veter vsak prvi "1 ietrtelt meseca, dan premik, Uide din poprej. Cen« mu j« §0 kr. o* I«to. Iniaratl m (prejemajo Ia pUrujcjo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvo v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice Jl j. Naročnina in inserati pa: Upravništvo .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. Št 15 V Ljubljani, dni 7. avgusta 1902. Leto XV. Dve baklji. Kadar nastane huda tema, takrat je treba posebno dobrih luči, če hočeš razsvetliti temno noč. Časih so rabili v to baklje, plamenice, ki so prav dobro služile svojemu namenu. Dandanes se po širnem svetu vedno bolj razgrinja tema liberalizma. Liberalci sami sebe sicer imenujejo prosvitljence, toda njih slepilni svit pravzaprav tira človeštvo nazaj v pogansko temo. Da slovenski liberalci niso nič boljši, je pri nas že skoro vsakemu pastirju znano. Nasprotno, zelo se trudijo, kako bi se po-vspeli tako visoko, da bi pred vsemi liberalci na svetu zvonec nosili. Zlasti glede svete vere so se že večkrat pokazali za prave pogane. Več let so sicer prikrivali svoje versko prepričanje, štulili so se za prave pravcate katoličane, posebno pred volitvami. Najhuje si se zameril liberalcem, če sijih poklical s pravim imenom in količkaj namignil, da njihovi verski nazori niso v soglasju z nauki katoliške vere. Toda v novejšem času se je po njihovih glasilih nabralo več gradiva, ki vedno jasneje kaže liberalno vero. Seveda, to kar se pise v časnikih, se navadno hitro pozabi in to liberalcem vedno prav pride, ker tako svoje napade na sveto vero lahko utajijo, kadar jim to kaže. Zato je bila silno srečna misel: zbrati liberalne verske nazore pa njihove napade na katoliško vero in kar je ž njo v zvezi, v posebno knjižico, ki naj se razširi kar najbolj mogoče med slovenskim ljudstvom. In tako knjižico, ki jo jc spisal odličen Slovenec, je pred kratkim izdalo „Obrambno društvo" v Ljubljani. Izdajati jc namreč jelo zbirko „Naši liberalci," katere prvi snopič je ravnokar izšel. Imenuje se: »Liberalna vera". »Obrambno društvo" v Ljubljani ima namreč namen braniti verne Slovence pred napadi liberalnih časnikov. Hkrati pa na svitlo daje tudi knjige in knjižice svojim članom in poštenim Slovencem v pouk in razjasnilo. S tem prvim snopičem: „ Liberalna vera", je hotelo „Obrambno društvo" pojasniti vsem dobro-mislečim, da z liberalci ne more iti, kdor je poštenega, krščanskega srca. V tej knjižici se obravnavajo verski nazori liberalcev. Kdor to prebere, mora biti v dno srca pretresen od podlosti, ki diči slovenske liberalce. Liberalizem je greh in podlost —ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso knjižico. In dokazi za to misel so tako nepobitni, tako trdni, da je proti njim brez brambe vsak zastopnik liberalizma — saj so po besedi vzeti iz liberalnih časnikov samih, večinoma iz liberal. evangelija „Slov. Naroda". Iz njih lastnih besed, iz njihove lastne pisave je tu neovrgljivo dokazano, da gre njih boj naravnost proti krščanstvu. To dokazuje ta knjižica in ni ga liberalca, ki bi mogel utajiti te dokaze. Knjižica ima dvajset jako zanimivih poglavij, katere tu naštejemo: 1. Kaj hoče ta knjižica? 2. Volivcem 3. „Naša stranka." a) Neoženjenost in devištvo. b) Grmade, c) Arbuez. 4. Krščanska vera. a) „Akademiška svoboda." b) ..Vera dobre mamice." c) Almanahovci." 5. Katoliška cerkev, a) ,.Ona je iz poganstva." b) ..Papež je malik." c) ..Cerkev obsoja ljubezen do domovine." d) »Škofje obsojajo ljubezen do naroda." c) Papež zametuje ljubezen do naroda." 6. Š k o f li o n a v e n-tura." a) „On je neveden." b) ,.On je odvisen.'' c) ..On jc strasten " d) ..Sovražnik trgovcem." e) Proti škofu, f) Škof. politika 7. Duhovniki, a) ..Klada." b) »Gavrani." S. S a m o s t a n i. a) ..Jastrebi." b) Jezuitske skrivnosti." c) »Loške babnice." 9. ..Dr. Ž1 i n d r a." 10. „F a n a t i č n iv j a -ničar." 11. Vir p osiro vel os t i. 12. Šole. a) ..Klerikalna galeja, b) ,.Pandurji kleri-kalizma." c) ..Katoliška znanost sleparija." 13. Katoliški shod. 14. Ž e n a. 15. Mrlič. 16. Cerkven pogr e b — „gola formalnost." 17. Nebesa. IS. Odpad od verskih resnic. 19. Zloraba prižnice in spovednice" 20. Ali so vsi taki? Sklep. Navesti hočemo še sklepne besede te knjižice: Burni časi so nastopili v slovenski domovini. Hud boj se bije med obema strankama: Med krščansko stranko, ki sc drži Boga in ljudstva, in med proti-krščansko stranko, ki tepta cerkvene in božje zapovedi ter podira vse, kar se snuje v korist ubogemu ljudstvu. Liberalci gredo vedno med ljudmi z lažjo, da oni ne nasprotujejo veri, ampak samo ..klerikalcem". V tej knjigi smo vam podali iz najnovejšega časa dokaz, da to ni res. Boj liberalcev-gre proti veri. Liberalci taj e resnice, kijih mora verovati kristjan. Liberalci se norčujejo iz tega, karje kristjanu sveto. Liberalci podtikajo katoliškim možem neresnične s t v a r i. da morejo r o v a t i proti njim. Liberalci i z p o d k o p a v a j n koristne katoliške naprave. Liberalci podpirajo vse to. kar ljudstvo, zlasti mladino! kvari. Če bi liberalci dobili naše ljudstvo v roke, bi padel naš narod nazaj v ajdovsko, pogan-sko sužnost greha in oderuštva. Še mnogo, mnogo izrekov liberalnih voditeljev bi Vam lahko našteli, a mislimo, da že ti. ki so v tej knjižici, zadostujejo vsakemu pametnemu človeku. Lahek Vam bo odgovor, če Vas vprašamo: Ali ni liberalizem g r e h ; Ali ni grešno iti z liberalci, naročati njih liste in podpirati jih pri volitvah, da dobe gospod-s t v o v deželi v roke*' Ali ni zadnji čas, da se liberalna kuga prežene iz naše domov i n c ?" Kakor bomba jc padla ta knjižica med liberalce, kot svitla b a k 1 j a jc posvetila v temo njihovih načrtov in v jasni luči pokazala liberalno vero. Liberalci se togotč in odgovarjajo z novimi psovkami in prinašajo nove dokaze o svoji liberalni veri To kaže. da je knjižica izšla o pravem času in daje v črno zadela. Zato je ta knjižica vredna n a j g o-rečnejšega in najpridnejšega razširjanja. Neobhodno jc treba, da jo ima v rokah vsakdo, ki hoče imeti pravilno sodbo o naših liberalcih in o naših razmerah sploh. Mi jo „Domoljubovinv naročnikom najtoplejc priporočamo in želimo, da si jo prav vsakdo omisli. Knjižica stane 2 0 krajcarjev 40 vinarjev. Na deset izvodov dobi se eden po vrhu. Svetujemo, ga in njegovo zapovedi. 3. Podoba krščanske države. Velikega pomena je okrožn ci z dne 1. novembra 1885, ki riše v mogočnih p t -zah podobo krščanske države, pravice in dolžnosti vladarjev. Tej stoji ona ob strani z dnč 20 junija 1888 o človeški prostosti, proti liberalizmu in racijonalizmu in kaže razmerje prostosti do postave in do milosti ter razne vrste prave in napačne prostosti in nje zlorabo na svetu. 4. Dolžnosti kristjanov v državi. Pismo o priliki svoje z'ato maše z dnč 25. decembra 1S88 priporoča ljudem krščansko življenje in kmalu nato je izšla krasna okrožnica o dolžnostih kristjanov vzasebnem in javnem življenju. Vzor krščanskega življenja nam podaje okrož niča z dne 20. novembra 1890, ko priporoča č o -š č e n j e in družbo sv. družine. 5. Socialna preosnova človeške družbe. Začetek nove dobe postavlja okrožnica z dne 25. maja 1891, pisana v korist delavcem in obrtnikom. Zanetila je silno gibanje mod delavskimi stanovi in zavrla prodiranje krivih nazorov socijalne demokracije. To je temelj krščanskega socializma po vsem svetu. Na tej podlagi se vrši vse nadaljno umsko raz;ska\anje vzrokov in uSinkov nastale bede, na tej podlagi se sestavljajo načrti krščansko-socialne preosnovc človeške družbe. Dejansko se je ie izcimilo mnogo društev in naprav, ki vspešno delujejo po teh načelih in v ta smoter, Da pri tako obširnem, ves svet zadevajočem in tako kočljivem, bistvo človeško družbe zadevajočem gibanju ni šlo brez razlike mnenj in brez mnogovrstnih struj tudi med krščanskimi socia'ci, je pač razumljivo; vendar pa bi prehuda nasprotstva utegnila stvari sami škodovati, zato je posegla vme„ modrost Leonova z novo okrožnico iz dnč 28. ja. nuarja 1901 — prvo XX. veka — kjer priporoča zmernesv. in previdnost in pravi red tudi na tem polju krščanske vede in omike. 6. Sovražniki cerkve in države Ko bi ljudje živeli po pameti in rabili pnmoflke izveličanja, katere jim ponuja sv. cerkev, bil hi mir in sra^a na zemlji. Tega pa satan ne mara, zato ruje neprestano proti vsakemu redu na zemlji. Nabral si je skrivno družbo ljudi, ki mu ta žalostni posel opravljajo in to so p r o s t o z i d a r j i. Dokler se tej družbi moč ne vzame, tako drlgo ne bodo miru in sreče na zemlji pri ljudi h. To je izprevidel L%n XIII. in je izdal proti tej skrivni diužbi svujo slavno okrožnico dne 24. aprila 1884. leta. Vabi vse kristjane in vse dobre ljudi v boj proti prostozi darjem. Boj se jo začel in sc bije po vsej zemlji, prostozidarji sc strašno maščujejo nad cerkvijo, kjer imajo v rokah moč, a papež ne edneha in ne obupa. Ker je posebno v Italiji močna ta družba, je poslal dne 8. decembra 1892 pismo italijanskim škofom, kjer jih bodri, naj lo krepko stopajo na prste tem pur.tarjem, da obvarujejo cerkev in državo pogina in verno ljudstvo časne in večne nesreče. Si I)eus pro nobis, (juis contra nos ? pravi sveti apostol Pavel. Ne bojte se, tudi U sovražnik ho premagan. 7. Razmerje cerkve do razkolnikov in heretikov. (En hlev in cn pastir.) Mnogo so trudi sv. oče Leon XIII da bi razkol-nike io krivoverej združil s katol. cerkvijo; to nam spričujejo Njegovo lepe okrožnice. Prva je bila ii-dana doe 30 se^t-jmbra 1880 in priporoča tfe-ščenjo svetega Cirila in Metoda s posebnim ozirem na povrnitev iztočne cerkve k pravi edinosti v Kristusu ; druga pa z dne 2. de-ccmbra skrbi za katoliške m i s i j o n o in prip roča v podporo razne misijonske družbe. Lipo se razcvitajo misijoni v Indiji; tla bi imeli več moči, je papež Loon XIII postavil za Indijo redno hierarhijo — prave škofe mesto misijonarjev z dekretom dne 24. junija 1893. leta; pridejana so modra navodila za dobro vzgojo duhovniškega naraščaja. Največkrat Lson XIII. oko obrača na rusko razkolno cerkev in skuša na vso moč jo nazaj privabiti k edinosti. Ta skrb se kaže tudi v pismu z dnč 19. marca 1894 do poljskih školev, kjer jim dajo navodila, kako naj ravnajo med raz kolniki, da namen Kristusove cerkve — izveiičanje ljudi in zlasti zodinjenje razkolnikov pospešujojo Ves o r i j e n t ee zadnja leta vedno bolj na-giblje k Bpravi in misijonarji krepko podpirajo to versko gibanje; treba pa je pri tem previdnosti, da BH no dela krivica orijenttdskim obredom. V ta namen je prišlo papeževo pisrno iz dnč 18. novembra 1894 o rabi in ohranitvi orijen-talskih obredov in kmalu nato drugo pismo z dno 20. decembra 1894, ki priporoča k o n g r o -g a c i j e za razširjevanjo svete vere na Jutrovem. Tudi v Egiptu, Abesiniji in drugod po Alriki so misijonar|i vzbudili zanimanje za vero in žulje po edinosti mod ondotnimi zapuščenimi kristjani koptovskega obreda. Dno 11 junija jim pošlje papiž L k temu vrlemu društvu — Nato spregovori goeptd nadučitelj še zadnjo, tetko besedo. li U je btecda slovesa. Težko se je ločil od avoph ctrok. S« U iji otroci od njega. Zidnj« mrgjve fcli> eo bik opomin mladim srcem, naj gojijo vedno ljub»s*n d' vere in naroda ter neomejeno pokcrMino svojemu presvetlemu vladarju. — K r* goapod nsdufitel, končal svoj nagovor, ee je t*lMkcUU marsikaUrm solza v mladih, zvestih t>4eb Mladina je tole s daj popolnoma spoznala, kak prijatelj, kak skrbsn oč* je bil g. nadučitelj. Potem spregovori g^pod katehet nekaj beecdi svojemu g. kolegi v slovo in zahtela Ob komu svojega govora pozove navsočo m'a4ino. naj z«kliče odhajajočemu gospodu nsdučitolju trikratni »Živio* — Prejeli so učenci svoja naznanila, cdbajali drug za drugim iz šolske sobe — zadnji pogled \eakogsr pa je veljal skrbnemu gospodu nadučitelju. Ako-ravno gospod nadučitelj ostsne Ae nadalje na Mirni, ga bode šola vedno težko pogrešala. — Inter mor tem et i ff.cium fiat interstitium — Bog dej, da hi bil dolg, zrav in srečen ta presledek. Iz Stange. Odkritje Marnovega spomenika. Mnogocenjenemu in mnogozaslužnemu slovstveniku c. kr. profesorju, čast. kanoniku predsedniku »Slovenske matice", vitezu Franc Jožefovega reda Jožefu Marnu se je postavil čeden spomenik v njegovem rojstnem kraju pri Sv. Antonu v Stangi. Plošča je iz prelepega švedskega senita z lepim okvirjem, ki je vzidana zunaj v zid farne cerkve na južni strani. Napis na plošči je sledeči: ,.P. n. Josipu Marnu, c. kr. profesorju, čast. kanoniku, predsedniku »Slovenske matice", slov. pisatelju itd. rojen v Dra-govškem št. 47., 13. sušca 1832. umrl v Ljubljani 27. prosinca 1893. Postavili častilci." Za slovesnost odkritja spomenika sc je prostor od župnišča do cerkve lepo ozaljšal z venci in mlaji. Isto tako prostor pred spominsko ploščo. Uaz zvonika pred cerkvijo in na mlajih so vihrale narodne, cesarske in cerkvene zastave. Že v kresni večer so prišli sem prevzvišeni knezoškof Anton Bonaventura Jeglič s svojim čast. g tajnikom. Isto tako sta priSla iz Horjula č. « župnik M Baibo z zastopnikom žup nijc g Hostnikom. kjer je čast. g. prof. Mam nekaj časa služboval. Zvečer je gorelo blizo in daleč po hribih in nižavah mnogo kresov Bil jc zares k lasen večer. Okoli 9. ure so domači pevci in pevke pred spomenikom zapeli več slovenskih lepih pnmernih pesmi, v čast prej raenovanemu gostu. picvzvikntinu knezoškofu Po opravljenih sv. matah so proti 9. uri začeli puhajati fostje od vseh stiam Točno ob 9. uri k jc začel pomikali »prevod s šolsko ml.iJino. Marijino J mi bo s časi. duhovščino in prcvzvifcnia kncioikofom m. J slovesnim zvonenjem iz iupntsča v lcp<> ozaljiano cetkcv Prcvzvitcai nato na piiieiu naslikajo p«. Upu lis Ijcnj« f | Marna in putluialccn podajo pttlcf« nauke i* vte stanove. l'o pnJigi je bila slovesna SVcU Oiaia. katiio jc daroval preč gospod kanonik dekan >uin.k 4 asistenco. Pelje pri »v. maši jc bilo iivahno in piav Jota«. Po slovesni sv. maši je pa »topil g kan >uš«ik zunaj cerkve pred /brano občinstvo in mu popisoval delovanje pokojnega prot g J. Marna na slov »t vene m polju Kazal jc, kaj jc on »toni kot učitelj slovenščine, kol slovcn. pisatelj in kol piedseJmk »Slovenske matice*. Po končanem izvrstnem govoru se jc odkrila kiasna plošča Domači pcvci v> pa zapeli nalašč za lo zloženo prelepo himno, ki Jo je zložil č. g. Ivan Baloh, kapelan v Kranj>ki p»ri in prekrasno vglasbil P. A. Hribar. Po tej himni je č. gosp. A. Medved predaval lepo pesem v spomin f Marnu. Slednjič so šc pcvci zapeli krasno pesem. Na to je povabil domači čast. g. župnik vse poste v župnišče, kjer jih je primerno po slovanski šegi pogostil. Da so se slišale primerne napitnice. sc ume. Domači č. g. župnik Mihael Saje jc pozdravil prav iskreno prevzvišenega, čast. goste, ki so se potrudili na to slovesnost in omenil v napitnici, da jc sveta cerkev pokojnega prof. Marna počastila s tem. da ga je izvolila za častnega kanonika Ljubljanskega kapiteljna. Z:i zasluge na šolskem polju ga je počastil presvetli cesar sam, ker ga jc odlikoval s I rane Jožefovim vitežkim redom. In danes, pravi govornik, ga pa je počastil slov narod za njegove zasluge, ko mu je postavil spomenik v njegovem rojstvenem kraju. Nato jc šc prelepo govoril g. ravnatelj Sene-kovič, kažoč vrline Marnove v šoli s prijaznim občevanjem s kolegi in je napil domačemu g. župniku, (lospod doktor in vodja Lesar je v prelepem govoru kazal, koliko zaslug si je f prof. Marn nabral za slovensko slovstvo z svojim Jezičnikom", katerega je celih 20 let priobčeval v »Učiteljskem tovaišu". Duh pokojnega prof. Nlarna pa naj živi med slovenskim narodom in naj ga bodri na delo za pravi blagor naše domovine! Kr. Gr. Ribn iki novičar. Kje je neki zopet novičar, vprašal je marsikdo. Ni mož beseda in ni, tako se mi jc očitalo, zato je treba stvar nekoliko pojasniti. Mikal sem po naših šolah in zasledil sem nekje klobase, prave krvave klobase, katere je prav z veseljem neki nadučitelj delil svojim učencem. Te klobase sem naložil v krošnjo in hajd v Ljubljano, pa kaj se zgodi, glejte Um na ..šrangi" jc bil križ, K urednik jih ni dobil in jih vam m mogel poslati. |ai pa Mm čakal in čakal, toda čakal zabadavo. S klobasami torej nc gre, zato sem pa naložil Janvs robo, katera ni dacu podvržena. V Ribnici so 'JI. julija potegnili iz vode mrtvo tiuplu K o* podarja AnJ. Uvstck. Samo enkrat je >iopil napak na brvi. Kn sam korak je iz življenja v smrt! Povabljen na novo mašo Krajčkovcga gospoda, udarim je skoii struge v Dobrcpoljc. V Strugah si »gledam novo, prav lepo bandero Marijine družbe, poštni nabiralnik pa mi je potem povedal, da so Mružanjc dobili vsaj nekaj pošte. V Dobrepoljah je bilo vse praznično in veselo. Kj, nova maša jc le nova maša. Neskaljeno, prisrčno in nedolžno veselje je za svojce, prijatelje in za celo Uro. Med povabljenci je bil tudi deželni poslanec Jaklič. Nekdo mu jc napil in vsa mnogobrojna družba mu jc navdušeno, iz srca zaklicala: živijo in živijo. On jc ljubljenec domačega kraja in svojega okraja. Velike maše dan bode v Ribnici stolni prošt prelat Kulavic blagoslovil novo zastavo obojne Marijine družbe, dragoccno in prezalo delo zagrebških usmiljenk. Zastava je vredna dve tisoč kron. V nedeljo potem bode pa slavnostno praznovanje pet-indvajsetletnice vladanja sv. Očeta za vso dekanijo. Povabljeni so občinski odbori, društva in družbe. Slavnostni govor govoril bo dr. Opeka, potem bo procesija z Najsvetejšim. V torek na to pa pojde iz naše doline romarski vlak na sv. Višarje. Onda na svidenje! Iz Makol. (Nečuveno hudodelstvo) Dne 16. julija okoli pete ure popoldne se je napotil častiti gospod kapelan makolski na Majšberg, da tamkaj pri svojem spovedniku, gospodu župniku, opravi a vito spoved. A ker je bil g. župnik po opravilih od doma, moral je čakati. Med 9. in 10. uro se je vrnil domov. Ko pride mimo neke hiše, že v makolski župniji, prileti mu naenkrat kamen v hrbet. Gospod kapelan se ogleda ter vpraša: »Kdo pa je? Kaj pa lnčete z menoj?« Približuje se mu starejši mož. Gospod kapelan ga spozna ter vpraša: »Kaj sem vam naredil?« Toda namesto odgovora ga udari mož z neko trdo stvarjo s tako silovitostjo po glavi, da mu prebije klobuk z obrobnim usnjem vred ter mu vseka več centimetrov globoko rano v čelo. Gospodu kapelanu se vlije po čelu vroča kri, zatemni se mu in gospod kapelan pade nezavesten na tla. Hudobneži niso mirovali Kakor kažejo notranje rane v prsih in črevesih, ki so bile istotako smrtno-nevarne kakor rana na čelu, so gospoda morali z vso krutostjo nadalje pretepati. Na veS krajih je bil od udarcev ves moder. Kakor je eden udeleženec pri poboju izreke1, hoteli sa, ko so m isl i I i, da je gospod kapelan že mrtev, odrezati mu I j tudi jezik. A temu nečloveškemu nasvetu ss je vendar uprla večina navzočih. Ko ss je grozovilost izvršila, šli so hudobneži pit v majibeHko župnijo — šnopsa, s katerim eo si tudi pred dejanjem nspili korajie Ljud|e pri gostiji niti niso slutili, kaj se je v njihovi bližini dogodilo. Ooipod kapelan se je čez dalj časa vzbudil ter se z velikim trudom privlekel domov. Tukaj si je začel izpirati rano. Toda prizadeti udarci eo bili smrtaonesni G >spod kspelan je sam čutil, da ne bo več okreval, sato je zahteval spovednika in svete popotnice. Pri polni zavesti je prejel sv. zakramente in naročil, naj povedo napadalcem, da jim iz srca odpuiča in da ne žel', da bi bili kaznovani. Dne 17. julija je prišla sodnijska komis ja iz Slovenske Bistrice h gospodu kapelanu, kateri ja ponesrečenec natanko opisal celi dogodek. Dne 19. julija je začel izgubljati zavest, katera se mu ni več vrnila. Dns 23. ju'ija je po trdih mukah izročil svojo dušo vsegamogočnemu Bogu. Pokojnik se je rodil v Dobrem polju na Kranjskem dne 26. julija 1. 1869. V mašnika je bil posvečen dne 25. julija 1896. Služboval je kot kapelan v Solčavi, St. Vidu pri Ponikvi in v Makolah. Ko je ležal na smrtni postelji, prišel je ravno dekret, daje prestavljen v Črešnjeveo. Pokojnik je bil blag, miren in pobožen duhovnik. Liberalni in nemškutarski listi hočejo ga orisati sedaj seveda kot političnega hujskača prve vrste. Toda ti listi hudobno lažejo, ker bi si radi potolažili vest, sedaj ko vidijo grozne nasledke svojega brezverskega, proti-katoliškega pisarjenja. Še ob žalostni pretresljivi smrti ne morejo mirovati, da bi ne ob reko vali in sramotili duhovnika. Ob mert-vaškem odru mine tudi pri najbolj divjih ljudeh vsako sovraštvo, naši posuroveli liberalni in nemškutarski listi pa ie sedaj dvigajo roke za kamenjem ter je mečejo ob rakev pokojnikovo. To je več kot podlo, to je sverinako. Dne 25 julija leta 1896 je HI pokojnik posvečen v duhovnika — dne 25. julija 1902 je bil njegov pokop. Žalostna obletnica! S Kranjskega so priftli kapelanov oče, se j tre, bratje ... Vili so se od žalosti, da jim je ljubi sin, dragi brat moral storiti Uko strainn «mrt 0.'e se ni mogel udeležiti pogreba O J v« h strani je priilo mnogo ljudstva, vse je bilo resno mtogi bo na glas jokali. Duhovnikov je priilo 41. Ku so ptgrebci dvignili rakev pri kvpUniji ia ju zadonel« ia mnogoštevilnih grl slovesna, mogočna, a turobno donrča latinska ftalostinka. prihsjale ao vsakemu solze. (• >lovo je, da ni grapod kapelan nobenemu izmed onih ki so se poboja u leletili, str ril noben«* krivice ne na časti ne na premoženju. Kakor se sliii govoriti. jih (• hilo pri poboja navzočih 11 oatb. 7 Jih )e gledalo. 4 M btli pri žalostnem činu L>udje prsvro. da )• m< spod kapelan msd slulbo božjo opo misjil včsei neka le rr, ns| bodo mirni To je b Is ■lego« s dolžnost Toda to gotovo ni rail g dovolj, da grsprda kspelsna p< bi jejo sko bi v njih siv. h ne tlelo sovnMio do duhovnikov sploh. Od kod to so vrsMvo* Oi ukih ki hojskajo v per duhov nike. ki )ib uarsn uj«t°, ki Jih obrekajejo. Kdor teli. d« nato ljudstvo m bo poeurovelo. •aj skuto tudi vse storiti, da se o4*trsni od njega, kar bi ga znalo storili surovega b t ar iti, ne pu-Ičajto Mladine v «l«b* t o v s r 4 i j e. kjer se hudobno gotcn! Starili, ne puMajt* mladini, da ob nedeljab p i j s n č u j e pri ž g a a i u. namesto 4a t* ila v cerkev. Stariii, ne poMajto brati otrokom časnikov in spisov, ki hujekajo it blatijo cele stanove, ki delsjo proti vsemu. kar je svetega in bla gega. PrcU.nlji v dog.niek v M.kolah vs* glasn > opo minja. da gledate s strogim očesom na mladino, da se ne pobujia in ne pogubi! Slovenski novičar. Dva novi knjižici : „N a š i liberalci" (prvi snopič: »Liberalna vera"lin rLjudstvu pravico!" sta ravnokar izšli. Opozarjamo na današnji uvodni članek, ki govori o teh dveh znamenitih knjižicah! Iz iioflje. Župnijo Bela cerkev je dobil župnik v Očilnici č. g. Anton Ž n i d a r š i č, župnijo Čatež v krškem okraju pa tamošnji administrator č. gospod Alojzij Rudolf, župnijo Toplice pa g. Ivan Podboj, dosedaj župnik v Planini. Župnija Šmartno pri Litiji je podeljena č. g. Ant. Ž 1 o g a r j u, sedaj župniku v Kranjski gori. Umeščeije novega kanonika. Č. g. dr. Ferdinand Č e k a I , župnik preserski, je bil kot Lambergov kanonik tukajšnje stolne cerkve slovesno umeščen. V novomašnike v Gorici so bili letos posvečeni sledeči čč gg. in sicer: Iz goriške nadškofije jeJini Andrej Š t r c k e 1 j ; iz tržaške škofije g. Štefan B a s s a , Matija K u r e I i i , Josip U j č i č in Franjo Vranja e Kazun imenovanih sta bila v mašnika posvečena oo. kapueina Lavrencij Novak in Kafacl B o g a t a j. Premembe pri lazaristih Čast. gosp Frančišek K itak jc imenovan superiorjem misijonski hiše sv. Jožu i pri Mariboru, dosedanji superijor č g. Frančišek JavioveC je prestavljen za supen.orja v Ljubljano. Samo t o ji a župnija je postala dosedanja k.ipe-lanija Slap pri Vipavi. Veliki shod na Žalostni gori pri Mokronogu b» letos 23. in 24. avgusU. župnik Stanka imenovan škofom Slounski iupnik č g"»p s t a r i h a v Ameriki jc imen-om ikofom v Ia-j Ju v Juini Dakoti v Ameriki. Gorenjski potresni vlak. ki jc prihajal v l.j ib Ijjno okoli pol 9. ure zjutraj in oJKajal ob > uri Z veder, je bil jako pripraven za (.orenjce, a že ni kaj &»sa ni vozil. Dne 6 m m. je Jri. želez, svet sklenil, da se u »lak 2 o p e t vpelje. flMreee« padec, (Jostilmčar Franc F o j k j r v Stari Iv»ki jc 24. t m. pjJel s stopnjic. ki vojijo it vete v poJstrcije. in obležal nezavesten V-Jed dobljenih po&kisJb je peli Jan umrl. — S poJstrešja v hlev jc po noči padel 70ktni Anton L o v .š v poslopju svojega zeta Jaica v Vaša h pri Preski. Našli so g.i naslednji Jan mrtvega z zlomljenim vratom V nedeljo 10. avgusta v Krita ».ri Tržiču! <>n- dotno katoliško izobraževalno društvo obhaja nanueč to nedeljo zanimivo slavnost blagoilovljenja nove zastave. .Slov. k r š č. s o c i a I n a z v e z a" iz Ljubljane se tudi udeleži slavnosti s svojo zastavo. Trides tletnico so obhajali dne 5. avgusta t. 1. čč. gg., ki so bili posvečeni v mašnikc dne 30. ju-, hja 1872, pri sobratu J a m n i k u v Sorici. Ta letnik je radi tega znamenit, ker ni izmed takrat posvečenih do danes še nobeden umrl in razen enega nobeden izpregel. Toča je pobila v občinah Št. Janž, Radeče in Boštanj na Dolenjskem. Samo v šentjanški občini cenijo škodo na 60.000 K. Občni zbor »Katolbkega tiskovnega društva se je vršil 24. julija v knjižnici knezoškofijske palače. Društvo je tudi v zadnji upravni dobi krepko na predovalo ne le v dosedanjih svojih zavodih, ampak tudi s tem, da si je v Novem mestu ustanovilo novo naselbino. Bilo je res potrebno, da je društvo prevzelo Krajčevo tiskarno, ker sicer bi jo dobili v roke liberalci. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni gg.:Janc z Flis, d r. J anez Janezi č, Andrej Kalan, Matija Kola r, Anton Kržič, dr. Evgen Lampc, dr. Jož. Lesar, dr. F. Čekal, dr.Janez Krek, Jan. Novak, Luka Smo 1 n i k a r, Ja nez Sušnik, dr. Aleš Ušcničnik in Anton Zupančič. Za predsednika je bil zopet izvoljen Anton Zupančič, za tajnika dr. J. Lesar, za blagajnika dr. F. Čuka I, za nadzornika tiskarne dr. K. Lampe, in za nadzornika knjigarne Anton Kržič. Slovenec v Ameriki ponesrečil. V Ameriki sc je ponesrečil v rudokopu v Ely Minn. Slovence |ancz Zvone, doma v vasi Sclo pri Velikih Laščah. Sedaj je imel posestvo pri Lešnjakih nad Cerknico. Ponesrečeni Zvonec jc na poškodbah umrl. Iz kamniške okolice. Dne 21. jul. zvečer 9. uro jc silen vihar po Šmarci. Noiicah, Volčjem potoku podiral kozolce in ruval sadno in gojzdno drevje s korenino ali pa ga lomil tako, da jc škode več tisoč kron. Vmes je uničevala toča poljske pridelke. Ko bi bil vihar s tem poruval pač tudi ves potresni dolg! Čujcmo, da orožniki poizvedujejo o zadnji škodi; da bi lc vse natančno sporočili, zlasti o tistih, ki so pomoči najbolj potrebni. SI. okrajno glavarstvo v Kamniku, oziroma vis. deželna vlada ima pa tudi sedaj najlepšo priliko na potresne prošnje in tirjatve milostneje sc ozreti. Sicer se je pa v tej okolici vse vzdignilo zoper stoječi les. V Presurju jc tovarna za zaboje, lesno volno i. dr, v Smarci za cementne sodčeke, na Duplici bo menda velika tovarna za popir, in sedaj še ta siloviti vihar ! Les kupujejo okrog in krog, tudi z Moravškega ga vozijo semkaj. Za kmeta se kaže slaba prihodnjost na vseh straneh. Poleg tega je pa kmet še tako neumen, da nosi svoj denar v liberalne prodajavnice in krčme ter si izposojuje večkrat pri liberalnih oderuhih; v zahvalo in zameno zato pa liberalec vselej voli kmečkim težnjam nasprotujočega poslanca. In rajše verjame ta ali oni kmet v političnih zadevah zadnjemu liberalnemu „šlibarju" ali hinavskemu bi-riču, kakor pa tistim, ki mu v resnici dobro hočejo in tudi vedno na to delajo. Občni zbor slovenskega katoliškega političnega društva za radovljiški okraj se je vršil dnč 20. julija na Jesenicah. Tajnik č. gosp. župnik Mrak je v svojem poročilu omenjal velikih uspehov, katere si je društvo priborilo pri deželnozborskih volitvah. Naš kandidat g. Pogačnik je dobil 1230 glasov, dočim je nasprotni liberalni kandidat dobil samo 387 glasov. Dosedanja liberalna kandidata v tem okraju sta baje izjavila, da več ne kandidirata. Tako bo treba lib. kandidate v tem okraju z leščerbo iskati. Glede organizacije stoje na prvem mestu v okraju Gorje, kjer deluje neumorni čast. gospod župnik A ž m a n. Tu je tudi največje število »Domoljubov*. Z vstrajnim delom bi lahko tudi drugod dosegli tolikih vspehov. Zato — povsod na delo! Vse volitve, o katerih so upili nasprotniki, koliko denarja smo zanje izdali, izkazujejo malenkostne stroške 2 6, reci šestindvajset kron. Pri volitvi odbora se jc povdarjala misel, naj dobe v odboru tudi delavci svojega zastopnika, kar jc bilo soglasno z velikim odobravanjem sprejeto. — I V odbor so izvoljeni gg.: Janez Novak, dekan ! v Radovljici, Jan. Berlic, Peter Rozman, ! Luka Hafner, J. Vurnik, I. Pristave c, J. Ažman, M. Mrak, Žumer, Jož Pogačnik, Avgust Šinkovec, Klemen Dolžan, pos. v Zabrežnici. Na obč. zboru se jc odločno odobraval nastop katoliško-narodnih poslancev, katerim sc ju izreklo popolno zaupanje. Občinske volitve v Lokavcu. Piše sc nam: Pred tremi tedni so se tukaj vršile volitve starašinstva skoraj enoglasno v katoliško narodnem smislu. V soboto smo imeli volitev župana in podžupanov. s>lo je vse v najlepšem redu. Županom je žc tretjič enoglasno izvoljen dosedanji, za našo občino mnogo-zaslužni gosp. Jožef Vidmar. Skoraj enoglasno so izvoljeni tudi podžupani. Le tako složno naprej! Trt ljudi ubila strela. O tej veliki nesreči v Kamnjah na Vipavskem se poroča: V ponedeljek dne 28. pr. m. popoldne je začelo grometi in dežiti. Ljudje, ki so na planini pod Čavnom spravljali seno, so iskali zavetja. Družba šestih je šla pod visoko steno, pod katero je precej globoka votlina. Ustavili so se pred votlino ravno pod steno. Nesreča je hotela, da je treščilo v steno in zadelo vseh šest. Trije so ostali mrtvi, ti so: 46Ietni gospodar Franc Vodo-pivec, 231ctno dekle Jožefa Baje, oba iz Kamenj, in 171etna Franca Zgonik i Skrilj. Dva moška in 14-letnega dečka pa je strela popolnoma omamila. Prvi se je zavedel Danijel Cermelj, ki začetkoma niti ni vedel, kaj se je zgodilo. Še le ko je videl vse po tleh, se je spomnil, kaj bi znalo biti. Začel je vse tresti, pa le dva je obudil. Oba moža sta z nezavestnim dečkom z veliko težavo prišla do ljudij. Žalosten prizor je bil na vasi, ko so že v temi pripeljali vse tri mrliče. Umrl je 26. t. m. v Britofu v predoseljski župniji daleč znani imoviti posestnik in mlinar gosp. Janez Z a b r e t. Bil je mnogo let župan obširne občine predoseljske, a zadnja leta ga je prisilila bolezen, da je odklonil to častno in ob enem pa težavno službo. Ž njim je izgubila katoliško narodna stranka enega najzvestejih pristašev svojih, ki se je pri vseh volitvah boril v prvih vrstah za katoliško narodne kandidate. Kavno vsled njegovega odločnega nastopa ter katoliškega mišljenja je imel precej nasprotnikov, ki so mu zagrenili marsikako uro v njegovem življenju. Bil je vseskozi vzgleden krščanski mož, oče in gospodar ter velik podpornik farne cerkve v Predosljih ter podružnice v Britofu, ki se more prištevati med najličnejše cerkvice na Kranjskem ravno po zaslugi pokojnikovi. Kako ga je vse čislalo, pokazal je njegov pogreb. 11 gg. duhovnikov je spremljalo ranjkega na pokopališče in mnogo drugih odličnih oseb svetnega stanu. Zapazili smo med pogrebe! več gg. profesorjev iz Kranja, blag. gosp. svetnika in župana kranjskega K. Savnika, tovarnarja Pollaka iz- Ljubljane i dr Ob odprtem grobu je imel veleč gosp. svetnik in župnik predoseljški kratek nagovor, v kojem je slavil vrline pokojnika, pred vsem njegovo versko in katoliško prepričanje ter spoštovanje duhovščine, s katero je deloval v najlepši slugi. Marsikatero oko se jc porosilo, ko smo zapustili ^rob, v kojem počiva pokojni Zabret. — Počivaj v miru! Žalujoči rodbini pa naše iskreno sožaljc! Zavarovalne limanice! Potovalci raznih zavaro-\alnic švigajo zdaj v poletnem času križem naše lepe domovine in z velikim naporom, pa tudi z vsako dovoljeno in nedovoljeno zvijačo love ljudi, da bi zavarovali svoje imetje pri njih, in nastavljajo limanice raznih vrst, da bi koga vjeli ž njimi. Na razpolago imamo celo kopico slučajev, ki dokazujejo kako se postopa in rujc proti naši domači .vzajemni zavarovalnici", toda za danes bomo našim bralcem samo dve limanici pokazali, ki naj bosta svarilo zoper prevaro. Prva limanica je ta, da se potovalec čestokrat imenuje potovalca „vzajemne zavarovalnice", ter pripoveduje, kje da ima zavod svojo pisarno in katere osebe da so v vodstvu. Ta limanica se je uporabljala že po celi deželi, in marsikateri kalin se je že vsedel nanjo. Najpredrzneje je nastopal neki potovalec pri Polhovemgradcu. Javil se je kar odločno za uslužbenca „vzajemne zavarovalnice ljubljanske"; in je na ta način preslepil nekoliko posestnikov. Druga limanica je pa ta, da obljubujejo potovalci za svojo zavarovalnico vse mogoče in nemogoče dobičke, koje bo delila zavarovalnica poškodovancem. Prav zdaj za časa košnje in žetve slepijo ljudi s tem, da obljubujejo za slučaj, da se zavaruje poljski pridelek na 10 let, plačilo odškodnine v znesku napovedane svote, če tudi nima zavarovanec prav nič. Ce bi namreč pogorelo v spomladi poslopje, kamor je bila v jeseni mrva spravljena, tako bi dobil zavarovanec vso zavarovalno svoto, če tudi je že vso mrvo porabil. Na to limanico se je že marsikateri vsedel, in vender je taka obljuba grda laž, kajti vse zavarovalnice brez izjeme imajo v svojih pravilih določilo, da se |c toliko škode plača, kolikor jo je v resnici dokazane. Opozarjamo torej naše somišljenike na te limanice, ter jim priporočamo, da naj bodo pri dogovoru zavarovalnih pogodb pazljivi; kajti le tiskana pravila veljajo, izgovorjene besede potovalcev pa nič. Pozor! Občinski odbor sv. Jurij ob Tabru se izjavlja, da naš vlč. g. župnik nikakor ne zaslužijo tako grdega obrekovanja, kakor prinašajo ^Slovenski narod" in „Rodoljub" se svojimi napadnimi dopisi, pač pa zasluži kot vnet dušni pastir, delaven narodnjak in vsestranski pospešitelj gospodarskega napredka največjo zahvalo in spoštovanje. Mi obžalujemo dotičnega dopisnika in obsojamo njegove podle napade. Sploh pa bralci Domoljuba tako dobro veste, na kake osebe dohajajo napadi iz prej imenovanih listov. Odbor. Nekaj revnih slovenskih dijakov z dobrimi izpri čevali dobi, kakor smo izvedeli, tudi prihodnje šolsko leto zastonj stanovanje, hrano in dobro vzgojo v ,.zavodu misijonske družbe za gimnazijce1, v Ljubljani. Sprejemajo se v prvi vrsti dijaki, ki žele pozneje vstopiti v družbo misijonarjev sv. Vincencija Pavljanskega; izjemoma pa tudi drugi marljivi gimnazijci, zlasti ako so tretji razred že dovršili. Več se izve pri vodstvu tega zavoda v Ljubljani, Radec-kega cesta 18. Novih maš lepi čas je minil. Toliko se zaganja duh nove dobe v sv. cerkev in njene naprave, toliko si prizadeva, da bi izpodkopal njeno moč in veljavo, toda vse zastonj. Sv. cerkev stoji vkljub vsem viharjem, ki se zaganjajo v njo in v njene služabnike. In letos je zopet sprejela lepo Število dela\cov v svoj vinograd. Opravili so svoje prve maše sledeči čč. gg.: •Janez Bercc 27. jul. v Dražgofiah; govoril mu je g. dr. Krtk. Karol Čuk 20. julija v črnem vrhu nad Idrijo, Franc K i m o v e c 3. avg. v Cerkljah na rio renjskem; slavnostni govornik domačin semiški dekan g. E zar, Andrej Magajna 20 jul. v Vremu, Janko Ma-renčič 20. jul. v Kranju; g. novomainiku, ki v kratkem zapusti svoj dom ter se preseli v cisterijanski samostan v Zatičino, da ondi zameni črni talar z belo meniško haljo, je govoril g. župnik R.htaršič iz Loškega Potoka ter v jedrnatem govoru popisal trpljenje katoliškega duhovnika, posebno dandanes, ko ima sv. cerkev in njen božji nauk toliko zagrizenih nasprotnikov; Alojzij M e r h a r 27. jul. na Jež oi, ker je g. novomašnik znan pesnik, mu je uprav pesni&ki govor sestavil dr. Mihael Opeka, Franc P a v š i č v Št. Vidu nad Ljub'jano 20. jul.; govoril lazarist Nastran, Ivan Prijatelj 27. jul. v Djbrepoljah, govoril dr. Matija Prelesnik, Franc Š k u 1 j, 20 jul. pri svetom Petru v Ljubljani, Valentin Sitar 20 jul. v Šimriju, Ribari S mole j jo daroval tiho tv. mašo 19. Ju'.ija na H czjah, Matej Ahačič avg v Tri ču, Martin Drolo, 27. jul. v Krašnji, Mhael Kmet 3. avg. pri bv. Petru v Ljubljani, govoril prof. dr. Ant. Medved iz Maribora, znan kct eden najb iljfiih govornikov. Josip Pire 20. jul. v Velesovem, govoril pr..f. doktor D.bevec, ki je v svojem izborno zasnovanem govoru pokazal, kako je duhovnikovo življenje podobno svetemu rožnemu vencu: veselemu, žalostnemu in častit ljevemu delu, Josip Logar 20. jul. v Metliki, Janez Kozina 20 jul. v R bniei, M utin P e č a r i č 3. avg. v Draš:čah pri Metliki, Leopold P o d 1 o g a r 20 jul v Škocijanu pri Turjaku, Martin Šmlar 27. jul. pri Treh Farah pri Metliki, govoril gosp. Pavlovčič, Janez Štrajhar 27. julija v Šmartnem pri Kamniku, govoril stolni vikar g. Luka Smolnikar. Zanimanje in udeležba je bila pri vseh velikanska. To kaže, da sa ljudstvo veseli, kadar dobi novega pastirja, da je naše ljudstvo fie vedno verno in vdano svojim dufinim vodnikom in svetovalcem. Zato kličemo : gg. novomafinikom na mnoga leta v blagor in prid nafiega dobrega ljudstva! Slovenski misijonar novomasnik V S.ibnu ped Kumom je 13. julija daroval novo mašo P. Leopold L o n a r d F. S. C. iz misijonskega reda Sinov presv. Srca Jjzusovegsj. Na novi maši je govoril g župnik fiodec o težavah in imenitnosti misijenikega poklica. To je bil vesal in slovesen dan za svibensko župnijo, ki dosedaj — kolikor pomnijo ljudje — še ni praz novala nobene nove maše. Zahvala. Vsem onim, ki so bodisi že kakorkoli pripomogli, da so šolski učenci obhajali petindvajset-letnico L-ona XIII., izreka podpisani najtopleji > zahvalo Posebno se pa fie zahvaljuje: gosp. predsedniku kraj. šol. sveta, Robarjem in Zgončanom. Rig plačaj! Vodstvo fiole na Robu, dne 15. julija 1902 —Ivan Štrukelj, učitelj-vod.telj. Požar. Posestniku Jan. Potočniku v Domžalah jc 27. pr. m. pogorel dvojni kozolec s krmo in orodjem. Zažgal je neki 5!ctni otrok. Škodo cenijo na 1200 K. Pogorolec je bil zavarovan. — Dnč 24. pr. m. je posestniku Ant. Hočevarju na Paki pogorel pod s krmo. Škode je 1800 K, zavarovan je bil za 1200 K. Vlak pet dni v snegu Na Great Hirthern železnici v Ameriki so bili začetkom aprila velik! sneženi zameti. Nekega dne proti večeru začetkom aprila jo vlak odpeljal se od postaje Wil!stone. Takoj potem je nastal grozen snežni vihar in v malo urah je vlak obtičal v snegu pri postajici Ray. Sneg je nepre stano metel in mraz je bil silen. Ne naprej ne nazaj ni bilo mogoče. Premog in hrana sta pošla, samo oni so imeli še nekaj, ki so bili v Pullmanovih vagonih. Zato se je pričela borba. Dva pasaž.rja izmed 250 sta zblaznela, eden pa se je hotel usmrtiti. Železniškemu uradniku se je končno posrečilo splezati na telegrafski drog in zvezati telegrafski aparat z ž co. Tako mu je bilo mogoče prositi pomoči. Dva stroja sta le s težavo prodrla velikanske zamet? in rešila popotnike gotove smrti. Roparski umor v Karlovih varih. Prvega julija je bil lastnik hotela »Regensburg« Albert Ilonisch s svojo ženo na neusmiljen način umorjen in oropan. O tem umoru se sedaj natančneje s'edeče poroča: Lastnik djtičnega hotela je imel navado iti vsakdan v gostilno «Reichsadler» kjer je igral z nekoliko prijatelji karte. V to gostilno je pa prišlo pred dobrim tednom troje mož. Tudi dotični dan so prišli ravno ti možje in so pili v oni sjbi, kjer je bil tudi umorjeni Honisch s svojimi prijatelji. Ob llih ponoči zapuste ti neznanci gostilno in dva se podata v hotel »R-gen-sburg» kj tr sta nekaj časa ostala. Pri tem sta stavila na blagajničarko nekaj vprašanj glede stvarij, ki so se jima zdele potrebne za poznejši umor. Tako so vprašali, če je v tem hotelu kak hišnik, nakar so zvedeli, da hišni pes zadostuje. Hotelier je imel namreč velikega krasnega psa, ki je spal v njegovi sobi, a na osodepolni dan je spal ta pes slučajno — v kuhinji. Izpraševanje tujcev je spravilo blagajničarko v strah in grozo in zato je priklicala še gostil-ničarko. Med tem časom pa fctipi eden neznanec parkrat pred hotel in nekolikokrat zažvižga. Ko so ga vprašali, zakaj da žvižga, je odgovoril, da to dela zaradi svojega prijatelja, da ne bi zgrešil poti do njega! V resnici je pa le skušal s žvižganjem, jeli varnostna patrolja že šla mimo toga hotela, in če bodo postali ljudje pozornejfii na njegov žvižg. Tretji neznanec je pa skoro gotovo bil med tem čas um na opazovanju. Nato sta se oba tujca pomenkovala v tujem jeziku. Kar naenkrat pa potegne jeden tujec revolver in ga nastavi proti blagajniku, ter zahteva, da naj bo miren, med tam ko drugi hiti v sobo gosp. II jniseha, na katerega z besedami: »Denar ali pa življenje« dvakrat vstreli in zadene. Ko je njegova žena slišala strel, hitela je na pomoč, a drugi ropar ji žo nastavi revolver na prsa. A gospa je b la toliko srčna, da mu je iztrgala orožje. R;pot,, ki je nasta1, primoral je roparje, da so bežali, nakar je blagajničarka letela na cesto in klicala na pomoč. D akrat vstreljeni llmisch je nekaj časa letel za roparji, a nakrat se jo mrtev zgrudil na zemljo. Karlovi vari si postavilo premijo 1000 kron, ako se komu posreči najti roparje._______ Za smeh in kratek čas. Pred sodiščem. Sodnik : „V preiskavi ste vse drugače izpovedali !" — Zatoženec: „Je res: pa jaz nikdar enako ne govorim, bilo bi predolgočasno!" Križ. (Sestavil T r a v a n s k i.) rt 4) O rt ■3 T> rt o S >N "S* U > tu - r; x> f> •O -M X > r- M uj -r? w T) u h i i i i i > i i i i i j j j k k k k k 1 1 1 1 1 ! 1 1 1 l| m m m m m n |n n n »1 o o, o o o o 0 o o P 1 P P P H A r jrl r _ o .5 o « f» — >N .Si. U -u re »n _ n nt Gl, -T fc -O ~ rt > .5 o jf g" tU 3 J* > ž? m vi ef O X3 > m j-a © M "CT > o C" ^ t« rt •=» g •O 'N B J J ° £ So S ^.ftg §3 JJ S ._r'o 3 S .-e $ « 12 g-S o 2 .--o > K .r U > "O a, .2 .J- - > ec- o '«5- S.> - SJ ®> - K1 J S as t/3 O. ■ r r s S š t t t 11 |U L F v v v v v z z z M ~ 5 S rt' U i - o M o JS o > J2 73 6C.M TJ > Besedne uganke. I. • • • • • • • • • • • • Mesto točk postavi črke: # 5 a, 3 d, 3 e, 1 g, 1 b, 5 i 3 j, 6 k, 5 1, 3 m, 2 n, 6 o, 1 p. 2 r 4 s, 1 š, 1 t, 1 u, in sicer tako, da pomenijo po vrsti: rokodelec, vas pri Ljubljani, gorivo, mesto na Kranjskem, obrtnik, župnija na Gorenjskem, žensko ime, slov. pesnik, ljudski zbor. Debelo začrtani zlogi prav pogojenih besed, brani od zgoraj navzdol, dajo času primeren poziv. II. Besedico kratko naglo zapiši. V delu telesa njen pomen se dobi; Se samoglasnik zraven pripiši, Ni ene ti hiše brez tega-le ni! III S Č pijača je zdrava, z G prijeten nam je vsem kraj, v M zbudi se narava, v B želimo vsi priti kedaj. Rešitev ugank v zadnji številki. Križ: Porctjunkula. D c m a n t. Domoljub. Besedna uganka: Oad — kad - aad — jad Vse so prav rešili: Ant. Mclik in Fr. Mac v Črni vasi pri Ljubljani, Mihael in Marko Jakoš na liran^kcm pri Št Janžu; Franc (.ruden na Volaki pri Velikih l.aščah: Ivan Fatur na Kakeku Alojzij Rupnik pod Tisovim vrhom: Ivan Primar pri I). M v Polju; Franc in Ivanka Zabrct; Andrej 1'orcnta .v Virma/ah; Vckoslav Levstik v |. poj Sv. Gregorjem; Jakob Intihar v Pudobu pri Ložu: Franc Vilfan iz Križncgore; Franjo Avbclj v Lazih pri Vačah; Franc Koncilija v 1'odgradu pri Dolu; Jožef Žagar v >tari Loki; Martin Dernovšek, lesni trgovec na Savi ob južni železnici; Josip Jeglič pripravnik, in ognjeslav Zupan ccrkve-nik v Podbrezjah; Ant. Bajde, Fel. Kimovcc, J. Jug. I rane Zavel. J. Krhlihar in Ant. Pav.šek na Savi ob juž. žclc/nici: Črtomir Slovenoljub v Ljubljani; Katarina Vagaja. učenka pri Uršulinkah v Ljubljani; Andr. Hadalin, fant v Poljanah pri Cerknem. MT Prihodnja številka »DOMOLJUB V" izide dne 21. avgusta 1.1. HERBABN\ -jev po dfosfornasto-klali ap&cmo-žfltjfi&i sirup. Ta 32 let x največjim uspehom rabljeni prani sirup rastaplja sles, upokojuje kadelj, poaanjinje p6t daje slast do Jedi, poepeiuje prebavljanje m redil nost. telo JaU in kropi. Železo, ki je v sirupu v lahko ■i prisvajajoči obliki, je jako koristno ta narejanje krvi, rutopljive foeforno - apnene soli, ki so v njem, pa po tebno pri slabotnih otroolh pospeiujejo narejeuje kostij. 434 (.20 — 20| Oena steklenlol 1. gld 2S kr. — 2 K 50 h, po polti SO kr. — 40 h ved sa savljanje. Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Qerbabny-Jev apneno - telesni sirup. Kol inak izvora se nahaja v steklu ir na zamaiku ime, ,,H«rbabny rtisnjeno z vzvišenimi črkami it nosi vsaka steklenica polegstoječe uradno registrov, varstvene znamko, na katera znamenja na ss blagovoli pazili. Osrednjo sklndiičo Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VZL.l, Kalserstmsso 7»-7». V talofl s ker« v vtek Iskarssb ss Dsasji, v LjsMjul Is