PHIHOBSKI DHEVHIK t -_ GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje **LlLiStev-56 (1744) ZATIK mi Ra ŽIVEL TRST, četrtek 8. marca 1951 Cena 15 lir Na Sled; Proslavi 8. marca v je imela tov. Reschitz naslednji £^are postaja vedno is pomembnejši v borbi, fci jo vodijo «0060T ■SU0-#o osa»iosvojitev, aanišča *2 leta v letc Vetu u žena P° celem tei~.p!'a?nN>e *° da7!- N*"! «> se odzvali «*Z£TZ,borbe % zerja Tj osa- “0 »»»„ .. • "* nMijoni St že Wste °"ih-> fcž 80 jifj . ! 2a Uresničenje svo-Re ieporf10’ ^ osvob°ditev že-ic*anja ^ženjstva in izkori- ^PraZst*0 SS Za njen° Nm &>;„_ * 8113 2ema s 500- tpeva h lahk° mnogo pri-’Xtpre^družbenega tip. „ , ' zavzema, da- Ntj 171esto o gospodar-Žiul^. Uodnji in družbenem deleg u večini dežel. Njen #a en^0 upravičeno postavlja SVm 'opravni položaj z mo- druž5a nujno potre- Področ,;.1 d*l° iene "" rseh njaj .. Mojega udejstvova-Natto** ^'^ovljena v vseh Wl^a-oPr!riati 3>rat?ic. fc* # 4 dos3ej bo žena etidt* ^ borbo do končne J™Pravnosti. «se ,^Tec 7nora 2ato združiti 'Pranj,, •’ Se bc*'e za suoje Pa Tiafc-11! napreiiek, n»e žene, SPodt^ ?*> to delavke, go-t|<(UJce Zri aK intelek- Wbi ^ se morajo v Pnmic Pmvice, ki so obenem *«oL delavskega razreda. 2a%mS!l ^P^šunja tarejo in p, a*> dan«., s--------- ohr. dan Gnitev Pa es žene najbolj miru. Zena, po- seb^o ^iiti 1,0 7,w’!‘ nasprotuje vsa-- "vpadu Si in no fto .^szvestn, napadalcu. *n izzival~ **te zugj v°diteljev Sovjet-e’ ^ z raznimi reso-Sajo 7n *kongresi miru» ''S Jjr^tr7l't sv°i° zavoje-Nte ^ v škodo neod-t'kv^allh narociov, v ško-’n%yv°Ja in napredka vseh ^ Potej***6^11 ■ Imperialistie-0 vodaiva Sovjetske Pirajo razne komin-e vgencije. Predstav- niki te politike pri nas ponavljajo na pamet naučene fraze o miru in svobodi. V svojem klečeplazenju se ne zavedajo, da se smešijo ko trdijo, da je mogoč mir in svoboda le v senci ruskega orožja, kar pa gotovo ne pomeni miru in svobode, temveč vojno in suženjstvo. Doba, v kateri živimo, je napeta. Vsaika žena mora sprejeti del odgovornosti do svetovnega demokratičnega gibanja. Vse žene se morajo združiti v enotno fronto in z vztrajnostjo, borbo in odločnostjo razkrinkavati lažnivo «politiko miru» vodstva Sovjetske zveze, ki, izkoriščajoč ljubezen narodov do miru, pripravlja pogoje za napad na mdjhne im neodvisne dežele. Me žene moramo povedati vsakemu napadalcu, ki bi poskušal uresničjti svoje namene, da bomo mobilizirale fronto demokratičnih in naprednih sil za uničenje onih, ki bi si upali poteptati mir, zato da razširijo svojo oblast na škodo drugih narodov. Če se bomo zavedale svoje moči, bomo, združene z milijoni drugjh žena, lahko postavile v svetu trdno obrambo, ob kateri ' se bodo zdrobile vse grožnje proti miru. Ko praznujemo današnji 8. marec, je naša dolžnost, da se obvežemo nadaljevati borbo za rešitev vsakdanjih gospodarskih in socialnih vprašanj, za bratstvo in mimo sožitje obeh tu živečih narodov, proti vsakemu šovinizmu, za demokratizacijo javnega življenja in spoštovanje civilnih ter političnih pravic. Slovansko-italijanska antifašistična ženska zveza bo na ta način ohranila nedotaknjen svoj borbeni značaj, po kate- Tržaško vprašanje služi Gromlku za sabotiranje Gela namestnikov Kakor vsakikrat, ko je bilo govora o avstrijski mirovni pogodbi, je čromiko tudi včeraj spravljal v zvezo s to pogodbo vp/ašanje Trsta - Zahodni delegati so se uprli Gromikovim zahtevam PARIZ. 7. — Današnji tretji, seji namestnikov zunanjih ministrov je predsedoval sovjetski delegat Gromiko. Seja je trajala tri ure in poi in je bila vsa posvečena vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo« Navzoči so bili tudi ameriški, angleški in sovjetski poslanik v Parizu. Ze v začetku seje je Gromiko izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena vključiti v dnevni red vprašanje mirovne pogodbe v. Avstrijo pod pogojem. da se vključi tudi člen, ki se nanaša na uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo in na vprašanje Trsta še posebej. Ta člen se nanaša na uveljavitev onih določb mirovne pogodbe z Italijo, ki govorijo o Trstu. Gromiko je zatrjeval, da so ZDA. Velika Britanija in Francija prekršile mirovno pogodbo z Italijo, s tem da so spremenile Trst v angleško-ameri- ško vojaško pomorsko oporišče. in da Sovjetska zveza ne more sedaj vedeti ali ne bi tri zahodne države prekršile tudi bodočo pogodbo z Avstrijo. Ameriški delegat Jessup je na kratkb govoril o dosedanjih razgovorih za mirovno pogodbo z Avstrijo in izjavil, da Sovjetska zveza ni od začetka razgovorov nehala postavljati vedno novih ugovorov in zadeve zavlačevati. Ce hoče Gromiko reči, da kršitev ene pogodbe ovira pogajanja o drugi pogodbi, je dejal Jessup, bo n-apravdia Sovjetska zveza dobro, da obrne svojo pozornost na izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz mirovnih pogodb g Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo. Razen znanih kršitev vojaških določb teh pogodb je mednarodno sodišče. kateremu je bilo to vprašanje predloženo, lansko leto ugotovilo kršitev določb teh pogodbi, ki se nanašajo na človečanske pravice. Zato je jasno, da bi bilo nemogoče skleniti nov dogovor s Sovjetsko zvezo, če bi zahodne države sprejele Gromikovo tezo z vsemi njenimi posledicami. Razen tega, če Sovjetska zve. za obtožuje Francijo, Veliko Britanijo in ZDA, da so kršile mirovno pogodbo z Italijo, se je treba vprašati, čemu vztraja za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Zdi se torej, da so ugovori, ki jih je postavila Sovjetska zveza glede Trsta, le pretveza, da se prepreči zaključek pogajanj, ki so se že zdavnaj začela za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Jessup je nato odločno zanikal, da so zahodne države prekršile mirovno pogodbo z Italijo, kar se tiče Trsta. Če niso bile vse določbe,, ki se nanašajo na Trst, izpolnjene, je zaključil Jessup, je to zaradi postopanja Sovjetske zveze. Jessupove izjave je podprl francoski delegat Farodi, ki je izjavil, da ne vidi niti naj- Zopet pooblaščen dueuille za sestavo francoske vlade Politični krogi so mnenja, da bo skušal sestaviti vlado, kakršna je bila prejšnja PARIZ, 7. publike Auriol je pooblastil no. tranjega ministra v odstopivši vladi Queuillea za sestavo nove vlade, ker Mollet ni v skup. ščinj dobil potrebne ustavne večine 311 glasov. Pozneje se je sestal izvršilni odbor radikalne stranke, ki je rem se je odlikovala v pretek- i Queuillea pooblastil, naj spre-j- hm lošti in bo tako znatno okrepila borbo demokratičnega ljudstva tako pri nas kaibor v svetu, Naj živi mednarodni dan žena, odločnih in neutrudljivih bork za ntir, demokracijo in napredek. me poverjeno mu nalogo in naj začne posvetovanja, O tem je Queuille obvestil predsedni. ka Auriola. Glede možnosti, ki jo Que-uille ima za rešitev krize, so v Parizu mnenja, da ie radikal, na stranka pripravljena opustiti nekatere svoje zahteve v zvezi z volivno reformo, če bi v novi vladi dobila mesto mi- w -..jgoča je vojaška rešitev Rejskega -vprašanja tUl^f!1®8 i*.javll Mac Arthur po obisku ua fronti ^ so danes napadle pri Seulu in Hoeugsongu hli, Na zahodnem reki Han, ni Posebn^00 011 n'PNM* nrL- - --»UHO 811 n'-®8®0 no-V(,i ie \ sPremembe. Da-* ni °jUČe zn°va oži-C-ili ž„ L na<3aUeval, kot k » ^ dvr>KB^a;|ani> običajni J- Zavezniške »i- h.; J Prekn.^^J- Zavezniške si- v^°čkah -!Le,r.eko Han na >iv- 'lo oa približno 25 km Htf »ke p,,,eala. v bližini iz- S,*1 “ na si- Jnofoia' Njih namen ®Wh ,s°vražnika pri Sv°j<; da bi pre' V nriii- ,s srednjega ifn,- V nri«. oi-cuiijcga % lvO. lzv?avah za bodočo Sj feko dnlce so prekora-S^ja. To bodP°ri topovske-&?0 streli V1 so odt}ali tudi H 50 Podm n.a minuto. prav £• opirala čete tudi le- Clh nadVUdi na drugih M^vi^^evale s svo- ^vi Vu briški napredovanjem. V i6 naovL oieni5ka di-ža 0Hhfd0vala pri 3°ng- t strelci 1 km- mor' ?%N »o, 1 -pa so kljub 5 red < 1 azn ‘ko ve mu od- & ftiTPrerin., oa- VSn °val1 za 3 do 4 km ^ od\SB verno od Hoeng-Sh 8 km ega 80 oddalje- —. _?ow?8songu zahodnem so za-visme, s kate- £'Cn°dntm ^ai, na zat Shi pskatlr kier % ie hiogn^f višine, s K Si|‘ vodi ^ nadzorovati ce-% .6 s«» -J oeul. Cete VTT % xernt>za^rid°Vale za « ^eit’ Nasp 2anodn° od Pang. eeb' 50 -\daria-***** , Vj^r na. PolozaJe južno od &^vrSStvVp°i«lo ovi. ‘^“togla .boboljšalof «Th^, z anRleške šnl8leškat>t'll'n«iu, napasti ^«i-išta rižarK, C^nawpoja. ^ -«Saint km?"?’' > ^i nosijo vsaka enako odgovornost za rejenj, izpolnjevanje. Določbe mirovne pogodbe glede STO niso bile izpolnjene, ker med štirimi velesilami ni bil dosežen sporazum o osebi guvernerja. 2. V današnjem; že dovolj napetem mednarodnem položaju pomeni vsak g razpravljanje o Trstu samo prilivanje olja na ogenj. Razvoj dobrih sosedskih odnošajev med Ju- Umorjen predsednik iranske vlade Atentat v zvezi s koncesijami petrolejski družbi Anglo-lranian? TEHERAN, 7. — Danes sq neznanci izvršila atentat na i-raruskega ministrskega predsednika generala Razmiaro. Proti njemu s0 s samokresbm izstrelili diva strela in general je bi-l na mestu ubit. Nanj so streljali, ko je prišel iz neke mošeje v skupini dirugih osebnosti, kjer je prisostvoval pogrebni ceremoniji reke iranstk" verske osebnosti. Uradno so javili, dla so aretirali eno ose bo in d!a bo začasno predsed-ništvo vlad® prevzel državnj minister Khalii Fahirni. v Te. teranu je vse mirno in oblasti nisio podvzele nobenih izrednih ukrepov. Poluradni tisk javlja zvečer, da je atentat izvršil Dodatek k reviziji okupacijskega statnta Adenauer je ve izjave o reviziji BONN, 7. — Danes se je kancler Adenauer razgovarjal z dopisnikom agencije DPA. Kancler je izjavil, da pomeni revizija okupacijskega statuta novo stopnjo na poti, ki vodi k zopetni suverenosti zvezne republike. Potrdil je, da tako imenovana majhna revizija predstavlja brez dvoma važen ukrep, in je dejal, da se mora nadaljevati y tem smislu, vendar morajo Nemci računati na razpoloženje v drugih državah. «Jasno moramo priznati dosežen napredek in ne smemo ponavljati napake, da bi znova rekli ne», je izjavil Adenauer. Glede točke, ki daje visoki zavezniški komisiji možnost, da izvaja iz'%ršilno in ustavodajno oblast za zavarovanje varnosti okupacijskih sil, je Adenauer izjavil naslednje: «Te omejitve kažejo na posamezne nevarnosti, katerim bi mogla biti podvržena Nemčija. Prepričan sem, da zavezniška visoka komisija noče, da bi morala mogoče nekega dne prisiljena u-porabiti to pravico za prepre-čenje nevarnosti, ,ci grozi z vzhoda*. Danes so v Bonnu objavili dodatek k tako imenovani majhni reviziji okupacijskega statuta, V njem so naslednji predpisi: 1. y izvrševanju oblasti, ki si jo pridržujejo okupacijske oblasti za odobritev popravkov zveznih zakonov, je treba imeti, da so bile odločitve visoke zavezniške komisije sprejete soglasno v «Bundesta-gu»; 2. če bi izvajanje ali neizvajanje omenjene oblasti na področju izmenjav ali zunanje trgovine povečala potrebo pomoči s fondi iz ZDA, bo glas vsakega izmed visokih komisarjev veljal sorazmerno z zneski, ki jih bo dala Nemčiji na razpolago njegova vlada. O vseh drugih zadevah bodo sprejeti sklepi večine. 4. Ce bo eden izmed visokih komisarjev imel sklepe večine za nasprotne vladnemu sporazumu glede demilitarizacije, reparacij in de-kartelizacije, nasprotno torej osnovam tristranske politike, se bo v določenem času lahko sklical na zahteve svoje vlade. Današnji «New York Times* piše o novih koncesijah Zahodni Nemčiji s stranj zaveznikov. Ust meni, da bo to vplivalo na konferenco štirih v Parizu in na Nemce na sovjetskem področju, ki nestrpno pričakujejo združitve z zahodinim delom svoje domovine. Ta odločitev more odpraviti psihološke ovire, ki so doslej preprečile, da bi našli še važnejše odlo- čitve glede konca okupacijskega režima njegove odprave in nadomestitve s pogodbo, ki bi določila združenje zahodnih držav a Nemčijo, pri čemer bi bile določene pravice in obveze vseh držav. Do zanimive akcije so prišli v zahodnem delu Berlina. Kar naenkrat so se lotili iskanja raznih hitlerjanskih zločincev. Ne ve se še, če ji« je do tega pripeljala želja do kaznovanja krivcev neštetih zločinov, ali pa da bi pomirili duhove, ki so se vznemirili po znanih ameriških sklepih, po katerih so pričeli iz Landsberga na veliko izpuščati nemške vojne zločinr ce. Tako so v zahodnem Berlinu nenadoma odkrili enega izmed hitlerjanskih zločincev, ki so leta 1934 ubili dr. Ericha Klausenerja, voditelja berlinske katoliške akcije. Prav tako so odkrili ljudi, ki so ubili Ernsta Roema, voditelja glavnega stana generala Kurte von Schlech-terja. Te osebe bo sodilo v kratkem porotno zahodnober-linsko sodišče. Zahodne sile so obvestile Zahodno Nemčijo, kakor je v Bonnu danes izjavil nek zavezniški predstavnik da ne morejo jamčiti, da bo vključen v dnevni red konference štirih poziv Zahodne Nemčije za svobodne volitve po vsej Nemčiji. Zavezniki so obvestili Adenauerja, da bodo na morebitni konferenci štirih brez drugega govorili o Nemčiji, vendar pa je treba o tem vprašanju raa-pravljati z Rusi. O nemški enotnost; bodo v ((Bundestagu* razpravljali y petek. Jutri se bodo sestali predstavniki strank z Adenauerjem, s katerim se bodo sporazumeli o teh razpravljanjih. Neki glasnik socialdemokratske stranke je izjavil, da obstoji malo možnosti, po katerih bi prišli do enotne izjave vlade in opozicije v tem vprašanju. Akcija org. CARE za pomoč Jugoslaviji NEW YORK, .7. — Ameriška organizacija CARE je organizirala v Clevelandu veliko zborovanje, ki so se ga udeležili predstavniki občinskega sveta, kulturni predstavniki mesta, predstavniki jugoslovanskih izseljencev in drugo občinstvo. Ob tej priliki je ravnatelj organizacije Paul French pozval prebivalstvo, naj nudi Jugoslaviji čim večjo pomoč, da odpo-m,ore posledicam suše. neki Abdullah Mohamed Baste>-gar, ki pripadla neki ekstremistični verski skupini. Današnji atentat je v Iranu že peti v zadnjih dveh letih. * Razmara je piredisednik vlade od julija 1950. Dokončal je vojaške študije med leti 1923 in 1926. Vodil je vojaške opera-cijg proti demokratom v Azer-bejdžanu in je to pokrajino zasedel. V angleškem zunanjem ministrstvu še ne komentirajo a-tentata. Razmara je v angleških krogih užival velik ugled in znane so bile njegove simpatije za Zahod. Pred kratkim pa je sklenil trgovinsko pogod/bo z Moskvo, kior je hotel--dobre odnose s Sovjetsko zvezo. V angleških političnih krogih upajo d;a se ne bo zaradi smrti Razmare začelo v Iranu zopet razdobje neredov. Vendar se v Londonu bojijo, da bi ta dogo-dek znal ustvariti nove težkočc angleškim koncesionarjem petroleja v Iranu, v Londonu je bil namreč general poiznan kot zagovornik dodatnega dogovora, ki je bil pred' kratkim sklenjen med teheransko vlado in petrolejsko družbo Anglo-Ira-ndan Camipamy. Proti temu dogovoru so se odločno postavili nacionalisti jn pristaši stranke Tudeh in tudi parlament je odklonil njegovo odobritev. Del. nice omenjene petrolejske družbe so že zgubile pet točk na vrednosti. V Londonu izjavljajo, da še ne vedo, ali ima a-tenitait kako zvezo z vprašanjem petrolejske družbe Anglo-Ira-ndan. goslavijo in Italijo — kot medi Jugoslavijo in kakršno koli državo — je trn v peti sovražni politiki ZSSR do Jugoslavije. 3. Po sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo in umiku okupacijskih sil bi se morale umakniti tudi sovjetske okupacijske čete v Madžarski in Romuniji, katerih prisotnost je mednarodno-pravno opravičena z ^vzdrževanjem zvez Z okupacijskimi četami v Avstriji)). Te čete so danes glavna opora protiljudskih ko-minformističnih režimov v teh državah in steber sovjetskega gospodstva v tem delu Evrope; obenem pa element pritiska na Jugoslavijo. 4. Vojaška zasedba Avstrije prinaša ZSSR lepe dobičke; naj omenimo naftonosna polja v Zistersdorfu, podjetja VSIA, itd. 5. Avstrija je danes važen element hladne vojne v Evropi. S svojim predlogom — ki, kot rečeno, ni niti nov — je torej hotel Gromiko ubiti dve muhi na en mah: .podaljšati okupacijo Avstrije z vsemi koristmi, ki iz tega izhajajo (pritisk na Madžarsko in Romunijo, grožnja proti Jugoslaviji, profiti iz izkoriščanja sovjetske cone Avstrije) In obenem zastrupiti odnošaje med Jugoslavijo in Italijo, ki so se prav v zadnjem času pričeli normalizirati ne da bi s tem hotel spraviti tržaško vprašanje le za las naprej. Pri nas v Trstu prihaja torej Gromiko na pomoč kominfor-mistično - iredentistični protijugoslovanski vojnohujskaški propagandi in daje zaslombo vsem mogočim temnim špekulacijam z usodo Trsta. Kakšno moralno pravico ima končno Gromiko, da komur koli očita neizpolnjevanje mirovne pogodbe, ko pa ista Sovjetska zveza podpira oboroževanje bivših Hitlerjevih satelitov Madžarske, Romunije m Bolgarske daleč preku meja; ki jih določajo mirovne pogodbe, ki so bile podpisane in so stopile v veljavo istega dne kot mirovna pogodba z Italijo? Toda kominformisUč-na propaganda se za to ne meni — quod licet J ovi, no n ličet bovi —; prav značilno je, da je isti argument — povezava avstrijske mirovne pogodbe s tržaškim vprašanjeb — raz-kričala vsevedna «Unitay> še predno je Gromiko sploh govoril. Nauk iz vsega tega pa je, da moskovskim oblastnikom ni do miru, temveč da jim vse bolj diši podpihovanje hladne vojne, pa naj bo izgovor že kakršen koli. Na tak način pariška konferenca ne bo Prišla daleč. Nota LR Kitajske angleški vladi LONDON. 7. — Vlada LR Kitajske je odgovorila na angleško noto. V njej se je kot znano angleška vlada pritožila proti izgonu angleškega konzulo v Siokiangu. To noto sedaj proučujejo na angleškem zunanjem ministrstvu. Prostitucija mizerije Lenin ni zastonj napisal, da je italijanski imperializem «cu-njast», ciganski. Dokler mu gre dobro, je gospod (oziroma si vsaj tako domišljuje. in v skladu s tem ravna), ko mu pa trda prede, prostituira svojo revščino, samo da dobi drobtinico z bogatinove mize. Njegova metoda je izsiljevanje; enkrat (čeprav redkokdaj) s silo, drugič Pa z grožnjo, da bo njegova mizerja še hujša. V tem )e tudi drobec (milo rečeno) megalomanije, kot da je do. brobit sveta odvisen od tistih nekaj več ali manj stopinj pod ničlo, ki jih cunjasti imperializem pravkar preživlja. To taktiko poskusov izsiljevanja z revščino najlepše opazujemo prav zadnje čase. Zadnji (do danes) v tej prsti je naš stari znanec Diego De Ca. stro, specialist za vsa mogoča vprašanja od gospodarske odvisnosti Trsta od Italije preko esulskih problemov do števila topov jugoslovanske armade. To pot je njegov konjiček italijanska notranja politika, ki za dobrega patriota pravzaprav ne bi smela biti nič kaj razveseljiva, ki pa pride dobremu Diegu kot nalašč, da svoj patriotizem povalja po blatu in ga Potem vsega oblatenega kot napoletanski sejmar pokaže svetu, češ takšne reve smo in še slabše bomo, tak0 slabe, da vam bomo v samo škodo in na. pot o, ie nam ne pomagate. Ta pomoč pa se imenuje Trst in Istra in morda še kaj. Skratka, ves atlantski pakt in vsg zahodna obramba bi\šli rakom žvižgat, če bi italijanski vladi «ustvarili nove notranje težave z mednarodnimi komplikacijami)) (to je, če ji ne bi dali Trsta in še česa povrhu). Vsak uscacco ulteriore» g trza. škem vprašanju bi imel «kata-strofalne posledice», pravi De Castro in izraža upanje, da se uzavezniki jasno zaveda jot), da De Gasperi stoji in pade s Trstom. Da je to res, še več, da Italija brez Trsta sploh rij narod (dopo ii 7o Vltalia non sdrebbe maž stota Nazione... sq non avesse doto una soiluzione di-gnitosg at problema di Trieste e dellTstria), pritrkuje De Castrovemu velikemu zvonu nepodpisani pisun v isti številki klerikalnega glasila, in Tarut-sco, (deot Tržačan» glasuje o italijanskem parlamentu za vladni predlog samo zato, da bi se italijanska vlada ulahko predstavila na diplomatskih sestankih s polno moralno silos. In isfi nepodpisani pisun želi, da bi «glas Trst as (ubogi Trst!) prišel tja, «dove si puote c id che si uuole*. Res, kakšna škoda, da mož ni mogel zapisati Kcosi vuolsi cola dove si puote cio che si vuole, e piti non di-mandare». T0 bi mu dišalo! Toda žal ni tako, in on in De Castro in še mnogi drugi se morajo zadovoljiti s tem, da Ponujajo naprodaj svojo revščino in grozijo... da bo revščina še hujša in da se sploh ne bodo branili, če ne dobijo Trsta in Po možnosti še strateških mej. Tp je prostitucija. Prostitucija mizerije. KOLEDAR OSREDNJI PROSLAVA 8. MARCA V SKEDNJU NAJLEPŠE DARILO ŽENAM je bil prisrčen nastop pionirjev V drugem delu so nastopile pionirke s plesom „!Ha trati“ • deklic je vzbudilo val ploskanja, tako da so marale Nežno rajanje ples ponoviti S noči ob 20. uri je bila v Skednju osrednja proslava 8 rnarca — praznika žena. Pred polno dvorano je spregovorila V italijanščini tov. Alma Re-schitz, v slovenščini pa tov. Valerija Koci jančič-S pela. (Go- V Or objavljamo na prvi strani). Po otvoritvenem govoru se je odprla zavesa in občinstvo je zagledalo pester oder otrok tn mladine, od najmlajših pa te do odraslih pionirjev in pionirk. Recitacija se je vrstila za recitacijo in vsi prisotni so z bbčudovanjem poslušali posebno nekatere pionirke, in pionirje, ki so z odlično izgovarjavo in toplim prednašanjem navdušili vsakogar. Nastop pionirjev in pionirk z deklamacijami in petjem ter harmoniko, ki jo je naravnost mojstrsko igral pionir Andr o od Sv. Ivana, je ganil vse matere, ki so občutile Prav ta del proslave, ki so jim jo nudili otroci, kot najlepše darilo Za njihov praznik. Tov-Ema Starčeva, ki je pripravila nastop najmlajših, zasluži za svoje delo vse priznanje. Ob zaključku prvega dela je nastopil ženski kvartet Prosvetnega društva «lvan Cankani, ki je ubrano odpel dve pesmi, za njim pa še ženski pevski zbor istega društva. Vse žene Razpis natečaja za osnutek plakata za deseto obletnico OF slov. naroda IZVRŠILNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE razpisuje natečaj za izdelavo osnutka plakata za deseto obletnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Pogoji so sledeči: 1. Osnutek naj prikaže zamisel: «Osvobodilna fronta, glasnica enotnosti in borbe tržaških Slovencev za njihove pravice, v živi povezanosti z matičnim narodoma. 2. Dimenzije osnutka naj bodo I m krat 0.70 m. 3. Osnutek je lahko izdelan v treh ali štirih barvah. 4. Na osnutku naj bo stiliziran znak OF. 3. Napis: 27.IV.1941 - OF -27.IV.1951. 6. Natečaj je omejen na udeležence s Tržaškega ozemlja. 7. Nagrade so sledeče: prva nagrada: 60.000 lir; druga nagrada: 35.000 lir; tretja nagrada: 15.000 lir. 8. Nagrajeni osnutki postanejo last Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje- Nenagrajeni osnutki pa bodo na razpolago udeležencem natečaja, ki jih bodo lahko dvignili na sedežu Osvobodilne fronte - Trst, UL R. Manna št. 29, 15 dni potem, ko bo izid natečaja objavljen v ((Primorskem dnevniku«. 9. Osnutki morajo biti dostavljeni Izvršilnemu odboru OF na sedež v Ul. R. Manna št. 29 do 12. ure dne 28.111.1951. 10. Vsak osnutek mora biti opremljen s posebnim geslom, ki mora biti napisano tudi na priloženi zaprti kuverti. V kuverti naj bo priimek, ime in točen naslov udeleženca natečaja. 11. Žirija bo objavila izid natečaja v ((Primorskem dnevniku« 1. aprila 1951. IZVRŠILNI ODBOR OF ZVEZA PARTIZANOV Tržaškega ozemlja naproša vse Tržačane, ki imajo točne podatke o onih tovariših, padlih v uličnih borbah v Trstu, da jih pošljejo na sedež ZPS v Ul. R. Manna 29. Posebno priporočamo točen opis kraja kjer je kdo padel. so nastopile v narodnih nošah, kar je nudilo krasno sliko Zbor je vodil pevovodja tov. Vlado Švara. V drugem delu so nastopili solisti, in sicer tenorist Antonio de Rosa, ki je odpel dve ariji iz Verdijeve opere sRigo-lettos, sopranistka Armanda «Gor čez izaro» in ePlovis ter venček partizanskih pesmi v priredbi dr. Danila Švare. Posebno «1'enčekn je navdušil in ga je zbor moral ponoviti. Osrednja kulturna prireditev v proslavo osmega marca je bila dostojna manifestacija ob tem velikem ženskem prazniku, ki združuje vse demokratične žene sveta v borbi za mir in svobodo vseh narodov. Danes bodo proslave po mestnih okrajih. Na te kulturne prireditve so vabljene vse žene in vsi tovariši, da bo praznik žena tem bolj občuten ! Hilli Vabimo na proslavo 8. marca, ki se bo vršila danes ob 20. uri v kinodvorani s sledečim sporedom: 1. Otvoritev. 2. Pevski zbor. 3. Recitacija. 4. Solist violine. 5. Nastop pionirjev iz Sv. Križa. 6. Enodejanka: <(Kje je meja«. 7. Pevski zbori. Uiie proslave praznina zena I. OKRAJ DEMOKRATIČNE ZENE I. OKRAJA bodo proslavile praznik žena 8. marec danes ob 20. uri v ULICI R. MANNA 29 s sledečim programom: 1. Pozdravni govor, 2. recitacije, 3. solospev pionirke, 4. prizor iz otroškega vrtca, 5. razne narodne pesmi, ki jih bo odpel pevski zbor ((Tržaški zvon«. NA STADIONU «PRVI MAJ« Danes 8. marca bo na stadionu «Prvi maj« proslava praznika žena. Po govoru v slovenščini in italijanščini bodo sledile reci taci jske, pevske in klavirske točke. Peli bodo sopranistka Justina Vugova, sopranistka Armanda Caucich, tenorist Antantno De Rosa in baritonist Aldo Boato. III. OKRAJ Danes ob 20. uri bo na se. dežu Prosvetnega društva uOTON ZUPANČIČ« proslava 8. marca, na katero vabimo vse demokratične žene III. OKRAJA. Na sporedu proslave bodo recitacije, kratki prizorčki, solopetje, zborno petje, tamburaški zbor in seveda tudi recitacije naših najmlajših. Ker je spored zelo bogat in pester, se bodo proslave prav gotovo udeležile vse demokratične žene III. okraja. Kaj je glavna skrb radichevskih sindikalistov Lveljaviti na našem ozemlju vse italijanske zakone, tudi če so na škodo interesov delavskega razreda Delovanje Enotnega razred, nega sindikata tiskarskih delavcev, je pokazalo že konkretne sadove; zato je pravilno, da so v delovanju tega sindikata, ki- ščiti jn brani interese tipkarskih delavcev, poučeni vsi zainteresirani delavci. Ze prve dni meseca decembra preteklega leta, je Enotni razredni sindikat tiskarskih de. lavcev poslal Enotnim sindikatom in Delavski zbornici poziv za skupn0 borbo pri, reševanju vprašanj, ki so življenjske važ. nosti za vso kategorijo tiskarskih delavcev. Na to pismo niso omenjeni ((sindikalisti« niti odgovorili;odgovor ni prišel niti tedaj, ko se je položaj zaradi povišanja cen nekaterim življenjskim potrebščinam še poslabšal ter je bila skupna borba za dosego izboljšanja plač še bolj potrebna. Ko je v istem mesecu ZTT sklenilo odpustiti nekaj svojih uslužbencev, se je pokazalo delovanje kominfor-mističnih in žoltih sindikalistov Vodstvo ZTT, ki priznava pravico tovarniškim odborom, da soodločajo o vseh vprašanjih, kj se tičejo dela v podjetju, je sklenilo pogajati se s to Kavčič, ki je predvajala arijo iz Puccinijeve opere eTuran-dot« ter dodala na splošno že- j Ijo še arijo iz Donizettijeve opere «Linda de Chamoniss in baritonist Aldo Boato, ki je odpel arijo iz opere rtDon Carlos* Koncertni pevci so nastopili tudi v duetih, in sicer sopranistka Kavčičeva in tenorist De Rosa v dvospevu iz opere «Tra-viata» ter De Rosa in baritonist Boato z arijo iz opere «Moč usoden. Vse soliste je spremljala na klavirju prof. Trada, Za zaključek akademije je ponovno nastopil ženski zbor Prosvetnega društva «Ivana Cankar* ter zapel Adamičevo ŽIRIJA: Prešel Miro, dr. Bartol Vladimir, Babič Branko, prof. Jelinčič Zorko, prof. Rauber Rado, Kosmina Miro, dr. Kukanja Angel, Turk Danilo, Spanger Vekoslav. Kulturne prireditve za proslavo 8. marca DANES: I. okraj Ul R. Manna ob 20, uri. II. okraj stadion «Prvi maj« ob 20, III. okraj p. D. «Oton Zupančič« ob 20, v Borštu ob 20, v Nabrežini v ki. nodvorani ob 20. 10. MARČA: v Lonjerju ob 20. uri, na Proseku ob 19, v Bazovici ob 20. 11. MARCA: na Opčinah ob 18. uri. Hud in težak davčni pritisk na tržaške male trgovce varniškim odborom svojega podjetja o rešitvi tega vprašanja. To je storilo kljub temu, da s0 združenja delodajalcev že pred časom razveljavila sporazum o ustanovitvi in delovanju tovarniških odborov iz leta 1948, ker je bil ta sporazum na škodo njih interesov. V primeru tiskarskih delavcev Založništva tržaškega tiska, je tovar-niškemu odboru na pogajanjih uspelo dosegi znižanje števila odpuščenih delavcev; ni pa prišlo do popolnega sporazuma glede oseb, ki naj bi jih ukrep o odpustih z dela zadel. Ker je bilo med odpuščenimi delavci tudi nekaj članov Enotnih sindikatov, je tovarniški odbor obvestil to organizacijo, da bi se zavzela za svoje člane. Toda namesto da bi na teh pogajanjih skušali člani Enotnih sindikatov ščititi interese svojih članov, so uporabili vso svojo zgovornost za to, da bi prepričali vodstvo ZTT da sprejme sporazum o individual. nih odpustih, ki je bil podpisan 21. IV. 1950 v Rimu ter je bil nato uveljavljen 13. 12. istega leta v Trstu; ta sporazum jemlje pravico tovarniškim od. borom, da bi razpravljali z de Obdavčili bi bilo Ireba predvsem velekapilal ne pa male Irgovce Združenje trgovcev se je končno premaknilo in protestiralo n roti izredno visokim davkom, ki težijo vse male trgovce in ostale male obrate v našem mestu. V sredo je to združenje napravilo tiskovno konferenco (na katero pa ni povabilo predstavnika našega dnevnika). Na konferenci je predsednik združenja gospod Donda poudaril, da ne misli združenje ščititi onih, ki bj se radi izognili plačevanju davkov, a da ne more pristati na tak način obdavčevanja, ki vodi k višanju cen, porabi osnovnega kapitala in k likvidaciji malih podjetnikov. Dejansko je to danes eno izmed najbolj perečih vprašanj. Posebno pereče je zaradi tega, ker zadeva okrog 13.000 obratov s 50.000 uslužbenci. SLAVA PADLIMA BORCEMA! Mirče Žerjal Stanko Sauron rnmm Rojen 18.V.1919 v Boljruncu, je bil kot mehanik v službi v Trstu. Rojen 1922 v Kopru, stanoval v Boljuncu in delal v ladjedelnici Sv. Marka Danes poteka sedem let odkar sta tovariša Mirče in Stanko darovala svoje mlado življenje za svobodo svojega ljudstva. 6.11.1944 sta v skupini šestih vaščanov iz Boljunca stopila v partizanske vrste ter dober mesec kasneje že z največjo žrtvijo potrdila zvestobo svojemu ljud&vu. Pri napadu Nemcev v Malem Žlebiču blizu Ribnice, sta bila smrtnot zadeta. Tov. Mirčetu in Stanku - večna slava! Davčni organi so napravili vrsto napak v svojem poslovanju; med drugim morajo plačevati 5 odstotkov davka na likerje tudi oni trgovci, ki sploh ne prodajajo v svojih trgovinah likerja. Trst je eno izmed mest, ki plačuje naravnost ogromne davke. Po 30 odstotnem zvišanju v 1. 1948 in po 40 odst. 1. 1949 in 1950 so tržaški mali trgovci obremenjeni v štirih letih z 42.8 milijonov lir. Po podatkih, ki jih daje združenje, bi odgovarjale resnici sledeče številke: 2.700.000 lir in ne 8.400.000 lir v letu 1947 , 6.075.000 in ne 10.920.000 v 1. 1948, 8.370.000 in ne 11.760.000 v i. 1949. 10 milijonov in ne 11 v 1. 1950. Vsega skupaj bi morali plačati po podatkih združenja trgovci 27 milijonov 810 tisoč in ne, kot je izračunala IGE, 42 milijonov 840 tisoč. Ta težak položaj so izrabili danes vsi aitalianisslmi« časopi. si. Oni skušajo izvleči iz ugotovitve, da je Trst mnogo huje obdavčen kot ostala italijanska mesta čisto nerealne zaključke, češ, da bi bilo bolje, ko bi bil Trst v Italiji. «Messaggero Ve-neto« ie pa prišel celo do ugotovitve, — oziroma zelo jasno namigava. — da so najbrže pri davčni upravi indipendentisti, ki skušajo z davčnim vijakom dokazati, da se lahko Trst sam vzdržuje. Prj tem pa pozabljajo, da imajo tako na davčnem [ŠPORTNI DNEVNIK Prve tekme v »Planiškem tednu /# V slalomu so prevladovali Avstrijci GOZD MARTULJEK, 7, — Danes se je pričel mednarodni smučarski teden v Pl .nici s tekmami v slalomu. Sneg je bil moker, proga dolga 700 m z višinsko razlikn 220 m in 52 vratci. Zmagaj je Avstrijec Jammig, potem ko je Lukane dosegel pri prvem spustu čas 1:0,6, prr drugem pa je padel iin pri tem zamudil dragocenih 5 sekund. Za Jamnigom sta se še plasirala Alois Zamner in Hains Nogler. Mulej je bi] četrti. Zastopnika ZDA brata Tom in Bruce Mac Donald sta zasedla 25 in 26 mesto. Popoldne pa je bil slalorr. za Ženske na progi dolgi 700 m s 180 m višinske razlika in 44 vratci. Sodelovalo je 7 Avstrijk, 2 Švicarki in 7 Jugoslovank. Tudi pri tej tekmi so Avstrijke zasedle najboljša mesta. Vratni red tekmovalcev v šlalotnu je bil; 1. Janinig (A) 2:04.7; 2. Zamner (A) 2:05,7; S Nogler (A) 2:07.1; 4. Mulej 8:07.6; 5. Cvenkel 24)8.4; 6. Sal-venmozar (A) 2:06,5; 7. Stefe 8:09,3; 8. Malterer (A) a:09,4; 9. Wasser (A) 2:11,1; 10. Lukane 2:13,1; 33. Tschanneu (Švica) 2:27,8. Pri ženskah je bila prva Ma-yer (A) 1:25,3; 2. Tschweiger (A) 1:25,4; 3. Nagel (A) 1:25.6; 4. Koehle (A) 1:26,5; 5. Hoch-leitner (A) 1:29,3; 6 Oesch (S) 1:34,1; 7. Zupančič (FLRJ) Pri tekmah sodeluje približno 100 smučarjev iz Jugoslavije, Avstrije. Švice in ZDA. Pričakujejo še tekmovalce iz Zaipad-ne Nemčije, jutri bo tudi tek na 13 km. Sodelovali bodo jugoslovanski in avstrijski tekači. ------- Danes tek na 18 km Namizni tenis na Dunaju Azijske igre NOVI DELHI. 7. - Na azijskih Igrah so danes dosegli naslednje rezultate: NOGOMET — Indija:Afganistan 3-0; Japon-ska:lran 0-0: KOSARKa — Ja-ponska:Indija 72-46; Filipini-Iran 65:41; PLAVANJE 100 m prosto Sniknak (Indija) 1:04,7, 40J m prosto Neokok (Singapur) 5:13,8, 3x100 m Filipini 3:36,5. DUNAJ, 7. — V prvih dveh tekmah za tin-ale na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu je bilo moštvo Jugoslavije dvakrat premagano. CSR je zmagala s 5:0, Madžarska pa s 5:3. V drugih tekmah je Vietnam premagal Portugalsko s 3:4; Iran-Izrael 5:0 Brazilija-Galles 5:3. Panameriške igre BUEi\OS AIRES, 7. Naj-večJe presenečenje današnjega dneva na panameriških igrah je bila tekma v košarki, v kateri je Cile premagala Argentino, svetovnega prvaka s 54:47. Drugi rezultati: maratonski tek Cabrera (Arg.) 2,35:1,0; štafeta 4x100 ZDA 41 se-k; ženska štafeta ZDA 48 sek.: skok v višino. ženske, Sandonord (Ekvador) 1,45; plavanje: 100 m prosto Richard (ZDA) 58,8; 200 m prsno Domingues (Arg) 2:43,8. V Nabrežini je nmrl Jo!dp Zlampufr Naš priljubljeni in zvesti pristaš OF, 601etni Josip Trampuš, nas je včeraj za vedno zapustil. Priselil se je v našo vas pred 251etj ter si kmalu pridobil zaupanje in spoštovanje delovnega ljudstva. Bil je zaveden Slovenec in marljiv delavec. Živa priča o njegovi zavednosti so žena in njegovi otroci, ki jih je vzgojil v antifašističnem duhu in ki so dali svoj prispevek v narodnoosvobodilni borbi. Po polomu Italije je pristopil z vso svojo družino v OF, da da svoj prispevek v borbi za človečanske pravice ter bil aktiven član, do skrajnosti zvest svojemu narodu. Zemlja, ki jo je ljubil. naj mu bo lahka OF Nabrežine »n okraja izreka v imenu svojih članov ostali družini svoje iskreno sožalje. Sindikalni sesianek v Nabrežini Včeraj je bil v Nabrežini sestanek glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata za mešano stroko. Sestanka se je udeležilo precejšnje število delavcev, zaposlenih v nabre- žinskem kamnolomu, ki so z zanimanjem sledili poročilu o sedanjem položaju tržaškega delavstva, njegovih problemih ter o nalogah, ki jih bo moralo v bodoče rešiti. Prav posebno obširno so obravnavali vprašanja delovnih in življenjskih pogojev delavcev v kamnolomih. ki prejemajo za svoje delo mnogo prenizke plače. Sklenili so, da se bodo morali v bodoče še bolj odločno boriti za izboljšanje sedanjih težkih delovnih pogojev, ki postajajo iz dneva v dan bolj kritični. Poleg teh vprašanj, so navzoči delavci razpravljali še o povsem organizacijskih vprašanjih; zadali so si nalogo, da bodo pritegnili v svoje vrste čim večje število novih delavcev ter na ta način okrepili razredno sindikalno organizacijo na našem ozemlju, ki se edina resnično bori za obrambo pravic delavskega razreda. uradu kot na vseh odgovornih mestih v Trstu škarje in platno v rokah demokristjani jn njim podobni bratci. Poleg tega ne smemo pozabiti, da se davčna politika tudi v Trstu vodi prav tako kot v Italijj in da se tukaj izpolnjujejo vse italijanske okrožnice in uredbe. Spomnili bi radi vse šoviniste, ki bi hoteli celo iz lastne nesposobnosti, pristranosti in krivičnosti kovati političen ka. pital, (smo pač v znamenju bližnjih volitev), na kampanjo, ki Se je vodila prj sprejemanju zakona. Ze takrat je bilo •jasno, da bi bilo treba večino bremena preložiti ne na drobne trgovce in na majhne obrate, pač pa na velekapital. No, takrat so sledili zvesto «madre- patriji« in sedaj je položaj tak, ka' " takršen je. lodajalei o odpustih z dela. Jasno je, da je tako stališče tistih, ki se proglašajo za branilce interesov delavskega razreda, začudilo ne samo navzoče sindikalne predstavnike, temveč tudi delavce, ki so morda še verovali, da s0 Enotni sindikati njih resnična jn prava sindikalna organizacija. S to svojo izjavo so predstavniki Enotnih sindikatov ponovno dokazali, daje njihova edina skrb razteg, nitj na Trst vsakršno pogodbo, ki je bila sprejeta v Italiji, Pa naj bi bila ta še tako na škodo interesov tržaških delavcev. Namesto da bi se ti «sindi. kalisti« borili za to, da bi bile v Trstu ohranjene vse pridobitve, ki si jih je s težko borbo priborilo tržaško delavstvo, dajejo s svojim delovanjem še možnost, da se z uveljavlja, njem raznih določb in zakonov, sprejetih v Italiji, položaj tržaškega delavstva še slabša. Včeraj so bila pogajanja med predstavniki sindikalnih orga-nizacij ter vodstvom podjetja Založništva tržaškega tiska. Ker ni prišlo do povoljne rešitve, se bodo 'pogajanja nadaljevala prihodnjo sredo. IZPRED SODIŠČA Klavrne posledice srebrne poroke Zgodba je stara in kratka, vendar kolikor toliko zanimiva. Načeta je bila pred letom dni, ko sta zakonca Laporta v Ul, Concordia ugotovila, da že četrt stoletja orjeta posrečeno v zakonskem jarmu. Ker se je k čedni obletnici pritaknila še sinova zaroka, je sklenil rodbinski svet povabiti vesoljno sorodstvo in mu pripraviti imenitno pojedino. Kakšen obseg naj bi praznovanje zavzelo se da najlepše razvideti iz pošiljke sladkarij, naročene v slaščičarni «Dilena» v Ul. Giulia; 150 kosov peciva in tri velike torte. Sto petdeset kosov peciva torej in tri torte sta poleg ostale jedače in pijače pripravila slavljenca povabljencem in zadovoljstvo bi bilo popolno, da se niso po pojedini pričeli drug za drugim pritoževati nad bolečinami v drobovju, nekako tako kakor da bi se najedli strupenih gob. Ker je pričel ta in oni tudi bruhati, se je bilo pač treba zateči k zdravniku, ki je ugotovil, da izvirajo težave iz zastrupljenja z arzenom. Cim je bilo to dognano, sij je vtaknil ymes še biološki inštitut, analiziral slaščice in prišel do zaključka, da gre res za arzen, skrit v rumenem slaščičarskem barvilu. In tako je prišel pred okrajno sodišče lastnik slaščičarne 52-letni Albino Tamaro. Takoj pa se je izkazalo, da njega ne more zadeti nikaka krivda, ker je barvila pač kupoval v tovarni in ni mogel vedeti, da vsebujejo strupene snovi. Bil je torej oproščen zaradi pomanjkanja dokazov- Nastane sedaj vprašanje ali se bo sploh postopalo proti onemu, ki bi moral odgovarjati za nezdrave in nepriporočljive učinke razpečanih barvil. Pri včerajšnji razpravi se ni dalo razumeti ali sg preiskava nadaljuje y tej smeri. Zato si. bo meščan bržkone pošteno premislil, predno se bo lotil vabljivih peciv, v bojazni, da mu zastrupljena sladkoba ne obrne želodca. Sodnik Fabiani, zagovornik Battino. Nesreča pri delu Včeraj popoldne so prepeljali v splošno bolnico 29-letnega delaven Albina Soppij«, stanu- jočega v Tržiču, ki pa je zaposlen v tukajšnji ladjedelnici Sv. Marka. Soppi je včeraj popoldne skupaj s še nekaterimi delavci prenašal težko železno cev, ki mu je nenadno zdrsnila iz rok in mu padla na levo stopalo. V bolnici so ugotovili. da ima ponesrečenec zdrobljeno kost in se bo moral zaradi tega zdraviti 30 do 40 dni. Na nogometnem igrišču se je ponesrečil 16-letni Alfredo Lugli. stanujoč pri SMM spodnji 271. Prepeljali so ga v splošno bolnico, kjer se bo moral zdraviti zaradi zloma leve lakti. Opomogel si bo v 30 do 40 dneh. Qledalldče - - Radio- Četrtek 8. marca Božena, Jelen Sonce vzide ob 6.34, žaJonIe1,®5 17.59. Dolžina dne/a U.25. Luna vzide ob 6.46, zatone 00 lo-3 • Jutri, petek 9. marca Frančiška, Bodi n Moje dekle je še mlado Moje dekle je še mlado, staro komaj šestnajst let. Se štir leta bom počakal, da bo stara dvajset let. Pa vsa žlahta mi jo brani, ker je revnega stanu. Naj mi jo brani, naj mi jo brani, moja je in moja bo. SPOMINSKI DNEVI 1863 je priredila Ljubljanska čitalnica «besedo» v spomin tisočletnice prihoda slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda ’na Moravsko. 1944 so enote XVIII. divizije napadle nemško kolono, ki je prodirala iz Kočevja proti Ribnici. OF IV. OKRAJ: v petek seja sektorskega odbora OF Kolonkovec ob 20. uri v običajnem prostoru; seja sektorskega odbora Skedenj ob 20. uri na sedežu OF Skedenj; seja I., II. in III, terenskega odbora Skedenj ob 20. uri na sedežu OF Skedenj. SINDIKALNE VESTI Glavni odbor ERS pekovskih delavcev bo imel danes 8. marca sestanek ob 18. uri v Ul. Machiavelli 13 s sledečim dnevnim redom: organizacijski problemi, razno. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško Matico daruje tov. Francka Černe 300 lir. IZLET V BENEČIJO 18. marca bo izlet v St. Peter Slovenov v Slovensko Benečijo. Prijave sprejema do 13. t» m. ZAM v Ul. Machiavelli št. 13. STRELSKE VAJE TRST. 2. (PIO) — Tiskovni urad Glavnega štaba ameriških čet v Trstu, opozarja javnost, da bodo 8., 9. in 10. marca vaje v streljanju na openskem strelišču, na strelišču v Bazovici in na strelišču v Malem Repnu. Vaje bodo vsak dan od 8. do sedemnajste ure (do petih popoldne). FILM ČudeiullUlaiui G&i&eite zanimivo slikarsko 'ifiZhttiVU v galeriji ttScorpione«, kjer razstavlja slikar Stane Kregar vrsto svojih najboljših del. Smučarski tečaj na Komni Vpisovanje za prvo skupino, ki odpotuje 17. oziroma 18, t. m., se zaključi danes 8. t. m., za drugo skupino, ki odpotuje 22, t. m., pa se zaključi v petek 9. t. m. Vpisuje se kakor običajno v Ul, Machiavelli 13, II med 17. in 19. uro. KINO ExceIsior. «V vrtincu«, Clark Gable, Vivien Leigh. Danes dve predstavi ob 15.30 in 20.30. — Galerija 500 lir, parter 400 lir. Nazionale. 16.15: ((Nepoznani zaročenci«, Judy Garland. Arcobaleno. 15.30: ((Tretji mož«, A. Valli, J. Cotten. Fenice. 16.00: ((Prispel je kavalir«, Tino Scotti, Silvana Pam-panini. Filodrammatico. 16.00: ((Malgueri-da», D. Del Rio. Alabarda. 15.00: ((Cvetlice v prahu«, Greer Garson, W. Pidgeon. Armonia. 15.30: «Sedaj te ljubim«, A. Valli. Variete’. Garibaldi. 15.00: ((Naslednik Robir. Hooda«, Bob Shavv. Garibaldi. 14.30: ((Sled kače«. Ideale. 15.30: «Parada zvezd« Impero. 15,30: «Zelezna krona«, A. Biasotti. Kino ob morju. 16.00: «Kako sem odkril Ameriko«, Macario. Italia. 16.00: «Lepa nespametnica«. Greer Garson. Savona. 15.00: «Sreča je plavolaska«. Viale. 16.00: ((Opoldanska svetloba«, Anne Baxter. Vittorio Veneto. 16.00: «Jutri je prepozno«, A. M. Pierangeli. Azzurro. 16.00: ((Voditelji«, L. Trenker. Belvedere. 16.00: «Krik mesta«, S. VVinters. Marconi. 15.30: «Tavajoče duše«, J. Cravvford. Massimo. 15.30: «Zadnji Monte- cristo«. Novo Cine. 16.C0: «Vitezi severo-zapada«. Barvni film. Odeon. 16.00: «Plat zvona«, Gina Loilobrigida. Radio. 15.30: «Neurje v puščavi«, Elizabeth Scott. Vittoria. 16.00: ((Plesalka Singapurja«, D. Lamour. Venezia. «Cakala te bom«, Errol Flynn. Sv. Vid. 16.00: «Noč v Riu«, Car- men Miranda. ŽALNI OBRED ZA PADLE MORNARJE LADJE «BERENICE» General Airey je pooblastil pol- j kovnika Millerja, da ga zastopa Ukradeno kolo Dvajsetletni Silvano Riosa od SMM spodnje 517 je javil policiji, da so mu predsnočnjim neznanci ukradli 12.000 lir vredno kolo, ki ga je pustil brez varstva pred gostilno «Bonazza» v Ul. Riva dei Zin« gari. Policija je uvedla preiskavo. Avtomobilski voluharji Za okrog 10.000 lir so neznanci oškodovali 28-letnega trgovskega zastopnika Marija Silve-strija, stanujočega v Ul. G>a-cinti 24. Ko je namreč predvčerajšnjim zvečer pustil svoj avtomobil v Ul. Nordio brez varstva, je nekdo s silo odprl vrata vozila ter pobral iz njega usnjeno torbo, več vzorčnih vrčev mezge, nekaj fotografij in razne dokumente. Silvestri je prijavil tatvino policiji, ki je uvedla preiskavo. Nepoboljšljivi sostanovalci Policija je morala zopet posredovati v več primerih, ko s0 se nestrpni sostanovalci sporekli zaradi skupnega bivanja. Vendar tokrat nikjer ni prišlo do pretepov kakor se običajno dogaja, iu so se nasprotniki poravnali kar na mestu. Le 44-letna Corina Alagna in 31-let-na Antonia Feretti iz UL Cro-sada 9 si nista dali dopovedati, da je mimo sožitje mnogo več vredno nego zdravju škodljiva jeza in maščevalnost. Zato so ju policisti po abili na policijski sedež, da bi se tam doseglo to, kar ni bilo mogoče na stanovanju. aBilo je nekoč...« Tako se pričenja zgodba o preprostem in dobrosrčnem človeku, ki ga je našla še dojenčka starka Lolot-ta na svojem vrtu. Po njeni smrti ga pošljejo v sirotišnico, od koder odide že kot zrel mladenič. Starec, Ici mu na poti ukrade torbo, ga gostoljubno prenoči v svoji «hiši» nekje izven predmestij Mildnd, kjer «domujejos brezdomci. Od tu naprej pa teče ona prava zgodba. Pod vodstvom tega najdenčka, Tatoja, kj želi ljudem vedno sam0 dobro, zraste m tem zapuščenem zemljišču, kjer so do sedaj tu in tam samevale kake podrtije, pravcato naselje hiš, napravljene iz meh mogočih ostankov iz smetišča, od zarjavele pločevine do časopisnega papirja. Med veselico, pri postavljanju mlaja, bruhne iz zemlje voda, ki pomeni prvo srečo, saj ne bo treba daleč po vodo, a se pozneje izprevrže v nesrečo, kajti to ni bila samo voda, negQ tudi petrolej. Novemu lastniku zemljišča, v cilindru in hožuhovinastem ovratniku, so naseljenci nepotrebni. Prične se boj med onim iz marmornate palače in reveži, ki branijo svojo streho, pa čeprav borno. Proti, brutalni sili gospoda iz palače bi morali reveži kloniti, če bi jim ne prišel na pomoč — čudež. Glavna zgodba je kaj preprosta. Toda. okoli te )e nanizanih toliko majhnih zgodb, epizod, sličic, ki dajejo na videz tej čudni zgodbi pravo slik0 in vrednost. Prav v teh epizodnih slikah leži vsa težina filma, pravzaprav njegova globina, kj jo pri enkratnem ogledu ne moreš dojeti do dna. De Sica jemlje človeka takega, kakor ga je ustvarila narava. Z njegovimi dobrimi in slabimi stranmi. Kakor koli jih postavlja,- povsod kaže do teh ponižanih razumevanje, srce, toplino, ver0 in živo zaupan je, včasih je resen in poučljiv, tu in tam pokaže očetovsko blag nasmešek, zdaj je zopet sarkastično zajedljiv, ironizira, karikira: je človek srca in razuma. Kakor da bi se učil pri naprednem ameriškem režiser, ju in igralcu Charlie Chaplinu. Ce v rilmu ni oniočnihu igralcev, kakor smo jih vajeni pri ameriških filmih. če so tehnične pomanjkljivosti, če slika ni v barvah — vse to je postranske, ga pomena. To je samo posoda, a vdžna je vsebina, Marsikoga moti to. da se je De Sica poslužil nekega čudeža. Ni mogel drugače, če je hotel povedati, kar je povedal. Tudi td resnica, v čudež zavita, je poučna in v oči bode. Zato je tudi uradna kritika film odklonila. ali pa molči o njem. De Sicov prejšnji film «Tato. vi koles« je šel med poplavo filmske revolverske kulture iz Holywoda skoro neopazno mimo tržaške publike. Morda bo mCudež v Milanu» imel več sreče, saj le nudi publiki nekaj smeha, ki je včasih smeh skozi solze in s stisnjenimi pestmi. «Bravo, De Sica!» jc bil spontan klic mladega človeka, morda delawa, lahko tudi uradnika, študenta, ob koncu prve predstave v Trstu. Da, priznanje zaslužita, da tako rečemo, De Sica m njegov film, pri žalnih obredih, ki bodo v soboto 10. t. m. na čast padlih mornarjev ladje «Berenice». Angleški častnik bo zastopal angleško mornarico, ameriški pa generala Sebreeja in edinice «Trusta». Prisostvovali bodo maši pri Sv. Justu in položili cvetje na vojaškem pokopališču. SLOVENSKO NARODNO _ gledališče za Tržaško ozemljj PREDSTAVA ZA ABONfJJJ* IN OSTALO OBČINSTVO V soboto 10. marca >95' ob 20. uri v kinodvoran1 SKEDNJU Gogoljeva komedija v petih dejanjil „REVIZOR‘ Gledališče Verdi Danes ob 21. uri dramska skupina Evi gliati - Tino Carraro P°č 'f stvom Daniela D’Anza. W >. rila bo Terronovo nov°h ((Imamo vedno dvajset le Jutri Terronovo noV0 ' ((Proces nedolžnim«. d# I RADIO I® JUuUSt.CUNt TBSlj (Oddaja na srednjih va 212.4 m ali 1412 *c) Četrtek 8. marca t«1 11.00: Oddaja za istrske P1, je (ital.). 12.00: Hector f' ogrska koračnica; Jules ■< S* Prizori iz Alzacije; Saiot. f Mrtvaški ples. 12.30: VakJ' , lianna Straussa. 12.45: ital. 13.00: Napoved časa,- tZS la v slov. 13.15: Pesm> skladateljev. 13.45: Našim (ital.). 14.00: Operna gl3/"; vinu./. Ji.uu. VMC1 ua D—-UrjaOll- sandra^Grečaninova in pr 14.30: Pregled tiska v Pregled tiska v slov. 17.30: Politične a'k ir v (ital.). 17.40: Klavir 18.00: (ital, ): Zdravniška posvetev3}^, .). 18.15: Igra violinist: t. Dermelj. 18.45° Poročila ščini. 19.00: Glasbena. Ni iCUCiia jir 19.15: Poročila v ital. I,9-" jj.f poved časa - poročila v siv*- jjil Glasba po željah (ital.)' . Dr. Mirko Rupel: Pogovnt.-sKei1 ziku in podobe iz slov' slovstva - 18. nadaljevanje vitev) (slov.). 20.30: RtStO Klavirski trio v G-duru - le3jč Lipovšek, Dermelj, sev*", t 21.00: Obzorja 1951: Jap en problem Daljnega (slov.). 21.15: Iz romantična bene zakladnice. 22.00: *1 m) jugoslovanskih narodov 22.15: Vedra večerna g'3 Vincenzo Tomasini: Toskans^,' krajine. 23.00: Zadnja P0^®' ital. 23.05: Zadnja P°r“r, St slov. 23.10: Objava dnevn*?t'a|, P| reda za naslednji dan (» slov.). 23.15: 15’ tangov. RADIO TRST 1'' marca l" jjjll Četrtek 8 11.30: Za vsakogar Novi svet. 12.10: Eric 'v,n^ S Percv Faith. 12.45: NapoveW in poročila. 13.00: Porter .ar 13.10: Pevski duet s spre!™'m harmonike. 13.30: Uve£tu' 14.15: Dnevni Poročila. ------------------ _ tiska. Cp 17.30: Plesna glasba. Amerike. 18.15: Glasbeno^jf vanje. 18.45: Sklad za zimsko pomoč Objavljamo peti, seznam darovalcev za zimsko pomoč; EN AL 13.310, učitelji šole v Ul, Donadoni 9.800, Cassa Ma-ritrtima Adriatica 30.000, Konzorcij zg uvažanje in izvažanje 10.000, D. Tripcovich et Co. in administrativno osebje 33.000, podjetje Zanutti in oseb j e 3.300, podjetje Mondello Nestler in oselbje 5.000, Zadruga dnevnih in nočnih čuvajev 10.900, papirnica F. Tumia et Co. 2.700, pekama G. Ursini 1.000, Desch-man, Ter rile et Co. in osebje 7.800, U. Fiandra 1.000, Hotel Centrale in osebje 1.900, inten-d'anca za spomenike in galerije 6.735, intendanca PP. TT. 138.400, podjetje A. Rejna 2.800, Italstrade S. p. A. 2.200, vodstvo slovenske šole piri Sv. Ivanu 3.850, F. Parisi in osebje 69.300, tvrdka bratje Rinaldi in osebje 4.458, osebje bara ((Vermut di Torino« 2.200, osebje tehničnega zavoda «A. Volta« 16.250, Trgovina goriva 1.000, družba Tamaro et Figli in osebje 6.400, pekama Spazzal in osebje 1.300, tvrdka Suringar et Co. 3.000. Banco di Roma in osebjp 46.500, delavci treh pristaniških diružb 100.000, Pi-relli S. p. A. in osebje 21.795, tržaški trošarinski urad 13.400, učitelji in učenci šol R. Manna in F, Venezian 41.013, Enrioo Prelz 150, ustanova za vojne sirote 6.350, H. Ammahiam (kino Arcobaleno jn Garibaldi) 8.000 Societa Frigoriferi Generali in osebje 8.400, Alfa Romeo S, p. A. 10.000, vodstvo slovenske šole v Skednju 6.920. Do sedaj nabrana skupna vsota znaša 4.136.084 lir Vsem polagamo na srce, da Se oglasijo s svojimi prispevki, da dokažejo svojo socialno solidarnost do onih, ki so nepreskrbljeni in ki s svojimi družinami trpijo pomanjkanje. Prispevki za sklad za zimsko pomoč se sprejemajo v vseh bankah in pri «UPI», Ul. S. Pellico 6. URADNE OBJAVE Podaljšanje Irgovskih dovolilnic Tržaišika občina poziva vse one, ki se bavijo s trgovino na drobno in na debelo in ki imajo svojo obrt v tržaški občini ter imajo obrtno dovoljenje po zakonu od 16.XII.1926 št. 2174, da predložijo obrtno dovolje-nje za vidimiranje za tekoči; leto 1951 do 31. marca t. 1., sicer se jim trgovina zapre ter zapadejo ostalim posledicam zakona. Predložitev pooblastil izvršijo lastniki ali njihova trgovska zastopstva na občini v uradu za olhrtna dovoljenja (Ufficio Licenze Commerciali) Ul. Ret. tori 2, II. nadstropje, soba št, 247. Aaron im.uu: Slovenščina za 19.20: Pestra glasba. tC n-H in nnror 11G c. Kratka simfonija v cneIcioVf"> Slovenščina za_ 3! (jan ved časa in poročila. 20g03O'h. melodi.ie - leni glasovi. ‘čcw.t Friedrich v pf? melodije - lepi glasovi dijski oder: Friedricl «Marija Stuart« - drama 1*^ dejanjih, nato večerne 23.15: Napoved časa in ~ • 23.30: Polnočna glasba. - J, RADIO TRSI Četrtek. 8. marca 1” 12.15: Za vsakega Poročila. 13.25: Melodična jiL ca. 14.00: Tretja strse-. pr Razna glasba. 14.30. SP°r 17.30: Motivi uspeh0'’' C'1,* ((L’Arlesiana», Francesc® jt (tri dejanja). 19.20: _J3 porfr' ‘ : var-l f _____ orkester p.v. Ernesta Nj,,, L' Klavirski duo. 20.00: 20.58: ((Rdeče in črno« L.iHL. ster NBC p’v. Artura.J jj.l91 22.50: Večerne melodije- ,«3. ročila. 23.30: Plesna gla’ NOČNA SLUŽBA D®1**, [ de«S AlFAlabarda, Ul. j de Leitenburg, Trg S- v,,„ir in«3 4 Trs ce#* Prendint, Ul. Tiziano J* ffi Harabaglia, BarkovIle’ Skedenj. dott. Praxmarer, Tr8ye'Cf#c()|( TRŽAŠKA „™W9lO°-; € Zlati šterling nati šterling 1700-1740^_7o6, -j 695, telegrafski dolar carski frank 161-167,,„j 31 frank 170-175, 23.45 - 24.25. ROJSTVA, SMRTI lN - u 1961, r« Dne 7 marca f. Trstu rodilo 14 ^ sta bili dve umrlo v ^ " poročili so ne: sp Gres in Stefi, uradnik in uradnica Nelta „JZ? Umrli so: 77 letni M jjj ciami. 91 letna j ,ftna luis vrli. Kalin, 69 !<£ 7J ‘ Paren zan por Pjf v\ Eleonora OhmeJL„aro./Ljitč 71 letni Anton Gn^r 1». Currrair, 45 letni vi«, 77 letni Felice ADEX TTztL 25. in 26. m*^i v' dvodnevni Ajdovščino. i itn | ter enodne'"11 Post ojjl o 10. w' • F. Seoero L 8. marca Podru, žnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v - - lete/on Ljubitelj gangsterskih podvigov sedaj končno pod ključem Ob 8. m aren na Goriškem sctta n-00 Praznuieio vse žene dau i.. °3 P'razi‘ik, praznujejo 4a ZP01neni 20 ”“s opomin, “Mi aokonono uoo-je-lifiišfjj, nam n*ih Pravice v tnxkkc^fem stoletiu s° se Predel- 1, medstva in na-!»io Tazvila, da so v ie 2“° Pritegnila najšir-teruf množice. Nič več k: tJU* lia vprašanje spo-^DOsJo.0 ntos,i£ lc°t ženske so •»°Hh mrdu^ciH ter po Utvari*! prispevajo pri letk smnJU' ■ V dvai>set0 st°-tikaj Prinesli s seboj mar- ^iZT!690' ki bi že ^enitTToZ 0 muzej pole9 Tako ,■ ^kire in kolovrata. tfeUo»afa “^s'"3a družba po-eej (j. • 1 staro naziranje, 2a dni*!!, ,~ena ustvarjena le to’,ei mT ° žwltenje, da je in mara ??.uredna v življenju 0l« žara c delovna sila ‘tjO > ----v- Vredne n0?0 hrez odmeva. Na-fce, fe; ae'avke in intelektualca H 80 Free spoznale krivi- ~’araSe težnje po uveljavlje- nju i. z^112 o politični bor-Pclitj; € so si ustanovile svoje oajo organizacije, ki dvi-tast; j„ množice iz zaosta- 10 v • I1"- aktivno vključuje-^Dljenjen°’ kakor tudi osebno “torin kot enakopravnega V ^etke družbe. ^Hh dneh pa ženska 11 izpred?. ne more izgublja-“se j,.. °c£ tudi drugega nad- ne0a deistva, da dolžnost “(trstno . 0 dejstva, da je l'«eh j miru glavna dolžnost “se snenaJn da morajo napeti V te ’ “a bo mir ohranjen. \ J(jr .smislu slovenske že-Ii*noji^n.2ene O soojj politični organizaciji Zvezi zena v Italiji praz-'3 praznik. Pridružil* . 'l glas vsem res-mnokratičnim svetov-cam po nujni ob-priborjenega 3ejo 51)0 51)0 ^ pS *ež(M)o ________________ jdjo strani pa obso- u agresivnost, in s ^ktsldh*? tudi agresivnost ehev ..imperialističnih vo-"osijo popotno od-drjnn-20 korejsko vojno in •i>etu Je oojne psihoze v P n. Vf, 'p!!1 pa prezirajo do-Nng mrrašanj, ki so vojne tem /te -preziraj nepc- *'v^teaica bivanja v ' ^venske žene so kot N )tp^nan„ 6srečen padec dria s sirehe n0tega poslopja y i® bila zaradi ne- TJ®sa stV(.t)n n>^ telesu Njegovo Cvniki stanie je resno. kNv! v t? nTnenja, d!a ^ če med 'ikacije natopile Itai sestavni del slovenske skupnosti v Italiji nacionalno in socialno zapostavljene. Oblasti jim prizadevajo vsak dan toliko krivic, da njihovo srce trpi zaradi njih. Njihovi otroci v Benečiji niti zdaleč: nimajo možnosti obiskovanja slovenske šole; na Goriškem pa morajo po dovršeni srednji šoli, če so se namenili na univerzo, na italijansko univerzo ali pa v Jugoslavijo. Proti takim krivica/m se borijo in se bodo skupmo z vsem prebivalstvom še nadalje vztrajno borile, da njihovi otroci ne bodo predmet zatiranja in preziranja s strani oblasti in šovinističnih strank. S. marec je torej dan pospešene borbe za pravice žena in pravice vsega slovenskega ljudstva v Italiji, dan borbe za ohranitev miru. Le v mirnem življenju je mogoče graditi boljše in srečnejše pogoje človeštva. E. P. Ženska bojevitost Alojz Budal iz Standreža 93 je dolga leta živel v najboljšem soglasju s svojim najemnikom Kolaučičem. Ko pa je Ko-laučič pred časom pričel svoje stanovanje deliti s 38-letno Rozino Gulin, je obe družini prijateljstvo na mah minilo. Gulinova se je v Budalovi hiši takoj znašla in se pričela kaj kmalu prešerno obnašati. Po stanovanju v prvem nadstropju je vratarila in tolkla brez obzira, tako da so se Budalovi zaradi njenega vedenja morali večkrat pritožiti Kolau-čiču. Nekega dne pa je Gulinova, ki se ni ozirala na take očitke, kot nalašč pričela na hodniku Kolaučičevega stano-vajna sekati drva s tako silo, da je kar odmevalo in se je vsa hiša stresala. Ker je bilo razbijanje neznosno, jo je Buda. lova žena posvarila, naj vendar neha. Toda Gulinova ji je grdo odgovorila in nadaljevala s svojim delom. Ker ie ni hotela odnehati jo je posvaril še Budal sam, ki mu je zdražlji-va stanovalka zagrozila s sekiro roki in ga napodila s stopnišča. S takim dejanjem se je Budalu tako zamerila, da ga je minila vsa potrpežljivost in je osorno žensko še tisti hip prijavi] orožnikom. Včeraj je morala GuMnova zaradi tega na zagovor pred sodne oblasti na kazenski sodniji, kjer je odločno zanikala, da bi proti Budalu sploh kdaj črhnila žaljivko, tem manj pa mu grozila s sekiro. Ker se je omenjeni dogodek odigral brez prič so jo oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. IZPRED SODNIJE: Po 20. letih ločitve ga je žena spravila pred sodnike Trinpetdesetletni trgovec Jožef Vouk ir Ul. Angiolina 24 živi že dvajset let ločen od svoje žene Jakil Marije, s katero je srečno preživel samo nekaj let po poroki. Vzrok njene ločitve je bila baje ženina nestanovitnost, ki je bolj kot svoj dom ljubila dolga potovanja. Po poroki je namreč dvakrat potovala s prijatelji v Kairo in tam preživela več časa. Ko se je p0 dolgih mesecih vrnila s prvega potovanja domov in je vse kazalo, da se je daleč od doma privadila lažjemu in udobnejšemu življenju, se je kaj kmalu sprla z možem, ki ji baje ni mogel nuditi takega udobja in raz-vredila kot ga je našla v Kairu. Zatp se je žena spet vkrcala in šla po svetu. Kadar se je naveličala življenja v tujini se je vrnila k možu, toda kaj kmalu je morala spet na pot. Tokrat ne po svoji volji, temveč zato, ker jo je mož, naveličan njenega lahkomiselnega življenja, ni maral več. Nekaj časa nato sta se ločila. Po ločitvi jo je moral Vouk vzdrževati. V naslednjih letih, ko ga je stalno nadlegovala, da ne more živeti z denarjem, ki ga ji je on dajal, jo je Vouk večkrat prosil, naj se vrne k njemu, ker da bosta skupaj gotovo lažje izhajala. Toda žena je vedno odklanjala njegove prošnje in raje živela s svojimi starši in od moža zahtevala vedno večjo podporo. Ker ji Vouk ni mogel ugoditi je pred časom vložila proti njemu tožbo in ga obdolžila, da sploh ne skrbi zanjo ter da je kljub njegovi premožnosti primorana živeti v pomanjkanju. Tako je moral Vouk pred sodne oblasti. Včeraj so po dolgem času zaključili proti njemu razpravo, ki so jo že večkrat odgodili. Zaslišali so ženo, ki je tožila, da ni ona kriva ločitve, in je moža dolžila skopuštva in nezvestobe. Nato so zaslišali še Vouka, ki je seveda trdil narobe, in sicer da mu je žena bila vedno pri srcu in da je po svojih močeh vedno skrbel zanjo ter da je ona kriva vse njegove nesreče. Po takem uvodu pa je bruhnil na dan z očitki in pogrel vse neprijetnosti, ki jh je doživel v zakonskem življenju že takoj po poroki. Po dolgem obrambnem govoru odv. Reje so Vouka obtožbe oprostili s V nedeljo bo proslava 8. marca v JPevmi V nedeljo ob 15. uri priredi Zveza slovenskih žena v Italiji proslavo 8. marca, mednarodnega dneva žena. Prireditev bo v pevmski dvorani s sledečim sporedom: 1. uvodni govor o pomenu 8. marca: 2. nastop mladinskega pevskega zbora ia St Mavra; 3. mladinska igralska skupina iz St. Mavra nastopi z dvodejanko Antona Linharta «Zupanova Micka«. Nastopajo: Tuipenheim - Anton Figel; Stererefeldo-va - Marija Filipič; Monkof - Filip Brigantič; Jaka - Stanko Ferri; Micka - Anica Pintar; Anže -Anton. Figel; Glažek - Vinko Figel. 4. dve deklamaciji Otona. Zupančiča recitirata gojenca dijaškega doma; 5. nastop mladSnskega pevskega zbora iz Pevme Tihotapec z nahrbtnikom Lanskega maja je na postaji v Krminu izstopil iz vlaka 44-letni Evarist Jurman, doma iz Čedada. Na ramenih je nosil nahrbtnik in vsak, ki ga je natančneje pogledal je lahko takoj opazil njegov prestrašeni pogled in zbegano vedenje. Na prvi pogled je bilo namreč videti, da je prvič v Krminu in da ne ve, kam je pravzaprav namenjen. Tako njegovo vedenje sta opazila tudi službujoča agenta javne varnosti, ki sta se mu takoj približala in ga vprašala, kaj nosi v nahrbtniku. Tedaj je Jurman še bolj zaprl oči in v naglici odgovoril, da prihaja z gor in da je krminskim trgovcem prišel formulo, da ni zakrivil dejanja. 1 ponujat maslo. Toda s tem ni zadostil radovednosti agentov, ki sta ga prosila, naj nahrbtnik razveže. Nekaj časa se je Jurman še obotavljal v upanju, da se bosta agenta premislila. Toda tako ni bilo. Agenta sta sama prijela za vrvico in jo potegnila. Iz nahrbtnika je takoj zadišalo po tobaku in žganju. Jurmana sta odvedla na bližnjo policijsko postajo in mu tam prtljago natančneje pregledala. V njej je bil0 1.400g jugoslovanskih cigaret in steklenica žganja. Policija mu je blago zaplenila in ga prijavila sodnim oblastem zaradi tihotapstva. V petek so Jurmana zaradi tega na goriškem kazenskem sodišču obsodili na plačilo 14.850 lir globe. Poleg tega bo moral poravnati še sodne stroške. 2e 5, februarja ie narednik ameriške vojske 321etni Gerges Harper zapustil vojašnico pri Sesljaniu. Bilo je prve dni mese ca in denar, ki ga je ravnokar prejel, mu je menda povzročal skrbi. Vendar ni dolgo premišljal. Usedel se je v svoj avto mobii in se odpeljal v Italijo. Do pretekle nedlelje ni bilo o njem ne duha ne sluha. Iskala ga je zavezniška policija v Trstu in ga pa ni mogla najti. Medtem časom Se je Gerges murno vozil pp lepih furlanskih cestah ter brezskrbno razsipal bogastvo enega meseca. Kot pa pride Po dobrem slabo, tako je tudi.njemu kir.a-lu cdklenkalo. Denarja mu je namreč zmanjkalo in od tedaj dalje ie moža pričelo skrbeti, kako jo bo izvozil. Medtem se je pripeljal tudi v naše mesto, kjer ni bil nepoznan gost. Bil je y družbi nekaterih žensk in enega civilista. Pot jih je zanesla tudi na grad v lokat «Lamterna d’oro», kjer so se prijetno zabavali. Okoli polnoči pa je zapustil plesišče in se odipravii y Ulico Carduccj v bar Viatori. O poteku dogodkov v baru smo že pisali, zato pospremimo Gerge. sa dalje in poglejmo, kaj se je potem zgodilo. S 35.000 lirami, ki jih je ugrabil v baru, se je v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek, odpeljal iz Gorice proti .Vidmu. Na mostu pri Zagraju je vrgel v j Sočo tudi revolver znamke Be-retta 6.35. ki ga je pred dnevi kupil v Vidmu za 7.000 lir. Na. to pa se je odpeljal v Pieris, kjer je iskal prenočišče. Tu se je prvi del njegove avanture končal. Moža je namreč pre* velika neprevidnost izdala. Sr«, di spanja so prišli agenti poli-, cije iz Tržiča in ga aretirala!* Poklical jih je Coloso Mario* ki je v čascpiaih bral c nekem Amer tkane u, ki se potika po naši pokrajini, Moža so takoj po aretaciji odpeljali v gor iške zapore. Pri njem So dobili še 24.000 lir, ki so jih vrnili lastniku bara Viui tori. Tako se je zaenkrat zaklju«. čila zgodba 321etnega Gergesai iz Texa«a. Očividno -e m« pozna, da se ie izneveril tradi, oiji svojih prednikov in da nul premetenost ni znana, sicer bi jim ne delal sramote na tale način. Bolj verjetno bo, da set je 6erg'es takih umetelnosti ličil iz Jknjig. Povedati pa moramo svoje mnenje, da je pravi gotovo šele na začetku in da ni. po našem mnenju prebral do kraja niti prve knjige or gam®* stenskih podvigih. Zgodba je sedaj zaključen« in goriški natakarji in lastni« ki barov naj ei ne dele'o sivih las ob misli na morebiten nje* gov obisk. Na varnem je in V najkrajšem časti bo tukajšnjS sodni jeki zbor sklepal o njegovi nadaljnji usodi. KINO VERDI, 17; «Požar v Chicagu»j T. Power in A. Faye. VITTORIA, 17: «Cesarična tekmovalka«. V. Cortese. CENTRALE, 17: «Zaobljuba>i; D. Durante. MODERNO, 17: «Trubadur»j G. Pederzini in E. Masche* rini. Proslava 8. marca v koprskem gledališču Snoči -je bila v koprskem gle. dališču akademija na čast 8. marca praznika vseh miroljubnih žena. Na akademiji je sodeloval orkester odreda JA iz Portoroža ter slovensko in italijansko prosvetno društvo v Kopru. Dramska družina italijanskega prosvetnega društva je nastopila z enodejanko Tosattrja «Mati». Glavna vsebina te pravljične enodejanke, ki poveličuje ženo — mater je naslednja. Materi je zbolel edini otrok in se bori s smrtjo. Zunaj piha silovita burja, mati pa joče nad zibko otroka, ki leži brez glasu. V tem pride oče, ki pove, da je srečal smrt. Oba se približata postelji, da bi ubranila otroka. Zunaj se zasliši peketanje konjskih kopit Zasliši se trkanje na vrata. Mati se vsa obupana vrže na zibelko, medtem ko gre oče odpirat vrata. Vstopi smrt in se bliža zibelki, da bi vzela svojo žrtev. Tedaj mati ponudi sama sebe v zameno za otroka. Tudi oče je prav tako pripravljen žrtvovati sebe. Smrt sprej' me ponudbo. Mati hoče še enkrat pritisniti na srce svojega otroka in ga vsa prevzeta od dogodka poljublja na obrazek. Smrt je od tako močne ljubezni ganjena in se na-lahko ter neopaženo umakne. Ko se peketanje oddaljuje, se v revni koči zasliši droban glasek: «Mati». Otrok je rešen. To je v kratkih besedah vsebina globoko človečanske igre. V glavnih vlogah s0 nastopali Lucija Scher, Dario Scher in Nino Giorgesi. Akademija je dobro uspela in dala velikega poudarka prazniku naših žena; Občni zbor Zveze kulturnih delavcev V nedeljo 11. marca ob 9 uri bo v mali dvorani koprskega gledališča občni zbor Zveze kulturnih delavcev Istrskega okrožja.. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - UL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 SNUJE SE ZVEZA KULTURNIH DELAVCEV ISTRSKEGA OKROŽJA Koper io Suje - sredi knlluree dejavnosti Kulturni delavci Istrskega okrožja bodo v nedeljo na občnem zboru, ki bo y mali dvorani koprskega gledališča, osnovali svojo zvezo. Ta občni zbor kulturnih delavcev bo pomembna kulturna manifestacija. Ne more biti dvoma, da je položaj na področju znanstvene in kulturne dejavnosti v Istrskem okrožju že tako dozorel. da že dalj časa terja od vseh kulturnih delavcev, da se med seboj še tesneje povežejo ter združijo vse svoje napore za že uspešnejše delovanje. Zveza bo združila vse kulturne delavce v Istrskem okrožju, namreč pedagoge, inženirje in arhitekte, zgodovinarje, ekonomiste, umetnike, novinarje itd. Na nekaterih področjih znanstveno kulturne dejavnosti so zrasle že v minulem letu močne organizacije. Prvi, ki so si osnovali svoje društvo, so bili novinarji, takoj za njimi so bili inženirji ter arhitekti in še zgodovinarji. Pred kratkim se j g v Kopru osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev društva pedagogov Istrskega okrožja. V doglednem času se bodo v svojih društvih organizirali še vsi ostali kulturni delavci. Najvažnejši središči znanstvene in kulturne dejavnosti ■t"1*11111"....... Številne partizanske šole, ki so vzklile za časa oborožene borbe proti okupatorju, vemo izražajo težnjo našega ljudstva, da se čimbolj dvigne iz gospodarske zaostalosti, ki so mu jo vsilili njegovi sovražniki. Organizirati partizansko šolo ni bila lahka stvar. Nemci so imeli svoje postojanke sko-ro v vsaki večji vasi. Težko je bilo zbirati otroke, ne da bi tega opazil sovražnik in prav zaradi tega se je pogostoma dogodilo, da so naši partizanski učitelji padli v r°ke nacifaši-stičnih krvnikov ter izdihnili pod streli njihovih pušk. Vzoren primer partizanskega ljudskega vzgojitelja je bila tovarišica Elvira Vatovec, doma iz Cezarjev, ki je vodila Dartizansko šolo v svoji rojstni vasi. Ta učiteljica ni imela nikakršne mature in celo nikakršne slovenske šole. Bila je samouk. Močna narodna zavest, ki jo je pridobila od staršev, ji je vlivala poguma, jo nenehno bodrila ter ji govorila, da je treba storiti za svoj narod kar največ. Tovarišica Elvira je bila neutrudljiva. U-deleževala se je vseh sestankov na vasi, krepko pomagala pri PARTIZANSKE ŠOLE NA KOPRSKEM Elvira Vatovec zgled partizanske učiteljice vsakem aktivističnem delu, skrbela za čvrsto povezavo med organizacijami OF ter poleg tega poučevala še mladino. Sestra Marija ji je pomagala. Da so bili Cežarji v vsakem pogledu vzoičia vas, je velika zasluga zlasti tovarišice Elvire. Njeno delo je bilo v največjem poletu, ko so jo skupaj s sestro Marijo zajeli nemški krvniki. Sodba je bila kratka. Obe sAa padli pod kroglami nacističnih krvnikov ob zidu pokopališča v Dekanih dne 5 septembra 1944. Nacisti so hoteli pobiti tudi očeta in mater in za las je manjkalo, da sta ušla smrti. Oba Elvirina brata, Angel in Jožef sta se hrabro borila v partizanih vse do osvoboditve. Ta družina Vatovčevih v Cežarjih lahko upravičeno služi za vzor vsem ostalim vaščanom. Partizanska šola v Cežarjih pa ni bila edina te vrste. Prav posebno, čeprav le začasno re- šitev so našli ljudje y Dekanih. Nemci, ki so imeli tamkaj svojo postojanko, sp ponujali »slovenskega župana« in ((slovensko šolo», toda za nagrado so zahtevali, do bi domači fantje vršili orožniško službo. Domačini so to nemško nakano dobro razumeli ter odbili vsako sodelovanje. Ko so spoznali, da z javno šolo ne bo nič, so prosili župnika, naj skrivaj poučuje njihove otroke. Zaradi splošnega pritiska se je ta vdal. V kleti župnišča so vaščani uredili vse potrebno, da je bil lahko v njej pouk. Vseh otrok je bilo okoli 130. Aktivisti OF so poskrbeli za učne knjige. Ta primer nam kaže, da si je naše ljudstvo znalo pomagati tudi v najtežjem položaju. Ta šola je uspešno delovala kljub nemški postojanki v vasi sami. Partizansko šolo so si osnovali naši ljudje tudi v Borštu in Glemu. Za uspešno delo v teh dveh partizanskih šolah gre prav posebna zasluga partizanski učiteljici Viktoriji Stok, ki je poučevala ter delala hkrati tudi kot aktivistka OF. Stokova. je dosegla lepe uspehe tudi po osvoboditvi. Partizansko šolo smo imeli tudi v Babičih. Ta šola je bila prav tako plod trdne volje našega človeka, da se enkrat za vselej iznebi okupatorja, domačih izdajalcev ter izkoriščevalcev. Partizanskih šol na tem o-zemlju bi bilo za časa borbe še mnogo več. če bi bilo dovolj učiteljev. Končno pa lahko rečemo, da je vsaka vas na svojevrsten način poskrbela za vzgojo svojih otrok. Partizanske šolske knjige so bile pri nas močno razširjene. Ni je bilo skoro hiše. da ne bi v njej za časa NOB prebirali slovenske knjige in časopise. Partizanske šole so trden dokaz nezlomljive narodne zavesti naših ljudi in njihove trdne volje, da se enkrat za vselej onemogoči zatiranje ter izkoriščanje našega delovnega ljudstva na Koprskem. Iz zadnje številke «Istrskega tednika« v Istrskem okrožju sta danes Koper in Buje. Kulturni delavci y Kopru imajo že svoj kulturni dom, v katerem bodo imela svoje sedeže vsa znanstvena in. kulturna društva. Isti kulturni delavci pripravljajo tudi otvoritev študijske in ljudske knjižnice v Kopru, ki bo prispevala k nadaljnji krepitvi gospodarstva in kulture na splošno. Velik razmah znanstvene in kulturne dejavnosti v Istrskem okrožju zopet potrjuje, da posveča ljudska oblast največjo pažnjo dvigu gospodarstva in kulture vseh treh narodnosti. Občni zbor Zveze kulturnih delavcev bo s svoje strani razgalil mnoge klevete sovražnikov ljudske oblasti ter dokazal, da ima delovno ljudstvo v Istrskem okrožju popolnoma jasno perspektivo tudi glede razvoja znanosti in kulture. Delo sindikalne podružnice "Fruclus" Sindikalna podružnica podjetja «Fructus» je imela ob koncu prejšnjega meseca svojo redno letno skupščino. Predsednik podružnice tov. Izidor Lordan ie podal obširno poročilo o delovanju podružnice v prejšnjem letu. Letni splošni produkcijski in odkupni plan je bil izvršen s 75 odst. Stoodstotno ni bil izpolnjen zaradi velike suše, ki je povzročila pomanjkanje glavnih surovin. V podjetju je zaposlenih 90 stalnih delavcev in nameščencev, ki so napravili 2977 prostovoljnih ur, katere so porabili za delo v okviru podjetja Plan udarniškega dela je bil previsoko postavljen glede na število članov podružnice. Ne sme se pa prikriti dejstvo, da bi se lahko več napravilo, če bi vsi člani izvršili svojo dolžnost. Naj bodo vestnj tovariši za vzgled drugim. Vsega dela ni mogoče normirati, kajti delo je večkrat 5 prekinjeno. V oddelku za embalažo delajo po noimah in so v lanskem letu prekoračili normo za povprečno 18 odst. Dve skupini sta v letni sezoni delali na akord pri nakladanju in razkladanju. Neopravičenih izostankov je bilo 0,3 odst. Te izostanke so imeli pretežno tisti tovariši,- ki so bili pozneje odpuščeni ali pa so sami odpovedali službe. Bolezenskih izostankov je bilo 7 odst., kar znese 2054 delovnih dni. V raznih brigadah je delalo 9 članov podružnice. 30 odst. naših članov je bilo v prejšnjem letu nagrajenih s skupno vsoto ca. 80.000 din. Doseženi uspehi niso bili minimalni. vendar ne najboljši. Delo na kulturnem področju ni bilo zadovoljivo, kajti referent se za svoj referat ni zanimal in ni nič napravil. Krivda leži tudi na upravnem cd-brru, ki se za stvar ni zanimal. Isto velja za šport. Organizirana pa sta bila dva izleta v Ljubljano in Celje ter izlet na velesejem v Zagreb. Zaradi pomanjkanja prostora še »i bil napravljen rdeči kotiček. Tov. predsednik je Do podanem poročilu kritiziral napake in nakazal smernice za bodeče delo. Neopravičeni izostanki padajo, medtem ko so opravičeni še vedno na isti višini. Zaradi tega bo treba vseeno posvetiti več pažnje opravičenim izostankom. da ?e ugotovi ali so zares opravičeni. Treba b poskrbeti za večjo delovno disciplino. Prav tako bo treba pomagati tovarišem, ki se še ne zavedajo dela v sindikalni organizaciji. Z našega podeželja Skorušica-Buje Zgradili bomo Dom kullure Prj nas do sedaj še nismo imeli. primernega poslopja, da bi lahko dali večjega razmaha kulturnemu življenju na vasi. To so čutili vsi ljudje in so se zato dogovorili, da bod0 kar sami zgradili Dom kulture, ki bo imel vse potrebne prostore. Dvorana za prireditve bo široka 6 m in 8 m dolga. Z deli smo že začeli m do sedaj skopali temelje ter nalomili 20 m kamenja. Mislimo, da se bomo tako najlepše oddolžili spominu vseh tistih, ki so padli za svobodo naše zemlje. Izola Delovanje slovenskega Prosvetnega društva «lstra» V tekmovanju na čast 10. ob. letnic« ustanovitve OF si -je tudi SPD »Istra« zadalo več nalog, ki so že skoraj izpolnjene. V začetku tekočega leta je imelo naše društvo samo pevski zbor in še ta je malo deloval. V tem tekmovanju pa se je delovanje društva razvilo, tako da šteje seda-j štiri odseke in sicer: pevskj zbor, ki se je pomnožil na 25 članov, m do-segei lepe uspehe pod vod- stvom tov. Mahniča. Dramska skupina šteje 10 članov in je dosegla zadovoljiv uspeh na letošnji Prešernovi proslavi pod vodstvom tov. Tomšiča. Sodelovala bo na .proslavi žena za 8. marec. Šahovski odsek, ki ga vodi tov. dr. Berginc šteje 20 članov in dobro napreduje. Ustanovljena je bila tudj skupina za odbojko, ki jo vodi tov. Pahor. Z dobrim organizacijskim skupnim delom se je slovensko prosvetno društvo'dvignilo iz prejšnje zaspanosti. Člani so s prostovoljnim delom ocistilj društvene prostore, naročili nov namizni tenis in uredili tudi vrt. Društvena knjižnica ima veliko knjig in je dobro oskrbovana. Zadnje čase je bilo na. ročenih za 5000 din novih knjig. Odbor se zahvaljuje vsem aktivnim članom in vabi vse ostale Slovence iz Izole, da bi dali svojo pomoč pri širjenju in dviganju kulture in društva* B. J. GOJENCI KMETIJSKE SOI.E v ŠKOCJANU PRI OBREZOVANJU TRT. Obvestila RAZPORED RAZREDNIH IZPITOV ZIMSKEGA TEČAJA VEČERNE GIMNAZIJE V ponedeljek 12. marca ob 15. uri bodo pismeni izpiti za prvi in drugi razred, V torek dne 13. marca ob 15. uri bodo ustni izpiti za prvi razred. V sredo dne 14. marca ob 15. uri bodo ustni izpiti za drugi razred. Prošnje za pripustitev Sl izpitom je treba predložiti najkasneje do 10. marca v pri sami ravnateljstva Slovensk« gimnazije v Kopru. Ravnateljstvo! Prijave za vpis v poletni tečaj večerne gimnazije v Ko. pru, se bodo sprejemale 11. ih 12. marca v pisarni ravnatelj* stva Slovenske gimnazije y Kopru. Interesenti naj prinesejo s seboj prošnjo za vpis, zadnje šolsko spričevalo in 50 din za vpisnino. Začetek pouka bo 15. marca. ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................-■■■■m,,,,,,,,,,......... Le-ta pa je molčal ter legel na klop. Bližali so se Dunaju. Kdor ni spal, je opazoval skozi okno rične ovire in utrdbe pri Dunaju, kar je zbujalo v celem vlaku občutek neke tesnobe. Pod neprijetnim dojmom bodeče žice okrog Dunaja so utihnili celo Nemci, ki so doslej rjoveli v svojem vrgonu: «Wann ich kum’, wann ich kum’, wann ich wieda, wieda kum’-*’ it mam v** J” i * 1 ttSTo BI* O*. FBAH BRADA« ^ UK. It O B K H T H I, i V A T V •hi ^°siusajt(, “°ldinar J?’Je, tekel korporalu, »nimam drobiža, posodite ^k.» dk°' nate! Kako se pišete?« v tpfrtfinar! ~~*virnfC*'nar Za pot! GosPod korporal, posodite ml ?ajhe ^skrbeli — drusi goldinar dobite, če boste vse te Se bo ripiii ^otem naj vam dajo še cigaret in cigar “H n- do konserv,f ?kolada- zavijte v papir dvojno porcijo. ^ejo 8°sjih jeter e>Au da vam ciaj0 Prekajenega jezika Vim, 4 °d kr« i i, bi ^ delila ogrska salama, vam ne ^5bal.1 v°ini kurat amp.ak leP° lz sredine.« se ie nategnil na klop in prav kmalu je \ v^al, «da fnoletnl prostovoljec korporalu, ko je „ - e veselm ^ poPolnoma zadovoljni z našim naj- & "»kor pl?" rporal, že se je oglasil Rvejk, »odstavljen, c CUca iz Haske.« Korporal se je nekaj časa boril sam s seboj, hipoma pa ga je minila vsa ponižnost in je rekel trdo: «Je zelo krotek-« «Meni se zdi s tistim drobižem, ki ga nima«, je dejal Svejk, «da je kakor neki Mličko, zidar iz Dejvic; ta tudi ni imel tako dolgo drobiža, da se je zakopal do grla v dolgove in so ga zaprli zaradi prevare. Zapravil je debel denar in ni imel drobiža.« «Pri petinsedemdesetem polku«, se je oglasil mož iz eskorte, «je stotnik zapil polkovno blagajno pred vojno in je moral iz vojaške službe, zdaj pa je zopet stotnik, in neki narednik, ki je okradel erar za dvajset bal sukna, je danes štabni narednik, neki infanterist pa je bil nedavno v Srbiji ustreljen, ker je naenkrat snedel svojo konservo, ki bi jo bil moral imeti za tri dni.« «To ne spada sem«, je izjavil korporal, «ampak res je, da izposojati si od revnega korporala dva goldinarja za napitnino ...» «Nate tisti goldinar«, je rekel Svejk, «ne maram obogateti na vaš račun. In če mi bo dal še drugi goldinar, vam ga bom tudi vrnil, da ne boste jokali. Vi bi morali biti veseli, če si kak vaš vojaški predstojnik izposodi od vas denar za svoje stroške. VI ste presneto sebični. Tu gre za bora dva goldinarja, in jaz bi vas rad videl ko bi morali žrtvovati življenje za svojega vojaškega predstojnika, ki bi ležal ranjen nekje na sovražni liniji in bi ga vi morali rešiti in odnesti na svojih rokah, sovražniki pa bi na vas streljali s srapneli in vsem mogočim.« «Vi bi se podelali«, se je branil korporal, «vi zajec.« «V vsaki bitki se jih več podela«, se je spet oglasil mož lz eskorte, «nedavno nam je pravil neki ranjen tovariš v Budje-jovicah, da se je trikrat zapovrstjo podelal, ko so prodirali proti sovražniku- Najprej, ko so lezli ven iz jarka pred žične ovire, potem, ko so jih začeli ščipati, in tretjič je spustil v hlače, ko so se gnali proti njim Rusi z bajoneti in rjoveli «ura». Potem so začeli bežati spet nazaj v strelske jarke in v njihovi vrsti ni bil niti eden, da bi se ne bil podelal. In neki mrtvec, ki je ležal zgoraj nad jarkom z nogami navzdol in ki mu je šrapnel odtrgal pol glave, kakor bi jo odrezal, ta se je v po-slednjem trenutku tako podelal, da je iz njegovih hlač teklo čez čevlje v jarek kar s krvjo vred. In tista polovica njegove lobanje z možgani je ležala ravno pod tem. Človek niti ne ve, kako se mu to zgodi.« «Včasih», je rekel Svejk, «postane spet človeku v boju slabo, nekaj se mu zagnusi. V Pragi na Pogorelcu je pripovedoval bolan rekonvalescent izpred Premysla, da je tam nekje pod trdnjavo prišlo na nož in da se je nasproti njemu prignal Rus, velikan kakor gora, ter mlatil po njem z bajonetom in iz nosa mu je visel debel smrkelj. Ko je videl ta smrkelj, mu je postalo takoj slabo in moral je iti na obvezovališče, kjer so ga spoznali za okuženega s kolero ter ga odpravili v Pesto v barake za kolero, kjer se je tudi res okužil z njo.« «Ali je bil navaden infanterist ali korporal?« je vprašal enoletni prostovoljec. »Korporal Je bil«, je mimo odgovoril Svejk. «To bi se bilo moglo zgoditi tudi vsakemu enoletnemu prostovoljcu«, je bedasto rekel korporal, toda pri tem je zmagoslavno pogledal enoletnega prostovoljca, ko da je hotel reči: «To sem ti dal! Kaj praviš na to?* «Vse je v redu«, je rekel Svejk, zroč na strelske jarke, «vse je v popolnem redu, le da si Dunajčani na izletih lahko tukaj raztrgajo hlače. Tu mora biti človek oprezen.« «Dunaj je sploh važno mesto«, je nadaljeval, «koliko imajo že samo divjih živali v šenbrunski menažeriji! Ko sem bil pred leti na Dunaju, sem najrajši hodil gledat opice, ampak kadar se pelje kaka osebnost iz cesarskega gradu, ne pustijo tja nikogar skozi kordon. Z menoj je bil neki krojač iz desetega okraja in tega so zaprli, ker je hotel po vsej sili videti te opice.* «Pa ste bili tudi v gradu?« je vprašal korporal. «Tam je zelo lepo«, je odgovoril Svejk, «jaz nisem bil tam, pripovedoval pa mi je nekdo, ki je tam bil. Najlepša je burg-wache. Vsak izmed njih mora biti baje dva metra visok in potem dobi trafiko. In princes je tam kakor smeti.« Na Dunaju so sprejele in pozdravile vojake tri članice avstrijskega Rdečega križa, dve članici nekega vojnega društva dunajskih žen in deklet, en uraden zastopnik dunajskega magistrata in vojaški zastopnik. • Grajska straž*. IfNadaljevanje steOl.J 8 marec • mednarodni praznik Zena Demokratične žene združene v borbi za mir Nate delo od 8. marca 1950 do 8. marca 1951 Leta 1911 — pred Štiridesetimi leti so lene praznovale prvit 8. marec kot svoj borbeni dan za len-sko volivno pravico. Pomen tetfd dne pa se je od leta do leta poglabljal in se razširil v borbo za vključevanje zaostalih vrst delavk v skupno borbo proletariata za dosego socializma. 8. marca 1917. leta so leningrajske lene jasno nakazale pot, po kateri naj krenejo vse lene sveta, ie hoCejo ustvariti resnitno demokracijo v svetu, v kateri bodo edino lahko dosegle enakopravnost tudi Base. Po letu 1917 so se lene bolj in bolj vključevale v borbo za svobodo: stale so na barikadah v Španiji, šle skozi ogenj nacizma in fašizma in velik je bil delež . tena, da je oborolena fašistična sila morala kloniti. Telka pot lena, ki jo je prehodila ob svojem moškem tovarišu, ji daje vso pravico, da se bori dalje za svojo enakopravnost v tistih detelah, kjer tega še ni dosegla, pa Čeprav prispeva enakovreden dele: k gospodarski in socialni graditvi delele, v kateri livi. Delovna lena ne bo zato nikoli priznala ponilevalne ureditve, po kateri dobiva v kapitalističnem gospodarskem sistemu za enako delo manjše plašilo od mola in bo skupno z vsem delavskim razredom vodila borbo za priznanje pravic, ki ji pripadajo, obenem s tet-njo, za zmago celotnega delavskega razreda. To svojo nalogo bo izpolnjevala v okviru borbe za mir v svetu, kajti le v mirni graditvi je zagotovljen uspeh in napredek vsega delovnega ljudstva in mogoč razvoj vseh narodov, velikih in malih- Danes, ko hote Sovjetska zveza, v katero so imeli milijoni ljudi še pred kratko dobo neomajno zaupanje, zanetiti novo vojno in ogro-la svet s svojimi izzivanji na mejah majhne a neodvisne Jugoslavije, stoje lene pred veliko in poglavitno nalogo: braniti svet pred novim klanjem, uničenjem. NihCe ni tako motno, kot prav lene, obtutil vojnih grozot in zato bodo prdv one tiste ,ki bodo v prvih vrstah v borbi za mir. Ne bodo veC dopustile voj. ne, ne bodo dale svojih sinov, očetov, mo: in bratov, ne bodo irtvovale svoje livljenje, zato da bi novi imperializem ponovno za-vladal v svetu in tlačil in izkoriščal male narode. Na strani miroljubnih narodov morajo stati proti vojni, proti napadalcu, pa naj bo to kdor koli. Razkrinkavati morajo tiste, ki mir ogrotajo in to je danes predvsem Sovjetska zveza, ki hoče z latnimi gesli o miru prikazati svojo politiko kot miroljubno in tako zaslepiti delovno ljudstvo vsega sveta. Prav zato naj bo letošnji S. marec v znamenju borbe za mir. VELIKO ŠTEVILO ŽENA, SLOVENK IN ITALIJANK, JE SODELOVALO PRI VSEH AKCIJAH; POSEBNO SO SE 1ZKA-ZALE PRI DELU ZA KOLONIJE, NOVOLETNO JELKO ITD. 8. marec 1950 je imel za žene Tržaškega ozemlja še poseben pomen. Imele so svoj drugi kongres, ki je pokazal delo revolucionarnih žena, ki se niso dale omajati od kominformistič-n ih agentov, temveč kljub njihovi številčno veliki sili stopile proti njim v borbo za resnico. Po tej poiti, ki jo je kongres posebno poudaril, so stopile dlemo-kratičnie žene v novo ctelovno leto in absegle nove vidne uspehe. Takoj po kongresu so pristo. pile na delo za prvi maj in nato sodelovale prt dnevu slovenske kulture, ki je bil do te. daj ena največjih manifestacij po resoluciji Informbiroja. Vse svojie sile so nato osredotočile na priprave za kolonije v Sloveniji, kamor je odšlo toliko tržaških otrok. Teža vsega dela je bila prav na ženah in vanj se je vključilo veliko število žen na terenu, ki so sodte- 'bilo delo ves čas pravilno in zato so lahko žene s terena nanj upravičeno ponosne. Poleg teh dveh velikih akcij, ki so jih žene izpeljale v letošnjem delovnem letu, pa skrbe stalno za politične pripornike. Nabirajo prispevke, pripravljajo hrano in jim jo nosijo v zapor. Poleg mestnih okrajev prispevajo svoj delež od časa do časa tudi posamezne vasi. V borbi za dertmkrati za c i jo slovenskega in italijanskega šolstva ter posebej v borbi za pravice in enakopravnost slovenskih šol so žene posebno aktivne. Neutrudne so, ko gre za pobiranje podpisov na proteste, ki jih prav zaradi šolskega vprašanja niosij0 večinoma žene na Zavezniško vojaško upravo. Ni jim žal ne časa ne truda, zavedajo se, da je šolstvo ena izmed osnovnih pravic, ki jih ima vsak narod, obenem pa jim je jasno, da le šo- Čeprav že v letih, polne skrbi za družine in obložene z delom jim ni žai večernih ur in truda, da si v analfabetskih tečajih pridobe najosnovnejše 2nanje, ki bo podlaga njihovemu nadaljnjemu delu in napredku. lova le ne le pri pripravah, temveč tudi v samih kolonijah, ki sq čez vse uspele. Otroci so se vrnili iz Slovenije zdravi in okrepljeni, vedri in povezani v tovarištvu v veselje vsem materam in tistim ženam, ki so s svojim delom pripomogle, da so počitniške kolonije tako lepo uspele. Uspeh, ki so ga dosegle žene pri organiziranju kolonij je bil pobuda za drugo veliko akcijo, ki so jo kmalu po vrnitvi otrok s počitnic pokrenile. To je bila novoletna jelka, ki je pokazala, da so se vrste aktivnih žena močno razširile. Zajela je veliko število žena na terenu, ki so otroke popisovale, se posebno skrbno zanimale za njihovo socialno stanje, izpeljale nabiralno akcijo tako zrelo in požrtvovalno, da • skoro ni bilo človeka, ki bi jim odklonil svojo pomoč. Pri razporeditvi otrok so bile nadvse nepristranske, tako da so zadovoljile tisoče malčkov in njihovih mater, ki so bili obdarovani. Pa n® samo to; s svojimi spretnimi rokami so izdelovale igrače im napravile številne živali, liutke, plele nogavičke, rokavice in podobno. Cele popoldneve »o sedele pri delu in ni jim bilo žal časa, ki so ga dale za uspeh jelke. Pri tem moramo pomisliti, da so v naših vrstah pretežno žene iz delavskih slojev, kj so ali zaposlene v produkciji ali pa imajo doma številno družino, za katero ir.ora. jo skrbeti. Prav zato je n jihova požrtvovalnost vredna toliko večjega priznanja. Številni obdarovani otroci, njihovo veselje na prireditvah, mnoge zahvale mater in očetov so dokaz, da je le, v katerih je pouk v napredli etn duhu, lahko izpolnjujejo svoje poslanstvo, išato so tudi v borbi za napredno šolstvo vedno v prvih vrstah. Kot žene v coni A, tako so tudi žene jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja nenehno v borbi, ki je pa vse drugačna od borbe tržaških žena. Njim se ni treba, tako kot tržaškim ženam, boriti se proti izkoriščanju žen delavk v tovarnah, ni se jim treba peha/ti za šolstvo in podobno. Istrske žene se lahko posvetijo delu zg napredek celotnega njihovega okrožja, ker imajo vso podporo ljudske oblasti, ki je dala ženi popolno enakopravnost y družbenem in ekonomskem pogledu. V takih pogojih delajo istrske žene in v svojem delu uspevajo. Posvečajo se skrbi za mater in otroka, dvigajo svojo kulturno raven, sodelujejo pri ustanavljanju vrtcev in otroških igrišč. Zene-dielavke, popolnema enakopravne S svojimi moškimi tovariši, uspešno delujejo pri gospodarskem razvoju Istrskega okrožja. S svojim delom so si pridobile popolno zaupanje o-stalih tovarišev, kar prihaja do izraza prav v teh dneh, ko v mnogih tovarnah in podjetjih stopa jo prav žene kot kandidatke za dčlavske svete in upravne odbore pred delavstvo. Čeprav v drugačnih pogojih pa vendar lesno povezane med seboj bodo žene obeh con Svobodnega Tržaškega ozemlja stopile letošnji marec v novo delovno leto in prav tako kot do sedaj stale v prvih vrstah za obrambo resnice. Za vzgled jim bodo žene Jugoslavije, ki neustrašno stopajo naprej po poti, kr jim jo je začrtala borba v drugi svetovni vojni: vedno naprej za svoboab in resnico, za trajni mir. SRBSKA NARODNA, PREVEDEL ALOJZ GRADNIK v 2mel (Bosima 2 a politima, rjo!)podatka mi/iaoionalm pirnica! V' ečkrai so me že povabile žene iz dobro znane vasi v zgornji tržaški okolici, naj jih obiščem. Izkoristila sem sončni, čeprav mrzli nedeljski popoldan in Pri okoliških ženah ni mi žal. Oglasila sem se pri Pepci, ki prinaša vsak dan mlako V mesto. Za n .enoj so prišle še druge, zlbrama je bila prijetna družba žen, ki prav mislijo. Pri dobro diišači kavi, ki jo Pepca hrani kot zlato in kuha le redkim gostom, nam je potekel popoldan bliskovito hitro. «Samo enkrat živiš#, je rekel moj oče pa si kljub temu ni privoščil počitka in si ga tudi ni mogel. Tarnanje in revščina je bila in je v delavski družini. Včeraj popoldne srno tudi samo tarnale. Nobena ni mogla povedati kaj razveseljivega, za- Italijanski otroški vrtec v Kopru V Istrskem okrožju preživljajo slovenski, hrvatski in italijanski otroci svojo najnežnejšo mladost v radosti in smehu, v veseli igri in petju. V lepo urejenih, novih otroških vrtcih skrbe zanje vzgojiteljice, medtem ko njihove matere delajo v tovarnah ali na polju. Vsi so čedno in enako oblečeni, hrano imajo najboljšo in takim malčkom tudi najbolj primerno. bavnega. Vsaka je govorila le o slabih časih in težkih življenjskih razmerah. «Kdo bi sd misUl, dia bo trebe? še toliko let po vojni trpeti im se bati«, je rekla Ančka in tako globoko vzdihnila, da me je kar presunilo. Z dvema kravicama, ah kakor je rekla ona, z dvema repoma, in če kaj naberem na lehi y dblirrici, ker je letošnja zima prizanesljiva, komaj preživljam svojo družino«. «Tanki in vojaški vozov; so mi uničili njivo, ki je dajala pri dobri letimi hrano za celo zimo«, je vzkipela Tona. »Zelo obsojam, da se nam, meni niič teb; nič jemlje zemljo, ko vsakdo ve, da je kraški svet zelo slabo obdarjen z njo«. Tožba se je vrstila za tožbo. Le Marička nas je spravila v bežen smeh. Pripovedovala je, s kolikšno vsoto lir se je napotila v mesto, da bi nabavila otrokom blagQ za obleke. Strina Maričjka gre mogoče enkrat v letu v mesto, zato so ji cene izložbenega blaga napravile vrtoglavico. V trgovino ni niti vstopila. «Frišia sem domov in takole povedala: Otroci moji, nosate za petek in svetek, kar imate, dokler z vas ne pade, kupiti vam ne morem nič«. Tegob ni hotelo biti kraja. Vmešala sem se tudi jaz, da predočim sliko trpljenja v Trstu, rekoč: «Ko vas pot zanese v mesto, ne pozabite pogledati v urad za dela Tam je mravljišče dela željne mladine, ki čaka zamgn ure in dneve, tedne in mesece. Nič čudnega, če revščina zapelje velik del mladih ljudi na stranpota. Vsak delavec, ki je danes še na delu, se boji brezposelnosti, ki žuga vedno bolj očitno v to vamah in podjetjih. Draginja narašča, zaslužek ie neizadtosten. Včasih je imel delavec zaslombo v borbenem sindikatu. Sindikat je bil delavčev največji zaščitnik. Danes s° ti, nekdaj mogočni sindikati brez hrbtenice«. sin poleg teh nadlog«, je rekla Tinca, ki mi je segla v besedo, «je treba čakati novo vojno. Vse rožlja krog nas«. «Me žene nočemo vojne«, sem rekla ob slovesu, «in ako bi bilo odvisno od nas,,vojne bi ne bil0 nikoli. Cez nekaj dni bo praznik vseh pravih demokratičnih žen. Ta dan bomo pokazale, sla smo za mir, da odklanjamo nesporazume, sovraštva in ^narodnostno zagrize- m .narodnostno nost, ki 5e začetek vsega zla«. »Prav je, napredek naj bo naše geslo in ne prelivanje krvi!« Tako so govorile žen€ v mali vaisi zgorn je tržaške okolice, tako bodo reki; milijoni žena na praznik 8. marca. S. Ludi Kaj se beli na zeleni gori? Je—li sneg to? Ali so labodi? Ce bi sneg bil, bi skopnel že davno in labodi bi že odleteli. Ne, to sneg ni, niso to labodi, šotor to je age Hasan-age, v njem leži on za strupeno rano, obiskuje mati ga in sestra, ali ženi st id obijke brani. Ko se rana mu je zacelila, sporočil je zvesti svoji ženi: «Več ne čakaj me na dvoru belem, ne na dvoru ne pri žlahti moji«. Ko je žena čula te besede in vsa strta je tam v mislih stala, konj topot se je začul krog dvora. In pobegne Hasanaginica, da bi vrgla se skoz okna dvora in za njo hitita dve nje hčerki: »Vrni k nam se, ljuba mati naša, saj to ni naš oče Hasan-aga, to naš ujec beg je Pintorovič«. In se vrne Hasanaginica in obeša krog vratu se bratu: »O sramota, brat moj, da pošilja proč me, mater, od sirot petero«. Beg molči, ne reče ji besede, samo seže v žepe si svilene in izvleče pismo o ločitvi, da se lahko k materi povrne ali možu drugemu pridruži. Ko je žena pismo to prebrala, dva je sina v čelo poljubila, hčerki dve pa na rdeča lica, a od sinka, malčka še v zibeli, posloviti se nikar ni mogla; ' brat prijel jo trdo je za roke in jo komaj je od sinka ločil, ter jo dvignil k sebi na konjiča in odvedel jo na dvor domači. Malo časa je doma ostala, malo časa, komaj dober teden. Dobra žena je, od hiše dobre, dobro ženo snubcev trop oblega, a najbolj še kadija imotski. Zena v solzah k bratu se obrača: «0 moj brat, rotim te, brat moj dragi, ah, nikomur me ne daj za ženo, čfa ne poči revno srce moje, , ko sirote svoje kdaj zagleda«. Ali begu ni do prošnje njene, kadiji v Imotskem jo obljubi. Pa je sestra brata zaprosila, da napiše listek vsaj še, pismo, in ga pošlje kadi ji v Imotsko: «Lep pozdrav nevesta ti pošilja, in s tem listkom prav lepo te prosi: ko boš zbral že vse pri sebi svate in ko ponjo v beli dvor njen prideš, pajčolan dolg zanjo še prinesi, da sirotic svojih ne zagleda, kadar pojde mimo dvora age«. Ko prejfel je kadija to pismo, zbral krog sebe je vse svoje svate in je krenil z njimi po nevesto. Srečno prišli svatje so k nevesti, srečno z njo so tudi se vrnili, ko pa šli so mimo dvora age, hčerkic dvoje z okna jih zagleda in dva sina sta pred njo skočila ter sta materi to govorila: «Vrni k nam se, ljuba mati naša, da boš z nami skupaj spet pri mizil« Ko to sliši Hasanaginica, se obrne k svatov starešini: «Brat moj dragi, svatov starešina, daj, ustavi konje izpred dvora, da sirotam svojim dam darila«. Ko obstali konji so predi dvorom, svojo deco je. obdarovala: Vsem sinovom nože pozlačene, vsaki hčerki lepo dolgo haljo, ali malčku, še v zibeli sinčku, njemu pošlje srajčke in plenice. Ko to vidi z dvora Hasan-aga, k sebi sina svoja dva pokliče: «Pojte k meni sem, sirote moje, če ne mara več za vaše prošnje vaša mati s srcem kamenitim«. Ko to sliši Hasanaginica. z belim čelom ob zemljo udari, in pri priči Izpusti še dušo, ko sirote vidi proč bežati. o*ui ie efiM V knjigah je -nakopičeno znanje na jr a z u innejši h ljudi mnogih tisočletij. Toda vsakdo, ki hoče prodreti v neizčrpni sijajni svet vednosti in lepote knjig, naleti na vrata, ki jih je treba znati odklepati in odpirati. Ključ za ta vrata je abeceda. To je petindvajset drobnih črk, ki jih od nas nedvomno vsaka dobro pozna. Toda poznavanje črk, obvladanje branja je šele ključ za vstop v svet neizčrpnega bogastva knjig. Tista, ki te. ga ključa ne uporablja zelo pogosto, se ne bo nikoli oprostila mučnega mraka neznanja in nevednosti. Skoraj vseeno bi bilo, če se ne bi branja nikoli naučila, zakaj vrata v svet svetlobe in jasnosti ji bodo ostala zaprta prav’ tako kot tisti, ki aploh ne pozna črk. Krepko torej uporabimo sposobnost branja in se pogumno okoriščajmo Z vsem, kar so v knjigah zbrali in pripravili zd nas najboljši ljudje, ki so kdaj živeli ali žive danes. Prilaščajmo si njihovo zn&nje, grabimo ga z obema rokama, saj ga zdto ne bo nikoli man), Ze zdavnaj je bila izrečena resnica: Knjiga je čaša. iz katere vsi Pijemo, pa je vedno polna. Ni dolgo tega, ko sem brala tole zanimivo zgodbo, ki jo boste gotovo tudi ve rade prebrale. Bilo je nekega zelo temačne- ga zimskega večera. Sel sem po dobro poznani poti. Kar zagledam kakšnih petdeset korakov na levo ob poti na snegu člcve. ka. S puško je meril name. Obstal sem, ko sem ga opazil in na čelu začutil hladen znoj. Nikjer v bližini ni bilo ne hiše ne človeka. Čakal sem, da bi oni ustrelil. Celo zakričal sem: «U-streli že vendar». On p>a ne strelja, samo meri name. Sel sem dalje, toda on meri še kar naprej. Pohitel sem, da bi mu kar najprej ubežal. Naslednji dan sem se vračal po isti poti. Ze od daleč sem opazil, do ti sto ni bil človek, marveč vrba i> meji. Bila je tako okleščena, da je molela na pot ena sama veja. Tako se mi je v mraku zazdelo, da človek z orožjem v rokah meri name. V mraku se vse stvari drugače vidijo, pa človek, še ceio če je malo plašljiv, vidi same strahove. Recite mi, mar ni vse naše ljudstvo, še do nedavnega živelo v takem mraku? Se posebej pa žene, posebno na vasi! Četudi so znale brati in pisati, tega svojega znanja skoraj niso izkoriščale. Za ženo je bila le kuhalnica in zibelka Bila je zaprta med štiri zidove, priklenjena nd ognjišče, prikovana na tesno domačijo. Njen svet 3® segal od domačega plota pa najdlje do cerkve, samo ob sema-njih dnevih tudi do najbližjega UČITI SE JE TREBA potem pride tudi znanje Krepko uporabimo sposobnost branja in se pogumno okoriščajmo z vsem, kar so v knjigah zbrali in pripravili za nas najboljši ljudje trgd. Zato so bili ženini pogledi na svet in dogajanja v njem megleni, njeno znanje je bilo nad vse bomo. In vendar je, kot vsako razumno bitje, hotela razumeti svet in življenje na njem. Hotela je razumeti' dogodke okoli sebe. Toda za to je imela premalo znanja in sj je mnoge stvari napak razlagala. Padel je dež m za njim so nastajale dblgotr&jne suše, toča je tolkla polje in pridelek na njem. Pa so ji dejali, da odloča o tem sveti Elija, in da je to s človeško pametjo nemogoče razumeti. Svetnik je nenavadno občutljiv in hud. Kdor ne moli k njemu tega tepe s točo ali ga uničuje s sušo. Torej molil Otroci so majhni umirali. Tudi mlada živina je Večkrat obolela in poginila. T0 je bilo vse zavoljo urokov. Treba je torej paziti, da ti ne vidijo otroka in ne pridejo v hlev z mlado živino. Ponoči so otroci v zadušni sobi spali nemirno in klicdli v sanjah. To je mora. Spremenila se je v volkodlaka, prišla na vrata in sedaj davi človeka. Skratka, ves uvet je poln strašnih prikazni in težkih bolezni. Tu ne pomagajo ne zdravniki ne živinozdraimiki ne agronomi Treba je le moliti ah pa iti k vaški vraedrici, ker ta veliko ve in tudi zna brati molitve, ki nesrečo preženejo. Ne recite, da so za naše žene ti časi že daleč, da o vsem tem m danes že niti sledu več, zakaj zelo bi se motile. Morda je res tako hudih primerov, kot sem Uh omenila zgoraj, le še samo nekaj, toda blažjih ostankov strahu pred usilnimis, ene pojmljivimi)) jn «nepremagljivimi» temnimi silami, ki se jib človek ne more ubraniti, jg še vedno vsg polno. V podzavesti skoraj vsake žene žive in so vzrok, da napak gleda na pojave v življenju in si jib napak tudi razlaga. Ze v istem času, že pred tisočimi leti pa se je razvijala tudi znanost. Na mnoga vprašanja je že vedela odgovor. Borila se je s težkimi boleznimi in jih mnoge tudi premagala. Uničila je kugo in kolero, ošpice Ui mnoge druge. Svetega Elijo je že zdavnaj pregnala z oblakov. Premagala je čarovnice in volkodlake. Mnoge stvari je pojasnila in ljudje so se čudili, kako je to vendar enostavno. Vendar je imela naša žena od vsega tega najmanj, ker so p vse t0 namerno prikrivali. Sele naša težka in naporna borba za osvObojenje je bila prvi od-ločilnejši poseg v njeno mračno življenje. Prišel je fašist in ji razdejal ognjišče, za katerim .je delala skozi desetletja. Razbil ji je otrokovo zibelko. Požgal je domačijo, na katero je bila prikovana. Polomil je preslice in vretena. Razdejal je tudi hlev in odgnal živino. Morala je proč od doma, izVen meja domače vdsi, v nepoznane kraje. In prenekatera ie kuhalnico in zibelko zamenjala za puško in mitraljez in Pri tem spoznala, da tudi to zmore. V nočeh je hodila preko razpotij in ramo mlinov, v tišini in tudi opolnoči. Pa ni nikjer videla ve volkodlaka i» ne čarovnic in ne zmajev. Spala je pod bukvijo na snegu in še pomislila ni na moro. In sv. Elija je pc vsem enako blagoslavljal z dežjem, in tolkel s točo tako grešne kakor nedolžne, tako ubijalce kakor matere, ki so jokale ob grobovih ubitih otrok. Iz borbe je vstalo v življenje nova žena. Toda tu ne sme obstati, ka jti delo še ni končano in da bom o dosegli cilj je treba veliko znati, marsikaj vedeti. Ce pozna človek tistih petindvajset črk drobnih in jih tudi zmore razbrati, kddar so uvrščene v stavke in jih sam tako razvrsti, da podpiše z njimi svoje ime, je vse to vendar še strašno malo. Je to šele sd-mo ključ, s katerim je mogoče odpreti mata v svet znanja in resnice. Biti pismen pa ne brati, to je voz, ki ne vozi, to je plug, ki ne orje, to je preslica, ki ne prede. In vendar je tako čisto ne potrebno. da s ključem » rokah tavamo v mralcu, ko bi lahko stopile naravnost v hišo, kjer je ie toliko svetlobe in jasnosti. Samo učiti se je treba, potem pride tudi znanje. Po «NASI 2ENI« Trudna ae je vračala iz mesta i sama a seboj kat danes. Zakaj? domov. Noge so jo silno bolele I Imela je določan cilj, za kate- ali še ibolj jo je skelela v srcu bolečina-razočaranje; to je čutila bolj kot trudnost in fizično bolečino nog. Spet se je vračala s sestanka, kjer so nanjo pozabili, pozabili, da ima na drugi strani mater in vse, ki jih ljub; in ceni. Tudi njeni onstran meje se z ostalima trudijo, dla čim prej z grade socializem, da popravijo, kar je zažgal in uničil fašizem, da zacelijo rane in posušijo solze onim, ki so v tej vojni izgubili svoje najdražje. Tudi sama je izgubila malo in drobno hčerkico, ki je zgorela z njeno hišo vred tam na Vipavskem. Koliko je prestala! Za moža ni vedela, kodi hodli in ali je živ ali že mrtev. Sama polmrtva od bolesti za zgubljenim detetom je v sebi našla še toliko sile, dia je hrabro zmagovala vse težave in tudi ona dala svoj delež v borbi za socialne in nacionalne pravice delavskega razreda, kateremu je sam® pripadala. In bila je vseeno bolj zadovoljna rega se je borila in vedela je, da je vredno boriti se zanj. Da. nea pa, kakšen cilj zasleduje in kod hodi? Zapustila je one, ki so ji bili zvesti tovariši v borbi in skutpno z njo korakali skozi nevarnosti in trpljenje. Zakaj jih je zapustila? Vabili so tudi njo in vabili, pa jih ni razumela. Izbrala je drugo pot. Ni jih razumela, tako kot jih danes pričenja razumevati. Globoko se ji je zarila v mož gane misel na očeta, na njegovo zadnjo uro in besede. Se vedno jih hrani v spominu, jemlje jih iz njega, ko se čuti razdvojeno in jih tib0 ponavlja. »Nikdar ne pozabi, da si hči delavca in kot taka ne pozabi Sovjetske zveze in borbe tamkajšnjega ljudstva za zmago delavskega razreda. «Te besede ima za naročijo umirajočega in misli, da če nanje pozabi, da izda lastnega očeta«. Toda mnogo je v teh nekaj zadnjih letih preživela, videla in spoznala; vsled tega trpi. Prebolela je že cel tal st nJ**1 ys» ranj: najprej iizjava danjiih voditeljev, da N ;fr borba, ki so jo vodili, motna preteklost ih nje istih, da bi izbrisali^ dove slavnp dobe nar°°j, jjr bodita® borbe. Kako^,.0 (tf ona to borbo za pt teiklost, saj je izgubila jS sli r«) Poleg osrednje proslave 8. marca v Skednju so bile tudi po okrajih v mestu in vaseh. Pevsko društvo. »Slovan« te Pa-drič je nastopilo v domačem kraju. svoje dete. Ali naj pljuje na njegov sramu zamolči, da je - trebno, da . f. pokazal; svoje nusl) so idejo, cilj, za ***£# > borili. Zakaj pa nes? Vse pre več je jr^ je cilj njenih sedahr ^ ^ Ijev In somišljenik^ kaj drugega. »^>5 so pravo borbo za j} socialnih razmer y razreda postavili (t,rbP celo tretje mesto. h pr j boljšanje nai narod® P® f/ slovenskega n« peto, šesto ali ‘ ° n3,. H sta Spoznala if' gkc, vi poti in da P%riey' še živel, dru«a*; Vzdihnila je in iva Ijala noge, v t la, db ne bo več pretrže vae vezi ^ danes opravlja, $ od onih, ki je ne Pt jo J, j/ f,r,?ruži. tis!!^i S vedno in v v®a,^!^ain 'fl ni. Postal ji je ” poieč^j a rak, ni več čr,l’’‘Kde’ . la je le stlnoolai1’ jutrišnjim dnem .h/ življenje. IIMPIJNISTVO- ULICA MONTECCHI, St. 6, IH. n*d. — Telefon Mev. »3-80S In »4-63S. — Pottnl predal 512. — U PHA V A: ULICA SV. FRANČIŠKA UREDNIS • „ 73_38 OGLASi; od 8.30-12 In od 15-18 . Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 • Koper, U.. Battlsti 30la-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; con« B: Izvod 3, mesečno 70 dm: FLRJ: izvod 4.50. ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tnraea‘^0^, teb 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O- Ljubljana, Tyrševa 34