimi, igralskimi in plesnimi točkami nastopili učenci razredne stopnje matične in vseh podružničnih šol, se je udeležilo devet upokojenk.
Od leve proti desni. Zadaj: Fani Pugelj, Slavka Miklič, Ana Pavlin, Karmen Marolt, Marija Zajec Spredaj: Marija Nose, Frančišča Babič, Albina Nerima, Francka Vrtačnik.
Pripravila: M. Steklasa
Srečanje je utrdilo vezi, ki obstajajo, žal pa v divjem tempu življenja nismo pozorni nanje ali pa jim ne znamo dati prave vsebine. Zato je vsak tak dogodek bogastvo in vrednota, ki v nas prebudi vse tisto, kar je v človeški duši najlepšega.
Med nekdanjimi zaposlenimi, ki so se odzvali vabilu na praznično prireditev in srečanje, sta bili tudi učiteljici SLAVKA MIKLIČ in MARIJA ZAJEC, ki uživata zasluženi pokoj že več kot dvajset let. Slavka Miklič je poučevala na OŠ Dobrepolje od jeseni leta 1945 do leta 1980, z vmesnim dvoletnim službovanjem v Škocjanu. Marija Zajec pa je prav tako nastopila službo na videm-ski šoli jeseni leta 1945, upokojila pa se je leta 1979 in ves čas službovala v Dobrepolju.
Druži jih skoraj 25 let skupnega dela in bivanja v istem okolju ter prav toliko let podobnih izkušenj v pedagoškem poklicu. Skupna sta jima tudi podoba in sloves dobrih starih učiteljic, o katerih imajo ljudje najlepše mnenje. Imela sem srečo, da sem bila krajši čas njuna sodelavka, kajti njuna pedagoška vnema, ljubezen do otrok, predvsem pa njune izkušnje, zgledi in preudarno razmišljanje sta pustili svojo sled tudi na sodelavcih.
Da pa je bilo njuno pedagoško delo cenjeno tudi širše, so dokaz pohvale in priznanja, kot sta Jurčičeva plaketa in plaketa Zasluge za narod, ki sta jih prejeli.
In kako danes, z veliko časovno oddaljenostjo, gledata na učiteljski poklic in na vse, kar je bilo povezano z njim?
Gostje so z zanimanjem spremljale nastope učencev.
Najprej o vtisih, ki sta jih dobili na srečanju v šoli ...
Svoje mnenje sta osredotočili na delo na razredni stopnji, ki ga tudi najbolj poznata. Obe soglašata, da so na tej stopnji dobri in pridni učitelji. Zelo sta bili navdušeni nad kulturnim programom in sprejemom. Še posebej pa sta pohvalili folklorno skupino iz Ponikev in delo mlade učiteljice Barbare, ki je znala vključiti v pevski zbor vse učence podružnične šole Kompolje. S tem ni prizadela nobenega otroka, češ ti pa slabo poješ. Tudi to je del vzgoje. Pa še nekaj sta opazili, da so učenci lepo vzgojeni v odnosih do starejših. Ne zgodi se, da ne bi dobili od njih prijaznega pozdrava.
O tem, v kakšnih razmerah sta živeli in delali na začetku svoje službene poti ...
Na začetek učiteljevanja , posebno na leta po vojni, imata zelo slabe spomine. Stanovali sta v nemogočih razmerah. Imeli sta skupno sobo v stari šoli na Vidmu, v kateri so pohištvo sestavljale kar šolske klopi in stoli. Soba je bila brez ključa, zavarovali sta se tako, da sta postavili pred vrata klop. Ogrevanje je bilo slabo, da jih je nemalokrat zeblo. Mraz sta morali prenašati tudi v učilnicah. Za učence je bilo še huje, ker so morali ves čas sedeti. Kadar je bilo le prehudo, so prekinili pouk in začeli telovaditi, da so se ogreli. Na začetku, dokler niso premazali ladijskega poda, so iz tal skakale celo bolhe in jim lezle po nogah. Učnih pripomočkov ni bilo. Uporabljali so le tablo in
januar 2005
Pogovor
19
kredo in kar so si same izdelale. Gmotne razmere so se le počasi izboljševale. Vso svojo delovno dobo sta delali v stari dotrajani stavbi, nova šola je bila zgrajena šele potem, ko sta se upokojili, leta 1980. Le gospa Slavka je za eno leto le okusila, kako je delati v novih prostorih. Razlika je bila velika. Če ob nastopu službovanja ne bi bilo dobrega kolektiva, bi še težje prenašali nemogoče razmere. Na srečo pa so jih starejše učiteljice lepo sprejele in jima nudile moralno in vsestransko oporo. Ob njunem prihodu so poučevali na dobre-poljski šoli Leopold Paganel, Angela Češnovar, Malči Zalar, Marija Šketelj. Ravnatelj je bil v tistem času Ivan Tu-šar in tudi njega imata v lepem spominu.
O nekdanjih učencih ...
O njih vesta gospa Marija in gospa Slavka povedati le lepe stvari. Težava je bila le v tem, da so bili zelo močni razredi. V vsakem jih je bilo najmanj 40, največ jih je imela neko leto v tretjem razredu gospa Marija, bilo jih je kar 66. Z disciplino kljub številčnosti nista imeli večjih težav. Res pa je, da se je tudi takrat našla v vsakem razredu kakšna skupina učencev, ki so bili bolj živahni in manj obvladljivi, kar je zahtevalo od učiteljic še večji napor.
Včasih so bili učitelji na vasi med tistimi, ki so bili družbeno in politično
najbolj aktivni. O tem, kako je bilo v
Dobrepolju ...
Težje od slabih materialnih pogojev za življenje in poučevanje je gospo Marijo in gospo Slavko prizadel odnos družbe do tedanjih učiteljev. »Učiteljice smo bile dekle za vse, porabili so nas za vsako delo«, pravi gospa Slavka. Obe s kolegico sta morali v popoldanskem času opravljati razna dela na krajevni skupnosti ali kjer koli se je pokazala potreba. Zapisniki vseh sestankov je bilo naprimer njuno delo. Pa ne da bi jima bilo delo odveč. Nasprotno. Vendar pa jih je motil neprestan politični nadzor in to, da sta morali paziti, da se nista zamerili kakšnemu od takratnih političnih veljakov. Politični funkcionarji - čutili sta pravi strah pred posamezniki , so si prisvojili pravico, da so bedeli nad učiteljevim delom in jih silili, da sta se morali politično udejstvo-vati. Vabili so jih sestanke in jim nalagali razne naloge v mladinski organizaciji in društvih. Obe se še spomnita, kako jih je bilo strah, ko sta se v poznih večernih urah vračali s sestankov. »Sa-
mo, da prideva mimo tistega grmičevja ob poti, pa sva dobri,« je dejala gospa Slavka nekoč, ko sta se pozno zvečer vračali z nekega sestanka v Zden-ski vasi. Razmere so se v Dobrepolju le počasi izboljševale.
0	upokojitvi ...
Razliko med poučevanjem v stari in novi šoli je za kratek čas spoznala le gospa Slavka, ki se je upokojila eno leto za svojo kolegico Marijo. Medtem ko gospe Mariji v takih razmerah, v katerih je poučevala, ni bilo težko oditi v pokoj, je gospa Slavka doživljala krizo še kakšno leto. »Če imaš rad otroke, težko sprejmeš dejstvo, da moraš v pokoj. Res pa je, da ljubezen do otrok potem preneseš na svojo družino, na svoje otroke in vnuke,« pravi gospa Slavka. Zdaj svoje življenje posveča vnukom in svojim ljudem. Ima štiri vnuke in že enega pravnuka in presrečna je z njimi. Vsa se posveča njim, vmes pa jo zaposlijo še vsakodnevna gospodinjska opravila. Tudi gospa Marija živi umirjeno življenje s hčerkino družino. Sicer pa sta njena hobija branje in vrtnarjenje.
Dolga leta sta bili kolegici. Ali sta obdržali stike tudi po upokojitvi?
Od časa do časa se videvata, da malo poklepetata. Seveda beseda steče o zdravju in vnučkih in tudi o njunem službovanju na šoli.
Kako spremljata dogajanje v šolstvu in o tem, ali se naše šolstvo razvija v pravo smer ... V čem vidita izboljšave in kje težave in pomanjkljivosti ...
1
Pravita, da o tem težko sodita, ker nista vključeni v šolski program. Misli-
ta pa, da so učenci preobremenjeni. Učni načrti se jima zdijo preobširni in prezahtevni in obremenjujejo tako starše kot pedagoge. Če hoče otrok slediti vsem zahtevam domače naloge in učenje doma, nima prostega časa za razvedrilo, kar otrok nujno potrebuje. Ker so otroci preobremenjeni, so z njimi tudi starši, ker jim morajo večkrat pomagati.
Kaj bi kot izkušeni učiteljici svetovali današnjim učiteljem, staršem,
učencem ...
Prepričani sta, da ima danes učitelj v primerjavi s povojnim časom dobre pogoje, kar je tudi prav. Učiteljeva skrb za izobrazbo in vzgojo otrok se jima zdi v današnjem času še kako pomembna. Največja učiteljeva odgovornost pa je nuditi pomoč učencem, ki težje in počasi dojemajo učno snov. Najprej je po njunih izkušnjah potrebno ugotoviti, v kakšnem okolju otrok živi doma. So tudi otroci, ki jim v domačem okolju ne morejo nuditi pomoči, zato je nujna povezava med starši in učitelji. Takšen otrok verjetno ne bo študiral, lahko pa bo postal dober obrtnik, delavec in podobno. Takim otrokom je treba pomagati, da pridejo do življenjskega cilja. Pa tudi boljši učenci potrebujejo vodenje z dodatnim delom, sta prepričani obe moji sogovornici.
Na koncu našega razgovora sta obe zaželeli šolskemu kolektivu in učencem veliko lepih uspehov in medsebojnega sodelovanja.
In kaj jima zaželim jaz?
Predvsem zahvalo za vse, kar sta nudili številnim generacijam otrok, z željo, da bi še dolgo časa živeli zdravo in polno življenje. ♦
V programu so sodelovale vse šole
20
Šolske prireditve
januar 2005
Božično-novoletna prireditev v Strugah
V letošnjo božično-novoletno prireditev, bila je 23. 12. 2004, so učenci in učitelji vložili veliko truda in ustvarjalnosti.
Tako smo skupaj z nastopajočimi podoživljali adventno pričakovanje božiča in novega leta, organizatorji pa niso pozabili še enega praznika, ki v božično-novoletnem praznovanju marsikje ostaja neopravičeno v ozadju, to je 26. december, dan samostojnosti. Prazničnim čestitkam učencev in učiteljev se je pridružil tudi ravnatelj OŠ Dobrepolje Ivan Grandovec. Ob koncu so starše čakale ročno izdelane voščilnice, ki so jih učenci izdelali pri tehnični in likovni vzgoji. Vsi skupaj pa so se razšli z veselimi melodijami v ušesih,
ki jih je iz svoje harmonike izvabil harmonikar Robi Pu-gelj.^
M. Steklasa
Rdeča nit prireditve so bile igrice. Učenci prvega in drugega razreda so zaigrali glasbeno pravljico »Gradič«. Božično noč neizmerne lepote in skrivnosti so pričarali v igrici učenci tretjega in četrtega razreda. Učenci četrtega in petega razreda so predstavili pravljico »Struški vaški godci«, učenci dramskega krožka predmetne stopnje pa so prikazali, kako je preživela dan Lenča Flenča. Čeprav so igrice terjale od učencev kar precej truda in učenja, so se še kako vživeli v svoje vloge in njihovo veselje do igranja in nastopanja je bilo opaziti tako pri najmlajših kot pri starejših nastopajočih.
Da pa so struški otroci tudi dobri pevci, so pokazali tudi v svojem pevskem nastopu. Pod vodstvom Marjete Gerkšič so zapeli tri božične pesmi in z njimi še polepšali vzdušje prihajajočih praznikov. Seveda tudi na tej prireditvi ni manjkal reden gost - Moški pevski zbor Struge, ki je s svojimi narodnimi napevi tudi tokrat popestril program.
Božično-novoletna prireditev v Kompoljah
Dvorana nad gasilskim domom v Kompoljah, ki služi predvsem športnim dejavnostim, se je pred božično-no-
voletnimi prazniki, 21. decembra, odela v praznično podobo, napolnil pa jo je otroški živžav, ki je spet obetal lepo doživetje staršem in vsem obiskovalcem.
M. Steklasa
Na začetku je vodja šole Jelka Samec obudila prisotnim čarobne spomine na otroško doživljanje decembrskih praznikov in vsega lepega okrog njih in zaželela, da bi se tudi ob letošnjih praznikih v vsakem utrnilo nekaj lepega, toplega.
To lepoto smo občutili takoj za tem, ko so otroci iz vrtca in učenci pod vodstvom svojih mentoric v pesmih, ple-
januar 2005
Šolske in druge prireditve
21
sih in besedi izvedli božično zgodbo. S pesmicami so prikazali zgodbo dobrega moža z daljnega severa, kjer izdeluje predmete iz lesa. Nekega dne, sredi mrzle zime, zagleda zvezdo, ki ga vodo v daljno deželo, v kateri najde majhnega nebogljenega otroka in mu pomaga. Poln veselja in miru se vrne in sklene, da bo odslej delal samo dobro. Otrokom bo izdeloval in jim prinašal darila.
S plesom in gibanjem so malčki in učenci ilustrirali njegovo potovanje z daljnega severa, izdelovanje igrač in njegov trud, da bi pomagal otrokom. Otroško petje so spremljale Marjeta Gerkšič na klaviaturah, Tadeja Šiberl na rogu in Barbara Žnidaršič na kitari. Bele snežinke, ki so jih predstavljali vrtčevski otroci, gibanje, ples in glasba je ob sceni s prižganimi svečkami delovalo čarobno in pravljično, kot je bila čarobna in pravljična tudi vsebina.
Ob predstavi, ki sta jo pripravila vrtec in PŠ Kompolje, so starši ob nastopih svojih otrok zagotovo podoživljali otroštvo, polepšali pa so jim tudi decembrske praznike.
Luč miru iz Betlehema tudi v šoli
V ponedeljek, 20. decembra 2004, je lučka iz Betlehema zagorela tudi v OŠ Dobrepolje. Prinesli so jo skavti, v avli šole pa so jo pričakali učenci predmetne stopnje. V krajšem programu sta predstavnika skavtov Matjaž Tabak in Martina Hočevar prebrala poslanico luči miru iz Betlehema in predstavila njen pomen. Ob predstavitvi so se jima pridružili tudi skavti iz višjih razredov šole. Videli smo, da je njihovo število precej veliko in da jim je pripadnost skavtom v veselje in ponos. (M.S.)
T
v
19 12'04
Delo v vrtcu po kurikulumu
V javnem vrtcu, kot je naš, izvajamo program po Kurikulumu za vrtec, ki je nacionalen dokument in ima svojo osnovo v analizah in rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS, 1995; Zakon o vrtcih, Šolska zakonodaja, 1996). Je dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih.
Vod/a vrtca: Marija Žnidaršič_
Pojem kurikulum je vpeljan zato, ker je širši in celovitejši od pojma program in s seboj nosi premik od tradicionalnega poudarka na vsebinah k poudarku na sam proces predšolske vzgoje, na celoto interakcij in izkušenj, iz katerih se otrok v vrtcu uči.
Cilji so jasno določeni.
KURIKULUM
- je odprt in fleksibilen v različnih programih za predšolske otroke
-	nudi pestrejšo in raznovrstnejšo ponudbo na vseh področjih dejavnosti (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava)
-	omogoča individualnost, drugačnost in izbiro v nasprotju s skupinsko rutino
-	oblikuje pogoje za večje izražanje in ozasveščanje skupinskih razlik (nediskri-miniranost glede na spol, socialno in kulturno poreklo, svetovni nazor, narodno pripadnost, telesno in duševno konstrukcijo)
-	upošteva in spoštuje zasebnost in intimnost otrok
-	dviguje kakovost medsebojnih interakcij med otroki ter med otroki in odraslimi v vrtcu
-	omogoča rekonceptualizacijo in reorganizacijo časa, prostora in opreme v vrtcu
-	nudi večjo avtonomnost in strokovno odgovornost vrtca in strokovnih delavcev
-	povečuje vlogo evalvacije (kritičnega vrednotenja) pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu
-	izboljšuje informiranost in sodelovanje s starši.
Iz teh ciljev so izpeljana načela, kot temeljna vedenja o razvoju otroka in učenju v predšolskem obdobju ter globalni cilji za posamezna področja ter iz njih izpeljani cilji na posameznih področjih. Nekatere medpodročne dejavnosti, kot so moralni razvoj, skrb za zdravje, varnost, prometna vzgoja se kot rdeča nit prepletajo skozi področja dejavnosti in so del načina življenja in dela v vrtcu.
Predlagane vsebine in dejavnosti (postavljene so ločeno za prvo in drugo sta-
22
Iz vrtca
januar 2005
rostno obdobje otrok) predstavljajo možne poti in načine uresničevanja ciljev. Vzgojitelj pa je tisti, ki se po strokovni presoji odloča, kaj, kdaj, kako.
Kurikulum pomeni strokovno predlogo za delo v vrtcih in je za doseganje kakovosti predšolske vzgoje izjemnega pomena.
S praktično izpeljavo zapisanih ciljev lahko s svojo življenjskostjo, vpetostjo v socialni kontekst, z aktualnostjo, izbiro različnih metod in načinov dela, ki se naslanjajo na temeljna vedenja o otrokovem razvoju, pomembno prispeva k širšemu razumevanju predšolske vzgoje v vrtcih, njeni povezavi z družino, ostalimi ravnmi vzgoje in izobraževanja, z drugimi strokovnimi institucijami ter lokalno skupnostjo.
In katera so načela za uresničevanje ciljev kurikuluma za vrtce?
1.	Načelo demokratičnosti in pluralizma:
-	različni tematski pristopi in modeli
-	različne metode in načini dela s predšolskimi otroki v vrtcu
-	pester izbor vsebin in dejavnosti
-	fleksibilnost v prostoru in času
2.	Načelo odprtosti kurikuluma, avtonomnosti in strokovne odgovornosti vrtca in strokovnih delavcev vrtca:
-	kurikulum je odprt za uveljavljanje različnih posebnosti okolja, otrok ter staršev, za uveljavljanje avtonomnosti vrtca ter vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev v vrtcu; za prilagajanje spremembam, hkrati pa je strukturiran tako, da predstavlja kakovostno podlago za visoko profesionalnost.
-	izbira vsebin in metod dela v okviru posameznih področij dejavnosti je pestra, dopolnjena z dejavnostmi, vsebinami in metodami po lastni presoji v skladu s ku-rikulom.
3.	Načelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki in načelo multikulturalizma:
-	omogoča enakovredne pogoje za optimalni razvoj posameznika
-	upošteva značilnosti starostnega obdobja
-	upošteva individualne razlike v razvoju in učenju
-	upošteva skupinske razlike glede na spol, socialno in kulturno poreklo, svetovni nazor, in ustvarja pogoje za njihovo izražanje
-	upošteva načela različnosti več kultur na ravni izbora vsebin, dejavnosti in materialov, ki otroku omogočajo izkušnje in spoznanja o različnosti sveta, kultur, ljudi, stvari.
4.	Načelo omogočanja izbire in drugačnosti:
-	izbirna načrtovanja dejavnosti na rav-
ni vrtca, glede na interese in želje posameznikov (aktivnost, neaktivnost)
5.	Načelo spoštovanja zasebnosti in intimnosti:
-	otroku omogoča umik v zasebnost (poseben kotiček)
-	nekomunikacija o nečem, kar želijo ohraniti zase
-	zasebnost pri preoblačenju, na stranišču...
6.	Načelo uravnoteženosti
-	med otrokovimi razvojnimi značilnostmi in kurikulom
-	med različnimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja ter med posameznimi področji dejavnosti v vrtcu.
7.	Načelo strokovne utemeljenosti ku-rikuluma:
-	otroku omogoča specifične značilnosti razvoja in učenja med dvema starostnima obdobjema (1 - 3 in od 3 - 6 let)
-	omogoča spoznavanje znanstvenih ved in kulturoloških študij
-	primerjava kurikula z deželami zahodne demokracije
8.	Načelo pogojev za uvedbo novega kurikula:
-	stalno strokovno spopolnjevanje delavcev pogoji in oprema za delo z otroki s posebnimi potrebami
-	analiza stanja
9.	Načelo horizontalne povezanosti:
-	otrokov razvoj in učenje sta povezana med seboj in z njegovim učenjem
-	specifičnost otroka je povezana z različnimi področji dejavnosti, z metodami in vsebinami dela
10.	Načelo vertikalne povezanosti:
-	povezava med vrtcem in družino
-	med prvim in drugim starostnim obdobjem
-	med vrtcem in šolo
11.	Načelo sodelovanja s starši
-	omogoča sprotne izmenjave informacij
-	sodelovanje staršev pri načrtovanju dela ter aktivno sodelovanje pri vzgojnem delu, pri čemer morajo starši upoštevati avtonomnost vrtca
-	omogoča upoštevanje zasebne sfere družin, kulturo in identiteto jezik, svetovni nazor, vrednote, prepričanja, običaje in navade ter varstvo osebnih podatkov
12.	Načelo sodelovanja z okoljem:
-	omogoča upoštevanje različnosti in možnosti uporabe naravnih in družbeno-kulturnih virov učenja v okolju vrtca, ter specifičnih okolij, iz katerih prihajajo otroci
13.	Načelo timskega načrtovanja in izvajanja predšolske vzgoje ter strokovnega izpopolnjevanja
-	sodelovanje v oddelku, s skupinami v vrtcu, z drugimi vrtci in institucijami
14.	Načelo kritičnega vrednotenja:
v oddelku, na ravni vrtca, lokalne skupnosti
15.	Načelo razvojno procesnega pristopa:
-	v ospredju je otrokov vsesplošni razvoj in v tem okviru usvajanja znanja in posebnih ved
-	proces učenja na spodbujanju lastnih strategij izražanja, dojemanja, razmišljanja
16.	Načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja
-	učenje, posredovanje racionalnih odgovorov in rešitev posamezne vede, spodbujanje rabe jezika v različnih funkcijah.
Za oblikovanje koncepta predšolske vzgoje je pomembno poznavanje otrokovega razvoja, kar pomeni odgovor na vprašanje: »Ali v kurikulu vidimo otroka kot aktivnega in komponentnega v rasti, razvoju in učenju; na kaj opreti poznavanje otrokovega razvoja...?«
Pri tem se opremo na nekatere skupne zakonitosti o otrokovem razvoju:
-	vemo, da otrokov razvoj poteka skozi določene zaporedne stopnje, ki so opredeljene tako s kvantitativnimi, kot s kvalitativnimi spremembami (npr. intuitivna stopnja mišljenja sledi zaznavno-gibal-ni fazi v razvoju mišljenja; stopnja razumevanja medsebojnih odnosov sledi stopnji razumevanja samega sebe...)
-	vsi psihični procesi (čustva, govor, mišljenje, socialna kognicija, itn.) se razvijajo v vseh razvojnih obdobjih
-	posamezna področja razvoja so med seboj prepletena (otrok zaznava, doživlja, spoznava sebe, svet okoli sebe, različne odnose s čustvenega, intuitivnega, socialnega in spoznavnega vidika)
-	v otrokovem razvoju so obdobja, ki so najprimernejša za osvojitev spretnosti na določenem področju
-	pri tem so pomembne individualne razlike
-	pomembna je povezava med otrokovim razvojem, učenjem in poučevanjem v razmerju med otrokovim aktualnim in potencialnim razvojem. S teh vidikov spremljamo posameznega otroka, sledimo njegovemu napredku, ga spodbujamo in dopolnjujemo na zanj primeren način ter zagotavljamo integracijo njegovih potencialov.
-	In še vizija našega vrtca:«V naš vrtec vstopajo in odhajajo srečni in nasmejani otroci, starši in naključni obiskoval-ci.Otrokom nudi varno, prijazno in spodbudno okolje za igro in ustvarjanje.S starši razvijamo partnerski in profesionalni pristop k delu.« ♦
januar 2005
Iz šole
23
Kranjska Gora 2005
Preživeli smo nepozabno šolo v naravi v Kranjski Gori
Pripravila: Sonja Lenarčič
V letošnjem januarju je potekala že četrta zimska šola v naravi v Kranjski Gori za učence 5. razredov.
Letos smo šest nepozabnih in sončnih dni preživeli v Po-rentovem domu, kjer so se za nas prijazno poskrbeli, se lepo potrudili in nas razvajali s svojimi dobrotami.
Delo v zimski šoli v naravi poteka po v naprej pripravljenem programu, ki ga pripravijo učitelji že v šoli. Program je zelo pester tako, da učencem ni nikoli dolgčas in zelo radi sodelujejo pri vseh aktivnostih, ki so organizirane zanje.
Poudarek v zimski šoli v naravi je na zimskih športih in aktivnostih, s katerimi se lahko ukvarjamo v zimskem času. Učenci so se tako vsak dan na smučišču učili alpskega smučanja. Glede na njihovo predznanje so bili razvrščeni v štiri skupine, ki so jih vodili učitelji smučanja: Alenka Le-skovar, Andrej Škantelj, Luka Aucin in Tristan Pahor. Pred-
zadnji dan so vsi učenci dokazali, da so se naučili smučati in da znajo poskrbeti za svojo varnost na smučišču.
V popoldanskem času pa so potekale naslednje aktivnosti: pohod do jezera Jasna, nočni pohod v neznano z baklami in nočni nogomet, ki se je končal z zmago dečkov. Dnevni nogomet pa je presenetil fante in tako so dekleta gladko zmagale.
Učenci so spoznali tudi tek na smučeh, kjer smo se večkrat nasmejali, saj izgleda čisto enostavno, v resnici pa je kar zahtevno. Poleg tega smo igrali odbojko na snegu, badminton, se sankali, ogledali polarne pse in izvedeli veliko o njihovem življenju. Učenci so kmalu ugotovili, da morajo biti smuči vedno in pravilno pripravljene za smučanje in da bi izvedeli, kako se smuči pripravi, smo obiskali smučarski servis. Imeli pa smo tudi nočno plavanje v bazenu.
Poleg športnih dejavnosti pa je v sproščenem vzdušju potekal še pouk nekaterih predmetov in ogled ter risanje alp-
NekaJ vtisov iz Kranjske Gore:
Julija Mlakar: V Kranjski Gori se imamo lepo. Zajtrk je zelo dober, prav tako tudi kosilo in večerja. Smučanje mi gre kar dobro. Bilo mi je lepo in nisem hotela še domov.
Daša Vodičar: V Kranjski Gori počnemo veliko stvari: šli smo drsat, plavamo, ogledali smo si polarne pse in seveda smučamo. Imamo se lepo.
Luka Mavrič: V Kranjsko Goro smo prišli vsi veseli. Čudili smo se, ker je bilo veliko snega. Po pospravljanju oblek v omaro smo odšli na smučišče. Najbolj mi je ostalo v spominu plavanje v bazenu.
Monika Prijatelj: V Kranjski Gori mi je bilo zelo všeč. Veliko smo se naučili o smučanju. Tudi tisti, ki so prvič stopili na smučke, zdaj že zelo dobro smučajo.
Blaž Somrak: V ponedeljek, ko smo prišli na smučišče, smo pokazali, kaj že znamo. Učitelji so nas razvrstili v skupine. Tako smo potem smučali in se učili smučanja v skupini. Učitelji so nas vodili in popravljali ter pokazali, kako se pravilno smuča. Bilo je lepo.
Renata Meglen: V Kranjski Gori sem se imela lepo. Jemo, se učimo smučat, se smejimo, uživamo in imamo pouk. V skupini sem pri učitelju Andreju Škantelju. Imela sem se lepo in škoda, ker smo morali oditi že domov.
ske hiše, kar je vodila Sonja Lenarčič.
Večeri pa so bili namenjeni tudi zabavnejšemu druženju, kot sta ples in žrebanje štartnih številk, saj smo predzadnji dan imeli pravo velesla-lomsko tekmo:
Najhitrejše med dekleti so bile:
1.	mesto: Renata Meglen
2.	mesto: Daša Vodičar
3.	mesto: Nastja Pugelj
Najhitrejši med dečki
pa so bili:
1.	mesto: Luka Mavrič
2.	mesto: Doron Hekič
3.	mesto: Blaž Meglen
Vsi ostali so tudi uspešno izpeljali oba teka veleslaloma in poželi pravo huronsko navijanje in velik aplavz.
Vsi učenci so prejeli tudi diplomo o znanju smučanja: kar 8 jih je prejelo diplomo zelo dober smučar, 6 dober smučar in 14 smučar.
Diplomo smučar osvoji vsak, ki se pripelje z žičnico do vrha vzpetine in varno pri-smuča navzdol.
Diplomo dober smučar osvoji tisti, ki obvlada paralelne zavoje, pri katerih je vidno nihanje navzgor in navzdol ter vbadanje palic.
Diplomo zelo dober smučar osvoji tisti, ki obvlada paralelne zavoje, hitro vijuganje in varno smuča na vseh vrstah terena.
Tako je prišel zadnji dan, ko smo žalostni pospravljali sobe in pakirali kovčke. Odšli smo še na ogled Planice, kjer je bilo ravno tekmovanje v ženskih skokih. Nato smo se vrnili v Kranjsko Goro na kosilo in se polni lepih vtisov vrnili domov.
24
Iz šole
januar 2005
Dobrepoljski
ki so jih oblikovali otroci
Besedilo in foto: Ana Porenta
prostorih. Zato se ne čudite, ko boste pekli kruh, če vam ga bomo preoblikovali v golobice. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali in obogatili predbožič-no vzdušje!
januar 2005
Kino
25
KINOPROGRAM ZA FEBRUAR 2005
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
PETEK, 4. FEBRUAR, OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - komedija
UROČENA ELLA
KRATKA OZNAKA: Ella je uročena tako, da vedno uboga vse, kar ji kdo reče ali naroči. Svojo nenavadno lastnost pa mora prikriti pred svojo krušno družino, da bi zaščitila princa, svojega prijatelja, za katerega se zdi, da je več kot samo to ... DOLŽINA: 95 MINUT.
NEDELJA, 6. FEBRUAR, OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski film
ČISTKA
KRATKA OZNAKA: Upokojeni vojak Chris se vrne v svojo domače mestece, kjer na lastni koži občuti krivico novega reda, ki mu vlada kriminal, droge in nasilje. Kmalu se odloči, da bo pravico vzel v svoje roke, s tem pa mora nase prevzeti tudi breme, da je ogroženo ne le njegovo življenje, temveč tudi življenje bližnjih družinskih članov. V filmu blesti mišičnjak The Rock!
DOLŽINA 87 minut.
PETEK, 11.FEBRUAR, OB 16. uri
ameriška uspešnica - animirana druž. komedija
NEVERJETNI
KRATKA OZNAKA: Družinica na prvi pogled ne najbolj obetavnih super junakov, ki je do sedaj mirovala v strogi ilegali, mora na plano, da bi rešila svet ... Disneyjev oziroma Pixarjev odgovor DreamWorksovemu dobrodušnemu Shre-ku!
DOLŽINA: 105 MINUT. (Sinhroniziran v slovenščino)
NEDELJA, 13. FEBRUAR, OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski film
KRATKA OZNAKA: Belle je dostavljalka pizz, ki se odloči, da bo svoje šoferske sposobnosti vnovčila drugače: kot taksistka. Kmalu jo najame nesposobni policaj Andy, ki bi rad z njeno pomočjo ujel skupino prelepih bančnih ropark. Taksi je ohlapna predelava istoimenske francoske uspešnice, na sedež taksista Samyja Nacerija pa je tokrat sedla oskarjeva nomini-ranka Queen Latifah. DOLŽINA 100 min.
PETEK, 18. FEBRUAR, OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - akcijska komedija
P© SONČNEM ZAHODU
KRATKA OZNAKA: Tatinska mojstra (Pierce Brosnan in Salma Hayek) se po zadnjem velikem ropu upokojita in preselita na tropski otok. Njun večni sovražnik, FBI-jev agent Stan Llyod, pa je prepričan, da se pod krinko brez-
delja pripravljata na nov rop. Po sončnem zahodu je novi film Bretta Ratnerja, režiserja uspešnic, kot sta Ful gas 2 in Rdeči zmaj. DOLŽINA: 97 MINUT.
NEDELJA, 20. FEBRUAR, OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski film
ZAKLAD POZABLJENIH
KRATKA OZNAKA: Nicolas Cage igra Benjamina Franklina Gatesa, ki predstavlja tretjo generacijo družine lovcev na zaklade. Benjamin je vse svoje življenje namenil iskanju zaklada, za katerega le redki verjamejo, da sploh obstaja, pot do njegovega skrivališča pa v šifrah zapisali na bankovec za en dolar in na hrbtno stran Deklaracije o neodvisnosti. Ko Benjamin izve, da se pripravlja kraja Deklaracije, mora, da bi zaščitil najbolj varovano skrivnost v zgodovini človeštva, sam ukrasti mapo preden se jo polastijo napačne roke. DOLŽINA: 108 MINUT
PETEK, 25. FEBRUAR, OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - romantična drama
Kinopredstava izjemoma odpade zaradi območnega srečanja tamburaških skupin!
NEDELJA, 27. FEBRUAR, OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - pustolovski film
KRATKA OZNAKA: John Clark (Richard Gere), zdolgočasen odvetnik, se ob pogledu na lepo inštruktorico plesa (Jennifer Lopez) vpiše na plesni tečaj. Dejstvo prikrije svoji ženi (Susan Sarandon), kar vodi do kopice nesporazumov, ki svoj epilog dobijo na pomembnem plesnem tekmovanju. Film je priredba japonske uspešnice.
DOLŽINA: 106 MINUT
Neverjetni
Zaklad pozabljenih
26
Šport; iz PP Grosuplje
januar 2005
Sport
MEDOBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU z dne 9. januarja 2005
LESTVICA (A skupina):	št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani goli : prejeti goli		gol razlika
1 MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA	8	6	0	2	18	35	14	21
2 ŠD PONIKVE	8	5	1	2	16	21 :	23	-2
3 PROPALICE	8	5	0	3	15	27 :	19	8
4 ŠMD TURJAK	8	4	2	2	14	26	24	2
5 ŠD KBM - EKIPA	8	4	1	3	13	22	21	1
6 NK BRINJE I	8	3	0	5	9	24 :	18	6
7 SIGMA TEAM & MIX BAR	8	3	0	5	9	12	16	-4
8 ŠTUDENTSKI KLUB GROŠ	8	2	3	3	9	20	29	-9
9 PROSTEL	8	2	1	5	7	26	39	-13
10 PEKARNA GROSUPLJE	8	2	0	6	6	11	21	-10
LESTVICA (B skupina):	št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani goli : prejeti goli		gol razlika
1 RAČNA	8	8	0	0	24	38	12	26
2 AVTO GROSUPLJE	8	6	1	1	18	28	15	13
3 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK	8	5	1	2	16	34	19	15
4 AVTEK ŠMARJE	8	4	1	3	13	27 :	20	7
5 DEMOLITION TEAM	8	4	1	3	12	27 :	26	1
6 MOLECULA	8	3	1	4	10	26	14	12
7 LAŠKI PESJANI	8	2	2	4	8	25	29	-4
8 X7	8	2	1	5	7	15	25	-10
9 DIA-REZ	8	1	1	6	4	18	39	-21
10 NK BRINJE II	8	0	1	7	1	14 :	35	-39
Več o nogometu na WWW.KAPODOL.COM.
MEDOBČINSKA LIGA V ODBOJKI - ŽENSKE
št.
doblj. nizi: razlika doblj. točke:
razlika točk
1 LISICE	8	7	1	14	14 :	3	11	407 :	: 318	89
2 LIMONE	8	5	3	10	12 :	7	5	408	: 377	31
3 PARTY-ZANKE	8	5	3	10	11 :	8	3	413 :	373	40
4 ŠD DOBREPOLJE	8	2	6	4	7 :	13	-6	381	439	-58
5 ŽABE	8	1	7	2	2 :	15	-13	308	: 410	-102
MEDOBČINSKA LIGA V ODBOJKI			- MOŠKI							
	št. tekem	zmage	porazi	TOČKE	doblj. nizi: izgub. nizi		razlika iger	doblj. točke: izgublj. točke		razlika točk
1 ŠD GROSUPLJE	10	10	0	20	20 :	1	19	514 :	289	225
2 ŠD DOBREPOLJE	10	8	2	16	16 :	7	9	513 :	436	77
3 PUPA PUB BANANE	10	5	5	10	12 :	11	1	460	: 481	-21
4 LIMONCE	10	4	6	8	10 :	14	-4	452	: 476	-24
5 ŠD KOSEC	10	2	8	4	6 :	16	-10	351 :	492	-141
6 SEX-BOMBE	10	1	9	2	4 :	19	-15	405	: 521	-116
V medobčinski ligi v odbojki, ki se je odigravala ob nedeljah v Grosupljem, sta iz Dobrepo-lja sodelovali dve ekipi in sicer, ženska in moška ekipa ŠD Dobrepolje. Člani teh ekip se redno srečujejo na rekreaciji in vsako sezono tekmujejo v medobčinski ligi.
Iz lestvic so razvidni rezultati obeh ekip.Fantje so tokrat krepko presegli dekleta, vendar je važno načelo: važno je sodelovati, ni pa nujno tudi zmagovati.
Čestitke obema ekipama z željo, da se še naprej družijo ob igranju odbojke, da se igralsko pomlajujejo in da bodo v bodoče še uspešnejši na tekmovanjih.
Pripravil: Kuplenk Alojz
Spoštovana voznica, spoštovani voznik!
Decembra 2002 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 7/03, in se je pričel uporabljati 1. januarja 2005. Zakon o prekrških v primerjavi s starim zakonom prinaša številne spremembe, ki se nanašajo na postopek o prekršku. Ena od pomembnejših novosti je, da o prekršku v hitrem postopku odloča prekrškovni organ (policija), v rednem postopku pa sodišče za prekrške. To pomeni, da klasičnih sodnikov za prekrške od 1. januarja 2005 ni več.
Skladno z novim ZP-1 je 1. januarja 2005 stopil v veljavo novi Zakon o varnosti cestnega prometa. Novi ZVCP ne prinaša večjih sprememb, kar se tiče pravil vožnje, vendar pa so se kazni za prekršek v večini primerov podvojile, za hujše kršitve, ki pomenijo veliko ogrožanje varnosti, pa so dodane tudi kazenske točke.
Hitrost je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč, zato je bila določilom, ki urejajo najvišje dovoljene hitrosti, posvečena posebna pozornost. Novost v zakonu je, da mora voznik prilagoditi hitrost vožnje ne le vozilu, cesti, prometu in vremenskim razmeram, pač pa tudi svojim sposobnostim. Ta določba zavezuje zlasti voznika začetnika oziroma voznika z malo vozniškimi izkušnjami k vožnji s primerno hitrostjo. Kazni so tako znatno povečane za prekoračitev hitrosti v naselju, in sicer za prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 30
januar 2005
Zahvale, oglasi
27
km/h je sankcija najmanj 120.000 tolarjev in najmanj 5 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Za prekoračitev hitrosti za več kot 50 km/h v naselju je sankcija najmanj 120.000 tolarjev in 18 kazenskih točk, kar pa pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Potrebno je poudariti, da je za voznika začetnika število sedmih kazenskih točk ostalo nespremenjeno in pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Hujše kršitve v zvezi z največjo dovoljeno hitrostjo in psihofizičnim stanjem voznika so sankcionirane s tolikšnim številom kazenskih točk, kar omogoča sodišču izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku že ob enkratni storitvi.
Novi Zakon o varnosti cestnega prometa in novi Zakon o prekrških skladno zagotavljata hitrejše reševanje in odločanje v postopku o prekršku. Glavni in poglavitni cilj novega Zakona o varnosti cestnega prometa je, da zagotovi večjo varnost občanov oz. zmanjšanje števila prometnih nesreč s hujšimi posledicami ter zmanjša število mrtvih kot posledica prometnih nesreč.
Želimo vam varno sodelovanje v prometu, ter da se pridružite ali ostanete med tistimi, ki s svojim zgledom, strpno in varno vožnjo poskrbijo za lepši prometni vsakdan.
Policijska postaja Grosuplje
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se vrneš k počitku. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -Med svoje ljudi, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej. Na vseh poteh, v vseh rasteš od korenin do vej. (Tone Kuntner)
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in tasta
ANTONA ŠTIHA
iz Kompolj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskali v času njegove bolezni. Hvala tudi vsem za izrečeno sožalje, vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ste za njega molili. Posebno se zahvaljujemo Juliji Kramžar za nudeno nesebično pomoč, dr. Mariču, sestri Ljubi, patronažni
sestri Klavdiji in osebju Onkološkega inštituta za oskrbo v njegovi bolezni, Franciju in Mariji Strah za organizacijo pogreba, g. župniku za lepo opravljen
pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi, Gasilskemu društvu Kompolje — tudi za poslovilne besede, društvu upokojencev, kolektivu Pekarne Blatnik ter kolektivu KPL Kamnolom Predstruge. Hvala za cvetje, sveče in darove ter vsem, ki ste dali
dar za cerkev. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi
V okviru črno obvestilo presunilo nas je nemilo,
da ne dolgo nazaj v očeh ugasnil je smehljaj.
Molče s solzami se borimo. »Naj bo le mora,« si želimo, a žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša.
Ljubezen njegova v življenju nas spremlja, saj vdano njegovo srce v resnici nikdar ne umre.
Ob tragični izgubi našega ljubega sina, brata in strica
JANKA POTOKARJA
z Vidma
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gasilcem, pevcem, Stra-hovim z Vidma, gospodu župniku, gospodu Romanu Gačniku in vsem, ki ste nam stali ob strani z besedami, mislimi, pomočjo, dejanji; vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste ga srčno imeli radi.
Žalujoči vsi domači.
KULTURNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
vabi na
koncert ob slovenskem kulturnem prazniku
v soboto, 5. februarja 2005, ob 19. uri, v Jakličevem domu na Vidmu
KOMORNI ORKESTER VRHNIKA	dirigent: Marko Fabiani
MePZ MAVRICA Vrhnika	zborovodja: Darinka Fabiani
Cerkveni mešani pevski zbor Dobrepolje	zborovodja: Franc Škulj
MoPZ RAFKO FABIANI	zborovodja: Tone Šinkovec
Solistka: Špela Leben - sopran Recitatorji KD Dobrepolje
Prireditev je posvečena:
110 letnici delovanja Kulturnega društva Dobrepolje
30 letnici smrti Rafka Fabianija (dobrepoljski župnik, zborovodja in skladatelj) Program povezuje Igor Ahačevčič
vabi vse svoje člane in sodelavce na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo v soboto, 12. februarja, ob 19 uri, v Jakličevem domu na Vidmu
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje
Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.