Lasn« politično v«sti.^Saea. Vpkn.lMik ,j* bilo 86« n-poeJcoftoviiiiik (ndEajfAT^ ^ta *9pwr ia T»Bk* m««»m dsB®nga "toIbjib* gp»a- Državna zbornica bo baje končnoveljavno sklicana na dne 7. maja in ne kajkor je bilo prvotno namenjeno, na dne 30. aprila, Ker pai Seidlerjeva vlada še nima nobene trdne večine, na katero bi se mogla opirati ip &e bo treba dolgotrainili pogajanj s strankami, da si ustvari veftino, M bo glasovala za državni proražun, se sliSdjo glasovi, da bo zbornica dne 7. maja sicer aklicana, toda zasedanjo bo preloženo na sredb po binkoštnih praznikih, 22. maja. Proti pravemu avstrjjslceinu dom o 1 j u b j u. Proti proslavi godu (»sarice Zite v St. Ilju so Nemci agitirali s tem, da naj pride nemška druhal razganjat zbrane Slovence. A pri&lo je samo neteaj lutrovcev v Mižnji SiidmarkhDf, kjer se je vrSila služba božja za protestante. V bližino Slov. Doma pa si nih6e ni upal. . . t ; , .^.t ^.«,««.4. - . ¦ ¦ . .. .. , ¦¦-¦• *.....,¦•¦*>.&; N e m š k u-t arsko zborov a-n j e v C e 1 j u.i Preteklo nedeljo, dne 28. aprila, so imeli &podnjeŠtajerski nemškutarski volksratovci v Oelju svoje zborovanje pod predse(tetvt>m znanega dr. Ambroži8a, rodom VipaviSana iz Kranjskega, uradBBga vodje celjskega mestnega magistrata, Da so na tem zfoorovanju ubijali jugoslovanskega zraaja, je bilo pričakovati. V globokem žalovanju za svojim ljubljenoem bi- všim na§im zunanjim ministrom grofom Cerninom so sklenili sledede: Zahtevajo, da se za vse avstrijske dežele uvede nemščlna kot državni jezik, da se odstranijo (menda obesijo) vsi 6eŠM in jugoslovanski veleizdajalci in da ae uvede v državi preo&niova upra\^, ki bi pa morala biti taka, da bi odgovarjala nemškiiii zahtevam. Odklanjajo pa vsako delitev v 0krožja na slovanskem jugn, da se ne stori nobenega koraka. za ustanovitev lastn© .lugoslovanske državne oblike ter sklepCno zahtevajo, da mora biti Aystrija z Nemcijo še tesneje zvezana, kakor je bdla do zdjaj. Druge nesreCe ni bilo na tem zborovanju, negodaje neikiaj razgretih nemiškuljarjev vsled objjo zavžitega alkbhola obležalo v mestnem parku ter da so bili drugega icine vsled hajlanja popolnoma hripavi. Z r i n j s k i i n Fra,nkopan. Pretekli torek. dne 30. aprila, je minulo 301 teto. kar sta bila v Dunajskem Novem Mestu obglavljena hrvratska grofa Peter Zrinjski in Franjo Frainkopan. Padla sta, ker sta hotela oteti svojo hrvaisko domm^ino tujega trinoštva. Hrvatski narod je ohranil imeni Zrinjski if Fraabopan . v hvaležnem spominu. Ogrska iS6e ministre. Po odstopu ministrstva Wekerle je ogrski kralj in avstrijski cesar poverU Stereniju nalo(go, da sestavi novo ministrstv%). Toda ni se mu to posreCilo, nakar je od,stopil in kralj je sedaj zopet poveriJ Wekerlu nalo^o, da sestavi novo ministrstvo. Volja ogrskega kralja in želia vefiine ogrvSkega prebivalstva je, da dobi Ogrska volilni red, kj bi bil vsaj netoojlfko podbben voliliii pravici, n» pa alčrpucalo madžarskih mogotcev, ki nočejo, da bi prišli hi*ŁQ nižji sloji prebivalstva in nemadžanske narodnosti na Ogrskem vsaj nekoliko do svojih pravic. WeKerlu se fie do settai ni posrečilo, sestaviti novega minSstrstva. Nemfiija nam ne da nobenih živil. NemSki listi in nemSki govorniki s» zadnji 6as vedno povdarjali, da dobSmo v slufiaju potrebe dovolj živil iz Nemfiije. Kakor znano, je NemCija pobrala v Rumuniji, v TJkrajini in v ItaJiji kar se Je dalo dobiti. mi pa smo — Sakali. Sedaj pa izjatvlja nemška vlada. da ne more pomagati zaveznici Avstriji z živili w . . Nsmftija zahteva vojno odškodn i n •. Po poročilih iz Vratislave boilo nemSki vodil?ii minislri v nemškem zveznem svetu predlagali, da Nemfija pri sklepanju mira zahteva rojno odgkpdoino. Tozadevna posretovanja s© bodo pričela v najkrajišein 8asa. Trdnjara Kars padla. Po nradnem poročilu \% Carigrada ž ttoe 27. apriJa so t««eke d«ta itavn+l* rvsao kvr-kitffeD twiBiftro