AVTOHIŠA VRTAČ Kranj poplačilo upnikov. Samo za upnike po uved-G0 aJa m potrebovali približno 200 milijonov SIT, dolg Ql_?nJski banki pa bo narasel na blizu 450 milijonov tolarjev. p0 ,e,na te ocene je že sedaj očitno, da vseh upnikov ne bo moč °dšlfaCat-" Je ugotovil stečajni upravitelj, zato ne bO šlo brez '2gur? to^k m rnorc^a tucn ugotavljanja odgovornosti za lcer r e v preteklosti. Tovarniški objekti so v glavnem opuščeni, var *aracu blokiranega računa ne morejo plačevati niti elektrike, nekd 'n ^ru§'n obveznosti. Vseeno so dobili najemnika, ki v min-anj' zabojarni izdeluje opremo za sejme. Ker je najemnina tov,l'rrna'na, od tega nimajo veliko prihodkov. Gre bolj za to, da ni Po hitri cesti po polžje Glavna gorenjska prometnica se ob koncih tednov in velikih praznikih, kot je bil minuli veliki šmaren, dobesedno zagozdi. Manjka še osemnajst kilometrov avtomobilske ceste. Povsem prazna preostali osemnajstkilometrski odsek avtomobilske ceste od Vrbe do Naklega. Krajši, od Na-klega do Podtabora, bo zgrajen prihodnje leto, kdaj bo šla avtomobilska cesta mimo Lesc in Radovljice, pa je še v božjih rokah. Pravzaprav v radovljiških, saj soe tod že vrsto let neracionalno prerekajo o "ta pravi" varianti. Lahko bi že končno stopili na realna tla, toliko bolj, ker bi se z avtomobilsko cesto tudi Lesce in Radovljica otepla marsikdaj nepotrebne prometne gneče. • H. Jelovčan, foto: T. Doki Gorenjski del avtomobilske ceste, ki bo Karavanke povezal z Ljubljano, bo dolg 65 kilometrov in pol. Zgrajene je 47 kilometrov in pol, torej manjka še osemnajst kilometrski potez od Vrbe do Naklega. Ob koncih tednov, zlasti nedeljah, se promet zaustavi ob izteku z avtomobilske ceste pri Vrbi in na drugem koncu pri Naklem, svoje pa prineseta še priključka na glavno cesto pri Lescah oziroma Radovljici, od koder prihajajo predvsem obiskovalci Bleda in Bohinja. V sredo je bil Marijin praznik, veliki šmaren. Ljudje z vseh koncev Slovenije so hiteli na Brezje, ki so ta dan menda doživele več kot osem tisoč obiskovalcev. Lep poletni, dela prost dan, je vabil ven tudi dru- ge; v gore, na kopanje v Bohinj in na Bled. Po radijskih valovih so že od jutra naprej (posebej so se izkazali člani kluba voznik vozniku) opozarjali na dolge kolone ob izteku avtomobilske ceste pri Naklem. Ob pol devetih, denimo, je bila kolona pred "lijakom" dolga dva kilometra, dosti bolje pa ni bilo niti v kasnejših urah. Kranjčan, ujet v koloni, se je ob enajstih do Brezij potil debeli dve uri, bolj izkušena poznavalka prazničnih razmer na gorenjskih cestah pa je iz Kranja proti Jese- nicam pametno ubrala stranske ceste. Takih voznikov na žalost ni bilo veliko, saj je bila stara gorenjska cesta bolj ali manj prazna. Številni vozniki, ujeti v polžje kolone, so bentili nad policisti, češ lahko bi opozarjali, usmerjali promet s hitre na stranske ceste ter krotili Ljubljančane, ki so prehitevali po odstavnem pasu in se nato vrivali v kolono. A policisti, naj se še tako trudijo, zamaškov na gorenjski prometnici ne bodo odpravili. Država bo morala čimprej zgraditi o1^ * o N I VIKTORIJA Pot za krajem 38 Kranj Labore Tel.: 04/280 34 00 UROLE POLETJE - 0HLRJEI1E CERE do 25.8 31 9770352666025 SLOVENIJA IN SVET Državljani BiH odslej lažje v Slovenijo Ljubljana, 16. avgusta - Kot so v ponedeljek sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, je slovenska vlada na pretekli dopisni seji spremenila sklep o olajšavah za potovanja državljanov Bosne in Hercegovine, Makedonije, Ruske federacije in Turčije v Slovenijo. V skladu s to spremembo, ki bo začela veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ti državljani za, prehod preko slovenskega ozemlja odslej ne potrebujejo več petdnevne veljavnosti schengenskega vizuma oziroma dovoljenja za bivanje v državah podpisnicah Evropskega prostotrgovin-skega sporazuma (EFTA), pač pa zadostuje že veljavni schen-genski vizum ali že omenjeno dovoljenje za bivanje. Odobren denar za čezmejno sodelovanje Iz Bruslja so sporočili, daje pretekli petek Evropska komisija odobrila večletni program slovensko-avstrijskega čezmejnega sodelovanja, ki bo deležen sofinanciranja iz področnega programa Evropske unije Interreg III. Program čezmejnega sodelovanja zajema projekte gospodarskega, kulturnega, okoljskega in transportnega sodelovanja do leta 2006, zanje pa bo namenjenih 54,6 milijona evrov, od tega iz sredstev EU polovico. V program bodo vključene avstrijski Štajerska in Koroška ter na ti dve regiji meječa slovenska območja, kjer živi skupaj okrog 2,4 milijona ljudi. Sofinancirali naj bi projekte s področja turističnega sektorja, kulturne prireditve, v projekte s področja razvoja podeželja, vlagali pa naj bi tudi v izboljšanje prometne infrastrukture. Evropski komisar za regionalno politiko Michel Bar-nier je odločitev o sofinanciranju iz Bruslja komentiral s prepričanjem, da bo imel ta program čezmejnega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo pozitiven vpliv na potek širitve in na skupno prihodnost teh regij. V našem časopisu smo že poročali o skupnem projektu občin Sele na Koroškem, Tržič in Škofja Loka, s katerim na prijeten način predstavljajo svoje kraje in prireditve, pri vlaganjih v prometno infrastrukturo pa naj bi imela prednost povezava med Gradcem in Mariborom. Slovenci ne bodo pri aretaciji Karadžiča Ljubljana, 16. avgusta - Iz slovenskega obrambnega ministrstva so sporočili, da ne držijo vesti, ki so jih objavili pred nekaj dnevi črnogorski mediji, da naj bi se posebne enote slovenske vojske na območju Kočevskega roga skupaj s specialci Velike Britanije urili za aretacijo nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča. Tiskovna predstavnica je sicer potrdila, da poteka v tem mesecu skupna vaja posebnih enot Slovenske vojske in pripadnikov britanskih oboroženih sil na območju Cerkelj ob Krki, vendar gre za redno vojaško usposabljanje v okviru dvostranskega sodelovanja, kar ni prvi primer sodelovanja naše vojske s pripadniki enot iz tujih držav. • Novice povzel Š. Ž. VIKTORIJA Pot za Krajem 38, Kranj - Labore Tel.: 04/280 34 01, 280 34 02, Fax: 04/280 34 09, e-mall: info@tc-viktorija.si UROK P01EIJE - 0HLRJEI1E CEHE do 25.8. KERnmiKE (na zalogi) -20% KOPRIIIICE TUS KHBME (na zalogi) 15% RRmillURE (na zalogi) -15 % DanKuchen KUHINJE 12% wellmann 15 % do - 20% § t $ 0 I • * Vedno glasnejši pomisleki o vključevanju Slovenije v NATO Prihodnost Slovenije resnično v NATO? Ob novicah slovenskega vodstva, da prihodnjo jesen lahko Slovenija pričakuje povabilo za včlanitev v severnoatlantsko vojaško zvezo NATO, so v javnosti vse glasnejši tudi pomisleki. Zunanji minister opozarja na skrajni čas za premislek o prihodnosti Slovenije. Ljubljana, 16. avgusta - Že dober mesec je v slovenskih tiskanih medijih mogoče prebrati vrsto člankov in komentarjev na temo slovenskega včlanjevanja v severnoatlantsko vojaško zvezo NATO, pri čemer so vse glasnejša vprašanja o smiselnosti in ceni tega. V neposredni povezavi s tem je tudi veliko kritik na račun slovenskih nakupov orožja, stanja in usposobljenosti v Slovenski vojski ter vrsti zahtev, ki se postavljajo Sloveniji ob želji, da postane članica INATA. To zlasti velja za novega ameriškega veleposlanika v Sloveniji, zunanji minister Dimitrij Rupel pa svari pred tiho, vendar dobro organizirano gonjo proti slovenskemu povezovanju z Evropo. Čeprav je po svoje potrebno priznati, da dopustniški čas, ko so parlamentarci in ministri na (zasluženem) dopustu, čas "kislih kumaric" v medijih vpliva na to, da se nekatere teme posebej poudarjajo, pa je vključevanje naše države v NATO zagotovo vprašanje, ki si zasluži vso pozornost. Ob zatrjevanju naših vodilnih mož države, kako uspešno se pripravljamo na vključitev v severnoatlantsko vojaško organizacijo, pa so vse glasnejši tudi' pomisleki, ki predvsem svarijo pred tem, da bo včlanitev v NATO zahtevala najmanj podvojitev sredstev za vojaški proračun, da ne govorimo o silno dragih nakupih orožja, saj naj bi le z njimi naša država postala "kompatibilna". Nakupi orožja so tudi sicer precej vroča tema že praktično vsa leta slovenske samostojnosti, ne samo zaradi včasih milo rečeno čudnih načinov, izbire in poti, pač pa tudi nekaterih nesreč z novim orožjem, predvsem pa ocen o njegovi neustreznosti. Vsi vemo, da se je prav na obrambnem ministrstvu zvrstila cela četa ministrov, nekatere so spremljale takšne in drugačne afere, večkrat je bila poudarjena in očitana strankarska politizacija, predvsem pa so vsak po svoje načrtovali in očitali neustrezne koncepte svojim predhodnikom. Tudi sedanji obrambni minister dr. Anton Grizold pri tem ni izjema, saj je že večkrat javno potrdil, da Slovenija potrebuje praktično vse temeljne dokumente na obrambnem področju in zagotovil, da izdelujejo tudi nov koncept oboroženih sil, sestave, organiziranosti pa tudi opremljenosti. V potrditev tega je prišlo na obrambnem Po 13 tolarjev za avtobusni kilometer Ljubljana, 16. avgusta - Slovenska vlada je na zadnji dopisni seji sprejela uredbo o višini, časovnih obdobjih in načinu dodelitve začasne subvencije avtobusnim prevoznikom, ki opravljajo javne medkrajevne linijske prevoze potnikov v notranjem prometu. Kot so sporočili z ministrstva za promet, bo višina subvencije za prometno leto 2001/2002 13 tolarjev za prevoženi kilometer, kar bo ob približno 55 milijonih prevoženih kilometrov na leto zahtevalo od državnega proračuna 715 milijonov tolarjev. Uredba določa roke za vložitev zahtevkov, časovna obdobja izplačil in predpisuje obrazec zahtevka za izplačilo. Prevozniki bodo morali sporočiti podatke o prepeljanih potnikih in uresničenih prihodkih ob tem. Uredba je bila izdana na osnovi določb zakona o prevozih v cestnem prometu, ki določa v dveletnem obdobju, do oblikovanja javne službe za linijski prevoz potnikov subvencije iz proračuna. Sedaj opravlja te prevoze 71 prevoznikov, v večini so to gospodarske družbe, nekaj pa je tudi samostojnih podjetnikov. • Š. Ž. ministrstvu in sami Slovenski vojski tudi do številnih kadrovskih zamenjav, postopoma pa prihajajo v javnost tudi vesti o nakupih orožja: lahkega za opremo pešadije, novih oklepnih transporterjev, novih transportnih helikopterjev itd. Ob tem se seveda vrstijo vprašanja o primernosti izbire, ceni in sposobnostih, celo poštenosti naših nakupovalcev, hkrati pa se pogrevajo trditve o tem, da so bile pretekle odločitve napačne, nakupi v napačnih državah. Še pred nekaj dnevi smo lahko slišali, da so izbrani nakupi sistemov protiletalskih raket v Nemčiji povsem zgrešeni in v Sloveniji ti dragi sistemi neuporabni. Tudi nedavna ocena o stanju in pripravljenosti Slovenske vojske za vključitev, ki jo je slišal minister Grizold od generalnega sekretarja NATO-a Ro-bertsona, po nekaterih vesteh ni bila najbolj ugodna, čeprav so o tem različne vesti in razlage. Slišali smo celo trditve o tem, da naj bi pri tem dobili klofuto. Svojevrstno olje na ogenj dilem natovskega približevanja Slovenije pa je nedavno dolil novoimenovani ameriški veleposlanik v Sloveniji Johny Yo-ung, ki niti svoje nove službene dolžnosti še ni nastopil. V svoji izjavi je namreč opozoril, da bo njih kolaboracionistov okupatorja. Izjavo novega ameriškega veleposlanika so pozdravih v Novi Sloveniji, v Socialdemokratski stranki pa komentiral', da že ves čas opozarjajo, da Je izvedena denacionalizacija vseskozi pogoj slovenskemu prib'1' zevanju evropskim povezavam. V zunanjem ministrstvu mentirajo izjavo Younga v lucl dejstva, da novi veleposlanik ni bil v Sloveniji, zato tudi » vsestransko in natančno seznanjen s kompleksnim vprašanjem denacionalizacije". Ob polemikah proti pridruževanju se je na njemu lasten na čin oglasil tudi slovenski zun^ nji minister dr. Dimitrij Rupe' ki je za Sobotno prilogo Df'a napisal prispevek "Skrajni ča^ za prihodnost Slovenije"- ^ njem izraža prepričanje, da naši državi obstajajo dobf. organizirane skupine naspro^j kov slovenske zahodne usrnef ve, ki da so tudi načrtno sp° budile polemike o vključevanj v NATO. To organizacijo PfJ merja z odlično univerzo. katero se lahko kvalificirajo najboljši študentje, nasproto'' nje včlanjevanju v EU in NA1 pa ima za cilj ponovno Pove\i,, vo na Balkanu. Prepriča" Je' je prav NATO najboljša zavarovalna polica, ki jo lahko doj slovensko gospodarstvo, vkU I J . J l l T 1 JV 1 1U1 lil V>W VpV/ijV/l 11, Vili »_/ W .) I v / Y v 1 IUi\V» (jV/jp VMUI UH "i , pogoj za slovensko vključitev v čitev pa bi tudi pomenila, rne NATO tudi vrnitev po drugi svetovni vojni podržavljene zasebne lastnine približno 400 sedanjih državljanov ZDA. Izjava je v slovenski javnosti dvignila precej prahu, saj so se oglasili predstavniki strank in društev, nenazadnje tudi slovensko zunanje ministrstvo. V Društvu izgnancev Slovenije so izrazili začudenje nad tako zahtevo, saj menijo, da je potrebno najprej vrniti premoženje slovenskim izgnancem, ki so bili prve žrtve, v Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB pa razočarani opozarjajo, da pomeni taka zahteva podpiranje zahtev nekda- eno", da smo dosegli enega pomembnejših ciljev osamos jitve. Za zaključek dodajmo da Je bila prav pretekli teden obja ljena študija ameriškega Tn' tank Rand pod naslovom "s',. tev zveze NATO 2000 - 20R za potrebe ameriške vojske-zajema analizo dvanajstih žav, ki bi lahko oz. želijo pc ti članice NATO, v kateri ^ tavljajo, da sta poleg Avstrije Švedske, če se bi ti državi odj(1 čili za vstop, najprimernejši neproblematični je še Sloven in Slovaška. • Š. Žargi 31CIT1 za dobro Učitelji so spregledani Ljubljana, 16. avgusta - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) je sporočil, da se ne strinjajo z nekaterimi postavkami vladnega proračunskega memoranduma za prihodnji dve leti, še posebej pa z nekaterimi stališči v zvezi s ključnimi pogajanji o politiki plač v prihodnjem letu. Po menju sindikata vlada s svojim predlogom postavlja nesprejemljiv časovni diktat, ki ne upošteva enakopravnega položaja socialnih partnerjev in kaže na aroganco oblasti, zrnar*Lr vanje sredstev namenjenih izobraževanju iz P |. računa in njih padanje do leta 2005 pa je P°P^ noma nesprejemljivo. V takih pogojih sQ pogajanj ne namerava udeležiti. Sicer pa naj b j, ocenah tega sindikata vlada nameravala tudi ^ stvo izpostaviti tržnim zakonitostim, kar je , en korak k še večjemu socialnemu razlikovanj družbi. Zahtevajo tudi pojasnilo, ali najavU ^ zmanjševanje števila zaposlenih v osnovnih s° in vrtcih pomeni odpuščanje. • Š. Ž. STRANKARSKE NOVICE delovni ras od 9. 19. ure Gornja Radgona II (J POMURSKI SEJEM Iz tujine denarja nismo dobili Ljubljana, 16. avgusta - Potem ko je tednik Mladina v torkovi številki zapisal, da je Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) za lansko predvolilno kampanjo prejela finančna sredstva od britanske Laburistične (delavske) stranke, so v tej stranki zavrnili takšne namige. V sporočilu za javnost so zapisali, da na račun stranke, niti na poseben račun za volitve, niso bila nakazana nobena finančna sredstva iz tujine, zato tudi omenjena sredstva iz Anglije ne. Dodajajo pa, daje Laburistična stranka lani namenila sredstva Kalandrovemu društvu, ki že vrsto let sodeluje z Westminstrsko fundacijo za demokracijo, je pa to društvo civilna organi j* ja, ustanovljena leta 1993, ki se zavzem „ razširjanje in uveljavljanje idej in vre^n^e i'1 cialne pravičnosti, demokracije, svobod , človekovih pravic. Društvo tudi izdaja *aZQ(f publikacije s področja družboslovja in ,ir nizira strokovne posvete in seminarje o e*0' |V skih in političnih vprašanjih. ZLSD z om * im društvom sodeluje od ustanovitve, zato ^ različnih seminarjev in drugih oblik nJ' tova'' sodelovanja udeleževali in pri izvedbi sod*'" ^ tudi člani in simpatizerji stranke. Prepriča^ da spoštujejo zakonodajo, zato bi s polno 0 g(r ornostjo prevzeli posledice, če bi pristojni tovili nasprotno. • Š. Ž. 3fiide vsak to/tek in petek (73^T^TSTi^T?@T^TfCMI>AR l,rcWft* neodvisni nestrankarski politično- informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Marija Volčjak / Novinarji in \i3^iš&L£!HS\X&&&—i«MC10 Helena Jclovčan, Jože Košnjek. Urša Petcrnel. Stoian Saic. Darinka Sedei. Vilma Stanovnik. Cveto Zanlolnik. Danica Zavrl-ŽIchir. Andrei Žalar Štrfan hm 11 tktehnb- iukri*. v<>« / MNUfito Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o. KRANJ -----------------r------,„ „„„,,„„...... r„.v«(11. ^»i«......u «..fcuJul.j.....uu.v..j..n.... / i/hi.ivi, maiMi laijavu, , wu];iJIUI IliJ UIL'UlIlid. !Yli[ll|,l VI lic J .1K / .limnaij* " Helena Jclovčan, Jože Košnjek. Urša Petcrnel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlcbir, Andrej Žalar, Štefan Žargi J lektoriranje: Marjeta Vozlič I Fotografija: i m - , 0w tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DEL0-TĆR, Tisk časopisov iin revij, d.d,. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 04/2014240, telefav: 04/201-42-1.1 / E-mail: 'fš&lrf*9.^.*/?' telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnine: trimesečni obi* J^j alni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za ")Jino: W ISO DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 X v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Nadškof dr. Franc Rode: Pri nas stvari niso v redu Na veliki šmaren so bile slovesnosti v najpomembnejših slovenskih Marijinih svetiščih. Škofje so slovenski narod znova posvetili Mariji. V Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je pridigal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Na Sveti Gori nad Gorico je maševal in pridigal koprski škof Metod Pirih. Na Ptujski gori so Marijino vnebovzetje Praznovali skupaj z mariborskim škofom dr. Francem Krambergerjem, v Olimju Pa je maševal papeški nuncij v Sloveniji dr. Edmond Farhat. Osrednja pozornost je tako kot Pretekla leta veljala Marijinemu narodnemu svetišču na Brezjah, kjer je pred baziliko vodil bogoslužje in pridigal •jubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Somaševala sta šef kabineta ljubljanskega nadškofa Blaž Jezeršek in radovljiški dekan Martin Erklavec, med gosti pa je bil Tomaž Galis, Pomožni škof iz slovaškega mesta Banska Bistrica. Po oceni organizatorjev se Je sredine velikošmarenske slovesnosti na Brezjah udeležilo blizu 7000 ljudi. Dr. Franc Rode kot metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference °°ičajno na veliki šmaren v pridigi pove tudi stališča cerkve do aktualnih dogajanj v državi. Tudi letos jih je, vendar so bili tisti, ki so pričakovali tudi besede o denacionalizaciji, zlasti o gozdovih razočarani. Nadškof temu neposredno ni namenil pozornosti. Po maševanju na Brezjah je dr. Franc Rode popoldne maševal tudi na Blejskem otoku. Ozračje sovražnosti do Cerkve . Nadškof in metropolit dr. Franc Rode J® najprej govoril o pomenu praznika ^arijino vnebovzetje. Med drugim je ^.al: "Samo Bog je lahko naš končni ^uj- K deležu pri božji slavi smo pokli-ni 2 dušo in telesom. Zato jamči Jezusovo vstajenje, zato jamči Marijino vnebovzetje," je dejal. "Kako daleč je to od misli in skrbi nevernega človeka, ki je zanj edina gotovost izničenje v smrti. Se je mar mogoče sporazumeti s smrtjo? Si je sploh mogoče misliti svoj konec kot padec v nič. Kdor pristane na to, laže svojemu srcu in si zakriva oči pred velikimi dilemami o dobrem in zlu, o grehu in milosti, o smrti in večnem življenju. Vse kričanje in hrup, ki ga dela okrog sebe, sta zgolj samoprevara, kjer se izmika vprašanjem, ki so bistvena človeška." Perspektiva nesmrtnosti ni pomembna samo za prihodnost, ampak je bistvena za človekovo sedanjost, je dejal nadškof. Potem je nadaljeval: "Če človek to resni- co zavrača, ni jasnega smisla življenja. Ni trajnih in trdnih vrednot, ni družbe, ki bi spoštovala človekovo življenje in njegove pravice, ni umetnosti, ki bi kaj veljala, ni zdrave civilizacije. To se že kaže v dekadenci evropske družbe, to je očitno tudi pri nas: Nezaupanje do politike, rastoči kriminal, bolj ali manj prikrita korupcija, brezobzirno bogatenje enih na račun drugih, kriza šole in družine, utrujenost javnosti pred pritiski medijev in nesposobnost reagiranja na spretno prikrojeno predstavljanja dogajanja. Vse to so znamenja, da pri nas stvari niso v redu. K temu sodi tudi ozračje sovražnosti do Cerkve in do kristjanov, ki ga nekateri vztrajno vzdržujejo. Tako je nekdo upravičeno zapisal: Biti katoličan v samostojni Sloveniji je bistveno bolj obremenjujoče kot v nekdanji državi. Naša drugo-razrednost se v bistvu ni spremenila. Takrat nas vsaj uradno niso smeli žaliti. Danes lahko to v neomejenem obsegu počene vsak. Danes je v Sloveniji lahko še tako devianten pripadnik obrobnih družbenih skupin, pa je vse v redu. Le katoličan ne smeš biti. Kristjan, ki veruje v vstalega Kristusa, se ne bo sprijaznil s tem zlom. Povezal se bo s svojimi brati po veri in z vsemi ljudmi poštenim namenov in se zavzemal za zmago pravičnosti in resnice, dobrote in ljubezni. Svoje javno delovanje postavljamo kristjani v okvir laične države, ki jo brez pridržkov sprejemamo. Moderna država ne more biti konfesionalna v nobenem smislu. Ne more biti krščanska v smislu, da je krščanstvo državna religija, in ne more biti liberalno laicistična v smisli državnega svetovnega nazora, ki zanika transcendentne vrednote in jih potiska v zasebno sfero. V taki laični državi brez diskriminacije in brez privilegijev moramo kristjani najti svoj prostor in svoje možnosti delovanja." Dr. Franc Rode je menil, da mora biti prvenstvena skrb Cerkve zavzemanje za odprto, ideološko neobremenjeno šolo, ki ne izključuje pouka o verstvih in predvsem o krščanstvu kot temelju naše in evropske kulture, obenem pa ustanavljanje lastnih šol vseh stopenj in študen-tovskih domov. Cerkev mora pospeševati delovanje katoliških mladinskih organizacij, Skavtov na primer. Katoliški izobraženci morajo biti aktivnejši v javnosti, v boju za demokracijo pa mora Cerkev prodreti v medijski prostor, "da se že enkrat zvedri to zatohlo ozračje enoumja, ki onemogoča razvoj kritičnega čuta," pomembna pa sta skrb za kulturno dediščino in za razcvet slovenske družine. Pravna država in resnična svoboda sta pogoj za neovirano delovanje, je dejal dr. Rode. To bo, če bo država laična, brez lastne ideologije, če ne bo vsiljevala nobene določene kulture in se ne bo istovetila z nobeno stranko. "V tem okviru hočemo delovati slovenski kristjani z vsemi ljudmi dobre volje. Kdorkoli jih priznava in se zanje zavzema, je naš zaveznik in skupaj z njim lahko gradimo boljši svet... Bratje in sestre. Trenutek, ki ga živimo, terja od nas več samozavesti in poguma, več drznosti in sproščene ustvarjalnosti, več enotnosti in usklajenega delovanja, več upanja in vere v prihodnost v prepričanju, da ni daleč čas, ko vremena Kranjcem bodo se zjasnile." • J. Košnjek, slike T. Doki Kar je podarjeno od srca, presega vsa bogastva Na veliki šmaren je med mašo mavčiški župnik Janez Šavs izročil sestri usmiljenki v Rvvandi Vidi Gerkman dar, ki so ga konec lanskega leta zbrali koledniki. Na sredini dopoldanski maši v farni cerkvi v Mavčičah je bilo še posebej slovesno. Žup-nJk Janez Šavs je izročil sestri "smiljenki Vidi Gerkman, ki de-luJe v misjonih v Rvvandi v Afri-kl. dar za tamkajšnjo bolnišnico, ki so ga zbrali lani med bojnimi in novoletnimi prazniki ^oledniki. Lani so se odločili, da bodo zbirali darove za eno °d bolnišnic v misjonih, v kate-JJh delujejo Slovenci, in da D°do prispevek izročili osebno nekomu, ki deluje tam. Izbrana je bila Rvvanda. Ko je župnik Janez Šavs pojasnjeval, da je dar skromen in da so želeli v fari nekaj lepega narediti za ljudi, ki nimajo vsega v izobilju, je sestra Vida, rojena v Poženiku v župniji Cerklje, povedala, da tisto, kar je dano iz srca, presega vsa bogastva. Za redovniški poklic se je odločila, ker je začutila tak božji klic. Vedno bolj ji je bilo jasno, da bo taka njena življenjska pot, razen tega pa je redovniški poklic spoznavala tudi po zaslu- gi prijateljice iz Bele krajine, ki je imela dve teti usmiljenki. Med uvajanjem v redovniški poklic in med šolanjem za medicinsko sestro pa je Vida začela razmišljati o delu v misijo-nih, kjer bi lahko komu kaj koristnega naredila, je povedala sestra Vida. Doslej je bila 18 let v Rvvandi, nato dve leti z begunci iz Rvvande, večinoma otroki, v sosednjem Kongu oziroma Zairu, zadnjih pet let pa je v Burundiju. V medicinskem središču je pet Slovenk, razen njih Župnik Janez Šavs in sestra usmiljenka Vida Gerkman. pa sestre in sodelavci iz Rvvande, Burundija, Kolumbije in Španije, je povedala v sredo v Mavčičah. "Ob prihodu v Burundi je bil zdravstveni center v obupnem stanju. Za obnovo je bilo treba dobiti ljudi, material, denar in tudi znanje. Nekaj stavb je bilo treba obnoviti, nekaj pa porušiti, saj so bile grajane iz blata. Sedaj imamo dispanzer, bolnišnico s 40 posteljami, porodnišnico z 20 posteljami, center za otroke in še posebej 15 postelj za otroke, ki so podhranjeni ali takšne sirote, da jim je treba pomagati z začasnim bivanjem v centru. Medicinske sestre imamo v Burundiju pomembno vlogo. Ker na deželi ni zdravnikov, moramo biti sestre pripravljene pomagati vsak trenutek," je povedala sestra Vida Gerk- man. "Pomoč, ki ste jo poklonili, bo dobrodošla. Olajšala nam bo delo. Kupili bomo zdravila, posteljnino in hrano za bolnike, še posebej pa oblačila za novorojenčke. V Burundiju so matere prepričane, da bodo otroka zgubile, če bodo vzele zanj s seboj oblačila. Nekateri pa so tako siromašni, da oblek niti kupiti ne morejo. Tako mi poskrbimo, da gre dete domov lepo oblečeno." Sestra Vida se vrača v Burundi. Delo v misijonih opravlja že 25 let in ga namerava še naprej. Afrika je sicer daleč, pravi, vendar je Slovenija blizu. Mladim v Mavčičah pa je priporočila, naj ljubijo svojo zemljo, naj hodijo za Jezusom in Marijo, dobrota domače župnije pa naj jih spremlja na vseh poteh! • J. Košnjek, slika T. Doki GORENJSKA 0D TORKA DO PETKA Delavci AMZS so od torka do danes po gorenjskih cestah opravili 24 intervencij. Od tega so odpeljali 22 nevoznih vozil, 2-krat pa so njihovi mehaniki nudili pomoč ob manjših okvarah vozil na krajih, kjer je do njih prišlo. GASILCI Kranjski gasilci so pogasili požar odpadnega materiala na Kokrici. Poklicali so jih še na pomoč za odpiranje vrat, vendar pa je bila intervencija preklicana. Jeseniški gasilci so od torka do danes šestkrat spremljali prevoz nevarnih snovi skozi predor Karavanke. Trikrat so opravili požarnovarnostno spremstvo v Acroniju. Pomagali so pri prometni nesreči v Mostah. V Acroniju so črpali vodo. Dvakrat pa so gasili požar, in sicer osebnega vozila in vejevja. Na cesti Železniki - Sorica, na križišču za Podbrdo pod vasjo Sorica, se je vžgalo osebno vozilo. Požar na vozilu so pogasili gasilci PGD Sorica in PGD Železniki. Po prometni nesreči, ki se je zgodila v Bohinju so gasilci PGD Bled sanirali okolico in nudili policistom razsvetljavo. Prometna nesreča se je zgodila tudi na Bohinjski Beli, kjer je prišlo do trka osebnega vozila in traktorja, ki so ga odstranili s ceste. Opravili so sanacijo in tudi tu nudili razsvetljavo policistom. Iz centra za obveščanje Kranj so jih obvestili, da je v Blejskem jezeru pogrešana oseba. Vendar pa posredovanje ni bilo potrebno, ker je pogrešanec sam prišel na obalo. Na Cankarjevi cesti na Bledu pa je prišlo do izlitja olja v dolžini 700 - 800 metrov. Olje so posuli z vpojnim sredstvom in sanirali okolico. NOVOROJENČKI V dneh od torka do danes smo Gorenjci dobili 16 novih prebivalcev. Od tega v Kranju 13 in 3 na Jesenicah. V kranjski porodnišnici se je od torka do danes rodilo 13 otrok. Od tega 12 deklic in 1 deček. 2.900 gramov je ob prvem tehtanju tehtala najlažja deklica, 4.270 gramov pa najtežja deklica. V jeseniški porodnišnici so na svet prijokali trije, in sicer dva dečka in ena deklica, ki je bila med vsemi tudi najlažja. Tehtala je 1.890 gramov. 3.360 gramov pa je kazalec na tehtnici pokazal najtežjemu dečku. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so na internem oddelku urgentno pomagali 39 bolnikom, na kirurgiji so imeli ljudi, ki so potrebovali zdravniško pomoč , 151, na pcdiatri-ji pa je nujno pomoč potrebovalo 16 otrok. OPOZORILO Regijski center za obveščanje Kranj opozarja, da je Hanzova pot na Pri sank zaradi snega zelo nevarna. Gorski reševalci to pot odsvetujejo, vsekakor pa je obvezna uporaba cepina iti derez. IZ GORENJSKIH OBČIN Mlaka - Grič bo kmalu pozidan Na tretji javni dražbi konec julija je mestna občina prodala štiri parcele za gradnjo stanovanjskih hiš, neoddana je ostala le polovica dvojčka. Kranj, 17. avgusta - Zazidalni načrt Mlaka-Grič je takratna kranjska občina sprejela že 1993. leta in od tedaj je na tem območju zraslo že več lepih stanovanjskih hiš. Občina je na njem imela pet gradbenih parcel, ki jih je prvič skušala prodati na javni dražbi šele oktobra 1997. leta. Ker prva dražba ni uspela, je bila druga sklicana za december istega leta, vendar tudi na tej resnih kupcev ni bilo. Konec prejšnjega meseca, 23. julija, pa je mestna občina pet gradbenih parcel ponovno dražila. Izklicna cena za kv. meter zemljišča je bila dobrih petnajst tisočakov in pol, s tem, da so parcele v glavnem že komunalno urejene. Vse imajo priključek za vodo, kanalizacijski priključek za fekalno in meteorno vodo, električni priključek do skupne omarice, telefonsko kabelsko kanalizacijo, cesto z asfaltom in robniki ter javno razsvetljavo. Tretja dražba je lepo uspela. Mestna občina je prodala štiri od petih parcel, namenjenih za gradnjo individualnih hiš, medtem koje neprodana ostala le parcela za gradnjo polovice dvojčka. Simona Zavašnik iz uprave Mestne občine Kranj pravi, da bo za to parcelo občina dražbo ponovila. Glede na pomanjkanje parcel cene gradbenih zemljišč drugje v okolici Kranja in v nekaterih sosednjih občinah tudi ni dvoma, da bi ponovna dražba ne uspela. Zazidalni načrt na Mlaki-Grič predvideva mešano klasično in montažno gradnjo hiš. Za zadnjo dražbo je bilo, kot pravi Simona Zavašnik, kar precej zanimanja, v poštev pa so prišli le tisti dražitelji, ki so pred dražbo vplačali varščino v znesku desetodstotne vrednosti licitiranega zemljišča. Tistim, ki na dražbi niso uspeli, je občina varščino vrnila, kupcem pa jo je vštela v ceno prodane parcele. • H. Jelovčan Dnevni obisk za desetino večji kot lani V Bohinju so julija našteli skoraj 34 tisoč nočitev, kar je za 30 odstotkov več kot julija lani. Povprečna zasedenost kapacitet je bila 73-odstotna. Bohinj - Kljub neobratovanju žičnic Vogel in posledično manjšem obisku v prvih letošnjih mesecih je skupno število nočitev v obdobju od januarja do julija znašalo skoraj 70 tisoč. To je za desetino več kot lani. In čemu pripisujejo tolikšno povečanje obiska? Kot ugotavlja direktor LTO Bohinj Marko Lenarčič, se kažejo pozitivni učinki promocijskih in prodajnih aktivnosti iz preteklih let. Drugi dejavnik, ki privablja obiskovalce v Bohinj, je zagotovo naravno in kulturno okolje. Poleg tega splošni turistični trendi spodbujajo rekreacijo v naravi, obiskovanje zavarovanih območij - skratka gibanje na vseh področjih. Na večji obisk pa je po Lenarčičevem mnenju vplivala tudi vsakoletna pestrejša ponudba prireditev in turističnih produktov in programov, ki se vse uspešneje prodajajo. Eden od dejavnikov pa je zagotovo tudi lepo vreme, ki privablja tudi veliko dnevnih obiskovalcev; letos je bil dnevni obisk v juliju v povprečju za 10 odstotkov višji kot lani. V Bohinju gledajo tudi naprej in v okviru prijav na javne razpise raznih ministrstev začenjajo pripravljati oziroma izvajati projekte, ki naj bi v bodoče popestrili turistično ponudbo. Med njimi so vodni park, kolesarska steza Bohinjsko Bistrico in Staro Fužino po levem bregu Save, neprometni označevalni sistem na celotnem območju Bohinja, celostna podoba Bohinja, oživljanje visokogorskih planin s tako imenovano sirarsko potjo, ki naj bi povezovala bohinjske planine z drugim planinami na območju Julijskih Alp, povezovanje kulturne dediščine Bohinja, program promocijskih in prodajnih aktivnosti, je še povedal direktor LTO Bohinj Marko Lenarčič. • U. P. Četrtič vaški semenj Senično, 17. avgusta - V starem vaškem jedru ob cerkvi Sv. Jerneja bo v nedeljo, 19. avgusta, spet živahno. Že dopoldan se bodo domačini in gostje zbrali na svečani maši, med katero bodo tudi blagoslovili obnovljen zvonik. Tudi letos nameravajo privabiti obiskovalce od drugod z zanimivo razstavo o gozdu in rabi lesa. Od II. ure dalje bodo predstavljali uporabo starih orodij, vrste lesa in še kaj, kar ni preveč poznano. Kdor bo znal odgovoriti na zastavljena vprašanja, si bo lahko prislužil tudi nagrado. Razen tega bodo na stojnicah predstavili domače obrti in ponudili izdelke iz gline, lesa in volne ter čebelarske pridelke. Kot je povedala Marjana Zupan, ki sodeluje pri pripravi 4. vaškega semnja, bodo dobro poskrbeli tudi za postrežbo gostov. Ne bo jim treba piti vode iz obnovljenega vaškega korita, saj jim bodo iz Laškega pripeljali velik sod prave pijače za žejo. Tudi domačih dobrot ne bo manjkalo, za razvedrilo pa bo tudi tokrat poskrbel harmonikar Lojze. • S. Saje Prvo srečanje veteranov Mengeš, 17. avgusta - Gasilska zveza Mengeš bo letos prireditelj prvega srečanja gasilskih veteranov z območja tretje ljubljanske regije, v kateri jc okrog 60 prostovoljnih gasilskih društev. Na prvem, bolj družabnem kot tekmovalnem srečanju gasilcev v Mengšu, ki bo 31. avgusta ob 16. uri v letnem gledališču v Mengšu, pričakujejo tokrat kar blizu tristo veteranov. • A. Ž. Kanalizacija, dolga 50 kilometrov Kranjskogorska naložba v ekologijo je med gorenjskimi občinami zanesljivo največja, saj izgradnja kanalizacije v Zgornjesavski dolini v dolžini 50 kilometrov velja 18,5 milijona mark. Ob koncu leta že poskusno obratovanje čistilne naprave. Kranjska Gora, 18. avgusta - Kranjskogorska občina se je leta 1999 odločila, da na obrežjih Save Dolinke ne bo več neznosno za-udarjalo in da je treba zgraditi kanalizacijsko omrežje za vso Zgornjesavsko dolino - od Mojstrane do Rateč. Po objavljenem razpisu so koncesijo podelili podjetju SHW - Holter VVasser tehnik iz Essna in začeli z zbiranjem sredstev in tudi že s prvimi deli. Projekt vodi inž. Robert Bizjak, ki je o poteku del dejal: "Gradnja kanalizacije je na Dovjem in v Mojstrani zaključena, zdaj se gradijo še posamezni priključki k zasebnim hišam. V Mojstrani je gradnja veljala 2 milijona in 500 tisoč nemških mark, na Dovjem pa milijon in 900 tisoč nemških mark. Nekaj težav smo imela na novem delu naselja na Dovjem zaradi zemljiških zadev, vendar seje to uredilo in se krajani že priključujejo na fekalno čistilno na Jesenicah. Dovje in Mojstrana bosta namreč priključena na jeseniško čistilno napravo. Povsod, kjer delamo kanalizacijo, meter v zasebno zemljišče zgradimo mi, ostali vod do hiše pa morajo zgraditi lastniki sami. Izkop metra dolžine in metra in 70 centrimetrov globi- , Robert Bizjak ne velja približno 9 tisoč tolarjev. V Gozd Martuljku je zgornji del vasi zgrajen, prav tako spodnji del vikend naselja, ostal nam je srednji del Gozd Martuljka. V Kranjski Gori nas čaka le še izgradnja povezovalnega kanala^ mimo šole do marketa in hote-* la Prisank ter Larix ter del v trgovskem centru in skozi čičare. Vsa dela bodo letos v Kranjski Gori zaključena, po dveh mesecih, ko se bo teren "usedel", bomo položili grobi asfalt, kasneje še finega. V Podkorenu so dela zaključena 80-odstotno, v Ratečah napeljujemo na spodnjem delu, po 20. avgustu bomo začeli sredi vasi. Povsod delamo tako, da je v prometu čim manj zastojev. Čistilna naprava Tabre se financira iz nepovratnih sredstev PHARE programa, končana bo pred rokom, zdaj se že pripravljamo na montažo strojev in naprav. Skupno smo po občini potegnili 50 kilometrov vodov in se vsem, ki so bili zaradi izgradnje tako obsežnega dela kakorkoli prizadeti, opravičujemo. Občina je poslala okoli 2800 pogodb za priključke, ki jih lahko občani plačajo v enkratnem znesku ali po obrokih. Odziv za enkratno plačilo je bil kar dober. Ocenjujemo, da bo okoli 70 odstotkov občanov plačalo kanalizacijski priključek v treh obrokih. Iz priključnin bi tako zbrali štiri in pol milijona nemških mark, do zdaj se je iz tega naslova zbralo milijon in 222.000 nemških mark. Investicija, vredna 18,5 milijona mark, se financira iz občinskih sredstev, priključnin, nepovratnih sredstev PHARE programa, 50 odstotkov pa zagotavlja koncesionar. Koncesijska doba je gradnja plus petnajst let obratovanja' Ocenjujemo, da se bo priključilo 90 odstotkov ljudi in hotelov, ostalo so zelo odročni kraji. Ob obratovanju se bodo cene storitev dvignile, vendar pa bo odpadla taksa za obremenjevanje okolja, tako, da občani dvig3 cen ne bodo čutili. Vgrajeni s° kvalitetni materiali, ki imaj0 življenjsko dobo 50 let, Kranjska Gora pa bo odplačeval3 lasten ekološki projekt, ki ji D° tudi ostal..." • D. Sedej Brezplačni priključki v Žirovnici Jeseniški Plinstal, d.d., je podpisal pogodbo za izgradnjo plinovodnega omrežja v občini Žirovnica. Izgradnja v treh letih, priključki pa bodo brezplačni. Ceno plina bo potrjeval občinski svet Žirovnice. Žirovnica, 16. avgusta - Ob koncu julija je podjetje Plinstal, d.d., Jesenice podpisalo koncesijsko pogodbo za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v žirovniški občini. Med tremi ponudniki (Petrol, Adrija plin in Plinstal) je bil izbran kot najugodnejši ponudnik jeseniški Plinstal, ki je dobil koncesijo za 30 let. Plinovod v občini Žirovnica bo zgrajen v treh letih. Zaporedje izgradnje po posameznih vaseh še ni točno znano, ker še ni dokončno določena lokacija priključitve omrežja na Geoplinov glavni plinovod. Najbolj verjetni potek gradnje je naslednji: leta 2001 Moste, Žirovnica - Breg, leto kasneje Selo, Breznica, Zabreznica, Doslovce, Smokuč, leta 2003 Rodine, Vrba, Moste čez potok Završnica. Zdaj so v teku pridobitve lokacijskih dovoljenj. Pogodbo sta slovesno podpisala župan občine Žirovnica Franc Pfajfer in direktor Plinstala Iztok Šimnic. Cena priključka je brezplačna za vse kategorije uporabnikov -predvidevajo, da jih bo okoli 900. Plinstal bo zgradil priključek do vsake hiše, v kateri bodo izrazili interes po priključitvi in podpisali pogodbo o priključitvi na zemeljski plin. Prodajno ceno plina bo potrjeval občinski svet Žirovnica. Hišne priključke bo koncesionar izvedel za posameznega uporabnika na osnovi posebne pogodbe, ki bo med njima sklenjena. V Žirovnici so že pred časom izvedli anketo o zainteresiranosti občanov za priključitev na plinovodno omrežje in ugotovili, daje interes kar velik. Zanesljivo pa bo občane pritegnila poslovna poteza Bohinjska 'črna' pomola se spet majeta Upravo za varstvo narave, - -drugostopenjski organ. Venu so pred dnevi dobili odgov0^j da je bila odločitev na Pr. stopnji povsem pravilna pa je župan Franc povedal, da tega (še) ne Bohinj - V Bohinju so, potem ko so kupili turistični čoln, postavili tudi dva lesena pomola. V časovni stiski so ju zgradili brez potrebnih dovoljenj, s čimer so prekršili zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP). Javni zavod TNP jim namreč ni izdal naravovarstvenega soglasja. Na odločitev so se Bohinjci pritožili na Upravo za varstvo narave, zdaj pa so dobili tudi drugostopenjsko odločbo, ki pritrjuje odločitvi na prvi stopnji. Bodo torej sporna pomola morali podreti? Po 105. členu zakona o ohranjanju narave morajo Bohinjci za vse gradnje na tem območju obvezno pridobiti naravovarstveno soglasje javnega zavoda TNP. Soglasje h gradnji dveh lesenih pomolov v Ukancu in pri cerkvi Sv. Duha Plinstala, ki nudi priključke brezplačno-Podpisana pogodba je za jeseniški Plinsta j velik uspeh, saj je dobil koncesijo v močn' konkurenci. A tudi sicer se Plinstal Pr|' pravlja na izgradnjo tehnično energetskeg3 centra v Kranju na lokaciji Plinarne, saj J6 izgradnja predvidena do junija 2002. centru bo poleg nove bencinske črpali zgrajen poslovni trgovski objekt površin6 800 kvadratnih metrov, ki bo poleg sedanjih programov (gospodinjski plin, tehmc" ni plini in tako dalje) razširil ponudbo na celoten instalacijski material, belo tehnik ter ogrevalno tehniko. Poleg tega objekt3 se predvideva izgradnja še enega velike# poslovno trgovskega objekta s 3000 kvadratnih metrov koristne površine. . D. Se radi postavili table ob glavni cesti, a jih ne smejo. Med domačimi gosti je največ takih, ki se redno vračajo, saj jim ugaja preživljanje počitnic v mirnem okolju. Turistična kmetija Trnove, ki stoji na samotni ravnini ob Tržiški Bistrici pod vasjo Zgornje Duplje, ima že tri desetletja manjši kamp. Vsako leto je bolje urejen, kar dokazujejo tudi priznanja Turistične zveze Gorenjske in Slovenije. Lani so mu prisodili celo prvo mesto v kategoriji manjših slovenskih kampov. "Lani smo na novo uredili sanitarije in uredili električno napeljavo z okrog 80 priključki. Letos smo zamenjali ostrešje na stavbi, kjer so pomivalna konta. Da smo tukaj imeli žago in mlin, je že v preteklosti spominjalo okrasno spominsko kolo. Ker je staro razpadlo, smo dali izdelati novega. Pred nedavnim srno ga postavili v vodo in ob manjši svečanosti pogostili domačine in goste kampa. Z obiskom tujcev ne moremo biti Prav zadovoljni, saj smo imeli doslej le okrog 40 nočitev tujih gostov. Med njimi je veliko Nizozemcev, še več pa jih bo, ee bodo po obisku njihove komisije za turizem naš kamp uvrstili v njihov katalog. Letos nas Je našel celo par iz Avstralije. Marija Teran, lastnica kampa Trnove skrbljeno tudi za šport in razvedrilo, saj lahko igrajo tenis, pešačijo po trim stezi, ali lovijo ribe v bližnji reki. Užitek za odrasle in otroke Kamp so tudi letos odprli pred prvomajskimi prazniki. ^ecina tujcev nas opozarja, da Takrat postavi prikolice okrog žcnh°ra^ "meti table za kamp 20 stalnih gostov iz Ljubljane D . Slavni cesti. Za to smo za- in z Gorenjskega, predvsem iz "i ministrstvo za promet, a Kranja in Tržiča. V prvi polovi-p nam prošnje zavrnili, ci avgusta niso imeli prav veHko ostavili smo le manjše smero- družbe tujcev, ki prihajajo naj-aze v vasi," je povedala Marija več s šotori za krajši čas. eran, ki nadaljuje družinsko "Že 13 let imamo prikolico pri tradicijo. Začela jo je mama Milica, ki je nekdaj imela v hiši ludi gostilno. Na kmetiji, ki je prva točka na pnpljanski pešpoti, lahko obiskovalci še vedno dobijo hladne narezke iz domače shrambe, po naročilu pa tudi tople jedi. Gostom kampa so na voljo vrt-nine, ki jim pridejo prav pri vsakdanji kuhi. Dobro je po- Trnovcu. Za odrasle in otroke je tukaj raj, zato prihajamo ob vikendih od maja do konca septembra in preživljamo del dopusta. Stalni gostje smo kot večja družina; skupaj praznujemo tudi rojstne dneve in obletnice, ob večerih pa se zabavamo ob glasbi in petju. Poleti se hodimo kopat na bazen v Tržič, odi-demo na izlet - včasih tudi na Žiga in Urša Bešter ter Špela Stenko so postali prijatelji v kampu. vrniti v mesto. Tukaj lahko brezskrbno kolesarijo, se vozijo na rolerjih, balinajo, igrajo nogomet, košarko, tenis in badminton, raziskujejo okolico, ali pa kartajo in se pogovarjajo. Kot je priznala Špela Stenko iz Ljubljane, je družba prav dobra; njena prijatelja sta tudi Nina in Aljoša, ki živita v Ameriki in prideta sem na počitnice k starim staršem. "Prej smo imeli prikolico na morju. Ko smo jo pred več kot desetletjem spravili pri Trnovcu čez zimo, je ostala kar tukaj. Najbolj nam ugaja miren kraj, kjer se lahko spočijemo. Letos smo v najhujši vročini spali kar v prikolici in se od tukaj vozili v službo. Zadovoljni smo tudi, ker med našo odsotnostjo ni nobenih skrbi z varovanjem opreme," je pohvalila prednosti kampa Janja Catar iz Ljubljane. Njena hči, Kristina Se-kelj, je še dodala: "Najprej sem obiskovala kamp s starši. Sedaj že tretje leto tukaj letujem z družino, možem Boštjanom in hčerko Julijo. Zelo mi je všeč svež zrak, urejen kamp z igrali za otroke, dovolj pa je tudi možnosti za sprehode." • Stojan Saje Janja Čatar, hči Kristina in vnukinja Julija uživajo v mirnem okolju. bližnjo Kriško goro, nabiramo gobe, ali pa počivamo. V kampu, ki ga stalno izboljšujejo, ničesar ne pogrešamo. Gotovo mu bomo ostali zvesti," sta zaupala Zdenka in Matjaž Bešter iz Ljubljane. Njuna otroka, osnovnošolca Žiga in Urša, sta izrazila obžalovanje, da se bo treba kmalu Srednjeveška RadoPca oživela P V nedeljo, 12. avgusta, je srednjeveški vitez Gašper Lambergar z gradu Kamen v stari Radovljici gostil viteza Arturja Spodnjesavskega in Jana Vitovca. Tonček, št ud'nt na vakancah, je bil rešen hude štrafunge, stara Šivčevka pa aresta. R?HČina Radovljica in TD no ovUica sta tudi letos uspeš-n- 0r8anizirala že četrto sreča- PovmeSt "a Venerini POti. ki Jih kih ?ZU-ie zdolgočaseni in viteš-Up lJJrnirJev željan vitez Ulrich M^m^risteinski iz 13. stoletja. stavj.lnnartovem trgu je bila po-trž .Jena izbrana srednjeveška Sred10?' ki je ponujala značilne stavl?JfVeške izdelke in pred-mivj stare ODrti- Zel° zam" je n Sta oili mla jesharca", ki čo s Ujala raubarski kis, poga-rned|-ski krun s pehtranom in uenjake, vse po izvirnih sta-itrie|ecePtih, in zeliščarka, ki je žvark na Zal°&' vse m°g°če Vesel't npr rnetin gaJst za raz-k0st ^.srce, in eliksirje za moš-do|o -^oezen, spomin, veselje, bi. ^, 2lvlJenje in proti žlehtno-straxd Vse vznemirjene in pre- Pišk • Pa SO bili v P°moč tudi dnk0tl za živce in amuleti z skUnrstni igralci gledaliških Unh n e Čufar z Jesenic in * duhn°V oder iz Radovljice so rn0m y.itim dramskim progra-ćasovOŽJViii prebivalce iz starih • Ze dopoldne so se na trgu zbrali vitezi s svojim spremstvom. Artur Spodnje-savski iz Radeč in Jan Vitovec s Češkega sta prišla obiskat Gašperja Lambergarja. Vitez Gašper je goste rad sprejel in jim razkazal mestno tržnico. V spremstvu dame sta prišla še viteza Jurij s Kamna in Bogdan iz Črnomlja, ki sta se kmalu zapletla v boj in pokazala spretnosti mečevanja in k postavljanju spodbudila še ostale viteze, kar je kmalu zbudilo zanimanje grajskih gospodičen, ki so se hitele zbirati u'kup. Zaradi vse večje napetosti je vitez Gašper razvnete duhove pomiril in goste povabil na ples, nato pa naznanil začetek lokostrelskega turnirja, kjer so poleg vitezov in lokostrelcev lahko sodelovali tudi obiskovalci. Otroci so si popoldne ogledali lutkovno predstavo Obuti maček, odrasli pa na sramotilni klopi pred Malijevo hišo prisostvovali sojenju Tončku, študentu na vakancah, ki seje moral zaradi grofičine podveze zagovarjati pred grofom radol-škim. Nova je bila predstava ZRCALCE - ZRCALCE Cestnine, nenasitni proračun itd. "Cestnine za uporabo avtocest so se, v primerjavi z lanskim letom, letos krepko podražile. Težava pa je, da se zbrani denar od cestnin v večini ne porabi za obnovo in gradnjo cest, temveč za krpanje luknje v državnem proračunu, "je pisalo v časopisnem članku. Kajpak bi le trdovratni in nepoboljšljivi kritizerji pomislili, daje v članku pisalo o cestnini za slovenski avtocestni križ. o Darsu, d.d., Celje, o slovenski vladi, o slovenskem proračunu. Ne, zapisano velja za Avstrijo, kjer so letno vinjeto za uporabo avtocest letošnjega prvega januarja podražili kar za sto odstotkov in je cena letne vinjete že celih tisoč šilingov (lani decembra je bila še po 550.- ATS). Tudi dvomesečna in desetdnevna vinjeta sta od letos znatno dražji. A kljub tem astronomskim podražitvam so cestnine za avtoceste na oni strani Alp cenovno še vedno znosnejše kot cestnine na sončni strani Alp, vinjete pa so obenem veliko racionalnejša rešitev kot naš vsestransko razsipni sistem cestninskih postaj. Tisti, ki so predvčerajšnjim, na veliki šmaren, potovali po gorenjski avtocesti, so na Torovem v neznosni vročini preklinjali (čeprav so se peljali na Brezje in nazaj domov) svojo odločitev, da so tudi po tričetrt ure čakali, da bi plačali 290.- tolarjev za borih 25 kilometrov avtoceste ... Obnova taborišča ustavljena Nekdanjo podružnico koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem so začeli obnavljati, a je denar od lani pošel. Podljubelj, 17. avgusta - Na strahote druge svetovne vojne, ki so jih morali mnogi ljudje doživljati v koncentracijskih taboriščih, spominjajo tudi ostanki podružnice taborišča Mauthausen na južni strani Ljubelja. Ker bo od nastanka taborišča kmalu minilo šest desetletij, so redki ohranjeni objekti potrebni temeljitih obnov. "Spominska klet, kjer so postavljeni spomeniki žrtvam taborišč, je zelo v slabem stanju. Z raziskavami smo ugotovili, da zidovi nimajo temeljev, zato so jih pritiski zemljišča močno poškodovali. Odločili smo se za ustrezen način sanacije in pripravili program obnove, ki smo ga dali v potrditev Upravi za kulturno dediščino v Ministrstvu za kulturo RS že lani. Odobrili so 2 milijona tolarjev, vendar je bila pogodba podpisana šele pozno jeseni. Zato smo se lahko šele letošnjo pomlad lotili statične ojačitve objekta na severni strani. 1/vajalci del so sanirali star beton, izdelali drenažo in izolacijo ter zasuli steno, kar je bilo končano pred junijsko proslavo. Potem so bila nadaljnja dela ustavljena, ker Uprava za kulturno dediščino še ni odobrila letošnjega programa del, oziroma ni niti odgovorila na našo prošnjo za financiranje del. Za letos bi potrebovali 5 do 6 milijonov SIT, da bi obnovili še steno na južni strani. Ker je na sredini razpokana, obstaja nevarnost, da bi se železne traverze zrušile v klet. Razen tega smo s programom obnove predvideli rekonstrukcijo stražnega stolpa. Vsega tega ne bo moč uresničiti, če ne bo denarja iz države," je povedala Renata Pamič iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Vitez Gašperje potem javno prebral sodbo. Ampak pisar Janez je napisal kar dve: eno, kot jo je narekoval grof, drugo pa po svoje, kjer je Tončka pohvalil in očetu v Ljubljano sporočil, daje grof strašno vesel, ko je njegova grofica "tko zadovolna", odkar Tonček k njim hodi, z. njo v zvezde gleda in ne tri, štiri sode mu bo dal na voljo... Brhke Turnovke, ki govori o "radolških pritepencih" grofih Turnih, nad katere sta se spravili jezikavi in bahavi stari meščanki, Strojarka in Šivčevka. Proti večeru so se vsi "pobotani" in v čudovitih kostumih po- dali na krajši sprevod s klicar-jem, da jih je pred graščino sprejela radolška gospoda. "An da b' se večer lepo zakluču", je Gašper vse "pr'peštelane" povabil na koncert. • Katja Dolenc, foto Danica Dolenc Severni zid spominske kleti so obnovili pred poletjem, za južno stran pa še ni denarja. Ob sodelovanju občine Tržič in države je Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane v nekdanji vojaški stražnici pod Ljubeljem uredil spominsko sobo, kjer je prikazan del gradiva o podružnici taborišča Mauthausen. Občina tudi vzorno skrbi za vzdrževanje prostora, kjer se je nekdaj nahajalo taborišče. Vseeno pa bi kazalo ohraniti vsaj to, kar je ostalo od nekdanjih taboriščnih stavb. • S. Saje, foto: M. V. Elsnerju filatelistična nagrada v Tokiju Škofja Loka, 17. avgusta - Filatelistično društvo Lovro Košir iz Škofje Loke ima sicer le 41 članov, vendar pa so le ti delovni in uspešni ne le doma, temveč tudi v tujini. Tako so na filatelistični razstavi "Koperfila" osvojili nekaj lepih priznanj: Aleksander Hlsner je v razredu tradicionalne filatelije za zbirko Slovenija od predfilatelije do leta 1921 dobil pozlačeno medaljo, dr. Janez Ccrkvcnik je v razredu poštne filatelije za eksponat "Prcdfilatelija na tleh slovenskega življa" prejel srebrno medaljo, v razredu tematske filatelije pa je diplomo za zbirko Šah dobil Zdenko Tome. Lepo priznaje, srebrno medaljo, je v začetku avgusta na največji filatelistični razstavi v Tokiju imenovani "Phila '01 nippo" dobil Aleksander Llsner. Kot je sporočil tajnik FD Lovro Košir dr. Janez Cerkvenik, pa se loško filatelistično društvo že pripravlja na veliko filatelistično prireditev "Lokafila '04". ki bo v Škotji Loki leta 2004. Prireditev bo posvečena 200. obletnici rojstva Lovrenca Koširja, potekala pa bo pod okriljem mednarodne filalelističnc zveze klubov in društev, ki so včlanjeni v zvezo Europhila, v kateri je od letošnjega leta tudi škofjeloško društvo. • V.S. Vaški dan v Ratečah Sto let stara rateška noša Danica Butinar se je kot ena izmed rateških žensk odela v sto let staro rateško narodno nošo, ki je še vedno taka, kot je bila pred sto leti. Nič poškodovana, s trpežnim blagom in trdnimi šivi. Rateče, 16. avgusta - Turistično društvo Rateče - Planica je letos pripravilo že deseti tradicionalni Vaški dan v Ratečah, zanimivo zabavno in etnografsko prireditev, ki si jo vsako leto ogledajo številni obiskovalci, predvsem pa turisti iz kranjskogorskih hotelov in Italijani iz bližnjega Trbiža in drugih italijanskih krajev. Prireditev, pravijo organizatorji, pritegne predvsem Italijane, ki so veliki ljubitelji narodnih noš in si radi ogledajo stare šege in navade. Na prireditvi so že pred uradnim začetkom nastopile mlade citrarke, sledil je promenadni sprevod godbe na pihala in nastopajočih v narodnih nošah, cistrark in drugih udeležencev prireditve izpod vaške lipe, med Gostilno Šurc in Mojmir do vaškega trga na Gorici pred gostilno Žerjav. Na prireditvi je nastopila tudi folklorna skupina Triglav. Ratečani so prikazali stare običaje s predelavo volne do striženja ovac do končnih izdelkov, zanimiva ročna dela, še posebej pa so šle v slast rateške jedi, ki so jih pripravile skrbne in v kuhinji spretne domačinke. Vaški dan v Ratečah upravičeno slovi predvsem po prelepih rateških narodnih nošah. Včasih seje ob taki priložnosti vsa vas odela v pisano rateško narodno nošo, zdaj jih je nekaj manj. Danica Butinar, ki vodi uspešno rateško citrarsko šolo, v kateri ima sedem učenk, se je letos odela v kar sto let staro rateško nošo. Tako kot po drugih krajih Slovenije so tudi v Ratečah še v začetku 20. stoletja sejali lan in tkali platno. V rateških skrinjah imajo še vedno spravljene bale lanu. Med vojnama je v Ratečah tkalo šest tkalcev. Volne je bilo dovolj, lanu tudi, doma se je tkala moška in ženska obleka, V Ratečah je bilo vedno zelo mraz, zato so potrebovali toplejše blago. Moška rateška noša je podobna drugi slovenski narodni noši, ženska rateška noša pa je drugačna. "Značilnost rateške ženske noše je močno nagubano krilo z modrcem v črni ali vijoličasti barvi," pravi Danica Butinar. "Nič ni bilo izumetničeno, ni bilo toliko vzorcev na noši kot kasneje. Na spodnjem robu noše je trak, pod pas pa so ženske oblekle čimveč spodnjih kril, daje bila noša elegantna in široka. Pod nošo je bela srajca, ušpetelj iz tankega domačega platna ali bombažnega blaga. Ušpetelj je okrašen z vezeninami in v rokavih bogato nabran. Značilna je tudi šlabanka, ki so jo rateške ženske nosile kot jopo... Posebno pasovi na noši so večinoma kasneje postali zelo okrašeni. Moj pas je resnično star sto let in je veliko manj okrašen kot drugi..." Danica Butinar v sto let stari narodni noši Sandra in Bernarda se pridno učita igrati na citre in se radi ohlečeta v pristno rateško narodno nošo. V Ratečah so vedno z velikim ponosom nosili svojo rateško nošo, ki jo zelo skrbno hranijo v domala vsaki hiši v skrinji. Danica pravi, da je njena, sto let stara noša še vedno prav taka, kot je bila tedaj, ko so jo naredili in da se ni nikoli poškodovala. Ni kaj - tudi blago, iz katere so izdelali nošo, je bilo res kvalitetno, kot je bila kvalitetna tudi izdelava, saj po sto letih še vsi šivi trdno držijo... • D. Sedej Obnovljena Marijina cerkev v Suši Obsežnim delom na obnovi cerkvenih objektov so dodali še droben biser: obnovitev Marijine cerkvice v Suši, ene najlepših v Selški dolini. Železniki, 16. avgusta - V torek, na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja, so bila ob izredni maši blagoslovljena dvoletna obnovitvena dela na Marijini cerkvici v Suši pri Zalem Logu v Selški dolini. Na izredno intimnem bogoslužju pozno zvečer so se ob tej majhni cerkvici skriti očem sredi gozda zbrali verniki iz Zalega Loga in Železnikov. Zanimiv je tudi odgovor na vprašanje, zakaj stoji Marijina cerkvica prav na tem mestu v Suši: tod je nekoč vodila pomembna pot na Primorsko, po kateri so tovorili tudi izdelke iz Železnikov. Ob studencu je bilo vedno versko znamenje in lesena kapelica, ki so jo nato nadomestili z izgradnjo cerkvice. Zanimivo je tudi, da sfl cerkev na tem sicer za vozove povsem nedostopnem kraju gradili s pomočjo dvotirne "železnice - vzpenjače", ki jo je skonstruiral eden od mojstrov, ki je pred tem delal v rudarskih Trbovljah. Z enim vozičkom so spuščali odkopa ni material, drugi voziček pa je na mesto gradnje dvigal gradbeni material. Do cerkvice sedaj vodi ozka pot iz smeri Zalega Loga, po kateri so z majšim traktorjem lahko vozili vse potrebno za obnovo. Na območju treh župnij v občini Železniki je bilo pri obnovi cerkvenih objektov v nekaj preteklih letih resnično precej narejenega. Po obnovi cerkve v Davči, Sorici je največja obnovitvena dela zahtevala po vojni požgana cerkev v Železnikih, kjer je bil najprej nanovo po prvotni podobi postavljen zvonik, zamenjana celotna cerkvena streha, obnovljena fasada ravnokar pa potekajo obsežna dela pri temeljiti obnovi notranjosti cerkve Sv. Antona. Pri obnovi zvonika je bilo kar nekaj zapletov in javnih polemik, saj so nekateri trdili, da je bil zvonik po drugi svetovni vojni obnovljen po Plečnikovih načrtih, kasneje pa se je nedvomno izkazalo, da je bil avtor načrtov arhitekt Bitenc, pa še ti načrti se v tedanjih razmerah niso spoštovali. Kot nam je dejal župnik Franc Dular, je zato spomeniško varstvena služba to vrnitev zvonika v prvotno stanje - pokrit je tudi ponovno s škriljem, ne samo dovolila, pač pa tudi pozdravila, podobno so storili tudi z novo kritino na sami cerkvi. Prvotni podobi so se želeli približati z odstranitvijo pločevine in uporabili ošiljene nemške bobrovce, ki so podobni škirljasti kritini. Vse našteto je po besedah župnika resnično vrnilo prvotno zunanjo podobo tej cerkvi v veliko zadovoljstvo vseh sodelujočih, vernikov in drugih občanov. Tudi pri obnovi notranjosti se trudijo, da bi bilo tako. Dela skrbno načrtuje v sodelovanju s spomeniško službo arhitekt domačin Jernej Hudolin, pri obnovi poslikavpa akademski slikar Lojze Ce-mažar. Prepričani so, da bo cerkev v Železnikih, ki predstavlja Franc Dular eno najizrazitejših pa tudi najlepših iz niza cerkva zgrajenih v 19. stoletju, s svojo obnovljeno podobo zasijala. Drug cerkveni objekt, v katerega obnovo se je letos vlagalo, je cerkev v Dražgošah, ki je bila zaradi pomanjkanja sredstev ob novogradnji pokrita s betonskimi strešniki, ki so dotrajali, in celo ni imela žlebov. Letos je tudi ta cerkev dočakala primernejšo kritino, bakrene obrobe, žlebove in snegobrane, obnovljena je bila tudi fasada, zato na obnovo čaka le še zvonik. Pred dvema letoma pa so se lotili tudi obnove hudo propadajoče podružne Marijine cerkvice v Suši, cerkvice, ki je zagotovo nekaj posebnega. Stoji namreč v gozdu na hribu skrita očem, do nje vodi le strma stezica (nepoznavalcem naj povemo, da se začne ob kapelici blizu sicer večkrat opažene plezalne skale na pol poti med Železniki in Zalim Logom) in ozka pot iz smeri Zalega Loga. Sezidana je bila le tri leta po iz- graditvi cerkve v Železnikih, torej leta 1877, ko je v tem kraju še vladalo blagostanje. Čeprav so jo gradili isti mojstri, ima drugačno podobo, celo nekoliko Bizantinsko, na pročelju pa lepo fresko. Tudi tu so se najprej lotili zvonika, kjer je zamakalo, ob začetku popravil pa se je izkazalo, da je že povsem propadel in da ga je potrebno postaviti povsem nanovo. Podobno kot v Železnikih je novo leseno konstrukcijo, povsem verno prvotni^ izdelal tesarski mojster Igor Štebe iz Želj pri Komendi s škriljem pa pokrili krovci nemškega podjetja Bal-kenhol. Čeprav je le nekaj kilometrov do Zalega Loga, kjer so nekoč, kot je znano, lomili škrilj, so tokrat morali uporabiti škrilj iz Španije. Obnovili so tudi fasado, vključno z obnovo freske, medtem ko je bila streha cerkve le pokrpana in še čaka na temeljitejšo zamenjavo. Doslej opravljena dela so stala nekaj manj kot osem milijonov tolarjev, pri čemer je občina prispevala dva, iz spomeniškega varstva so dobili milijon, ostalo pa so prispevali verniki. Kot povsod, so tudi pri tej obnovi marsikaj storili ljudje sami in iz-kušnje kažejo, da je na tak način obnova cenejša celo do trikrat, kot če bi dali vsa dela "na čez". Posebno se je izkazal po tem ključar Štefan Bendičič, P° domače Škorbov Štefan, ki Je delo organiziral. V Marijini cerkvici v Suši ni rednih bogoslužij, pač pa P° tradiciji le drugo nedeljo v oktobru in na belo nedeljo. & davške župnije prihajajo prv° nedeljo v juliju, iz Sv. Lenarta. Javorij in Leskovice pa na ro-marski shod tretjo nedeljo v maju. Župnik Dularje dodal s« šmarnice v maju. V torek srn0 bili priča izredno intimnemu bogoslužju ob svečah v tem reS' nično enkratnem okolju. Seveda je bilo posvečeno na predvečtf Velikega Šmarna Materi božj' in po maši in blagoslovitvi oy novitvenih del so se verniki s svečami v rokah, že v poP°'n.' temi razvrstili v procesijo okoli cerkve. Še pozno v noč je bilo mogoče slišati iz ceste v dolin1 iz gozda visoko nad njo, ubrane glasove petja, polnega vere ifl zadovoljstva. • Š. Žargi Trta z Lenta dobro raste Kranj, 17. avgusta - Natanko S. maja je minilo leto dni, odkar so pod hotelom Bellevue na Šmarjetni gori, kjer so bili še pred štirimi stoletji obsežni freisinški vinogradi, posadili novo mladiko trte. Ne običajne trte, pač pa hčero 400 let stare modre kavčine z mariborskega Lenta, ki ima tudi simbolni pomen; povezovala naj bi prebivalce obeh mestnih občin. Trta je, logično, po dobrem letu dni rasti še v otroški dobi. Skrbnica, lastnica hotela Anica Jekovec Praprot-nik, upa, da bo morda že prihodnje leto ovenčana s kakšnim grozdom in bo lahko povabila na prvo slovesno trgatev in stiskanje mošta. • H. J., foto: G. Kavčič Indijanski tabor v Poljanski dolini V nedeljo, 19. avgusta, bo na kmetiji pr' Gvvolešn'k v Suši nad Hotav ljami že drugič zaživel indijanski tabor. Udeležencem ponuja pester program ustvarjalnih aktivnosti in spoznavanje z indijansko kulturo. Zavod Harmonija iz Ljubljane tudi letos organizira indijanske počitnice v pristnem naravnem okolju blegoških travnikov in gozdov. Udeleženci se bodo zbrali v nedeljo ob 14. uri, postavili indijanski totem, si s slavnostnim obredom podelili indijanska imena in tako postali Pleme miru. Med tipiji, pravimi indijanskimi šotori, in v pravih indijanskih oblekah se bodo ves teden spoznavali z indijanskimi obredi, navadami, tradicijo in nači- nom življenja. V pristnem naravnem okolju bodo jahali konje, izdelovali nakit, orodje, oblačila, okraske iz gline, voska in usnja, lovilce sanj, izkusili indijansko savno, poslikali telo, spoznali zdravilne kroge, svetlobni dih, osnove preživetja v naravi, indijanske igre ter ša-manske vaje za ohranjanje in pridobivanje energije. Na delavnicah bodo poslušali predavanja o pomenu lova in odnosu do živali, o medsebojnih odnosih, vzgoji in zdravi prehrani. K sodelovanju povabili tudi tuje predavatelje. Spoznali se bodo tudi z različnimi novodobnimi tehnikami sproščanja - zdravilne mudre, razgibalne vaje, yoga, tao in tao qi vaje, - ki jih bodo udeleženci lahko izvajali tudi v vsakdanjem življenju. Vsak večer se bodo zbrali ob indijanskem ognju, si podajali govorečo palico, se pogovarjali o življenju Indijancev danes, peli in ob bobnih zaplesali ša-manske plese. Poseben pro- gram so ob skrbnih vzgoji it<#. ne- pripravni tudi za otroke in _ dostnike. Indijanske počif1 vsekakor nudijo sprostitev, P , buditev spečih talentov, Pr 0 vsem pa povezovanje z nar rav< in s tem s človekovo notraI!Lgfl jo. Za tiste, ki se tedensk programa ne bodo mogli U° a žiti, ponujajo tudi celodn^ "paket". Ob zaključku tab°*^ nedeljo, 26. avgusta, pa P^-fi ljajo za vse, ki jih zanima jauska kultura, dan °dpte(iC vrat. Hokaheja! • Katja L>° Za Jelovico brutalna prisilna poravnava ne bo prišla v poštev Rešitev je v dogovoru z dobavitelji, Jelovico naj vsaj deloma dokapitalizirajo upniki, ki so dolgoročno zainteresirani za sodelovanje. Kranj - Škofjeloška Jelovica je že objavila razpis za novega direktorja, ki naj bi vodenje prevzel septembra, izpeljati bo moral radikalne sanacijske ukrepe. V največji negotovosti so upniki Jelovice, ki se sprašujejo, ali jih čaka brutalna prisilna poravnava, kakršne dolžniki v zadnjem času prakti-cirajo pri nas. Pogovarjali smo se z Zlatkom Kavčičem, predsednikom uprave Gorenjske banke, ki je še vedno hiša banka Jelovice. "Jelovica je zašla v hude težave, nobena skrivnost ni več, da ste zadovoljni z Žleb-nikovim odstopom?" "Žal se je spet zgodilo, da so bila naša opozorila pravočasna, niso pa jih slišali Pravi ljudje. V javnost tako ali tako vedno Pridejo prepozno. Jelovici smo že pred časom postavili zgornjo mejo zadolževanja, ne samo v odnosu do naše banke. Joda, zgodilo se je, kar se je in to je sedaj ze preteklost. Sedaj je pomembno, da ne bodo predolgo iskali novega vodstva, saj so takšne razmere za podjetje najbolj ne-yarne, ker ni odločnih potez, ker se razbere samo premoščajo. Zato bi bila Velika škoda, če se septembra ne bi odločili, kdo bo dalj časa vodil Jelovico. Mislim, da bi bilo dobro, če bi prišel kdo z izkušnjami, prepričan sem, da smo v tem kar enotni." Boste poslali koga iz banke?" ^Ne, v banki ga po mojem mnenju ni." "Izjavili ste že, da bo prisilno poravno kar? izpe,Jan' ker ni prevladujočega upni- . prisilne poravnave z 80-odstotnim od-^SOm terjatev in 20-odstotnim odlogom ■ ^o leto brez obresti so na meji spre-jem/jivosti oziroma že čez mejo, takšnih svetu ne poznajo. Za Jelovico je ena od kožnih rešitev ameriški način reševanja p°djetij, ki ga upniki zelo hitro prevza-meJo, v nekaj dneh, kar pomeni, da počnejo lastniki ali pa s finančnimi aranž-maji stablizirajo podjetje. Čeprav so up-njki Jelovice sorazmerno razpršeni, bi bil nJen razumen pristop s sanacijskim pro- gramom in finančno rekonstrukcijo, ki bi sugerirala odlog plačila in morda v manjšem delu tudi dokapitalizacijo, morda prava smer. Če bi sedaj kdorkoli, posebej Jelovica prišla s predlogom o 80-odstot-nem odpisu, bi prej prišlo do stečaja kot do prisilne poravnave. Ocenjujem, da so dobavitelji Jelovice zainteresirani za dolgoročno sodelovanje, pripravljeni so na odpovedovanje, vendar na razumen način. Mislim, da bi bil razumen predlog pri upnikih deležen podpore." Lastništvo škofjeloške Jelovice je razpršeno, med njenimi največjimi lastniki so Kapitalska družba s 17-odstotnim deležem. Odškodninska družba s 17-odstotnim deležem, Nova Kreditna banka Maribor s 15-odstot-nim deležem. Gorenjska borzno posredniška družba s 6,8-odstotnim deležem. Drugi zunanji lastniki imajo manj kot 5-odstotni delež. Notranji lastniki (sedanji in bivši zaposleni, imajo približno iO-odstotni delež, povezovati so se začeli v klub notranjih lastnikov, ki ima 19-odstotni delež, doseči pa želi vsaj 25-odstotnega, da bi imel kontrolni delež. "Ker je proizvodnjo Jelovice pametno obdržati?" "Pomembno je, da so izdelki dobri, da imajo svoje trge. V Jelovici imajo sicer kopico problemov s produktivnostjo in s stroški, vendar znajo narediti dobre izdelke, velika katastrofa bi bila, če bi prišlo do prekinitve proizvodnje. Mislim, da to ni potrebno. Rešitve so v smeri dogovorov z dobavitelji, če ne bi preveč izgubilo, bi pa šlo." "Kako naj bi to izpeljali, na sodišču?" "Lahko prav tako na sodišču, v bistvu bi bila to prisilna poravnava s finančno rekonstrukcijo. Lastniki bi se morali nekaj prostora dati upnikom, da bi svoje terjatve spremenili v kapital, denimo 20 odstotkov. Tako bi upniki rekli, dobro, Zlatko Kavčič nekaj smo izgubili, toda sodelovali bomo naprej. Danes jim tako ali tako nihče ne upa obljubiti, kdaj bodo dobili plačano." "Takšna naj bi bila torej prva poteza novega direktorja?" "Mislim, da bo moral odkrito stopiti pred upnike. Največja nevarnost je, da si se odločil za dodatno zadolževanje, to je lahko usodno, čeprav z izgovorom o pre-moščanju najhujšega časa. Pri tem bo seveda zadel ob socialni položaj zaposlenih, domneam, da so se pripravljeni začasno odpovedati čemu, če bodo videli svetlejšo prihodnost kot sedaj." "Ali radikalni sanacijski ukrepi pomenijo tudi odpuščanje?" "Za Jelovico smo že pred časom napravili analizo posLovanja, vendar nimam tako dobrih preračunov, da bi o tem lahko govoril. Sicer pa je v podjetjih, kiso v krizi, običajno preveč zaposlenih, pomembno je, da se problem razrešuje na primeren, neboleč način." "Kaj mislite o povezovanju Jelovice in blejskega Lipa?" "Vrata izdelujejo na Bledu in v Škofji Loki, lahko bi poiskali veliko racionalizacij." "Zakaj jih še niso?" "To je odvisno od ljudi. Vsi pravijo, da drugi ni bil za to. Dosedanje vodstvo Jelovice vseh potez ni potegnilo modro. Zadnja investicija v podboje ni bila prava, pri njej smo 'zapeli', realizirali so jo, preden so uredili financiranje, nato pa malo izsiljevali. Nakar se je spet pojavila teza: Gorenjska banka ima vse hipoteke in nam ne da dihati. Danes že lahko postrežem z več primeri, kako se nismo zmotili, kako obstaja povezava med veliko kritiko našega ravnanja in položajem podjetja. Naj spomnim na kranjskega Gradbinca, tedanji direktor ni izpustil nobene priložnosti, da ne bi povedal, kako ga držimo za vrat, posnel je celo film, ki gaje predvajala kranjska televizija. Držal sem se za glavo, na koncu ga je pa vrag vzel. Po toliko letih službovanja že malo lažje rečem, da se velikokrat nismo zmotili." "Kakšna naj bi bila povezava Jelovice in Lipa?" "Saj ni nujno fizična povezava, vendar je ne izključujem. Mislim, bi lahko enake rezultate prineslo korektno poslovno tehnično sodelovanje z jasnimi pravili pri stroških, nabavah, proizvodnji, nastopu na trgih." "Ob izbruhu krize v Jelovice je Žlebni-kova prijateljica, če tako rečem, sam tako ali tako ni bil dosegljiv, širila govorice, da gre Jelovici tako slabo, ker jo skuša 'po-hrustati' Lip?" "Pa še to, daje Kavčič v Lipovem nadzornem svetu." "Pa še, da sta predsednika nadzornih svetov Bevk in Igličar iz Iskraemecove uprave?" "Prazna slama." • Marija Volčjak Papirnico Goričane želi kupiti njeno vodstvo skupaj s Krekovo družbo Nadzorni svet Papirnice Goričane je pozval upravo Slovenske razvojne družbe naj čimprej odpre ponudbe za nakup tovarne. K v^0"'" Minuli torek se je sestal nadzorni svet Papirnice in poz-i upravo Slovenske razvojne družbe naj po mesecu dni odpre deln za nakuP njenega 85-odstotnega deleža. Na seji je bil bolj °.navzoc tudi predsednik konfederacije Pergam Dušan Rese Se Je pridružil temu predlogu. Rok za prijave na razpis prj namreč iztekel že pred mesecem dni, znano pa je, da sta stv0 f ^Ve P°ni|dbi. Papirnico Goričane želi kupiti širše vod-jetje pVa!^ne 'n dzu Krekova družba, skupaj so ustanovili podkupit* ap'^or' k> kandidira na Srdovem razpisu. Gorčane želi torko' *tU<*J 'ta'lianska družba Cartiera Radeče Italiana. Po p0g0vV| .SeJ' nadzornega sveta Goričan smo se pogovarjali s arJali z direktorjem Andražem Stegujem. "K tv nad/a S"e odločitve je sprejel „sorn,SVet?„ kratka nadzornega svet je bila delu s \n Jedrnata. V prvem Poslov6 JC Seznam' z rezultati PolletiatlJa V letošnjem prvem n° raz m ocen'l kot ijedne tr2 V5Se,Jive glede na zaoštre mrecZne razmere. Papirnice na-čii .Pesti pomanjkanje naro-čece1Sok tecaJ dolarja, padajo- Prevee Celuloze' ki J°Je na irZu našj ln nekatere papirnice v narnH°Seščini' ki so v lasti med-«e S" konce™ov. ave imajo res- „poricane težav nimajo?" vodstvo je v zadnjih letih podarjalo, da je prednost Gori-san v njihovi prilagodljivosti, trategija vodstva, da se usmerijo0 v izdelavo specialnih papir-v> se je izkazala za pravilno. Andraž Stegu Prvi korak je bil narejen z vgradnjo premaznega agregata v letu 1999. Goričane so neinte-grirana papirnica, kar pomeni, da ne izdelujemo celuloze, in prav neintegrirane papirnice so v težjih razmerah najbolj občutljive za tržna nihanja. Mi jih uspemo prebroditi s fleksibilnostjo." "Lahko v številkah poveste, kakšno je bilo letošnje prvo polletje?" "Goričane so imele 140 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je 87 odstotkov več kot lani v tem času. Res se lahko pohva- limo z dobrimi rezultati svojega dela." "Kako uresničujete letošnji poslovni načrt?" "V prvih šestih mesecih smo ga presegli za dobrih 5 odstotkov, Novembra je predvidena desetdnevna zaustavitev proizvodnje, ko bomo vgradili sklope, ki bodo omogočili povečanje hitrosti s sedanjih 600 metrov na 800 metrov na minuto. Investicija bo znašala 9 milijonov mark. Z njo bomo zagotovili 30 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje. Naslednja faza investicij je predvidena v prvi polovici prihodnjega leta, ko bomo vgradili nov vzdolžni rezalni stroj, naložba bo vredna 4 milijone mark. Z investicijami ne bomo zagotovili samo obstoja papirnice, tudi v neugodnih in nestabilnih tržnih razmerah, temveč napovedujemo, da bodo Goričane postale pomemben evropski izdelovalec specialnih papirjev. Nadaljevanje investicij je v skladu z vizijo vodstva Goričan za nadaljnji uspešen razvoj in gredo v smeri, ki jo je vodstvo začrtalo z investicijo v premaz-ni agregat, ki smo ga kupili leta 1999. Investicija je znašala 13 milijonov mark, bila je ključnega pomena za obstoj papirnice, saj bi brez premaznega agregata imeli danes globoko izgubo." "Potegujete se za nakup Goričan, skupaj s Krekovo družbo?" "Razširjeno vodstvo je skupaj s Krekovo družbo ustanovilo podjetje Papigor, ki se na Srdovem razpisu poteguje za nakup papirnice. Finančna institucija, ki jo navajate, je že pomagala pri izvedbi investicij v letu 1999." "Kaj o vaši nameri pravijo člani nadzornega sveta, ki so o tem razpravljali na seji minuli torek?" "Nadzorni svet je v drugem delu seje, ko se je pridružil predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj, obravnaval dosedanji postopek prodaje in sklenil pozvati upravo Slovenske razvojne družbe, naj čimprej zagotovi nadaljevanje korektno začetega in vodnega postopka, saj je minil že mesec dni od poteka roka za oddajo ponudb. Člani nadzornega sveta se zavedajo, da bi bilo vsako odlašanje v nasprotju z interesi Goričan, saj slabo vpliva na zaupanje poslovnih partnerjev, kar se sedaj že dogaja in uprave je o tem obvestila nadzorni svet." "Kdaj bodo odprli ponudbi, nobena skrivnost ni več, da sta dve, poleg vaše še italijanska?" "Po informacijah projektnega vodja za Goričane sta ponudbi v Srdovem sefu. Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin je zahtevala javno odpiranje ponudb, njeno pismo je pomenilo določen zastoj. O tem je razpravljal tudi nadzorni svet in ministrica bo lahko obveščena iz prve roke, saj je projektni vodja za Goričane postal državni podsekretar v gospodarskem ministrstvu." • Marija Volčjak Vlada mačehovska do lekarnarjev Vlada je zavrnila vsa dopolnila Lekarniške zbornice Slovenije in ni zagotovila materialnih pogojev za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ljubljana, 17. avgusta - V Lekarniški zbornici Slovenije pravijo, da je pri vladni odločitvi tokrat namesto strokovnega argumenta prevladal argument moči, njena zavrnitev vseh zborničnih dopolnil pa farmacevtom dviga temperaturo. Cena lekarniških storitev pada in je med najnižjimi v Evropi, plače farmacevtov so nizke, njihova obremenjenost pa čedalje večja, saj slovenski farmacevt oskrbuje 3400 prebivalcev, letno pa mora izdati zdravila na več kot 22.000 receptov. Padanje cene lekarniških storitev Lekarne opravljajo svojo -dejavnost kot javno službo, zato bi vlada morala po mnenju Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) nujno zagotoviti materialne pogoje za njeno izvajanje, namesto tega pa dopušča padanje cene storitev lekarniške dejavnosti, tako da v strukturi odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predstavlja le še 1,5 odstotka, medtem ko je pred osmimi leti delež znašal 2,2 odstotka. Razlika med slovenskimi in evropskimi lekarnami ni le v številu prebivalcev, ki jih oskrbuje farmacevt, ampak se evropske lekarne financirajo z maržo, slovenske pa na osnovi cene storitev, ki jo prizna država. Marža v evropskih državah je od 20 do 30 odstotkov, cena storitev, ki jo država prizna slovenskim lekarnam pa le 8 odstotkov cene zdravila. LZS je predlagala ovrednotenje spremembe v izobrazbeni strukturi farmacevtov. Med elemente za izračun naj bi vključili tudi specialiste, ki jih dosedaj v timu niso priznavali. Število farmacevtov v lekarniški dejavnosti se bo do leta 2004 zaradi zgoščevanja javne lekarniške mreže in postopnega približevanja Evropski uniji (EU) postopno povečevalo. Leta 2004 je v lekarniški dejavnosti predviden en farmacevt na 2755 prebivalcev ter en specialist farmakoinformati-ke na 65.000 prebivalcev za preskrbo z zdravili iz sredstev javnih financ. Vlada zavrnila predlog o plačah Slovenske lekarne so konec lanskega leta zaposlovale 1038 farmacevtov, med njimi 7 magistrov znanosti, 40 specialistov in 591 magistrov farmacije, predlog LZS o plačah, ki bi bile ustrezne izobrazbi pa je vlada zavrnila. Dodatek farmacevtu s petnajstimi leti delovne dobe znaša dobrih 25.000 tolarjev bruto in ne 40.000 tolarjev, kot se je govorilo v javnosti. Vlada tudi ne upošteva dejstva, da se obseg in struktura materialnih stroškov spreminjata iz leta v leto, kar naj bi upoštevala pri izračunu cene lekarniških storitev, saj lekarne sedaj dobijo plačanih le 50 odstotkov dejanskih materialnih stroškov. "Vlada je zavrnila vsa naša dopolnila z obrazložitvijo, da materialni stroški in amortizacija ne morejo biti vrednotena drugače kot na ostalem področju zdravstva. Njeni odgovori so brez argumentov, tokrat je prevladal argument moči. Odnos vlade do farmacevtov je neodgovoren, zato ne preseneča njihova zgroženost nad vladnim mačehovskim odnosom. Splošni dogovor se lahko med letom popravi z aneksi in verjetno bomo jeseni še enkrat poskusili, kajti trenutno stanje že ogroža lekarniško dejavnost/ je povedal Bogomir Špiletič, sekretar LZS. Iz javnih lekarn in bolnišnic v gospodarstvo Farmacevti odhajajo iz javnih lekarn v gospodarstvo in pred- stavništva tujih farmacevtskih podjetij, kjer mesečni dohodki znašajo tudi 600.000 tolarjev bruto, v javnih lekarnah pa vsaj polovico manj, diplomirani farmacevt začetnik dobi v javni lekarni dobrih 261.000 tolarjev bruto, specialist farmacevt pa okoli 300.000 tolarjev bruto. Letos je iz Lekarne Ljubljana odšlo kar 14 farmacevtov, kar je 10 odstotkov zaposlenih, po Špiletičevih besedah pa delo posameznih lekarn sloni le na enem farmacevtu, ki namesto, da bi svetoval, izdaja zdravila na recept. Država farmacevtom ne plačuje dodatka za podiplomsko izobrazbo ali specializacijo, v ceni lekarniških storitev priznavajo le farmacevte s fakultetno izobrazbo. "Farmacevti so za svoje delo slabo plačani, trenutno pa iz državne blagajne ne dobijo niti tistega, kar jim po kolektivni pogodbi pripada. Tudi temu je vlada rekla ne, čeprav je kolektivno pogodbo sama potrdila, kar je svojevrsten paradoks in kršenje kolektivne pogodbe," je še dodal Špiletič. Farmacevti ne odhajajo le iz javnih lekarn, čedalje manj jih je tudi v bolnišnicah, kjer je njihovo število v zadnjih letih padlo pod 40 odstotkov kadrovskih normativov, zaradi nizkih osebnih dohodkov v bolnišničnih lekarnah skoraj ni novih zaposlitev. Marjetka Štefančič, predsednica Sekcije bolnišničnih lekarn, je pojasnila, da to lahko pripelje do hudih napak pri preskrbi najhujših bolnikov z zdravili, do slabše kontrole zdravil pred posredovanjem bolnikom, slabšega spremljanja kakovosti zdravil in slabše štedljivosti posameznega zdravljenja, Špiletič pa je dejal, da je stanje v bolnišničnih lekarnah že alarmantno, saj nekatere slovenske bolnišnice ne izpolnjujejo Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih, po katerem mora imeti vsak bolnišnica organizirano lekarno s farmacevtom, in bi jih praviloma že morali zapreti, stanje pa rešujejo s pogodbenimi farmacevti. Ministrstvo s pravilnikom kršilo zakon Minuli teden je bil v uradnem listu objavljen pravilnik o merilih za oblikovanje cen zdravil, LZS pa skrbita njegovo izvajanje in uvedba referenčnih cen zdravil. Ista zdravila bodo imela različno ceno in bodo različno plačevana, farmacevti pa bodo tisti, ki bodo uporabnikom pojasnjevali, do česa so upravičeni in kaj morajo doplačati. LZS meni, da je ministrstvo za zdravje z objavo pravilnika, ki posega v obseg in vsebino lekarniškega dela, kršilo zakon o lekarniški dejavnosti, LZS pa pri njegovi pripravi sploh ni sodelovala. • Renata Škrjanc Varčevanje z lončenim orlom Oblikovalec Klemen Rodman je za kranjsko hranilnico Lon oblikoval izviren hranilnik v obliki orla, ki je njen zaščitni znak. Kranj, 17. avgusta - Hranilnica Lon je že ob začetku delovanja pred desetimi leti imela srečno roko pri izbiri oblikovalca Klemena Rodmana, ki je pripravil njeno celostno podobo in zaščitni znak, za katerega je izbral podobo orlica z bakrenega novca ter mu dodal satovje. Zato je tudi pri oblikovanju hranilnika, ki ga hranilnica Lon še ni imela, uporabil orla. V desetletnem poslovanju hranilnice je bilo več poskusov oblikovanja hranilnika v steklu in kovini, vendar se je prava oblika rodila šele pred kratkim. "Lani je Rodman oblikoval tudi našo kartico eurocard ter se lotil oblikovanja hranilnika, brez katerega hranilnica ne more biti. Tako kot s celostno podobo, smo tudi s hranilnikom zelo zadovoljni, saj mu je oblikovanje odlično uspelo. Je enkratno in izvirno, takega hranilnika nisem še videl in z njim smo tudi na področje bančništva in hranilnic po vsem znanem in priljubljenem prašičku vnesli nekaj novega. Novi hranilnik* bo predstavljal našo hranilnico in služil svojemu prvotnemu namenu, začetnemu in drobnemu varčevanju," je povedal Slavko Erzar, direktor hranilnice Lon. Hranilnike v beli, zeleni, rumeni, modri in zlato rjavi barvi izdeluje lončarka Barbara Štembergar - Zupan, služili pa bodo tudi oktobrski (oktober je mesec varčevanja) predstavitvi rentnega varčevanja. Od zamisli do njene uresničitve je minilo dobro leto, projekt pa je stal 2,5 milijona tolarjev. Oblikovalec Klemen Rodman je o svojem oblikovanju hranilnika dejal, da gre za prostorsko interpretacijo zaščitnega znaka orla, s poudarkom osebnega pečata. "Celotna forma in detajli pripomorejo k nazornosti ter estetski učinkovitosti predmeta. Gre za unikatno oblikovanje in izčiščenost forme. Svet predmetov ponavadi klasificiramo v svet besed, ko jih opazujemo, si jih tudi razla- Licenca iz leta 1816 in Hitri računar, s katerim so si Slovenci leta 1880 pomagali pri izračunavanju cen in merskih enot. gamo, vendar dobri izdelki govorijo sami zase," je še dodal Rodman. V hranilnici Lon poleg izvirnih hranilnikov hranijo tudi redka predmeta; okroglo Izvirne in domiselne hranilnike v obliki orla, zaščitnega znaka hranilnice Lon, je oblikoval znani oblikovalec Klemen Rodman- kovinsko licenco iz leta 1816, k1 jo je avstrijska Nacionalna bafl' ka podeljevala bankam, ki so J? polnjevale njene pogoje ter n? koč zelo uporaben Hitri rač4' nar iz leta 1880, ki so ga ljudje tedaj nosili kar v žepu in i nJ6' govo pomočjo hitro izra^unava" li cene kupljenega blaga, po Efi zarjevih besedah pa je v knjižic1 razloženo tudi delničarstvo. Domiselna in zanimiva knjižic3 iz časov, ko svet še niso obvl*' dovali hitri računalniki. • R. Škrjanc, foto: T. Dok' REPUBLIKA SLOVENIJA Upravna enota Kranj, Slovenski trg 1, Kranj na podi« i[7ddi aa/ rj A cWir»TA " "ir dam i Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list F UPKAVIMA blMUlA KKAIMJ Komunalni coni II. Primskovo na zemljišču pare. št. Slovenski trg 1, 4000 KRANJ CESTA 107, 1000 LJUBLJANA s tem člena Zakona o var 70/00) v postopku :.o. PRIMSKOVO in dni list RS, št. 32/9: dovoljenja za gradnje DVNI SISTEM MERC ;na JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST da bosta osnutek enotnega dovoljenja Upravne enote Kranj, št. 35100-0643/01- 04/LZ z dne 10.08.2001 za gradnjo Mercator centra Kranj v komunalni coni II. Primskovo na zemljišču pare št. 1322, 1323 k.o. PRIMSKOVO in Celovito poročilo o vplivih na okolje, št. P-105/1, ki ga je v aprilu 2001 izdelal TEPOS, d.o.o., Žganja vas 42, javno predstavljena v sobi št. 91 Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj od 22. 08. 2001 do 05. 09. 2001, vsak dan v času uradnih ur (v ponedeljek, torek, četrtek od 7.30 - 15.00 ure, v sredo od 7.30 -17.00 ure in v petek od 7.30 -13.00 ure). 1. V času javne predstavitve bo organizirana javna obravnava In zaslišanje nosilcev posega v prostor, ki bo v sredo, 05. 09. 2001, ob 16.00 uri v sejni dvorani št. 15 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. o udeležili predstavniki investitorja kot nosilca ana Kranj, d.d., Bleivveisova 14, Kranj kot izde-lentacije, Mercator Optime inženiring, d.o.o., (ot izdelovalca projektne dokumentacije, TEPO-2 kot izdelovalca poročila o vplMh na okolje, predstavniki organizacij in skupnosti, ki so dale soglasja k lokacijski in projektni dokumentaciji, Ministrstva za okolje in prostor RS, Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, lastniki zemljišč, ki mejijo na predmetno parcelo (mejaši). Poteg omenjenih se javne obravnave lahko udeleži vsakdo, ki meni, da bodo s predmetno gradnjo prizadete njegove pravice in pravne koristi. lovalca lokacijske doki Dunajska 105, Ljubljan; S A d. o. o., Žiganja vas Pripombe in predloge k obravnavanim dokumentom in k predmetnemu posegu v prostor lahko zainteresirani v času javne predstavitve vpišejo v knjigo pripomb na kraju javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj do 05. 09. 2001. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Pripombe lahko podajo tudi na zapisnik na javni obravnavi. Načelnik METOD FER BAR POVZETEK POROČILA O VPLIVIH NA OKOLJE S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI NAMERAVANEGA POSEGA, ki je sestavni del Celovitega poročila o vplivih na okolje št. P-105/1, april 2001: Investitor Poslovni sistem Mercator d.d. želi zgraditi nov trgovski objekt - Mercator center Kranj. Načrtovana izgradnja'pomeni pridobitev sodobnega objekta, ki bo namenjen trgovski, gostinski in storitveni dejavnosti s prodajno površino okrog 11.800 m2. V sklopu predvidenega objekta bo urejeno tudi zunanje parkirišče za stranke in zaposlene ter garažna klet s skupno 744 parkirnimi mesti. / Načrtovani poseg ne bo povzročal prekomernih negativnih vplivov na okolje, prisotne bodo: emisije snovi v zrak zaradi ogrevanja in prometa, komunalne odpadne vode, hrup in odpadki, emisije v tla in pod-talje ter emisije elektromagnetnega sevanja. Vplivi na razvrednotenje okolja, vplivi z vidika tveganja in nevarnosti za okolje, poškodbe okolja ter vplivi na rabo in izkoriščanje naravnih dobrin bodo zaradi načrtovanega posega neznatni. V času obratovanja objekta bo zmerno poslabšana kakovost zraka zaradi emisij male kurilne naprave in prometa z motornimi vozili. Za ogrevanje kurilnih naprav bodo uporabljali zemeljski plin, ki med razpoložljivimi viri za ogrevanje najmanj onesnažuje okolje. Dodatno bodo emisije snovi v zrak znižali z rednim vzdrževanjem kurilne naprave in gorilnika. Na okoliških cestah se bo frekvenca prometa povečala, kar bo vplivalo tudi na povečanje emisij snovi v zrak zaradi motornega prometa. Ob sočasni izgradnji ustrezne ureditve, ki bo omogočala te prometa, bodo emisije promet ne na najmanjšo možno mero. zaščitena pred škodljivimi snovi bo parkirišče zgrajeno vod opremljeno z vodotesnimi lovil« prostorih, kjer se bodo uporablj rastlinstvo in ko vo->dtalje. bodo zgrajena v vodotesni obliki z preko lovilcev olj v meteorno kanaliz Komunalne odpadne vode bodo po1 tesni interni kanalizaciji odvajali v javn nalizacijsko omrežje in na Centralno no napravo Kranj. Tehnološke odp vode v objektu ne bodo nastajale. Pri obratovanju objekta bo nastajala na količina nevarnih odpadkov (mulj ii cev. Odpadno sekundarno in terciarno embalažo bodo zbirali in predajali pooblaščenim zbiralcem za reciklažo. Komunalne odpadke bodo zbirali in odvažali na deponijo nenevarnih odpadkov. Pri obratovanju objekta bo nastajal hrup zaradi prometa, prezračevalnih in klimatskih naprav, katerega vpliv bo zaradi zadostne oddaljenosti najbližjih poslovnih in stanovanjskih objektov zanemarljiv. Načrtovani poseg ne bo vplival na naravne njege Kranj m industrijski coni ne močje miru, zato ni pomen Ob upoštevanju lokacije transformatorske postaje in podzemnega voda, njune moči in oddaljenosti sosednjih poslovnih in stanovanjskih objektov, bo vpliv elektromagnetnega sevanja nepomemben. Objekt vizuelno ne bo izstopal kljub izpostavljeni legi območja komunalne cone predvsem zaradi funkcionalno in oblikovno zasnovanega kubusa ter predvidene ustrezne hortikultume ureditve okolice. Tveganje za zlitje nevarnih snovi, požar in eksplozijo bo zaradi zaščitnih ukrepov, ki so: ustrezno shranjevanje, pretakanje in manipulacija z nevarnimi surovinami in odpadki ter ustrezno prezračevanje in požarna opremljenost objekta, minimalno. Glede na navedene ocene in ugotovitvi ter na osnovi dosedanjih izkušenj* s P0' dobnimi objekti ocenjujemo, da je gr3"' nja in obratovanje načrtovanega objekta Mercator centra Kranj sprejemljiv poseS v okolje, ki ob upoštevanju vseh predlaganih okoljevarstvenih ukrepov in ostal''1 predpisov s področja urejanja gradenj ^ obratovanja tovrstnih objektov pri n°r" malnih pogojih, ne bo presegel dopustne stopnje obremenjevanja okolja. Odgovorna oseb* 1MINA FINŽGAR, univ. dipl. inž. kem inž- ZANIMIVO TRGOVANJE Z DELNICAMI UNION Rast tečajev večine delnic na ljubljanski borzi se je, kljub relativno skromnemu obsegu trgovanja, nadaljevala tudi v prejšnjem in začetku tega tedna. Indeks SBI20 je trgovanje v petek zaključil pri vrednosti 1931,50, indeks P1X pa pri vrednosti 1458,12 točk. Indeks SBI20 se počasi bliža vrednosti 2000 točk, ki je ni Presegel že od 20. 8. 1998. Na borznem trgu je bilo najbolj zanimivo trgovanje z delnicami Pivovarne Union, ki so narasle za skoraj deset odstotkov na 52.000 tolarjev. V ozadju so verjetno nakupi tako s strani same pivovarne kot tudi iz konkurenčne pivovarne Laško, kije na papirju že 24,9-odstotna lastnica Uniona. Precej se je trgovalo tudi z delnicami Leka, Krke in Petrola. Delničarji Dolenjske banke so na seji skupščine izglasovali pripojitev k NLB. Menjalno razmerji je bilo znano že vnaprej, postavlja pa se vprašanje, ali so lahko delničarji Dolenjske banke po objavi polletnih rezultatov poslovanja banke še vedno zadovoljni z njim. Dobiček Dolenjske banke Pred obdavčitvijo je v prvem poletju namreč znašal 872 milijona tolarjev, kar je skoraj toliko kot lani v vsem letu. Prejšnji teden je bila v središču Pozornosti oddaja ponudb za nakup deleža v Novi Kreditni banki Maribor. Izjavo o interesu za nakup naj bi oddalo več kot 10 finančnih institucij, vendar pa naj med njimi ne bi bilo nekaterih bank, ki so se v preteklosti najpo- gosteje omenjale kot možni kupec (npr. belgijska KBC ter avstrijski Erste Bank in Raiffeisen Zentratbank). Za vse ponudnike, ki so poslali ustrezne vloge, bodo v Nomuri pripravil informacijski memorandum (dokument, ki vsebuje podrobnejše informacije o NKBM), s 15. avgustom pa se bodo predvidoma začeli enodnevni obiski in srečanje z upravo vsakega od ponudnikov v NKBM. Slednji bodo nato v dveh tednih morali poslati predhodne (neza-vezujoče) ponudbe, na njihovi podlagi pa bo nato izbran ožji krog vlagateljev. Končnega strateškega vlagatelja bodo izbrali na podlagi več meril, med najpomembnejša sodijo pogoji nakupa delnic (zlasti ponujena cena) in razvojni program za NKBM. Objavljeno je tudi redno mesečno poročilo mednarodne bonitetne hiše Dun & Bradstreet o Sloveniji. Avgustovsko poročilo se praktično ne razlikuje od julijskega. Tveganje poslovanja s slovenskimi družbami je majhno, tako da Slovenija na lestvici tveganja skupaj z Madžarsko še vedno zaseda prvo mesto v regiji. V poročilu je še navedeno, da se še vedno niso izpolnila pričakovanja o upočasnjevanju našega izvoza zaradi rastočih težav Evropske unije, pozitivna pa naj bi bila rast neposrednih tujih investicij v Slovenijo, ki s 120,6 milijona dolarji v letošnjem prvem četrtletju presegajo celotne lanske. Miha Pogačar Ilirika BPH, d.d. Zavarovanja Druge penzije ^ranj - Druga penzija, pokojninska družba, iz Maribora je slThSta zače'a s sklepanjem dodatnih prostovoljnih pokojnin l *avarovanj, prve premije pa bodo zavarovanci vplačali pri-/U' mesec. V družbi pričakujejo, da bodo v prvem letu poslo-y*nja sklenili dodatno prostovoljno zavarovanje s 25 tisoč zava-r°vanci. z Uprava družbe je aprila letos pridobila dovoljenje za opravljanje Pojavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, Julija in avgusta pa uredila vse potrebno za začetek delovanja družbe. Po vpisu v sodni register ji je davčna uprava 13. avgusta ■zdala še odločbo o vpisu pokojninskega načrta v register tovrsten načrtov. To pomeni, da delodajalci lahko za zaposlene plačući0 del ali celotno premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje, Pfl tem pa uveljavljajo davčne olajšave pri plačilu davka od dobič-Ka 'n od plačanih premij ne plačujejo prispevka za socialno var- °st. Višina premije, ki jo plačuje delodajalec, je odvisna od podajanj med upravo podjetja in sindikati oz. predstavniki delavcev. Anni presega načrtovane rezultate Ljubljansko računalniško podjetje Anni, d.o.o., (www.anni.si) v.Prv'h sedmih mesecih letošnjega leta ustvarilo za 499,6 . "'Jona tolarjev prihodka. V primerjavi z istim obdobjem nskega leta je za .16 odstotkov povečalo prihodke iz prodaje za 11 odstotkov preseglo načrtovani rezultat. Uub recesiji, ki vlaga na trgu informatike, je podjetju z not-ar»J0 reorganizacijo in vpeljavo ISO standardov uspelo večati tržno moč in si utrditi položaj v branži. Med lu)!Tlernhnimi vzroki za ugoden poslovni rezultat pa omenjajo r ,} osvajanje novih tržišč in širitev ponudbe sistemskih •tev. Svoj nastop med vodilne slovenske ponudnike infor-zatr^8^6- tenn°'°8ije pa napovedujejo z dejstvom, da uspešno hit k JCJ° s pridobivanjem potrebnih certifikatov za prido-u ev.statusa Intel Premier Provider (www.intel.com), kar bo jviS" ° poc*JetJe Anni, d.o.o., v elitno družbo podjetij s tem na- sJlrn Intelovim statusom. Apple predstavil novosti nove*' ^nev'Je Apple na Macworldu v New Yorku predstavil naj, .Modele računalnikov Macintosh PowerMac G4 z dosedaj S()f,'lrcJsi'n laktom procesorja s 733 in 867 Mhz in dvoproce-{|. , 1 s Uktom 2 x 800 Mhz. Močnejša modela imata stan-mal n° VgraJen SuperDrivc (CD in DVD predvajalni in sne-lud' i!.P0g0norri)- Novi modeli računalnikov iMac so seveda p 1 hllrejši (do 700 Mh/) in vključujejo CD RW snemalnimi bap^n' Vcč spomina in večje trde diske. Dobavljivi so v treh Pol ind'g<>, snežni in grafitni, nad novm računalnikov je Apple za jesen najavil prvo večjo večgr^ditev novega sistema Mac OS X 10.1. Glavne novosti so in i* rost i" podpora CD in DVD predvajanju in snemanju mue Prilagodljivejše namizje. Novi programi, prilagojeni siste-uPor h C °S X prihajajo iz vseh smeri in za vsa področja Obi v raauna,nikov> mnogi razvijalci pa te še najavljajo. Cros 1!j.kwvalci Macworlda so med drugim videli tudi novi Mi-IrhJt v t)fflce ,()- program, ki v celoti podpira moderno tU(Jj e, Uro Mac OS X-a. Poleg novega Aqua videza prinaša racu >datne funkcionalnosti. Še več informacij za ljubiteje httn-1/? tehnologij in Macintoshovih računalnikov na: *J-//www.jabolko.si/ ali www.apple.com NLB v jeseniškem Mercatorju Jesenice - V Mercatorjevem centru, ki so ga pred kratkim odprli na Spodnjem Plavžu na Jesenicah, je poleg hipermarke-ta še devetnajst trgovin in lokalov, med njimi tudi bančna trgovina Nove Ljubljanske banke (NLB), Podružnice Kranj, ki je namenjena brezgotovinskemu poslovanju in svetovanju. To je prva enota NLB v Gornjesavski dolini in hkrati šesta bančna trgovina v okviru večjih nakupovalnih centrov. Podobno trgovino, kot je na Jesenicah, imajo še v Mercator Centru Ljubljana, OB1 Centru Maribor, Super Mestu na Ptuju, Mercator Goriška v Šempetru in v E. Leclercu v Ljubljani. Bančne trgovine so posebne poslovalnice v večjih nakupovalnih središčih, ki se od tradicionalnih bančnih poslovalnic razlikujejo tako po videzu kot drugačnem načinu ponujanja storitev. Zasnova prostora in oprema omogočata bolj neposredni stik med strankami in bančnimi uslužbenci, poudarek pa dajejo svetovanju in samopostrežnemu poslovanju. Bančni svetovalci strankam pomagajo uporabljati nekatere sodobnejše načine poslovanja, kot je, na primer, poslovanje prek telefonske banke Teledom ali elektronske banke Proklik NLB in Klik NLB. Stranke lahko sklenejo tudi depozite in razne vrste varčevanja, pridobijo posojila, se odločijo za uporabo katere izmed kartic NLB, odprejo račun ali opravijo informativne izračune na spletnih straneh www.nlb.si. Ker v bančnih trgovinah ne opravljajo gotovinskih poslov, ne morejo dvigniti denarja, lahko pa to storijo na bančnem avtomatu. Prednost bančnih trgovin pred klasičnimi je predvsem lokacija, ki omogoča parkiranje, ter možnost opravljanja bančnih storitev med nakupovanjem. Tudi poslovni čas je ugodnejši in daljši kot v ostalih poslovalnicah. V Mercatorjevem centru na Jesenicah je bančna trgovina odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 16. ure. • CZ. Finančna okrepitev Slovenice Kranj - Ko je agencija za zavarovalni nadzor aprila letos pregledala poslovanje zavarovalnice Slovenice, je upravi odredila, da mora sprejeti ukrepe za povečanje osnovnega kapitala za 2,5 milijarde tolarjev. Delničarji, med katerimi ima 86-odstotni delež Kmečka družba - holding, so že na aprilski skupščini izglasovali dokapitalizacijo v znesku pol milijarde tolarjev (in jo že tudi vplačali), na skupščini prejšnji teden pa so potrdili še predlog uprave o povečanju osnovnega kapitala za dodatni dve milijardi tolarjev. Prednostno pravico do vpisa novih delnic imajo obstoječi delničarji, z dokapitalizacijo pa naj bi predvidoma končali do 20. septembra. • CZ. Iz uradnih objav V Filcu o dobičku in ukinitvi sklada lastnih delnic Kranj - Delničarji družbe Filc Mengeš se bodo 23. avgusta sestali na sesti skupščini, na kateri bodo sklepali o dveh pomembnih točkah - o uporabi lanskega dobička in skladu lastnih delnic. Uprava predlaga, da bi lanski dobiček v znesku 191 milijonov tolarjev v celoti ostal nerazporejen in da bi družba ukinila sklad lastnih delnic v višini 40 milijonov tolarjev ter še naprej odkupovala svoje delnice z namenom kasnejšega umika. Uprava delniške družbe Varnost Kranj je sklicala skupščino za 30. avgust, delničarjem pa predlaga, da bi lanski dobiček v višini 5,7 milijona tolarjev ostal nerazporejen. Uprava Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, ki ji predseduje nekdanji guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, sklicuje 6. septembra prvo začasno skupščino, na kateri bodo med drugim sklepali o razporeditvi lanskega čistega dobička v znesku 669 milijonov tolarjev. Po predlogu uprave naj bi dobrih 664 milijonov tolarjev namenili za rezerve, nekaj manj kot pet milijonov tolarjev pa za nerazporejeni čisti dobiček. Od skoraj 48 milijonov tolarjev prevrednotenega čistega dobička iz preteklih let naj bi ga 4,5 milijona tolarjev izplačali članom nadzornega sveta, ostali dobiček pa naj bi ostal nerazporejen. • CZ. KOLIKO JE VREDEN TOLAR REPUBLIKA ^ SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ Obvestilo Vse pravne osebe obveščamo, da se bodo kontrolorji pravnih oseb, ki sedaj opravljajo delo na Davčnem uradu Kranj, Izpostavi Jesenice, Izpostavi Radovljica, Izpostavi Škofja Loka in Izpostavi Tržič, preselili na sedež Davčnega urada v Kranju, Slovenski trg 2 (stavba Agencije za plačilni promet). Kontrolorji pravnih oseb s sedežem na Izpostavi Kranj ostanejo na isti lokaciji. Na novi lokaciji bodo začeli z delom V PONEDELJEK, 3. septembra 2001 Od dneva preselitve dalje boste vlagali vloge, dostavljali obračune, REK obrazce in druge kontrolne podatke kontrolorjem na sedež Davčnega urada v Kranju, lahko jih boste poslali po pošti na Davčni urad Kranj ali pa jih boste oddali na izpostavi davčnega urada, kjer ste vpisani v davčni register. Izpostave Davčnega urada Kranj, iz katerih se bodo preselili kontrolorji, so na sledečih naslovih: - Izpostava Jesenice: C. Maršala Tita 78, Jesenice - Izpostava Radovljica: Gorenjska cesta 19, Radovljica - Izpostava Škofja Loka: Kapucinski trg 8, Škofja Loka - Izpostava Tržič. Predilniška 14, Tržič KRANJ, 17. 8. 2001 nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem nakupni/prodajni 1 ats nakupni/prodajni 100 iti A BANKA (Tržič. Kranj. Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj. Šk. Loka KOVAČ (na Radovljiški tržnici) ŠUM Kranj VOLKSBANK-LJUD. BANKA dJJ(fanj PBS D.D. (na vseh poštah) SZKB Blag. mesto Žiri TALON Škofja Loka VVILFAN Jesenice supefinafket Union VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Gratski dvot VVILFAN Tržič povprečni tečaj NtSO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 112,10 112,50 112,15 112,40 112,15 112,43 112,10 112,45 112,05 112.55 11210 112,49 112,15 112,59 111,80 112,68 112,10 112,50 15,90 15,93 15,94 15,91 15,91 15,91 15,92 15,90 15,92 15,95 15,97 15.99 15,98 16,00 15,90 16,00 16,02 16.00 11,30 11,32 11,30 11,30 11,30 11,30 11,31 11,30 11,31 111,90 112,55 110,85 112,50 111,84 112,60 112,15 112,45 11,35 11,36 11,36 11,36 11,37 11,37 11,39 11,38 11,37 11,39 11,34 11.38 11.39 236 26 00 15,90 16,00 11,28 14,95 15,95 11,00 15,87 16,03 11.27 15,93 15.99 11.31 586 26 96 236 02 60 530 40 40 (8,h -13 h, 13.45h- 18,h) 596 38 16 111,96 112,51 15,82 15.99 11.28 11.37 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.53 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. OSNOVNA ŠOLA Dr. Janeza Mencingerja Savska cesta 10 4264 Bohinjska Bistrica razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZA INDIVIDUALNE IN SKUPINSKE POMOČI - PEDAGOG ALI PSIHOLOG Delovno mesto se razpisuje za določen čas, s polnim delovnim časom za šolsko leto 2001/2002. Pogoj za sprejem na delo je izobrazba ustrezne smeri skladno z ZOFVI in Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. O izboru vas bomo obvestili v zakonitem roku. MIZARSTVO GORJANC, s.p., pooblaščeni prodajalec vodilnega evropskega proizvajalca stavbnega pohištva Internorm Fenster AG razpisuje prosto delovno mesto TEHNIČNI REFERENT PRI PRODAJI STAVBNEGA POHIŠTVA Pričakujemo: - pasivno znanje nemškega jezika - zaželjene izkušnje pri delu s stavbnim pohištvom - poznavanje računalniških programov (Word, Excel) - lasten prevoz - samostojno reševanje tehničnih problemov Ponujamo: - zaposlitev za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas - stimulativen dohodek - dodatno izobraževanje v podjetju Internorm Avstrija REFERENT(KA) ZA VODENJE POSLOVNIH LISTIN - delo se sklene za določen čas, s polovičnim delovnim časom - pričakujemo najmanj 8 let delovnih izkušenj s področja knjigovodstva - poznavanje dela z računalnikom MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - obvezne izkušnje pri delu s stavbnim pohištvom - lasten prevoz Če izpolnjujete navedene zahteve in se nam želite pridružiti, nam pošljite prijavo, ki naj vsebuje: - dokazila o izobrazbi - opis vašega dosedanjega dela - kratek življenjepis Prijave bomo sprejemali 15 dni po objavi na naslov: MIZARSTVO GORJANC, s.p., Predoslje 72, Kranj, e-mail: mizarstvo.gorjanc@siol.net Internorm* KMETIJSTVO GORENJSKI GLAS • 10. STRAN U__ ureja: Cveto Zaplotnik Petek, 17. avgusta 2001 Kmečki praznik v Bašlju Bašelj - Prihodnji konec tedna bo v Bašlju tradicionalna turistično etnografska prireditev, že šestnajsti Kmečki praznik pod Storžičem. Prireditev bo tokrat trajala dva dni. V soboto, 25. avgusta, bodo turistično društvo in krajevna skupnost Bašelj ter občina Preddvor na slovesnosti, ki se bo začela ob 18. uri, odprli nov most čez Belico na cesti proti naselju počitniških hišic, novo asfaltirani dvestometrski odsek ceste od konca vasi do turističnega doma v športno turističnem parku Belica, razsvetljavo športnih igrišč, lopo nad košarkarskim igriščem in turistične kažipote, vse pridobitve pa bo blagoslovil tudi preddvorski župnik. Po uradnem delu bo v športno turističnem parku še nogometna tekma ter družabno srečanje z domačimi glasbeniki in pevci. Prireditev se bo nadaljevala v nedeljo (začetek ob 14. uri), ko bo na igrišču v športno turističnem parku v Belici še osrednja prireditev, kmečki praznik, na katerem bodo prikazali kmečka opravila in običaje. Kot sta povedala predsednik in blagajnik turističnega društva Jože in Miro Roblek, bodo letos dali poudarek spravilu lesa in pripravi drv, prikazali bodo striženje ovac, pletenje cajn in "štrikanje" nogavic iz ovčje volne, pred-« stavili pa bodo tudi zeliščarstvo ter še vedno ohranjeni običaj "fantovski krst", ko domači fantje sprejemajo v svoje vrste "novince". Kmečke žene bodo za praznik pripravile različne dobrote, prireditelji pa obljubljajo tudi srečelov, kegljanje za koštruna in tekmo v metanju na koš. Zapeli bodo domači pevci, zaigral lajnar Zdravko Debeljak iz Železnikov, plesalce pa bodo ogreli Gašperji. • CZ. Tudi letos bodo prikazali striženje ovc. (GLAS Turistično društvo Bašelj Vprašanje: Kako se imenuje vas, v kateri je vsako leto Kmečki praznik pod Storžičem? Odgovor:................................................................................................................................... Naslov: ....................................................................................................................................... Dan krompirja Strahinj - Podjetji Zeleni hit iz Ljubljane in Korotan iz Kranja pripravljata jutri, v soboto, z začetkom ob 10. uri na posestvu srednje biotehniške šole v Strahinju dan krompirja. Predstavili bodo kmetijsko mehanizacijo za saditev, nego, izkopavanje in skladiščenje krompirja ter se pogovorili o gnojenju krompirja, pripravi namakalnega sistema, trženju in cenovni politiki. Kot sta v vabilo zapisala direktorja Aleš Avšič (Zeleni hit) in Janko Šumi (Korotan) naj udeleženci s sabo prinesejo "košaro vprašanj in vrečko dobre volje". • CZ. Na ogled radgonskega sejma Škofja Loka - Govedorejsko društvo in kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka bosta v sredo, 29. avgusta, organizirala ogled kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni. Cena je 3.000 tolarjev, v to pa so všteti prevoz, malica in vstopnina. Prijave sprejemajo do naslednjega petka, 24. avgusta, v tajništvu zadruge (tel. št. 506 20 11) in v kmetijski svetovalni službi (tel. št. 51 12 702 - Majda Luznar). • CZ. MEŠETAR Iz Radgone pa še v Ried Še preden bodo na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni zaprli kmetijsko živilski sejem, že se bodo začeli sejmi v avstrijskem Riedu. 1. septembra bodo odprli mednarodni strokovni sejem gradbeništva, bivanja in rekreacije ter sejem investicijske opreme in blaga za široko uporabo, 4. septembra pa še mednarodne sejme agrotehnike, semenarstva ter reje in prehrane živali. Na kmetijskem sejmu bo 1.237 domačih in 761 tujih razstavljavcev predstavilo na več kot 179 tisoč kvadratnih metrih površine v 42 dvoranah kmetijske stroje, opremo, orodje in drugo kmetijsko blago. Na sejmu semenarstva bodo tokrat obravnavali tudi aktualno problematiko genske tehnologije, v okviru sejma reje in prehrane živali pa bo zveza avstrijskih rejcev govedi lisaste pasme pripravila v času od 4. do 8. septembra državno razstavo, ki bo prvi pregled tovrstne pasme goved po pojavu bolezni norih krav (BSE) ter slinavki in parkljevki. Med sejmom bo tudi srečanje kmetijskih ministrov iz sosednjih držav, na katerem bodo razpravljali o nekaterih strokovnih vprašanjih in o sodelovanju v Srednji Evropi. Vstopnina za sejem bo letos 90 šilingov, za člane skupin pa 55 šilingov. Odkupne cene krav V Jeseniških mesninah odkupujejo do pet let stare krave prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po 400 tolarjev (bruto) za kilogram mesa, krave drugega razreda po 370 tolarjev, tretjega razreda po 350 tolarjev, četrtega razreda po 300, petega po 270 in krave šestega razreda po 230 tolarjev za kilogram. Nad pet let stare krave so še cenejše. Za prvi razred je cena 350 tolarjev (bruto) za kilogram mesa, za drugi razred 320, tretji 305, četrti 280, peti 260 in za šesti razred 210 tolarjev za kilogram. Na Gorenjskem narašča zanimanje za vrtnarstvo Vrtnarji in cvetličarji so dali pobudo za spremembo zakona o davku na dodano vrednost, ki za rezano cvetje, lončnice in sadike okrasnega cvetja določa 19-odstotno davčno stopnjo. V Avstriji in Italiji je davek 10-odstotni, v Nemčiji 7-odstotni, na Nizozemskem 6-odstotni... Voklo - Vrtnarji z Gorenjskega so januarja letos ustanovili svojo organizacijo -Združenje vrtnarjev Gorenjske. Kot je povedal njegov prvi predsednik, Ciril Koz-jek iz Voklega, za zdaj združuje 35 članov, ki se na širšem območju Gorenjskega ukvarjajo s "proizvodnjo", to je z gojenjem okrasnih rastlin in trajnic ali s pridelovanjem zelenjave. Kakšni so bili razlogi za organiziranje? "Združenje smo ustanovili zgolj zato, da bi v razmerah vse hujše konkurence lažje reševali probleme in organizirano ter enotno nastopali do države, ki s predpisi ureja tudi vrtnarsko dejavnost. Pri tem ugotavljamo, da zakoni in drugi predpisi niso vedno na primerni strokovni ravni." Pravite: da bi lažje reševali probleme... Kateri so največji? "Vrtnarstvo še vedno ni samostojna kmetijska panoga, tako kot sta, na primer, sadjarstvo ali vinogradništvo. Vrtnarski pridelovalci smo različno organizirani: nekateri so kmetje, drugi samostojni podjetniki, tretji družba z omejeno odgovornostjo. Ko so v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ustanavljali različne odbore, so namesto odbora za vrtnarstvo oblikovali odbor za vrtnine. To je preozko, saj je pridelovanje vrtnin le del vrtnarske dejavnosti. Kmetijsko svetovalna služba se še vedno ni dovolj dobro organizirala za svetovanje pri gojenju rož in okrasnih rastlin ter pridelovanju vrtnin. Velik problem so trošarina pri nabavi kurilnega olja, visok davek na dodano vrednost ter slaba zastopanost vrtnarstva pri predstavitvah v kmetijskih oddajah na nacionalni in lokalnih televizijah ter v ostalih javnih občilih. Predpise za postavitev plaste-njakov, rastlinjakov in spremljajočih objektov določa vsaka občina po svoje, iz tega pa izhajajo tudi razlike. Ponekod je možno brez lokacijskega dovoljenja oz. na podlagi Strojni tehnik z veliko vrt na rs k i h izk u sen j Prcdscdnil gorenjskega združenja vrtnarjev Ciril Kazjek po poklicu ni vrtnar, ampak strojni tehnik, ki pa ima z vrtnarstvom veliko izkušenj. Zaceli so pred de.se tinti leti. najprej v al viru kmetije, potem kn je si/i (lrcyj>r kotu al vrt/mrsko snio, pa sa se orgiiiii. indi ko/ S p Meiltau ko (jre-cji) skrhi \t i>iidehivo, se Ciril tik^u/a s prodajo iu drugimi deli. Kot ozko specializirana vrtnarija gojijo balkansko cvetje in maćehe, vzgajajo sadike peiargoiiij m nove gvinejt . za nemško podjetje pa pride lujejo ši sadike za semenske vrtnarje odločbe o priglasitvi del postaviti le sto kvadratnih metrov velik rastlinjak, v drugi, sosednji občini pa kar petkrat večjega." Pravite, da vrtnarstvo še vedno ni samostojna kmetijska dejavnost. Kam pa ga potem uvrščajo? "Uvrščajo nas tako, kot jim v danih okoliščinah najbolj ugaja. V kmetijsko gozdarski zbornici nas "tiščijo" med vrtninarje, v obrtni zbornici, kamor spadamo samostojni podjetniki, pa smo v isti sekciji cvetličarji in vrtnarji. Tudi takšna rešitev ni najboljša, saj imamo oboji različne interese in smo si celo konkurenti." Vlada celo razmišlja o povišanju davka, vrtnarji ugotavljate, da je že sedanja stopnja previsoka... "Ko so v Sloveniji pripravljali zakon o davku na dodano vrednost, očitno niso upoštevali direktive Sveta Evrope in so za rezano cvetje, lončnice in sadike okrasnega cvetja določili 19-odstotno davčno stopnjo. V državah Evropske unije uporabljajo za to znižano stopnjo - v Avstriji in v Italiji 10-odstotno, v Nemčiji 7-odstotno, na Nizozemskem celo samo 6-odstotno. Le tri skandinavske države imajo višjo stopnjo, vse ostale pa nižjo kot pri nas, kjer so razmere absurdne: za sadike zelenjave je 8-odstotni davek, za sadike okrasnega cvetja pa 19-odstotni. Vrtnarji se skupaj s cvetličarji zavzemamo, da bi v Sloveniji enako kot v evropskih državah veljala znižana davčna stopnja. Znižanje bi po vključitvi v Evropsko unijo prispevalo k večji konkurenčnosti naših vrtnarjev in cvetličarjev, k ohranitvi sedanjih delovnih mest in ustvarjanju novih ter k zmanjšanju uvoza lončnic, sadik in rezanega cvetja z bližnjih trgov. Vrtnarji nastopamo pri tem skupaj s cvetličarji, sicer pa se od njih precej razlikujemo." Ko je predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk izjavil, da bi se male kmetije lahko ukvarjale tudi s cvetličarstvom, ste protestirali. Zakaj? "Na kmetijah se sicer lahko ukvarjajo tudi s cvetličarstvom, vendar to ni kmetijska dejavnost, ampak storitvena in trgovska, ki jo je možno opravljati le na podlagi obrtnega dovoljenja in za katero bo v prihodnosti potreben tudi mojstrski izpit. Vrt- Ciril Kozjek narstvo, kamor sodi pridelovanje vrtnin, gojenje rož in drugih okrasnih rastlin ter pridelovanje semena in sadik, je za razliko od cvetličarstva kmetijska dejavnost, za katero ni obvezna registracija s.p-ali d.o.o. in jo lahko opravlja tudi kmet. Prav zato, ker je vrtnarstvo kmetijska dejavnost, se v združenju zavzemamo, da bi vsi skupaj prešli pod okrilje kmetijsko gozdarske zbornice. Samostojni podjetniki smo zdaj v okviru obrtne zbornice, družbe z omejeno odgovornostjo pa v gospodarski." Zanimanje za vrtnarstvo na Gorenjskem narašča. Zakaj? "Za to je več razlogov. Šola za vrtnarje je v Kranju in ko mladi končajo šolanje, iščejo perspektive tudi v tej dejavnosti, za katere niso potrebne velike površine, ampak je dovolj že majhna parcela. In nenazadnje: Slovenci imamo radi urejene hiše in vrtove, zato pa potrebujemo tudi zadosti cvetja in drugih okrasnih rastlin." So s prodajo težave? "Pri prodaji moramo razlikovati dvoje: neposredno prodajo na vrtnarijah ter gro-sistično prodajo. Vsi si želimo, da bi Čimveč prodali doma, pri veleprodaji je pogosto problem s plačilom in vzdrževanjern kakovosti." Prodaja na vrtnarijah je bržkone omejena le na ožja, lokalna območja... "Ne. Kupci prihajajo tudi od daleč, če so zadovoljni s ceno in kakovostjo." Cene so v zadnjih letih precej padle. Je ^ temu pripomogla tudi tuja konkurenca? "Pri balkonskem cvetju in enoletnicah nam tujci ne morejo konkurirati, uvozi Pa se veliko rezanega cvetje in lončnic, s katerimi na Gorenjskem ni mogoče doseči takšne cene, da bi lahko konkurirali h°" landskim. Cene v Sloveniji so padle predvsem zaradi medsebojne domače konkurence." Za koliko so se, denimo, znižale v zadnji'1 petih letih? "To je težko reči, vem pa, da s cenami ne "lovimo" inflacije niti ne rasti cen repr°' dukcijskega materiala - zemlje, lončkov-gnojil, kurilnega olja..." Za enakovredno nastopanje na trgu V združenju vrtnarjev ne nasprotujejo temu, da bi se kmetije v okviru dopolnit' nih dejavnosti ukvarjale tudi z vrt' narstvom, vendar bi za to po mnenju predsednika Cirila Kozjeka morale plačati določen pavšalni davek. S tem bi preprečili, da bi se na trgu pojavljale boljšem položaju kot tisti, ki se z vrt' narstvom ukvarjajo kot samostojni podjet' niki ali kot družba z omejeno odgo" davka na dodano vrednos dobička, ne obiskujejo j Registrirani vrtnarji jim nt ne morejo pa pristati na to Je na Gorenjskem težko biti vrtnar? "Vrtnarstvo v gorenjskih razmerah ^ svoje prednosti in slabosti. Če je nu _ zima, je jasno in tedaj je tudi dovolj son ' ki za razliko od megle dobro vpliva na f ^ voj rastlin. V takšnih razmerah pa je tu poraba kurilnega olja oz. plina bistve ^ večja kot v Primorju, kjer pa je več nio2^ sti za meglo. Za gojenje vsake bož&0 zvezde ga, na primer, porabimo od L', 2 litra, saj moramo z ogrevanjem začet' koj, ko ponoči temperatura pade P°d stopinj Celzija." • C. Zaplotnik 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Pred šestimi leti je Nevihta odpihnila Republiko Kninsko krajino Avgust je čas hrvaških herojev V začetku avgusta leta 1995 je hrvaška vojska v rušilni ofenzivi Nevihta (Oluja) pometla s srbsko Republiko Kninsko krajino nekdanjega kninskega policista Milana Martiča. Sledovi hrvaške ofenzive in štiriletne vojne pred njo so še vidni: spomini, ruševine hiš in urejeni grobovi padlih hrvaških junakov. Začetek avgusta je za Hrvaško poseben praznik. Leta 1995 je po štirih letih znova zaokrožila svoje državno ozemlje, ki se je leta 1991 z uporom Srbov v zahodni Slavoniji in Kninski krajini pod vodstvom policista iz Knina Milana Martiča zmanjšalo za skoraj tretjino. Leta 1995 so hrvaške enote izvedle več uspešnih akcij, s katerimi so postopoma dobivale nazaj °d Srbije oziroma armade Združenih držav Amerike in nekaterih evropskih držav, je pognal v beg blizu 200.000 Srbov. Leta 1991 in 1992 so bežali Hrvatje, tri ali štiri leta kasneje pa so doživeli njihovo usodo Srbi. Ko je Zagreb še burno slavil zmago in je šele nekaj dni na trdnjavi v Kninu vihrala hrvaška zastava, so začele nekatere mednarodne organizacije obtoževati Hrvaško, da so bili med ~« oiuije oziroma aunauc ^»»» »**t~~.~*.....~ Zvezne republike Jugoslavije Nevihto storjeni zločini zoper okupirano ozemlje. V začetku civilno srbsko prebivalstvo. Le maja so Hrvatje z operacijo Blisk vrgli Srbe iz zahodne Slavonije, obenem pa že načrtovali novo, s katero naj bi dobili nazaj zahodni del države z Ba-nijo, Kordunom, Liko, Kninsko krajino in zaledjem Dalmacije, kjer je delovala uporna srbska Republika Kninska krajina. Hrvaški politični in vojaški vrh s Pokojnim predsednikom dr. Franjom Tudjmanom in tudi že Pokojnim obrambnim ministrom Gojkom Suškom na čelu je načrtoval odločilno operacijo za osvoboditev države s pomenljivim imenom Nevihta oziroma Oluja. Oluja je z vso močjo zapihala 4- avgusta, le dan po neuspešnih pogajanjih med upornimi Srbi iz Knina in hrvaško državo. V bliskovito ofenzivo na južnem delu srbskega območja vključno s Kninom je krenilo [25.000 hrvaških vojakov in Kn,n jc že naslednji dan, 5. avgusta, po 3o uran bojev> padel, rjrvatom se je postavilo v bran °krog 50.000 krajinskih Srbov 'n 60.000 Srbov iz sosednje Bosne in Hercegovine oziroma vojakov Zvezne republike Jugoslavije. Hrvaška je slavila. Od Srbov okupirani krajinski kraji So padali drug za drugim, nazadnje nekatera oporišča Srbov v Baniji in Kordunu. 7. in 8. avgusta ter Dvor kot zadnje 9. avgusta. Hrvatje so v 80 ur trajajoči ofenzivi, ki je osupnila mednarodno javnost in sprožila strah pred povračilnimi akcijami poraženih Srbov, dobili nadzor nad 95 odstotki ozemlja države. Nevihta, za katero naj bi dobili Hrvatje tiho soglasje tos, šest let kasneje, je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zahtevalo od hrvaške države izročitev nekaterih generalov, ki so vodili vojaške akcije v okviru Nevihte, kar je dvignilo na noge in razdelilo hrvaško javnost in politiko. Sosedje postali sovražniki Potoval sem skozi Karlovac, ki leži v Baniji, skozi Slunj v Kordunu, kjer je imela vojska bivše Jugoslavije pomembne vojašnice, mimo Plitvic v Liki, kjer se je leta 1991 začel upor Srbov v krajini in z njim vojna med Srbi in Hrvati, in naprej do Gračca in zaledja Zadra. To je bilo območje srbske Republike Kninska krajina, od koder so leteli izstrelki na Zadar, na Masleniški most in nižje ležeči Biograd na moru ter na bližnja otoka Pašman in Ugljan. Ob cesti takoj za Karlovcem in mostom preko Korane in naprej do Plitvic, Udbine in Gračca so še vidni sledovi vojne. Kot prikazni stojijo na pol porušene hiše z ožganimi, počrnelimi zidovi. Fasade nekaterih hiš so preluknjane od izstrelkov. Nekatera poslopja se sesedajo sama vase. Vanje že dolgo ni stopil človek. Pravijo, da so to predvsem hiše, v katerih so živeli Srbi. Pred tremi ali štirimi leti so bili na začetku mnogih poljskih poti, ki so zavijale z glavne ceste, ali na travnikih, grozeča opozorila pred nevarnostjo min. Sedaj teh opozoril ni več. Mine so odstranili, ven- ati k Like upa, da je bila ta vojna zadnja v njenem življenju. Spomin na vojno. Poškodovana katoliška cerkev v bližini Knina. zaslugi Slovencev, ki potujejo skozi te kraje, cveti. Na Plitvi-cah, v gozdu blizu hotela Belle-vue, se je vojna med upornimi Srbi in hrvaško oblastjo, dejansko začela. 31. marca leta 1991 so kninski uporniki napadli avtobus s hrvaškimi policisti. Padla je prva žrtev, policist Josip Jovič. Na spomenik so napisali, daje bil "prvi poginuli branitelj Republike Hrvatske". Boris Bačič iz Mrljanov na otoku Pašmanu z ženo Sonjo že nekaj let oddaja v najem počitniška stanovanja Slovencem, ki so najštevilnejši obiskovalci tega otoka, do katerega je iz Biograda na moru le 15 minut vožnje s trajektom. V domovinski vojni je imel srečo. S svojim tovornjakom je vozil proti Benkovcu. Ko je šel tja, še ni bilo srbskih barikad, ko seje vračal, pa so bile že postavljene. Srbski policist, pred vojno dober znanec, je prepričal svoje, da ga niso zaprli ali celo ubili. Potem pa se je svojim Hrvatom zdel sumljiv, ker je prišel živ z one strani. Za Borisa je bila ta izkušnja dovolj, da je tovornjak zapeljal v garažo, ga poljubil in prodal za 200 mark. Med vojno je sodeloval pri civilni obrambi otoka, ki so ga Srbi s kopna večkrat obstreljevali in ciljali celo šolo, v katero so zaradi varnosti preselili otroke iz Biograda. Tudi srbska letala so večkrat obstreljevala ta del Dalmacije. Ko so nad Šibenikom Hrvati dva sestrelili, jih ni bilo več blizu. "Mi smo se branili in varovali naša življenja. Dva mladeniča z otoka sta padla v domovinski vojni. Oni so nas napadali in streljali na šole, zdravstvene domove, na cerkve in samostane, na trajekte. General Ante Goto vina, ki je doma iz sosednjih Pakoštanov, je vodil obrambo Dalmacije in jo obranil. Danes ga hočejo spraviti pred sodišče teJ hiši so stanovali Srbi. Napis na njej priča, da so jih Hrvati v zmagovoti ofenzivi nagnali. dar so posledice strašne. Mnogo ljudi je na območju vojne s smrtjo ali trajno invalidnostjo plačalo srečanje z najbolj zahrbtnim orožjem sedanjega časa: pehotnimi minami. Posebej za ta del Hrvaške je avgust praznik in čas za čaščenje domovinske vojne, ki se je končevala te dni pred šestimi leti. Številne izobešene zastave so spominjale na takratne dogodke. Ob cesti je precej spomenikov in spominskih obeležij, ki spominjajo na domovinsko vojno in osvoboditev ter na hrvaške žrtve te vojne. Ob vseh, ki sem jih videl, so bili sveže cvetje, goreče sveče (in hrvaška državna zastava. Hrvaška je ponosna na osvoboditelje. Zato je razumljiv gnev mnogih Hrvatov, ko jim haaško sodišče skuša nacionalne junake spremeniti v vojne hudodelce. "S krajani srbske narodnosti smo se večinoma dobro razumeli. V začetku leta 1991 so postajali do nas vedno bolj nezaupljivi in redkobesedni. Zapirali so se v svoje hiše, nato pa so konec spomladi leta 1991 začeli drug za drugim odhajati. Začela se je vojna. Turanj je bil v osrčju frontne linije, ki seje od-mikala ali približevala predmestju Karlovca in reki Korani. Tukaj so bili četniki, Karlovac pa so branili hrvaški vojaki," se je spominjal vojnih dni pred desetimi leti upokojeni policist Mate Petronič iz Turnja. Povedal je, da je med drugo svetovno vojno partizanil po Kordunu, Baniji, Liki in Bosni, bil pa je tudi na slovenski strani v Beli krajini. "Ker se je po nas začelo streljati z obeh strani in so Srbi načrtno tolkli po naših hišah, Mate Petronič smomiorali bežati. 6. oktobra leta 1991 srno odšli v Karlovac. V Turnju ni bilo nepoškodovane hiše. Leta 1995, koje hrvaška ofenziva Oluja pregnala četnike, so se le redki lahko vrnili. S pomočjo države smo uspeli hiše popraviti do te mere, da smo se leta 1997 lahko vrnili. Nobena stvar na svetu ne more spremeniti našega prepričanja, daje bil hrvaški upor zoper čet-niško agresijo pravičen in upravičen in da je za nas šele z Olujo zavladala svoboda. Boj zanjo je povsod svet in upravičen. Slovenci to dobro veste," je povedal. Gotovina je obranil Dalmacijo Na območje Plitvičkih jezer sta se po nekaj letih vrnila življenje in turizem. Popotniki se znova ustavljajo v najznamenitejšem hrvaškem narodnem parku. Parkirišča so večinoma polna. Turizem, kot so povedali v informacijski pisarni, tudi po Sonja in Boris Bačič z otoka Pašmana Haagu v drugi Tu se je leta 1991 začela vojna. O tem priča spomenik prvemu padlemu Hrvatu v napadi kninskih upornikov na hrvaški vojaški avtobus. Kakšna krivica! Po strani pa se v Kninsko krajino vračajo ljudje, ki so storili zločine nad hrvaškim narodom. Najprej so se začeli vračati starejši, sedaj pa prihajajo tudi mlajši. Hrvaška oblast bi morala svoje heroje zavarovati, ljudem pa izpolniti obljube, dane pred volitvami. Če bi zmagal HDZ, bi bil Pašman z mostom že povezan s kopnim. Tako je obljubil Jure Radič, nekdanji minister za obnovo in razvoj. Nasledniki komunistov in njihovi zavezniki, zmagovalci zadnjih volitev, pa o mostu še slišati nočejo," je povedal Boris. Slovenci, ki vsako leto napolnijo njegove turistične sobe in jih je med turisti na otoku 98 odstotkov, nekateri pa so na otoku kupili parcele in zgradili počitniške hišice, so njegovi najboljši prijatelji. Za Slovence in Hrvate jc bil čas vojne, sedaj pa je po njegovem že skrajni čas za mir. • Jože Košnjek, Foto: J. Košnjek in Tina Doki KULTURA ureja: Igor Kavčič Festival Radovljica CARI POLIFONIJ Radovljica - Do torka se bodo na Festivalu Radovlijca zvrstili trije koncerti, najprej danes ansambel Cantica Svmphonia, v soboto bo sledila komorna skupina The Palladian Ensemble, ponedeljek pa bo posvečen slovenski glasbi, slišali bomo Komorni zbor Slovenicum in zbor Schola Cantorum Cantate Domino. Cantica Svmphonia je vokalno instrumentalni ansambel, ki je bil ustanovljen leta 1995, z namenom, da bi odkrivala in predstavljala glasbene zaklade iz obdobja med poznim srednjim vekom in visoko renesanso, s posebnim poudarkom na sakralni glasbi. V soboto se bo predstavil The Palladian Ensemble, ki prihaja iz Londona in se je uveljavil kot ena najboljših komornih skupin za izvajanje baročne glasbe. V ponedeljek bomo priča domačim izvajalcem stare glasbe. Komorni zbor Slovenicum pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela in zbor Schola Cantorum Cantate Domino, ki ga vodi dirigent Tone Potočnik, bosta predstavila dela starejših avtorjev, hkrati pa tudi novejše skladbe Uroša Kreka, Damijana Močnika in Primoža Ramovša. V času Festivala Radovljica je v dvorani Glasbene šole Radovljica na ogled tudi razstava fotografij lanskoletnega festivala, avtorja Mateja Rupla. • I.K. HARMONIJE NA BLEDU Bled - V sredo zvečer je bil na terasi hotela Vila Bled koncert mlade čilsko-nemške sopranistke Cristine Bravo, na klavirju pa jo je spremljal njen soprog, nemški pianist Thomas Nutzen-berger. Izvrstna glasbenika sta predstavila lažji, bolj poletno obarvan program z deli Duranteja, Scarlattija, Brahmsa, Mendelshona, Dvoraka, Gounoda, Puccinija, J. Straussa, Gershwina in Loeweja, ter ob zaključku požela gromek aplavz občinstva. • I.K. Novo v kinu LARA CROFT: TOMB RAIDER Tako kot računalniško igrico z likom Lare Croft, bi lahko tudi film Lara Croft: Totnb raider lahko označili za tipično akcijsko avanturo. Pravi ženski Mission Impossible, moderni Indijana Jones... Gre namreč za filmsko priredbo kultne računalniške igrice z nepremagljivo Laro Croft. Kibernetsko zvezdo Laro Croft že od leta 1996, ko se je rodila kot prva ženska junakinja računalniških iger, obožujejo najstniki po vsem svetu. Seveda je tudi naslov filma Tomb raider enak računalniškemu izvirniku. Zgodba: Lara Croft (igra jo Angelina Jolie), je rojena v bogati družini in je hodila v elitne šole. V filmu potuje v skrivnostne kraje, kjer išče redke, izgubljene grobnice in pozabljena kraljestva. Govori več jezikov, je izurjena v borilnih veščinah, odgovarja le sebi in uboga le svojo težnjo po pustolovščinah. Njen največji izziv je najti obe polovici starodavnega artefakta, ki je zakopan nekje v prostoru in času. Menda tistemu, ki ga ima v rokah prinaša veliko moč. Nevarnih druščin, ki ji take stvari seveda zanimajo, ne manjka. V filmu torej ne manjka številnih kaskaderskih vložkov in posebnih efektov. Režiser je Simon West, znan tudi po filmih Con Air in The General's Daughter, v katerem je igral tudi John Travolta. Aljaž Tepina, mladi igralec MESTNA OBČINA KRANJ IMAGO SLOVENIAE Podoba Slovenije vabita na koncert v okviru akcije oživljanja starih mestnih jeder Nastopila bo skupina: BLACKRIDERS (irska in ameriška narodna glasba) iz Madžarske, v sredo, 22. avgusta 2001, ob 21. uri Koncert bo na dvorišču gradu Khislstein. (V primeru slabega vremena bo koncert v Športni dvorani Pfanina.) Vstop je prost! Vljudno vabljeni! MOHOR BOGATAJ, univ.dipl.org. ŽUPAN NAJRAJE IGRAM ZA OTROKE Aljaž Tepina je mladi kranjski igralec, ki že vrsto let sodeluje z uspešno in priljubljeno gledališko skupino Kranjskih komedijantov. S predstavo Rdeča Kapica je prvič izkusil igranje z lutkami. Meni, da je lutkovno igrišče enakovredno "resni" dramski igri. Slovenski pregovor, ki pravi, da "jabolko ne pade daleč od drevesa", se je potrdil tudi pri Aljažu. Čeprav ga oče Rastko, ki se že vse življenje ukvarja z gledališčem, danes pa je mnogim poznan kot "kranjski laj-nar", ni nikoli silil v igranje, se je njegov talent prebudil po drugi poti. Že v osnovni šoli ga je opazila tovarišica in razredničarka Zdenka Likar, ki ga je začela spodbujati k sodelovanju na kulturnih prireditvah in prebiranju odlomkov iz literarnih besedil. Aljaž se ob svojih "začetkih" spominja: "Oče me ni silil v teater. Pustil mi je prosto pot. V drugem letniku srednje ekonomske šole pa je začel pripravljati klasično otroško igro pastirček Peter in kralj Briljantin. Vprašal me je, ali bi v njej igral. Nato me je pa čisto "noter potegnilo" in od takrat delam s polno paro. Na srednji šoli smo imeli tudi svojo dramsko skupino, s katero smo vsako leto ob kulturnem prazniku pripravljali predstave." Danes se zaveda, da mu oče s svojimi bogatimi izkušnjami veliko pomaga. "Je pa tudi zelo zahteven in pod njegovo "taktirko" je včasih težko delati, saj je do mene toliko bolj strog, vendar vem, da bom od njega dobil vse maksimalno dobro zamišljeno in v pravi smeri, saj ima veliko izkušenj." V svoji mladostni vnemi je Aljaž seveda poizkušal opraviti sprejemne izpite za igralsko smer na AGRFT-ju v Ljubljani, vendar mu je letos zopet spodletelo. Zaradi tega se zdaj ne vznemirja več, saj je ob velikem številu kandidatov in majhnem vpisu res težko "priti zraven". Sicer je moral malo spremeniti svoje "življenjske načrte", tako da se je zdaj vpisal v turistično šolo na Bledu, vendar bo imelo igralstvo in gledališče še naprej osrednjo vlogo v njegovem življenju. Že septembra se mu obeta gostovanje v lutkovnem gledališču Jože Pengov v Ljubljani, s Kranjskimi komedijanti pa pripravljajo Županovo Micko. Po zaključeni šoli, čez dve leti, bo na AGRFT-ju poizkusil še tretjič, mogoče tudi na kakšni igralski akademiji v tujini, medtem pa bo pridno nabiral izkušnje. Letos so uspešno postavili na oder štiri predstave, s katerimi so gostovali po vsej Sloveniji. ici naš največji rojak z gorenjskega mara.2!j!p pobožen človek, le klerikalcev ni nici u st'n' k" naj bi skrbeli za vero, a jih v res-P°da 2anima dnevna politika. Preden se m0 m° na Pot, predlagam, da skupaj prebere-Si0Vg aJ odlomkov iz članka Božja pota in Sir«,"0.'' ki 8aJe še ne 29-letni pisatelj objavil v je ovensk em narodu, 13. julija 1880. Napisal ga Pisar anju' kJer Je Dil zaposlen v odvetniški 11 svojega starejšega pravniškega ii K nlfa k°'e8a dr. Janeza Mencingerja. -"mi šker^ls!anJu ga je spodbudil neki članek v ncm-£gou StU ^us'an(1, na katerega je opozorila Ureja|nja sanica, slovenski nabožni list, ki ga je nemši,- čar'ev rojak Luka Jeran. Neznani bolj n-1 avtor Je namreč zapisal: "Slovenec je 'e, kernaVS,Ci kalcor pobožen; na božja pota hodi ril UobJe pri nJem taka navada, pa ne, da bi sto-ro delo..." Ker Tavčar tudi z odzivom v Zgodnji Danici ni bil zadovoljen, seje z navedenim stališčem soočil še sam. "Da bi bil Slovenec sploh hinavski, temu ne more pritrditi tisti, ki je imel priliko natančneje opazovati notranje življenje narodovo. Se ve, da izjeme so povsod, ali vobče velja, da, če je Slovenec pobožen, je iz prepričanja, in mnogokrat je ta in oni bolj pobožen v srcu, kakor pa se kaže zunaj. Resnica je, da je posebno na deželi slovensko ljudstvo z malimi izjemami navajeno ob nedeljah in praznikih se udeležiti službe božje tako kakor vsakdanjega kruha. Če je oni pisatelj morebiti opazil, da tu ni vselej prave pobožnosti, imenujemo mi to mlačnost, a ne hinavščino, in to je ves drug pomen." Takšno je bilo torej mnenje mladega Tavčarja 6 slovenski pobožnosti. Zdi se mi, da bi lahko v dobršni meri veljalo še danes. Sledi njegov pogled na slovensko božjepotništvo. "Božja pota so za naš narod mnogo večjega pomena, kakor bi kdo mislil. Ta moramo deliti v dve vrsti. V prvo vrsto spadajo ona, v resnici božja pota, kamor se zateka narod v duševnih in telesnih težavah in potrebah iskat pomoči in tolažbe od zgoraj. Tukaj je doma prava pobožnost in sem ne hodi nikdo Iz navade, temveč le iz posebnega dobrega namena. V drugo vrsto pa spadajo navadna božja pota ali tako imenovani shodi po deželi. Te bi pa bolj smeli imenovati narodna zbirališča, in ti shodi so za narod velikega pomena, čeravno jih posebno dandanašnji mnogi grajajo. Kar so bile narodne igre in zbira- lišča za staro Grško, to so ti narodni shodi v malem za narod slovenski. Začetek je bil cerkven, toda korist teh shodov ni toliko cerkvena kot narodna. Na te shode gre narod po večjem res le iz navade, da si oddahne od truda in težav življenja in se otrese vsakdanjih skrbi. Tukaj se snidejo sorodniki, prijatelji in znanci, ki se davno niso videli, da se spoznavajo, skupno zabavajo ter utrjujejo prijaznost in zvezo med seboj. Na potovanju po takih shodih vidi ta ali ona vedoželjna bistra glavica to in ono novo orodje, to in ono napravo, sliši govoriti o tej in oni koristni stvari in še sto drugih reči, katerih doma v vasi ne vidi. Tako se širi vednost in omika med narodom in mnogo naših tako zvanih samoukov si je glave izbistrilo po takih potih. No, seveda povabi na tak shod tudi brhki slovenski mladenič svojo drago, da si, neopazo-vana od silnih domačih prežalcev, prosto razkrijeta svoja srčna čustva in bolesti, svoje nade in radosti. In kdo jima bo zameril. Tako je delal, radoval se in žaloval narod, ko nas ni bilo, tako dela zdaj in bo delal, ko nas ne bo..." V nadaljevanju poudari pisatelj še domoljubno razsežnost takšnih shodov, njihov pomen za krepitev ljubezni do slovenskega naroda in domovine. Če se zdaj, po 120 letih, ozremo na to pisanje, se lahko brez pomislekov strinjamo z njegovo oznako, ki velja za "v resnici božja pota". Tu ni kaj dodati ali odvzeti. Kar se tiče romanj v drugem pomenu, ko gre za "navadna božja pota" oziroma za razne množične verske shode, pa bi jih po mojem Tavčar sam že za svojega poznejšega življenja ali danes videl precej drugače. Eno je, ko gre nekdo sam ali v romarski skupini na "resnično božjo pot"; na Brezje, denimo. Nekaj drugega pa so množični verski shodi, ki jih Cerkev tam prireja ob raznih praznikih, o velikem šmarnu, dnevu državnosti ipd. Ti shodi danes nimajo več tiste splošno izobraževalne in narodno budilne funkcije kot v Tavčarjevem času. Ljudstvo svojo omiko krepi marsikje, v šolah in na tečajih, z branjem knjig in časopisov, poslušanjem radia, gledanjem televizije, brskanjem po svetovnem spletu... Na takšnih shodih pač ne. Ti so postali predvsem odlična priložnost, da cerkveni prvaki izrazijo svoja udarna politična stališča. Do tega imajo seveda vso pravico, vprašanje pa je, kaj ima to skupnega z verovanjem in božjepotništvom? Sicer pa razprava o tem ni predmet tega pisanja. Mi gremo na božjo pot, na eno od tistih poti, na katere "so zateka narod v duševnih in telesnih težavah in potrebah iskat pomoči in tolažbe od zgoraj". Da preverimo, ali je na njih še "doma prava pobožnost in sem ne hodi nikdo iz navade, temveč le iz posebnega dobrega namena"? Pa pojdimo, z dobrim namenom in v spominu na pisatelja, čigar 150-letnice rojstva se bomo spominjali prav v teh dneh. Z božjepotniško skupino "zasebnega združenja Šmarnični romarji (ŠmaR)" iz Žirov smo šli že večkrat na pot tudi na straneh Gorenjskega glasa. Z besedo in sliko smo pospremili njihova R O M A R S K A REP O R A Z A 1 Foto: Franc Temelj Postanek v Pečniških mlinih, na poti iz Žirov v Spodnjo Idrijo. V Kanomlji, na poti iz Spodnje Idrije na Vojsko. Na cilju, pred vhodom v Marijino božje pot no svetišče na Barbani. Sedijo (z leve): Tone Mlinar, Vinko Eniko, Ciril Vidmar, Matevž Maretič, Vesna in Katja Stanonik, Anton Beovič. Stojijo (z leve): Edvard Vrtačnik, Marjanca Modrijan, Miha Naglic, Branko Eniko, Tone Kristan, Janez Vrh, Hermina Cankar, Jože Stanonik. Fotografiral Franc Temelj. romanja na Brezje, Svete Višarje in k Gospe Sveti na Koroškem. Brez nas so v zadnjih desetih letih romali še na Ptujsko goro, Sveto goro nad Gorico, Trsat nad Reko, Kurešček... Zmeraj peš, seveda, celo pot od Žirov do cilja, nazaj domov pa so se peljali. Pred dobre pol leta so postali društvo, ustanovni občni zbor so imeli 27. decembra 2000 pri Šimcu v Žirovskem Vrhu Sv. Urbana. Takrat so izbrali tudi svojo osrednjo božjo pot v letu 2001: iz Žirov do Gradeža (Grado) v Italiji, k Mariji na Barbani (Madonna di Barbana). Romanje so opravili v treh dneh, od 25. do 27. julija, od srede do petka. Spremljali smo jih tudi na tej poti, dolgi kakih 110 kilometrov! Prvi dan: od Žirov do Lokev To pot smo se zbrali pred župno cerkvijo Sv. Martina. Štirinajst nas je bilo, udeležba medkrajevna; dva sta. prišla iz Škofje Loke, eden iz Ljubljane. Pa kar dve romarki! Ob petih zjutraj je bilo, dan se je komaj delal. Ob tej zgodnji uri je vstal tudi župnik, g. Jože Stržaj, in romarje povabil v cerkev, jih nagovoril in blagoslovil. Za popotnico pa nam je dal steklenico z vsebino, ki ni bila niti navadna niti žegnana voda. In vendar taka, da dobro dene, če jo popiješ ravno prav. Potem smo šli. Najprej čez Soro do muzeja, do križišča Starožirovske, Logaške in Idrijske ceste. Tri ceste, ki vodijo v tri slovenske pokrajine: na Gorenjsko, Notranjsko in Primorsko. Tokrat smo jo ubrali na primorsko, zahodno stran. Pa ne po glavni cesti. Raje smo šli po stranski, mimo vasi Breznica, Korita, Ledinske Krnice, Ledine, Pečnik. Od tu, z roba ledinske planote, se svet prevesi na idrijsko stran. Po strmi stezi skozi nekdanje Pečniške mline smo bili kar naenkrat v Spodnji Idriji. V dveh urah in pol smo prišli z gorenjskega juga na primorski severozahod, čez hribe, ki niso visoka, zato pa izrazita naravna ločnica. Dolino Sore ločijo od doline Idrijce, Posavje od Posočja, crnomorske od jadranskih voda, svet, ki pripada notranjosti evropske celine, od tistega, ki že diha in čuti sredozemsko. Pr' Far (domače ime za Spodnjo Idrijo) se v Idrijco izliva Kanomljica, ki priteka od zahodne strani. In ob njej gremo naprej, ves čas proti zahodu. Večina naših romarjev je te poti že vajena, po njej so hodili na Sveto Goro. Za njih bo novost šele pot od Gorice navzdol proti morju. Kanomlja je prav lepa in dolga dolina, v njej domujejo kar tri vasi njenega imena. Od spodaj navzgor, od vzhoda proti zahodu si sledijo Spodnja, Srednja in Gorenja Kanomlja. Pri veliki ribogojnici v Srednji Kanomlji smo se okrepčali (tudi z ribjimi konzervami), da bi lažje zmogli dobrih 600 višinskih metrov vzpona na planoto Vojsko, ki se v to dolino strmo spušča na njeni južni, osojni strani. Včasih so za Kanomljo rekli, daje "kraj, kjer mrtvi ubije živega"; ker se je marsikateri pogrebec v teh strminah potolkel, ko so svoje mrtve nosili k pogrebu. Meni se vzpon sploh ni zdel hud. Vode je ob poti zadosti, veliko je zanimivosti. Žalostna je še danes zgodba, o kateri priča spomenik pri domačiji na Brdu, kjer so tik pred koncem vojne Nemci in kompanija v hišo zaprli devet ljudi in jih žive zažgali. Malo višje je mogočna in stara domačija Šturmovec, znamenita po freskah na svojem pročelju. Malo pod robom Vojskarske planote stoji ob stezi mogočna smreka, "ta debela", dajo trije veliki komaj objamejo; v premeru ima 120 centimetrov! Na Vojsko smo prisopihali pri domačiji Škra-tovše, od koder ni daleč do središča vasi. Pri Medvedu smo dobili dobro romarsko kosilo, fižolovko s pol klobase, potem pa stopili do cerkve Sv. Jožefa (1077 m) in šli naprej. Tu šele sem se spomnil, da je bil tistega dne god Sv. Jakoba st., apostola. Z njegovim imenom je namreč povezana ena od značilnosti Vojskega. Ste vedeli, kdaj v teh krajih nehajo kuriti v peči? "O svetem Jakobu." In kdaj spet začno? "Na Sveto Ano." Če na Jakoba zadnjič zakurijo in na Ano spet začno se torej peč nima časa ohladiti niti za eno noč v letu. To je le ena od duhovitosti, s katerimi so Vojskarji premagovali krutost svojega kraja. Vas se razprostira po planoti, visoki okoli 1000 metrov, podnebje je že čisto gorsko, zime dolge in snežene, poletja kratka in sveža. Nad to planoto se mešata sredozemski in alpski zrak in padavin ne zmanjka. Edino žito, ki tu uspeva, je ječmen. Ljudje se sem ne bi naselili, če ne bi bila sila. Po ustnem izročilu so bili prvi, ki so si izkrčili svoje visoke rovte tolminski puntarji, pa tisti, ki so se sem gor zatekli pred verskimi boji in kugo. Ljudje uporniškega značaja torej, drugačni tu ne bi preživeli. Svoj čas so se kar lepo namnožili. Največ jih je bilo po popisu leta 1880: 779. Sto let pozneje, po popisu 1991, pa le še 211! Vmesni popisi izkažejo, da se je pravi osip začel šele z žrtvami 2. svetovne vojne in z odseljevanjem po njej. Kraj sam ostaja, lep kot zmeraj. Mene vedno znova očara. Od Vojskega v Trnovski gozd vodi dolga, a lepa in prijazna gozdna cesta, v poletnem času ravno prav zasenčena. Na prvi pogled je precej enolična, raziskovalnemu duhu ponuja polno znamenitosti. Najprej je treba skozi Mrzlo Rupo, "partizanski kolodvor". To poimenovanje ni naključno, tu se srečujejo vse poti, ki pripeljejo z Vojskega, Trebuše, Trnovskega gozda, kanjonov Idrijce in Belce... Naša sopotnica je tu prepoznala svojega rojaka. Zanimiv možak; pase čredo več kot 200 ovac, izdeluje in prodaja ovčji sir. Vsega mu sproti odnesejo. Nekateri pravijo, da ni dober samo po okusu, temveč tudi za moško potenco. Zgovorni ovčar nam pokaže pot, ob kateri se nato zvrstijo: Hudo polje, Bukov vrh, Smrekova draga, Paradana, Mala Lažna... Nenavadna, a lepa imena. Hudo polje je pravzaprav le manjše križišče, ob katerem stoji spomenik Bolnici Pavli. Na Bukovem vrhu je zaščiteni bukov pragozd. Smrekova draga je naravna znamenitost, ti. mrazišče. V njej vidimo ravno obrnjeno zaporedje rastlinja, kakršnemu smo priča v gorah nad gozdno mejo. To je od vseh strani zaprta kotanja, večja od uvale, manjša od kraškega polja. Okoli gornjega roba rastejo smreke, na dnu pa ruševje in vrbovje. Paradana je globoka ledena jama, na dnu kate- re je led tudi v visokem poletju, O tem smo se sami prepričali. Včasih so ga lomili in ponoči vozili v Trst na ladje. Mala Lažna je velikanski laz sredi gozdov, z lepo, a očitno zapuščeno gozdarsko hišo, travniki konec julija še niso bili pokošeni... Ko smo vse to prehodili in si marsikaj od tega ogledali, smo bili že močno utrujeni. S predzadnjimi močmi smo okoli osmih zvečer le prišli do Lokev. Po vseh naporih smo si privoščili udobno nočitev v hotelu, brez romarske skromnosti. Da smo ravnali prav, seje pokazalo naslednjega dne, ko so nas čakale še hujše preizkušnje. Drugi dan: od Lokev do Doberdoba Po gosposkem spanju tudi ura vstajanja ni bila prav zgodnja. Zajtrk so nam pripravili ob sedmih, odpravili smo se šele malo pred osmo. Pa se je kmalu pokazalo, da bi bilo bolje, če bi se prej. No, odpočiti se kljub vsemu dobro dene Od Lokev smo najprej krenili na sever, prott Čepovanu, a le do roba Čepovanskega dola. Tu smo zavili na levo, spet proti zahodu, po star/ vojaški cesti, ki se dolga in stegnjena počasi spušča do ceste Čepovan-Grgar. In po tej do Grgarja. Tu je imel eden naših sestrično, ki nas je prav prijazno sprejela in pogostila. Ko smo nadaljevali proti jugu do Solkana, je bila na naši desni Skalnica, bolj znana kot Sveta gora-Zagledaš jo že, ko se po čepovanski cesti bližaš Grgarju. Kdor je pravi romar, se v trenutku, ko zagleda ta sveti kraj, ustavi, poklekne, se pokri-ža in pomoli. A to sta storila le dva, ki sta hodila zadnja. Prednjih 12 je bilo temu primerno opomnjenih. So romarji, ki dolžino svoje pou merijo po številu rožnih vencev, ki jih med nj° zmolijo. Med nami nas je bilo, resnici na ljubo, nekaj takih, ki bi jo prej izmerili po količini piva, ki je bilo med potjo popito. A to ne pomeni, da ni bilo tudi med nami vsaj za eno mal° kupico "prave pobožnosti". Peljati se skozi Solkan in Novo Gorico je zmeraj lepo. Lepi so pogledi na solkanska mostova-na Sabotin, lep je stari Solkan, zanimiva Nova Marijino božjepotno svetišče na otočku Barbana v gradeški laguni. MADONNA .34073 < * i ;u!«» {(iori/hi i Božjepotna podobica R O M A R $ j K A R E P O R T A Ž A 1 Foto: Franc Temelj Pri "ta debeli" smreki pod robom Vojskarske planote; v premeru ima 120 cm. Maša sama ni bila nič posebnega, končala pa se je skoraj spektakularno. Po svetem obhajilu je župnik, gospod Ambrož Kodelja, kar pred oltarjem daroval še program gostoljubja tistim, ki so bili pri maši v večini. Nam. Spali boste kar v našem farnem prosvetnem domu, ta bo prinesel to, oni ono, toliko avtomobilov je treba za prevoz v bližnjo gostilno, za tiste, ki so najbolj lačni... In prav tako je tudi bilo. Večina se je naselila v prosvetni dom za župniščem, kakor kaki begunci. Jedila, pijače in pogovora lačno jedro se je naložilo v dva avtomobila in bilo odpeljano v boljšo restavracijo slovenskih lastnikov. Če bi samo jedli, bi bilo preveč. Ker smo tudi nekoliko popili in se s prijaznima gostitelji-ma lepo pogovorili, je bilo ravno prav za dobro spanje v spalnih vrečah na golih tleh. Dobro vzdušje v takem primeru odtehta trdoto ležišča. Sicer pa je bila noč kratka. Vstati je bilo treba že ob zori. Tretji dan: od Doberdoba do Gradeia Ob petih zjutraj smo bili že na poti proti jugu, na morje. Tržič (Monfalcone) smo obšli po zahodni strani, skozi Ronke (Ronchi) in Štaran-can (Staranzano). Tuje menda še precej slovenskih družin, zadnja večinsko slovenska vas pa je želodec in zahteval svoje. Jedli smo spet na meji, v Rožni Dolini. Potem pa naravnost domov, kjer nas je že južno od Žirov, na cesti od Godoviča in Veharš proti Zavratcu zajela silna nevihta. Kot bi jo za nami poslala Madona iz Barbane, za kazen, ker smo prehitro odšli. Kako huda je bila, smo zvedeli šele naslednji dan, ko so ljudje govorili o škodi. Tistega petkovega večera je bila edina reč, ki me je še zanimala, vroča kopel in pot iz kopalnice v spalnico. Naslednji dan, v soboto, je pa naneslo, čisto po naključju, da sem šel spet na morje, v drugi družbi in z bolj posvetnim namenom. Tistega dne sem se tudi kopal, v Zalivu Svetega križa nad Strunjanom. Z visokih sten nad morjem sem pogledoval na ono stran Tržaškega zaliva, v gradeško smer. A se ni nič videlo, komaj do Debelega rtiča. Ja, res je, na morje je mogoče iti na povsem različne načine. Pa je zmeraj kaj narobe; če greš peš, te izmuči in ožuli, če se pelješ, se na koncu avtoceste dolgočasiš v stoječi koloni. Biti ob morju ali v njem je pa v vsakem primeru prijetno, bodisi v svetišču na Barbani ali v topli vodi pod strunjanskim klifom... Preden končam, sem dolžan še odgovor na vprašanja v uvodu. Po kaj smo šli k Madoni na Barbano, kako smo hodili? Je bila to ena od tis- tih božjih poti, na katere se že od nekdaj zateka naš narod "v duševnih in telesnih težavah in potrebah iskat pomoči in tolažbe od zgoraj"? Je bila to ena tistih poti, na katerih je še "doma prava pobožnost in sem ne hodi nikdo iz navade, temveč le iz posebnega dobrega namena"? Ne zamerite, prenaglil sem se. Podpisani gotovo nisem tisti, ki bi lahko odgovoril v imenu cele skupine. Še zase bi bolj težko, ker si v teh rečeh nisem prav na jasnem. Odgovoriti bi moral vsak zase in pri sebi, saj javnega odgovora pravzaprav od nas nihče ne terja. Razen tiste morda, h kateri smo bili namenjeni? Koliko smo iskali in bili deležni tolažbe od zgoraj, bo najbolje vedel vsak sam. Ali je bilo kaj prave pobožnosti, ne vem; zlagane gotovo ni bilo. Namen smo imeli pa zagotovo vseskozi dober, saj nismo nikomur prizadeli nič slabega. Meso je nekoliko trpelo, duh je bil pa še kar voljan. In to ni slabo. Romarji iz Žirov k Madoni na Barbani smo bili: Anton Beovič, Hermina Cankar, Branko Eniko, Vinko Eniko, Anton Kristan, Marjanca Modrijan, Matevž Maretič, Anton Mlinar, Miha Naglic, Jože Stanonik, Franc Temelj, Janez Urh, Ciril Vidmar in Edvard Vrtačnik. Celo pot. Od Rožne doline naprej pa še Vesna in Katja Stanonik. Skupaj 16 romarjev. Na Sv. Jakoba dan je tudi na Vojske m vroče... G°rica. Prehoditi isto pot peš je pravzaprav še "olj zanimivo, vendar v avgustovskem opoldanskem soncu manj prijetno. Kosilo v restavraciji Pred mejnim prehodom Rožna Dolina nas je Potolažilo. Bilo pa je tudi nadvse potrebno, kajti |jsto, kar je sledilo na oni strani meje, je bilo že boli hudo. Tu sta se nam pridružili še dve r°marki; hčerka je tako pogrešala očeta, da sta * mamo sedli v avto, se pripeljali do meje in U°dili z nami peš do konca. Od Rožne Doline ^° Doberdoba smo šli ves čas po glavni cesti. aJ nimaš kaj izbirati, po tej je tudi najbližje, je ajbolj stegnjena. Najbrž so še kje kakšne polj-čKe Poti, a kdo bi jih poznal ali iskal. Prebiti se ez Veliko avtocestno križišče na italijanski stra-[1 "sejnega prehoda Vrtojba je bila prava avan-Ura- Sli smo kar po avtocesti, a to je prepoveda-°- Poti za pešce ni, vsaj označenih ne. Kakor a urbanisti pri svojih silnih načrtih pešačenja v ^jriestnih predelih sploh ne upoštevajo več. j*uor po cestah še hodi peš, je pač za svetom in aJ jz tega izhajajoče muke kar sebi samemu •Piše! Ali pa poišče primernejše, vendar dalj-e Poti... godili smo tedaj po cesti, ki po oni strani pr3ijk za slednjo, vodi proti jugu, iz Gorice c 1 Trstu. Pri Devetakih se na desno odcepi °srnT|Za DoberdoD- 1" po teJ smo J° okoli po1 vas i r zvečer primahali v to dolgo slovensko Vcčp . avi1' smo se šele pred cerkvijo. Kljub ai uri je bilo še kar vroče in na cesti nikjer Z Vojskega naprej proti Mrzli Rupi, na "partizanski kolodvor nikogar f " T--------------.....---------"~ črno u ^rnam so začele prihajati starejše, v bljža °b'ečene žene. Zanesljivo znamenje, da se grerri0Ura večerne maše. Ko jim povemo, kam in pr ' ""krati pa še ne vemo, kje bi kaj pojedli le še kP.a''' zmajujejo z glavami, kot bi se sekira-gih n b- 0c* nas samih. Malodušje enih in dru-Srečal a nC prm°d dobrodušnega moža, ki je že Ve'iko krahama, a deluje mladostno. Pa nima rnašev °aSa Za "deDato' mora še zvonit in nato -Počak^- ^ -*e namreč sam gospod župnik, je bi| ajte' Pravi, po maši bomo vse uredili. To Cerkv° Sy.v?da tud* povabilo k maši. Notranjost Vn0 ^'k' Je bila v silnih bojih med prvo sveto-novo °Jn° porušena in po njej pozidana na ansi^^^P^eej skromna, a prijazna, in zelo slov-nekie k oltarJu Sv- Martin, kot doma v Žireh, riapisj Strani kip Sv- Ciri,a in Metoda- vsi bolj 7ou.S!ov.enščm'"- SaJ to Je vendar ena naj-cerkva v Evropi! Višje olj ?aK J'^nscmi... baj orl Zan°dmh slovanskih 8orj • ■ iih JUgu " Je še nekaj, v Benečiji in Reziji, pa na Vrhovni romar Anton Beovič, tik pred ciljem: Gradež (Grado). ». ob na 0"" ,strski obali jih je še več. A ta je zadnja romanenn Ju' ki je proti zahodu že povsem sko! In to ji daje poseben pomen. Doberdob, kjer je "naših" še dobrih 80 odstotkov prebivalcev. Ko smo enkrat na glavni cesti Tržič - Gradež, se obrnemo na jugovzhod. Po njej smo šli do konca, skoraj 20 kilometrov. Do mostu čez Sočo je nekako šlo, potem pa je bilo sonce vse močnejše in enoličnost poti skoraj ubijajoča. Stegnjena asfaltna cesta, gost promet, odvečni pešci porinjeni na travnati rob, vidi se nič zanimivega, čeprav je vse ravno in višina samo še nekaj metrov nad morjem. Tu hodiš že čisto blizu morja, a morja samega ne vidiš. Travniki, njive, kanali, visoki vodni stolp, naposled v daljavi na severni strani dva visoka zvonika. Eden je bil od bazilike v Ogleju, drugi od Madone na Barbani. Ko se bližaš mestu, je na levi vse več kampov in turistov. Tam nekje so tiste slovite peščene plaže, ki so Gradež naredila za eno najimenitnejših letovišč že za časa Avstro-Ogrske. Z njim sta se kosala le Portorož in Opatija. Gradež je bil glavno letovišče za dunajsko, Opatija za budimpeštansko gospodo. Mi smo bili to pot le skromni romarji, utrujeni od dolge,poti. Zanimala sta nas samo še cilj in vrnitev domov. Iz gradeške marine vozijo na Marijin otoček Barbana posebne ladjice. Ta del poti je bil utrujenosti navkljub resnično lep. Lepo je tudi v svetišču in okoli njega. Marija je res univerzalna oseba vesoljnega krščanstva, globalna pojava, a meni se je zdela Madonna di Barbana, njena tukajšnja upodobitev, nekako tuja. K njej so sicer v minulih stoletjih romali tudi Slovenci, zlasti tisti z one strani meje in iz Posočja. A kaj hočemo, za nas Kranjce je Marija predvsem v podobi brezjanske Marije Pomagaj. Naj mi njena obmorska vrstnica ne zameri! Dejstvo je, da smo si zanjo vzeli premalo časa, prehitro smo jo zapustili, ne da bi jo bolje spoznali. Za pravi ogled časa sploh ni bilo, še za kratko in skromno pobožnost komaj kaj. Mene je to pot bolj vznemirila skromna slovenska cerkev v Doberdobu, še bolj pa bazilika v Ogleju, v kateri smo se ustavili nazaj grede. To si bo treba enkrat posebej ogledati. Posvečena je Mariji Devici ter svetima Mohorju in Fortunatu, sicer pa v arhitekturi poosebljena zgodovina. To je torej cerkev, pod katero smo tudi v loškem gospostvu freisinških škofov spadali stoletja. Škofje v Freisingu so bili naši zemljiški gospodje, naš cerkveni poglavar oziroma škof je bil patriarh v Ogleju! Tu so posvečevali naše duhovnike. Od tod so prišli tisti, od katerih so naši predniki sprejeli novo vero... Ko smo se vračali, me je misel na vero in zgodovino kmalu povsem zapustila. Oglasil se je Vgradeški marini, čakajoč na ladjo za Barbano. V ladjici, na kratki plovbi k Madoni na Barbano; spredaj desno avtor tega pisanja. Jasno sporočilo ali diplomatski spodrsljaj? Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Trenutki našega vsakdana Slika Doriana Greyja Peter Čolnar, zunanji sodelavec Novoimenovani ameriški veleposlanik v Sloveniji Johnnv Yo-ung še niti ni končal svojega mandata v Bahreinu, pa je pri novi gostiteljici Sloveniji že povzročil hudo kri. Ker gre za diplomata z dolgoletnimi izkušnjami so njegove izjave slovenskim novinarjem v ZDA toliko bolj osupljive. Spomnimo se, da je Young na pogovoru z našimi dopisniki v Washingtonu med drugim dejal, kako je denacionalizacija eden od pogojev za slovensko priključitev Natu. Young je izjavil tudi naslednje: "Nenehno dobivamo vprašanja od približno 400 ameriških državljanov, ki so vložili zahtevke za vrnitev lastnine, za katero pravijo, da je njihova. Mi upamo, da bo slovenska vlada ta problem z njimi rešila, in podpiramo, da se to stori na nedi-skriminatoren način. Lastnina jim je bila odvzeta v času, ko niso bili ameriški državljani, vendar zdaj so, in zato imamo obveznosti, kijih upoštevamo. Poleg tega je rešitev tega vprašanja povezana z enim od pogojev za članstvo v zvezi Nato." Diplomacija je umetnost govoriti in povedati čim manj ali pa nekaj sporočiti na prikrit način. Pri najboljših diplomatih je treba njihove izjave skrbno brati in analizirati, kajti na ta način se dve državi izogibata konfliktov, hkrati pa si dajeta jasno vedeti, kaj in kako mislita. Ko je pred leti recimo naš diplomat Franco Juri v Sloveniji že opravil vse ustrezne postopke za veleposlanika v Argentini, nato iz te države nikoli ni prišla še potrditev tamkajšnjega vrha politike. Pustimo zdaj ob strani, da se je to zgodilo zaradi vpliva in neposrednega stika slovenske povojne emigracije s tedanjim predsednikom Carlosom Menemom in raje poglejmo, kaj je Argentina tedaj sporočila Sloveniji. Na prvi pogled bi pač lahko njeno gesto označili z neprofesionalnostjo, površnostjo in ignoran-co, vendar so v Buenos Airesu tedaj ravnali v skladu s splošno diplomatsko prakso. V primeru, če se namreč država ne strinja z izbranim veleposlanikom, ji niti ni treba negativno odgovoriti, ampak se samo zavije v molk. Dru- ga stran potem mogoče enkrat prav previdno vpraša, zakaj še ni odgovora, ko pa tega še nekaj časa ni, je stvar v diplomaciji popolnoma jasna - veleposlanik je nezaželen. Zdaj bi se bilo dobro vprašati, kako je na primer imenovanja ameriškega veleposlanika v Sloveniji reagirala naša država. Sije mogoče sploh zamisliti, da bi naš vrh Ameriki sporočil, da si njihovega novega veleposlanika ne želimo med nami, saj se je že pred prihodom hudo vmešal v naše notranje zadeve, povrh tega pa je pokazal še nepoznavanje politike države, v katero prihaja? Teren, ki ga že zdaj pričakuje v Sloveniji, ni prav nič prijazen in je hudo spolzek. Kdorkoli drug bi na njem hitro pogrnil, Johnny Yo-ung pa se bo verjetno vseeno lahko gibal. Vendar samo zato, ker je predstavnik tiste države, ki se šteje za vodilno in najmočnejšo na svetu in zato nikakor ne more priznati napake enega od svojih ljudi, toliko manj, ker gre za odnose z zanemarljivo Slovenijo. Seveda, če je za napako sploh šlo. V zadnjih mesecih je bilo mogoče v naših medijih zaslediti vrsto komentarjev na račun zelo dobrih odnosov med Slovenijo in ZDA. Predvsem po obisku bivšega predsednika Clintona, nato pa sploh po sestanku med Bus-hem in Putinom. Amerikanizacija Slovenije je bila na pladnju. Vojsko smo hiteli opremljati z ameriškim orožjem in se z neverjetno naglico prilagajali Natovim standardom. Potem pa je nenadoma prišel hladen tuš. Po prvih znakih, da nekaj ni v redu, je ameriški predsednik napovedal, da se bo Nato najprej širil s pribaltskimi državami, malo za tem pa je prišlo do sporne Yo-ungove izjave. V tem kontekstu njegovih besed že ni več mogoče obravnavati kot nepremišljeno izjavo, ampak kot neposredno ameriško sporočilo Sloveniji, iz katerega nam mora biti jasno tudi, kdo se ima za vladarja sveta. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. www.gorenjskaonline.com Dorianu Greyju, angleškega pisatelja irskega rodu Oscarja Wil-da, se je dogajalo, da se je njegova slika iz dneva v dan spreminjala. Nekaj podobnega se te dni dogaja s sliko Janeza Janše, ki jo prikazujejo v javnosti. Nenadoma naj bi postajal vse bolj prijazen, pripravljen na sodelovanje, simpatičen, nepreperljiv, umirjen... Kdo bi vedel za vse lepe pridevnike, ki jih še lepijo na njegovo ime! Seveda vse te lepe lastnosti, ki naj bi se jih v zadnjih dnevih navzel, v isti sapi povejo, da včasih ni bil tak, da je bil neprijazen, oster, preperljiv, naravnost sata-nističen. Pravzaprav se Janši to že vseskozi dogaja. Sicer je bilo vedno jasno, da ljudje, ki so spravili ali pa soglašali, da gre človek v zapor, ne morejo v njem videti prijaznega sogovornika, sodelavca, ki naj bi podlegal njihovim političnim, ali če hočete, čisto osebnim koristoljubnim intrigam. Vztrajno so (in še bodo) dodajali olje v svoj propagandni stroj, tako da se je (in se še bo) Janševa slika v javnosti čim bolj približevala njihovem hotenju. Pojdimo po vrsti. Janez Janša je bil najprej sposoben in pronicljiv novinar v Mladini. Takrat se še niso pretirano spotikali nad njegovim delom. Pravzaprav se je začelo, ko je diplomiran obramboslovec postal kritičen do jugoslovanske armade. Sodu je izbilo dno, ko se mladi Janša ni pokoril navodilom slovenskih vodilnih komunistov. Mladi mož se je drznil neposvečeno sprejeti kandidaturo za predsednika komunističnega pod-mlatka! Jasno je bilo, da bi pod njegovim vodstvom slovenski komunisti izgubili svoj vpliv nad perspektivno mlado generacijo. Vmešali so se v "demokratično izbiro" mladih. Povezanost interesov armade in slovenskih komunistov je pripeljala do aretacije, sojenja in zapora... Da ne bo pomote: Janšo, oziroma četverico mladih, je zaprla slovenska oblast, pri kateri je imel, še bolj kot sedaj, odločilno besedo takratni partijski šef Milan Kučan. Aretirali so jih in šele nato oddali vojski v nadaljevalni postopek! Ko je Igor Bavčar organiziral odpor za prijatelja in sojetnike, je postal Janša pojem boja za demokratizacijo v Sloveniji. Bistre- mu mladeniču je postalo (če ne že prej) hitro jasno kdo so njegovi pravi nasprotniki. Ni šlo za člane komunistične partije kot celoto, saj je bil konec koncev član tudi sam, tako kot izredno veliko število pošteno mislečih, ki so se postavili v njegov bran in tudi praktično veliko naredili v boju za človekove pravice. Zato se je partija praktično sesula, njeni vodilni pa so se potuhnili. Kmalu so začeli z intrigiranjem. S parolo "vsi smo krivi" so obsojali vse Slovence za svoja dejanja v času diktature. Veliko svojih papirnatih članov so priklenili nase, češ če sem bil član partije, ko je bila na oblasti, bom tudi v njenih slabših časih. Vcepili so jim prepričanje, da ni pošteno, če se človek v življenju kaj nauči, ob tem pa nekaterim ponudili tudi povsem konkretne materialne koristi. Sliko idola slovenske osamosvojitvene vojske so začeli z največjo ihto spreminjati, ko je postal predsednik socialdemokratske stranke in tako realno nevaren politični nasprotnik. Napade so z Tomšiča in dr. Pučnika usmerili proti Janezu Janši. Postal je krivec za vse: V parlamentu se samo prepirajo. Vsi so isti. Umetno ustvarjajo afere. Trgovina z orožjem. Tožarjenje v tujini. HIT, Smelt, banke, zavarovalnice. Ustavite desnico. Interpelacije proti ministrom. Šolska refoma. Kraje premoženja. Toča. Lepo vreme. Slaba rodnost borovnic... Česa vsega niso direktrno ali indirektno v medijih pripisovali Janezi Janši! Ljudje so jim verjeli. Kapljica izdolbe kamenje s pogostim padanjem... Z vsakim letom se priključijo volilcem nove generacije mladih, ki jih "ne zanima preteklost in politika" in imajo v enosmernem sistemu obveščanja že tako oprane glave, da vidijo vse težave v ljudeh, ki niso imeli nikoli možnosti odločanja... Sedaj pa pojavijo izjave o prijaznem Janezu Janši. Nekaj smrdi! Janez Janša je tak, kot je bil vedno. So spoznali, da so izkušnje izraz s katerim imenujemo svoje neumnosti? Ne verjamem. Na slovenski levici, to je med grabljivimi kapitalisti, se dogaja nekaj, kar ni za javnost. Verjetno je stvar zelo preprosta: Niso vsi isti. Se zato spreminja slika Doriana Greyja? PREJELI SMO Odgovor na pismo Greh Barbare Gunčar Prijetno me je presenetilo pismo nekdanjega novinarja Dnevnika g. Petra Čolnarja, ki je z veliko zavzetostjo spremljal turizem in njegov razvoj v Preddvoru. Preddvor je še pred mojim prihodom tja bil poznan po drevoredu, ki daje garancijo za srečnih 50 let. Trditev g. Babica je pravilna. Tradicija tega drevoreda pa je mene kot tedanjega vodjo hotela spodbudila, da. bi iz tega napravili še kaj več. Moj cilj je bil napraviti iz prelepe turistične točke, celovito ponudbo za poroke. S pomočjo tedanje ministrice za turizem ge. Milice Mitič ter predsednikom tedanjega Izvršnega sveta v Kranju, ki je imel izreden posluh za ustvarjanje pogojev, ki bodo omogočali razvoj turizma, g. Henrika Petrne-Ija, sem pridobila dovoljenje za opravljanje uradnih porok v gradu Hrib. Danes se to sliši enostavno, takrat pa je temu marsikdo nasprotoval. Po sprejetju odloka, kije to omogočal, se je moj brat prvi poročil tam. Z matičarkami in matičnim uradom, ki gaje kasneje vodil g. Šter, smo marsikatere začetne težave rešili, informiranost na koncu ni bila več problem, saj se je kakovost celotnega servisa izboljševala. K temu smo dodali še fotografiranje Deana Dubo-koviča, poročni servis (Princ) ter po potrebi cerkvene poroke v vasi Preddvor. Grajska gostilna je v tem času cvetela, saj jo je vodil znani Milanko. Porok je bilo vse več, poročali so se slavni ljudje, če so se natakarji potrudili, smo prodali zelo veliko šampanjca. Upam, da sem s tem pojasnilom dovolj jasno povedala, daje drevored v Preddvoru bil osnova, da pa so se pod mojim vodenjem začele odvijati tudi uradne poroke. Takratno vodstvo Živil je bilo sicer zahtevno do rezultatov, vendar brez sodelovanja z njimi ne bi mogli obnoviti hotela, gradu in razvijati vsega tega. Vedno so mi bili v ponos tudi sodelavci, s katerimi smo realizirali tudi druge uspešne projekte (mednarodna srečanja jadralnih padalcev, mesečni klub direktorjev ipd.). Ga. Vasiljevič ima po vsej verjetnosti podatke o parih, ki so šli skozi drevored, ne more pa jih imeti o uradnih porokah, saj so le-ti zaupne narave. Še danes je "poroka" izziv marsikateremu podjetniku za vir zaslužka, vendar pa brez inovativnosti in stalnega izboljševanja ponudbe ne gre. Še enkrat pa se želim zahvaliti za razmišljanje g. Čolnarju! Barbara Gunčar Protest pokljuških vasi Odgovor na pismo gospoda Štefana Langusa v G G 31. julija 2001. Spoštovani gospod Langus, moj prispevek ste izrabili za priložnost, da ste se razpisali o svojem videnju problema vračanja zaplenjenih pokljuških gozdov slovenski Cerkvi. Večina vsebine Vašega pisma obravnava to tematiko na splošno, ne dotika pa se jedra mojega prispevka, v katerem sem postavil samo vprašanje legitimnosti omenjenega protesta. Gospa Zupan je trdila, da prebrani protest podpirajo prebivalci vasi Koprivnik, Gorju-še, Podjelje in deloma celo Gorje. S tem je "posilila" tudi tiste, ki se s tem pismom mogoče ne strinjajo. Kako je gospa Zupan pridobila legitimnost, da govori v imenu vseh? To je bilo moje vprašanje, na katerega mi do danes še nihče ni odgovoril. V demokratični, svobodni in tolerantni družbi lahko v imenu državljanov govori samo tisti, kije dobil za to mandat na demokratičnih volitvah. Gospa Zupan lahko trdi, da je to njeno osebno mnenje ali pa tistih, ki so jo pooblastili, da tisto protestno pismo prebere. Nedopustno pa je neko mnenje, ki ga zastopa samo en del državljanov, naprtiti na pleča vseh državljanov it1 tako vzbuditi varljivi vtis legitimnosti. Zato mi ne smete zameriti, ce se pri takšnem dejanju takoj P°~ javijo asociacije na komunistično revolucijo. Saj takšen način popačen/a javnega mnenja je bilo bistvo vodenja komunistične revolucije, zaradi katere je naš narod plačal visok krvni davek. Iz tega razloga tudi sklepi AVNOJ-a ne morejo biti veljavni saj so bili sprejeti v času izrednih razmer, ko jugoslovanski narodi niso imeli legitimne vlo-de. Sprejeli pa so jih ljudje, ki niso imeli pod[)oro večine svojih narodov, saj so predstavljali le interese zelo majhne skupil ljudi v komunistični partiji, ki pa je bila pod močnim vplivofti Sovjetske zveze. Po Vašem mnenju je protestnemu pismu podelila legitimnost i s e { 31J Ivan Tavčar v ljudskem spominu V Poljanski dolini ali kjerkoli drugje na Gorenjskem skoraj ne more biti več živih ljudi, ki bi se rojaka Ivana Tavčarja sami spominjali. Če je kdo, je bil takrat, ko ga je videl ali slišal, sam še otrok. Visočan je umrl 19. februarja 1923 v Ljubljani in takrat je bil na Visokem veličasten pogreb. Tega bi se morda kdo še spomnil. Tudi govorice o njem, ki so bile včasih med ljudmi zelo žive, počasi izumirajo. V njih seje ohranjala tista podoba Tavčarja, kakršna je nastajala, ko je prihajal v neposredni stik z našimi predniki - kot odvetnik jih je zastopal v raznih pravdah, jih preganjal zaradi krivolova v "njegovi" Sori in njenih pritokih, sam je prav pogosto prihajal na lov in ribolov, zahajal v gostilne, se udeleževal sokolskih prireditev, vznemirjal pobožnjakarje s svojimi liberalnimi [ugledi, pomagal nekaterim nadarjenim dijakom in študentom iz naših krajev, veliko časa preživljal na Visokem... Po mojem ni tega ljudskega spomina nihče povzel lepše kot pisatelj Franček Bo-hanec v svoji odlični knjigi o našem rojaku (Ivan Tavčar, 1985). "Kakšen je bil pravzaprav Ivan Tavčar kot človek? Znana je njegova pojava na ljubljanskih ulicah: Hodil je vzravnano v skrbno urejeni meščanski obleki s cilindrskim jjokrivalom. Če je srečal manj pomembnega znanca, je le pomigal s prstom. Če pa je bil ta*znanec pomembnejši, je Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon dvignil roko, lahko se je tudi s prstom dotaknil pokrivala. A če je šel mimo veljak, zlasti ugleden po debelini denarnice, tedaj je znal gospod odvetnik tudi sneti klobuk. Takšen je ostal v spominu Josipa Vidmarja. Domačin iz Poljan pa pravi: Ko je naš ata srečal Tavčarja v Ljubljani pred pošto, je ta za vpil nad njim: Lump, kdaj mi boš plačal! In ata so zardeli. S Tavčarjem so v gostilni stalno metali tarok za drobiž. In kdo od mimoidočih meščanov naj bi vedel, da se je Tavčar le šalil...?' Ali: Ivan Tavčar se je ves blaten vrnil iz Zale. Ves dan je bil na lovu. Pa je moral kmet, ki mu je bil za gonjača, zvečer segreti kamenje v peči, ga zložiti v leseno kad, naliti vode in potem drgniti po hrbtu pisatelja, ko se je ta namakal v kadi. In pisatelj se je kar naprej drl: 'Kam gledaš, drgni!' In kmet je še močneje drgnil nagega lovca v kadi. Ali: Nihče ni smel loviti rib, kajti ribolov v Sori, od izvira pa skoraj do Loke, je pripadal le visoškemu gospodu. Ce so Tavčarjevi domači, biri-67 ali od Tavčarja posebej najeti čuvaji ujeli kakšnega pobalina, so ga krepko obdelali - vzgojno. Bogati kmetje so si MI 1 Ivan Tavčar kdaj pa kdaj strastno zaželeli ribolova. Šli so dobre volje kar pred Visoko in potegnili iz reke velikega sulca. Seveda jih je Ivan Tavčar tožil, čeprav so bili vsi njegovi gostilniški tovariši. Ko so se kmetje odpravdi v Loko na sodnijo, je bil - kot pravijo - tako visok sneg, da so lahko prišli samo do Zminca, do gostilne pri Kajbitu, sodniku pO sporočili, da dalje ne gre. Ljudski spomin pravi, da jih pred sodnika ni poslal Tavčar, pač pO Franica, njegova žena. Stvar se je razpletla tako, da so ti bogati kmetje dobili pravico do ribolova v potokih, ki tečejo v Soro. Pisatelj je s to potezo zmanjšal njihovo željo po ribah, ki so se skrivale v njegovih rečnih tolmunih. Ali: Nepozaben je bil Tavčarjev pogreb - žena v črnem, štirje sinovi in hči, povsod sokolske uniforme. Stopali so v povsem drugačni drži, kot so jih poznali, kadar $0 se na konjih podili gor in dol po poljih oh reki Bohanec ugotavlja, da se je v ljudskem spomin11 ohranila predvsem "tista Tavčarjeva podoba, k1 vzbuja vtis samozavestne osebnosti brez motečih nihanj, dvomov ali celo osebnih porazov: Ljudje niti ne pomislijo, da se je pisatelj rodil v bajtarsk1 revščini (28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofi0 Loko). Ljudem ni nikoli bilo do tega, da fcf razmišljali, kako je pubertetnik doživljal leta Pre' buje in uveljavitve, kako je - na primer - zapadaj v črna razpoloženja v mrzli sobi na Dunaju, koje ob prazni mizi drgnil pravne študije... In še nO stara leta, ko mu je telo razjedal rak, ni bilo Prl njem zaznati močnejše resignacije. Zato je ostal v spominu kot človek, ki ve, kaj hoče, in zna za dosego cilja uporabiti prava sredstva." PISMA, USODI 17. STRAN • GORENJSKI GLAS PREJELI SMO večina prisotnih na pokljuški prireditvi s ploskanjem. A lahko potem to prireditev označimo kot Iti. zasedanje AVNOJ-a? Franci Kindlhofer Javna pobuda za sanacijo črnih odlagališč V Sloveniji je več kot 50.000 "črnih" odlagališč in ni videti načina, kako jih "pospraviti". Ni sporno, da je treba preprečiti nastajanje novih. Zakon o varstvu okolja in NfVO to omogočata. Glede "starih grehov" sodimo, da ni moč ugotavljati grešnikov in bi bilo takšno početje nesmiselno. Zategadelj predlagamo: - Legalna odlagališča je treba sanirati in zanje pridobiti še vsa manjkajoča dovoljenja. Ministrstvo za okolje in prostor naj pripravi in razpošlje prizadetim model urejenega komunalnega odlagališča. Sanacijski načrti morajo biti sprejeti in potrjeni do 30. Junija 2002. ■ Leto 2002 naj bo leto odstranjevanja "črnih odlagališč". Počistili bi vsa evidentirana in tudi tista črna odlagališča, ki bodo še odkrita. Vsaj javna komunalna Podjetja v Sloveniji bi morala v najkrajšem času razposlati ustrezne pozive inšpekcijskim službam na svojem območju, občinam, UE, KS, ribiški, lovskim, turističnim društvom, godzarski službi, gozdarskim družinam in drugim nevladnim organizacijam in društvom s prošnjo, da Prijavijo vsa črna odlagališča. V okviru spomladanskih čistilnih ukcij, kijih organizira TZS v sodelovanju z MOP-om, Zbornico gospodarskih služb, SEG, RZS, Vodno gospodarskimi podjetji in drugimi bi morali ustanoviti delovno teh, za koordinacijo teh oktivnosti ROK: konec januarja 2002 - Denar za akcijo zagotovijo: država Slovenija iz republiškega Proračuna, občine iz svojih proračunov, komunalna podjetja iz lastnih sredstev ter državljani Slovenije, ki plačujejo odvoz sme-*i z namensko povišano ceno za t0 komunalno storitev. Deleže določi vlada. Denar iz vseh virov se zbere v komunalnih podjetjih za Posamezna območja in ga je moč uporabiti le za sanacijo "črnih odlagališč". Nadzor opravijo izvršni sveti občin, kjer je sedež komunalnih podjetij. Na takšni osnovi bi javne komunalne služ-be in Komunalna podjetja lahko načrte za akcije sprejela do kon-^u Januarja 2002, v februarju pa b' Vlada RS z uredbo povišala Cene odvoza smeti, iz republiškemu Proračuna pa bi (glede na število plačnikov odvoza smeti) na- kazala tudi sredstva iz državne blagajne, občine pa prav tako iz svojih proračunov za leto 2002. V tej akciji bi komunalna podjetja lahko dodatno zaposlila delavce tudi preko javnih del). Pristojne inšpekcije so odgovorne za morebitno nastajanje novih odlagališč in so jih dolžna, če nastanejo in ne ugotovijo povzročitelja, sanirati iz svojih sredstev, tudi iz denarja, ki ga*dobijo za plače. V Ekološki patrulji SEG-a in Turistični ekološki patrulji TZS bomo akcije sproti spremljali in okoljsko ozaveščali občane in mlade preko mednarodnega projekta EKO ŠOLA kot način življenja. Ponavljamo našo znano misel: Institucije ne zmorejo vsega same, zato je treba govoriti o "mojih smeteh", o "naših smeteh " in to tudi plačati. Ekološki pozdrav! Tja Izvršni odbor SEG-a, Glavni tajnik, Karel Lipič, univ. dipl. ing. Spoštovani Brajer, Čolnar, Slivnik Eni od redkih ste, ki v svojih časopisih Dnevniku, Gorenjcu in M agu pišete analitično in kritizirate: sodišča, državno upravo, zavarovalnice tudi vlado in predsednika države... Človek se vpraša ali smo sploh pravna država in kdo dejansko vodi to državo in kdo je odgovoren za to stanje. Izgovarjati se 10 let na tranzicijo in dejnokracijo je za otroke do 10. leta! Vsi vemo, kot lepo pišeta g. Slivnik in g. Čolnar, da vse vzvode v Državi trdno držita g. Drnovšek, ki vlada že 8 let, g. Kučan pa že 12 let. Ves represivni aparat, od sodišč, policije, vojske, obveščevalnih služb, najbolj brani mediji, TV... je v njihovih rokah. Na vseh ključnih in odločilnih mestih nastavljajo svoje ljudi, ki jim 98-odstotno zvesto služijo, če se pa kdo upre, se ve, kaj ga čaka, od klasične degradacije, ceste ali še kaj hujšega. Gospodarski lobi je tudi v njihovih rokah, saj so vsi bivši preverjeni partijski direktorji obdržali svoja mesta (banke, zavarovalnice, pošte, večji giganti kot Krka, Le k, Sava...) in z denarjem in poslušnostjo izpolnjujejo njihova navodila! Ja no, včasih se zalomi, zlasti, če je iz druge stranke, toda z več energije in zgoraj omenjeno "mašinerijo" ga že prisilijo, da dela za njih ali ga izobčijo in je odpisan. Seveda so tudi druge rafinirane metode od privilegijev v obliki stanovanj, posojil, varnostnikov... (Dr. Janez Podobnik,...) In če lahko rečem za Kučana, da je le Tito v malem, sicer se je tudi šolal v njiho- vih vrstah. Z izrednim čutom za stvarnost, velikimi političnimi izkušnjami in sposobnostmi, da se je "pravočasno prelevil" iz zagrizenega komunista v demokrata, to za Drnovška ne velja! Osebno menim, da ni kos svojemu položaju, saj v tem trenutku Slovenija potrebuje izredno sposobnega gospodarstvenika, odločnega moža, ki zna kontrolirati vse veje oblasti z eno besedo "narediti red v naši mini državi." Zgolj "šahi-ranje" z ljudmi, uporaba moči in energije za to, da se obdržiš na oblasti ne glede, da standard pada,, zadolženost države je enormna, sodišča ne delujejo, niti ena afera, kot pravi g. Čolnar se še ni rešila... Vse to je zloraba slovenskega naroda, ki s svojo pridnostjo in poslušnostjo nivelira - uravnava, da nismo padli globlje v balkanski kotel, kamor nas sicer Evropa želi uvrstiti. Če ponovim besede g. Bučarja, vse je v njegovih rokah, vsi ostali ministri v teh 8 letih samo "mešajo meglo" povrh pa misli, da je najbolj sposoben in nezamenljiv in če nimamo vsaj 20 Drnovškov v Sloveniji, je bolje, da se nismo nikoli osamosvoji/i! Ne rečem, pa da ne bi bil dober zunanji minister, če bi mu zdravje dopuščalo, toda graditi kariero tudi na račun zdravja, ali kot on poudarja v dobrobit slovenskega naroda, je nepošteno tudi do sebe. Mislim, da je vsem nam jasno, zakaj ni reda v državi, saj ga ključni ljudje ne želijo, bolje je tako vladati in uveljavljati svoje zamisli, saj so oni glavni, usoda Slovenije jim je drugorazredna, ali kot pravi Jelinčič, spogledujejo se z Brusljem in enormnimi plačami. Vse ostalo je nepomembno. In kaj želim s tem pismom doseči, saj večina naštetih pomanjkljivosti je znana vsakemu poštenemu intelektualnemu državljanu Slovenije. Vi pišete, analizirate, kritizirate, toda stvari se ne premaknjejo, saj tovariši čutijo tako moč, da se požvižgajo na vse to. Kot vidite med pozicijo in opozicijo je le majlfna razlika vsi hranijo svoje stolčke in manj ali več "dobesedno farbajo slovenski narod". Civilna iniciativa je praktično zamrla, intelektualna elita Slovenije, če sploh obstaja, je ne-organzirana, zapečkarska in gleda samo svoje interese "kako iztržiti čim več skozi profesorske plače". Na koncu bo tako kot na Hrvaškem in v Srbiji dejansko kriva za vse, ker ni pravočasno dvignila svoj glas. Predlagam, da ste vi v začetni fazi s pisanjem in afirmacijami pobudniki ustanovitve "Sklada pravičnosti Slovenije", ki bi zbira/ sredstva od poštenih donatorjev ter združeval pošteno elito Slovenije (ni nujno, da so intelektualci). S poštenimi in preverjenimi juristi, odvetniki bi poleg nasvetov občanom, v dogovoru z "nekakšnim svetom sklada" razisko- vali in sprožali tožbe doma in pred evropskimi sodišči za najbolj grozovite nepravičnosti, uboje, izginotja... Ogromno poštenih Slovencev bi prispevalo svoj denar ne samo poštena podjetja, v težkih in kočljivih zadevah pa bi angažirali tudi tuje pravnike, odvetnike. Niso samo sodniki leni, nesposobni, izkazujejo svojo moč, za pravičnost jim ni mar, celo tožijo občane - kakšna katastrofa, jih je preveč, so preveč plačani, to je v vseh državnih ustanovah, saj nihče ne želi narediti reda. To je raziskovalno novinarstvo, ko lahko prispeva, da tudi "Nixon. Clinton... pride pred sodišče in nikakor navadni "pisuni" sistemski ljudje podpovrečne inteligence, ki zavajajo slovenski narod. ing. Tomo Todorov, Sp. Gorje 142a, 4247 Zg. Gorje Mrtvi ne lažejo V Gorenjskem glasu, dne 20. 7. 2001, sem prečitala sestavek g. Francija Kindlhofra, z naslovom "Protest pokljuških vasi". Mnenja sem, da je članek izšel vsaj 150 let prezgodaj. Iziti bi namreč moral takrat, ko ne bo nobenega spominskega znamenja po gozdovih Pokljuke, Jelovice, Mežakle ter po vsej slovenski zemlji. Tako pa prav ta spominska znamenja, vašo trditev, češ, da se partizani niso borili in samo čakali, da bo okupator sam odšel, postavljajo na laž. Že samo v gorjanskih vaseh ter zaselkih je za domovino in posredno tudi za gozdove, prelilo kri preko 150 vaščanov. Da ne govorim o tisočih, ki so padli po vsej domovini. In prav ti tisoči nemo vpijejo proti vrnitvi gozdov cerkvi in posredno državi Vatikan. Veste, g. Kindlhofer, mrtvi ne lažejo! Res je, ne ve se natanko, koliko je proti živih, saj vi in vaši somišljeniki niste upali sklicati referenduma, ker ste vedeli, da boste izgubili na celi črti! Z dolžnim spoštovanjem Lojzka Potrebuješ, Krnica 213 Gospod Janez Šebat, zakaj ni bilo razumevanja? Namesto da bi združili moči in skupno predstavili kraj, občino in dosežke javnosti, se hoče posameznik ponašati z delom in zaslugami drugih ali pa te celo izničiti. To je žal zelo značilno prav za naše področje. Če nekomu v gozdu zgnijejo drva ali les za ostrešje, se naj ne bi javno govorilo, da ne bi bil kdo užaljen. Že večkrat se je pokazalo, da od velikih denarcev ni bilo nobenega učinka in spet se lahko kaj na novo pokaže. In takemu, ki se to zgodi, je težko kaj verjeti, posebno, če še domačija ne nudi izgleda zglednega gospodarja. Samo to, da ljudje nekomu priznajo sposobnosti pri opravljanju z "družbeno"čredo, je premalo, da bi se tak občan smel javno spotikati ob delo in voljo drugih. Najprej naj bi se vsak zase brigal. Čas tudi svoje prinese. Že dolgo mi je jasno, zakaj tako prizadevno sodeluješ pri družbenih dejavnostih. Kamor želiš, bo težko priti na tak način. Najbrž bova šla skupaj takrat, ko bo marmornata palača odprta za javnost. Osebno, pri meni doma, sem ti razložil natančno vso zadevo in si pii celo pritrdil glede zahvale. Tokrat je nekdo hotel prehiteti dogodke. Samo to sem preprečil. Tvoja izjava, da nisem imel razumevanja, je krivična in zavajajoča. Najmanj si bil ti poklican in moralno dolžan, da me oblatiš javno, na Radiu Triglav. Vedno sem bil obziren do tebe, čeprav me nisi nikoli podprl, niti pri ideji planinstva, ne pri ustanavljanju društva, ne potem s članstvom. Verjetno je bil tvoj poizkus, da bi me kot zadnji skušal pregovoriti, le dejanje v skladu s tvojim značajem. Po tvojem nastopu na radiu je pri meni neprestano brnel telefon. Prijatelji so me spraševali, kaj sem za boga spet ušpičil. Prav bi bilo, da bi že ti to pojasnil, ker si bil o tem natančno seznanjen. Vedeti bi moral, da razprtije povzročajo tisti, ki nič ne naredijo (čeprav delajo) tistim, ki delajo in tudi nekaj naredijo, ker imaš dolgoletne izkušnje z družbenim delom. Zdaj sem primoran za javnost napisati svojo zgodbo. Gasilski voz, ki je star čez sto let, je dve leti stal na prostem. Mrtnačov Janez ga je odkupil in s tem rešil voz in ugled društva. V desetih letih ni nihče pokazal zanimanja za obnovo propadajočega, vendar zelo zanimivega starega predmeta, pomembnega za kraj, občino in Slovenijo. Pojavi/ se je kupec in voz bi bil odpeljan. Mrtnač je obvestil mene in z željo, da bi voz ostal v domačem kraju, prepričal mene in mi ga prodal pod ceno. dogovorjeno s tujim kupcem. Pred nakupom sem obvestil najmanj deset občanov in jim dal prednost nakupa. Na pobudo predsednika KK Sto/ g. Dušana Zima in s podporo občanov, sem ga v letu 2000 obnovil, da smo se udeleži/i prireditve v Preddvoru in v Vitanja/i. Poželi smo velik uspeh z našo udeležbo in lepo predstavili občino Žirovnica. Na zboru KK Stol in trikrat, pred dnevi na seji sem razložil, da bo voz služil za javno rabo šele potem, ko bo dokončno lepo urejen, ko bodo zbrani vsi pripadajoči predmeti, popisani in določen oskrbnik. Voz bomo predstavili na slovesen način najprej doma, domačinom in se tistim, ki so pomaga/i pri obnovi ali prepusti/i posamezne predmete v korist celote, javno lepo zahvalili. V "Novicah" naj bi bil objavljen opis voza, pomen in namen. Voz izhaja iz Za brez niče in tja sodi. Bodo se pojavile pametne glave, ki bodo cenile vrednost tega predmeta in takrat bo simbolno odpeljala gasilska enota, izpred Gasilskega doma v Zabreznici, ročno brizgalno na starem, obnovljenem vozu in z vso starinsko opremo, ob zvoku ročne sirene, na prizorišče gasilske vaje. Po "starih šegah in navadah" bi se sjx>dobilo voz in vse, kar zraven spada, po želji in v duhu gasilske tradicije, tudi blagosloviti. Tako bo voz z brizgalno pripravljen za vaje in parade. Kdo bo z vozom upravjal ni niti pomembno. Nikakor ne sme biti udeležen pri odločitvah človek, ki je dve leti skrival zadnji del voza ali tak, ki z neprimernim obnašanjem ruši enotnost v društvu in krni ugled občinske "vlade". Ne more odločati, kdor ne čuti pripadnost s krajem, če mu je vseeno ali gasilci pripravijo vajo z vozom z Dobrave in z brizga/no s Podhoma. Predstavitev domače brizgalne je bistvo, namen in pravi pomen domače prireditve. To čar ni, je predmet zgodovinske vrednosti za kraj in za domačine ima svojstven pomen. Kdor tega tako ne razume, naj se v to ne vtika. Posamezniki pobirajo ostanek s soške fronte in so upoštevani, predmeti doma pa naj ne bi imeli vrednosti. Taki pač ste. Žal mije da bi preživeli, ste se zagrebli, da imate možnost odločati. Kakšne so vaše odločitve, bom napisal drugič. Če je greh, da zagovarjam način, da mora tisti, ki prizadevno in uspešno dela, v korist skupnosti, biti pohvaljen in družbeno prizna, saj je to najmanj in najceneje, kar mu lahko družba ponudi kot spodbudo za bodoče delo, potem sem grešnik jaz. Združimo moči, več bomo doseg/i, lepše bomo živeli. Pavel Bešter nn 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz tel.: 05/373 - 47 - 70 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrta 10 298 /a, lahko ljubimo dvakrat ■ jh,nutin nasmeh je eden najprijetnejših, kar sem j s kdujkoli videla. V bradi se ji naredijo jamice in "'7 (' i1 s'Je v očeh, ki se ji potem nagajivo svetijo. mo*^e V(JHkokrat delamo napako, ko se ozira-I pr nQ mišljenje drugih. Oh, o tem, kaj sem vse J Voelrpela> ko je tašča brusila svoj jezik raje ne go-vn m/ Je Priča> da se ne lažem. Lahko j£?j?ate m°.ie fante, potrdili bodo moje besede. Pa -° Se mi noge tres^e' k° sem šla v trgovino, 1 " so ženske nenadoma utihnile, ko so me videle, staknile so glave in za mojim hrbtom je samo za- J.nie!°- ko sem šla mimo. Iz enih je govorila jbv-W, iz drugih privoščljivost, za tretje pa sem bila ram° kost za glodanje, ker drugega />ač ni bilo pri "ki. Nekateri so mi slikali najbolj črno prihod-b°s', kar sijaje moč zamisliti: češ možakar potre-J'7e &nsko, da mu bo prala umazane gate in mu '^/a, ko bo bolan. Boš že videla, so mi govorili: I žl.ka,nor ti ne bo pustil, odtujil te bo od tvoje dru-ne> Priklenil te bo nase in te maltretirat. Še žal V bo nQ- f° s~e ni vse. Renata je morala poslušati še iensk i ne,Se 8roz,iive 2Sodbe o nekaterih drugih ' oh. ki so si na "stara" leta nakopale moške- USODE i s e M i le n a M i k 1 a v č i č ga in mu potem služile ne kot žene, temveč kot služkinje. Renata: "Še več. Govorice so se spustile celo tako nizko, da so mi očitali, da me je zapustila pamet in da mi seks že skozi ušesa ven gleda." Tašča pa ji jo je skoraj vsak dan zagodla še na druge načine: pred vrata ji je stresala smeti, klicala/oje po telefonu, na glas jo je zmerjala na cesti in nekoč je na Marjanov avtomobil zlila polno vedro gnojnice. Med njo in Renato seje bila bitka in cela vas je pozorno sledila in čakala, kdo bo zmagal. Toda Marjan je takrat pokazal, da ima pamet na pravem mestu. Zaradi kur in žensk se pa res ni vredno prepirati, je vsakič dejal, ko seje z Renati-nimi sinovi zarotniško sestal kje sredi vasi, in s tem zadal večini čenč "smrtni udarec". "Oh, kako sladko se je vsakič pristne jal skozi vrata! Jaz pa sem stala ob oknu in čakala, da se bo zgodilo kaj groznega. Moja tašča je bila zmožna vsega..!" Prav tedaj je pripel domov njen najmlajši sin. Kje pa je Marjan, je zavpit kar iz predsobe. Toda radovednost mu očitno ni dala miru. Vihravo je vstopil skozi vrata, objel mamo in se nato obrnil k meni: "Vi sploh nimate pojma, kako trapasto mamo imamo! Zvezat smo jo moral, če smo hoteli, da se ponovno poroči!" Nerodno jo je poljubil na lice in potem izginil. Le slišati ga je bilo, ko je klical Marjana. Je to res? Sem postala radovedna. Renata se je spet zasmejala. "Kje pa! Ampak zmeraj me dražijo! Res pa je, da sva se na mojo izrecno željo poročila na drugem koncu Slovenije. Pa še tam sem ves čas gledala proti vratom, kdaj se bo prikazal kdo, ki mi bo pokvaril slavje. Pa ga ni bilo. Moji fantje so nama bili za pričo in potem po kosilu so oni odšli domov, midva pa sva se za teden dni umaknila na morje. Vsak trenutek, ki sem ga preživela z Marjanom je bil kot sanje. Ne, sploh ne pretiravam. Kot njegova žena sem se počutila drugače. Ni me bilo več strah. Zmeraj bom spoštoval tvoje spomine na prvega moža, mi je rekel. Vem, da sta se imela rada, tega ti ne more nihče vzeti, še jaz ne. Zelo sem mu bila hvaležna za te besede. Pa še nekaj sva naredila. Morda se bo to komu zdelo smešno, toda midva sva želela biti poštena drug do drugega: pri notarju sva uredila tudi najino premoženjsko stanje. Nikoli se ne ve, kdaj se komu lahko kaj zgodi." Marjan je bil navajen drugačnega življenja kot I Renata. Rad je potoval in če je le mogel, jo je za i kakšen teden pobrisal na morje ali v toplice. To se i je Renati sprva zdelo bogokletno, posebno še, ker 1 je bila že od malega navajena, da je pazila na I VSak tolar. Prav tako ni nikoli zapravljala denarja I tja v tri dni. "Sprva sem se kar križala, koje Marjan kupil to 1 ali ono. Toda on se je smejal in me dražil, da je I denar zato, da se zapravlja, ker z njim v nebesih 1 ne bo kaj početi. Veliko potrpljenja je moral imeti, | da me je vsaj malo "spreobrnil". Zvečer je rad po-1 sedel z mojimi fanti in skupaj so spili kakšno pivo $ ali dva. Saj jih boš navadi/ pijače, sem kdaj pogo- i drnjala, toda zelo odločno mi je dejal, da se kaj$ takega ni treba bati. Bolje je. da posedijo z menoj f kot pa da bi hodili po gostilnah. Pa sem spet vede-1 la, da ima še kako prav.." Ob prvi obletnici skupnega življenja je Renata I spoznala, kako prav je naredila. "Včasih je bilo težko, ker sem bila polna pred-1 sodkov. Toda, potem ko sem spozna/a, da v življe-1 nju lahko ljubimo enako močno in globoko tudi 1 dvakrat, je vse skupaj poštah lažje. K temu, da 1 sva oba z Marjanom danes tako srečna, so veliko I pripomogli moji fantje. Vsem tistim, ki se zaljubi-1 jo po petdesetem letu svetujem, naj dovolijo čus- § tvom prosto pot. Šele potem ko ljubezen okusimo, I se zavemo, kako pomembna nam je." ZGODBA TEGA TEDNA PIVOVARNA UNION GLASOVI poletni IZLETI Jutri na Debeli rtič Predlog prevozniškega podjetja ROZMAN BUS z Lancovega: kopalni GLASOV IZLET ob morju na zelo lepo urejeni, lastni plaži Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS na Debelem rtiču, kjer boste lahko uživali jutri, v soboto, IS. avgusta. Tokrat v programu izleta ni obiskov prodajaln Delamarisa ter Emonca, pač pa zgolj rajža na Debeli rtič do plaže. Na Debelem rtiču imajo tudi imenitno urejen bazen s (prečiščeno!) morsko vodo. Pozno popoldan bo možno (kdor bo to želel!) po zelo ugodni ceni večerjati v prijetno urejeni zdraviliški restavraciji; kajpak pa bo čez dan poskrbljeno za popotnico (osvežilna pijača in slastno Magušarjevo pecivo). Cena izleta je 3.800 tolarjev; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 2.600 SIT. Meteor, Terme Banovci in še marsikaj Kopanje v Termah Banovci, možnost ugodnih nakupov v Tovarni nogavic Polzela, v Mesariji Hanžekovič Veržej in v Bahi-čevem milu na Muri, sproščen zaključek dneva v Gostišču Kur-bus v Noršincih - vse to (in še marsikaj zraven!) Vam ponuja program SEPTEMBRSKEGA GlASOVEGA IZLETA v soboto, 8. septembra. Na relaciji CERKLJE - Šenčur - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Moste - Mengeš bo z udobnim turističnim avtobusom peljal Marko Remic, direktor podjetja Meteor Cerklje Cena izleta znaša 5.600 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani) samo 4.100 tolarjev: Ker bo izlet natanko na mali šmaren ('mala maša že za sukn'o vpraša), lepo vreme ni popolnoma zanesljivo; a to udeleženk in udeležencev izleta ne bo oviralo, kajti v Termah Banovci se je možno kopati v termalni zdravi/ni vodi v pokritih ali odprtih bazenih. IS a kopanje v Kolpi Marsikomu kopanje v morski vodi ali na letnih kopališčih v bazenih s klorirano vodo ni pogodu in marsikdo bolj prisega na poletno osvežitev v rekah. Kolpa na slovensko hrvaški meji je naša najtoplejša reka, oh kateri je nekaj kampov, rafting center, itn. Delček belokranjske turistične ponudbe smo Vani aprila predstavili v naši revijalni prilogi SLOVENSKE POČITNICE. Vabimo Vas na belokranjski GlASOV IZLET zadnjo soboto v tem mesecu, 25. avgusta (naslednjo soboto torej). Organiziran bo tudi ogled metliškega muzeja, poskrbljeno bo za kosilo, dan se bo zaključil z zabavnim večerom in pokušino metliške crnine Po želji bo organiziran tudi rafting, veslanje, itd. Izletniška relacija; Jesenice - Žirovnica - Lesce -Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode - Metlika; cena izleta je 4.900 SIT na osebo. Organizator ROZMAN BUS Radovljica omogoča ekskluzivno ugodnost naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa: samo 3,700 SIT. Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/20M2-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v maio-oglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 2. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET. Nebojša Vasic odhaja na 13. svetovne igre športnikov s transplantiranimi organi S tujim organom na polno moč Bobota, kot Nebojšo Vasica kličemo prijatelji, sem spoznal pred več kot 15 leti, oba sva bila namreč dejavna mladinca v okviru takratne ZSMS. Po razpadu države in s tem prejšnjega političnega sistema sem ga srečeval bolj poredko, slišal sem, da ima neke težave z ledvicami, a ga sam o tem nikoli nisem spraševal. Pred nedavnim mije na običajni, kako si kaj? odgovoril, da konec meseca odhaja na Japonsko na športne igre tistih, ki imajo transplantirane organe. Jasno, da me je zanimalo kaj več o tem. Kranjčan Nebojša Vasic je zaposlen v upravni enoti Kranj na delovnem mestu strokovnega sodelavca za obrambne priprave. Končal je Višjo upravno šolo in je pred diplomo na ekonomiji. Je sekretar Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije, v društvu Transplant pa predsednik nadzornega odbora. Kot eden od štirih športnikov se bo udeležil 13. svetovnih iger športnikov s transplantiranimi organi, ki bodo od 25. avgusta do 1. septembra v Kobeju na Japonskem. Po para in specialni olimpiadi so to tretje največje športne igre bolnikov. Odpoved ledvic, dializa, presaditev... "Pred dvajsetimi leti sem se prvič srečal z ledvičnimi težavami," se spominja danes osem-intridesetletni Nebojša Vasic iz Kranja: "Takrat so mi zdravniki odkrili napake na sečevodih, še istega leta sem prestal operacijo, s katero se je proces napredovanja bolezni nekoliko upočasnil." Seveda je v naslednjih letih redno hodil na zdravniške kontrole, a do leta 1989 pravzaprav ni imel resnejših težav. Potem je šlo z njegovimi ledvicami na slabše in v dveh letih so mu dokončno odpovedale. "V teh dveh letih so bili moji obiski pri zdravniku bolj pogosti in zdi se mi, da so me že takrat počasi pripravljali na čas, ko bom moral hoditi na dializo." Tako je Bobo od oktobra 1991 naprej trikrat na teden, kot so mu predpisali zdravniki, po štiri do pet ur preživel na dializi v ljubljanskem Kliničnem centru. Poleg težav, s katerimi se ob odpovedi ledvic srečuje ledvični bolnik, si je potrebno povsem drugače organizirati življenje. Že dializa kot taka bolniku vzame kar precej časa... "Za dializo sem trikrat tedensko vsakič porabil po skoraj šest ur. Pet ur dialize in če prištejem še pri- ri leta. V začetku leta 1998 je uspešno prestal transplantacijo in danes, tri leta in pol po operaciji, se odlično počuti. "Poleg skladnosti ledvice s tvojim organizmom, ta se ugotavlja na podlagi številnih parametrov, je pomemben kriterij, da sploh prideš v poštev za transplantacijo, predvsem, da moraš sicer v narekovajih biti zdrav in v čim boljši kondiciji." Odkar je Slovenija od leta 1999 članica evropske transplantacijske mreže Eu-rotransplant, se je število presaditev organov pri nas povečalo. Letno se presadi med 40 in 50 takoimenovanih "kadaverskih ledvic". Po presaditvi se je Nebojši življenje povsem spremenilo. Kar naenkrat je imel veliko več časa, težave, s katerimi se je srečeval v času dialize, so po večini minile, začel je živeti s precej manj omejitvami, kot prej. "Ješ in piješ vse, česar prej nisi mogel. Spet si lahko privoščiš sokove, gazirane pijače, krog hrane, ki jo lahko brez težav uživaš seje razširil... V treh mesecih sem se tako zredil za 10 kilogramov." časa odbojko, a nikoli, še posebno kasneje z boleznijo ni imel možnosti, da bi se česa lahko resneje lotil. Ko je hodil na dializo, res ni imel veliko časa, a se je vseskozi ukvarjal s športom. To so mu svetovali tudi zdravniki. "V času dialize sem začel ugotavljati, da mi šport hkrati pomeni tudi psihično razbremenitev. Dializo moraš sprejeti v fizičnem smislu, hkrati pa ti ne ostane drugega, kot da se tudi psihično sprijazniš z njo. Slednje je precej težje. Ugotoviš, da ti je življenje kar naenkrat postavilo ovire, za okolico si bolan človek, vsak ima obzir pred tabo, te gleda s pomilovanjem, marsikdo celo z odporom. Takrat sem imel 28 let, bil sem v letih, ko človek začne ustvarjati kariero, si urejati poklicno in materialno osnovo, v teh letih naj bi si začel ustvarjati družino. Potem pa kar naenkrat kup omejitev..." Med drugim je leta 1993 Nebojša začel tudi študirati ekonomijo, višjo upravno je dokončal že leta 1986, z razmišljanjem, kar bo, pa bo. Danes sta pred njim le še dva izpita, mate- Slovenska reprezentanca 12. svetovnih iger športnikov s transplantiranimi organi leta 1999 v Budimpešti: vodja ekipe Mirjana Čalič, Miran Šubic, Nebojša Vasic, Martin Brilej, Danici Horvat in Vleo Valoveč (Vasic, Horvat in Vatovec bodo tekmovali tudi letos). matika in statistika ter diploma. Naj se vrnemo k športu. Poleg psihične razbremenitve so ukvarjanje s športom podpirali tudi njegovi zdravniki. Najprej je začel intenzivno igrati tenis, kasneje še squash, čez poletje je ostal zvest odbojki. Kljub dializi. "Na začetku sem imel kar probleme, iz bolezenskega stanja spet začeti s športom. Nisem se počutil dobro, skrbelo me je, kako bo šlo naprej, vsak napor je bil problem..., ampak, ko sem enkrat uspel prebroditi začetne težave, me je šport tako rekoč zasvojil. Direktno s squasha sem šel na dializo..." Na zadnjih igrah srebrna medalja Po Manchestru 1995, Sydney-ju 1997, Budimpešti 1999, bo na letošnjih 13. svetovnih igrah športnikov s transplantiranimi organi v Kobeju na Japonskem Slovenija sodelovala že četrtič po vrsti. Do zadnjih iger je bila članica World Transplant Game Federation le Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije, od leta 2000 naprej Pa je to tudi društvo Transplant ki združuje vse ljudi s transplantiranimi notranjimi organi, poleg ledvic so to še srce, pljuča, jetra, trebušna slinovka, kostni mozeg... Letos gredo na igre tako štirje tekmovalci s spremstvom. Trije udeleženci imajo transplantirane ledvice, eden kostni mozeg. Glede na to, da je udeležba na igrah povezana z določenimi finančnimi sredstvi, so bili predhodno postavljeni kriteriji oziroma so bile določene norme, ki jih mora posameznik doseči za udeležbo na igrah. Še sprejemljivo naj bi bilo največ 30 odstotkov odstopanja od najboljšega rezultata na zadnjih igrah. Pri tenisu, kjer bo nastopil Nebojša, n1 bilo konkretnejših kvalifikacij. šteje pa seveda njegov rezultat Sliki povesta (skoraj) vse; Debeli Rtič velja obiskati, zato jutri vabljeni na GLASOV IZLET. prave in vožnjo do Ljubljane... Da ne govorim o tem, da se včasih lahko slabše počutiš, imaš take in drugačne težave. Vse skupaj močno vpliva na tvoje življenje, zato sem o transplantaciji v bistvu začel razmišljati sočasno z mojimi obiski na dializi." Kot se spominja Nebojša, v Sloveniji v začetku devetdesetih ni bilo veliko transplantacij ledvic. Le nekaj na leto. Sam je do zdrave ledvice prišel po šestih letih, s tem da je bil dejansko na listi čakajočih okrog šti- Od nekdaj športnik po duši Že dobro leto po presaditvi ga je za svetovne igre športnikov s transplantiranimi organi navdušila glavna sestra v transplan-tacijski ambulanti, Mirjana Čalič. Poznala ga je že od dialize naprej in je vedela, da je športnik po duši in da se je tudi ves čas bolezni intenzivno ukvarjal s športom. Kot je povedal Nebojša, se s športom po malem ukvarja že celo življenje. Treniral je atletiko, rokomet, nekaj Z Danielom Horvatom sta v teniških dvojicah v Budimpešti osvojila srebrno medaljo. PIVOVARNA UNION ^lai'iijnidjd tos v atletiki (v teku in hitri hoji) nastopil Vleo Vatovec, četrti udeleženec pa bo Rado Škrabar, ki bo plaval 50 kravi in 50 m hrbtno, mogoče pa tudi na daljši razdalji. Druženje, lepa doživetja, a tudi tekmovalnost "V Budimpešti pred dvema letoma smo doživeli zelo lep sprejem, mesto je živelo z igrami, kar je bilo mogoče zaslediti na vsakem koraku. O igrah so obširno poročali mediji, v organizacijskem odboru pa so bili tudi visoki madžarski politiki," se spominja Nebojša in dodaja, da je moto iger predvsem v tem, da se organizirajo v državah, kjer transplantacije organov še moč so jim tako priskočila podjetja, kot so Krka, Novartis, Telekom Slovenije, Luka Koper, zastopstvo Adidasa za Slovenijo, pa tudi Olimpijski komite Slovenije, Občina Velike Lašče, Slovenska turistična organizacija... Kaj pričakuješ od Kobeja, me je še zanimalo, bi bil neuspeh, če po srebrni na zadnjih igrah, letos ne bi bilo nič? "Fizično sem bolje pripravljen, kot sem bil pred dvema letoma, lahko pa v prvem krogu naletiš na močnega nasprotnika in izpadeš. Zato je moj cilj predvsem upravičiti udeležbo na igrah in s tem imeti občutek, da sem dobro igral, da sem se zares potrudil. Če bo medalja, toliko boljše, če je ne bo, je pač ne bo. Nič zato." Blejska "oba/na straža" Ob polni luni je poškodb več Bled - V Grajskem kopališču na Bledu je ob koncih tednov obisk kar dober, čeprav se ne more primerjati s tistim pred dvejsetimi leti, ko je 350-metrska kopališka obala komaj prenesla vse kopanja željne obiskovalce. "Če bo medalja, toliko boljše, če je ne bo, je pač ne bo. Nič zato, " o letošnjem nastopu razmišlja Nebojša. Stopničke so pa le stopničke: še ena fotografija iz srebrne Budimpešte. dosnjlh iger' ko Je v dvQJicah Sg e8el drugo mesto. Pravtako kier6 Že'el PriJavn v squashu t^c'je bil v RiiH;™««čt; c bil v Budimpešti peti, a Panoge v Kobeju ne bo. 'ogoče se ti na prvi pogled "„ udno> kakšen šport naj bi tAh nja|M človek s transplanti-let, ? £rcem. Gospa, stara 29 trans', m°rala iti z nami, ima pr'javr tirano srce in ie D',a na tri V d'sc'Pnn' n'tra hoja tekm0 °metre." Poleg tega se razvršv • po 'categ°rUari ne p,antirC^° na P°dlagi trans" l,rdnih Po organov, ampak le gorjje°lU ln starosti. V tri kate-otr0ci ,° 18 let so razvrščeni let tvn • egoriJ° od 18 do 34 do 441JO odrasli (adult), od 35 Vetera *?ni°T){> od 45 do 54 let Pa je ni' naJstarejša kategorija napreSUner veterani od 55 let med « . eboJša torej tekmuje *K0 lorji- °dPravr SC pred dvema letoma si nit; Ja.' na "gre v Budimpešto, stavu' n,sem Prav dobro pred-**> ali' 0 vse skupaj izgle-•heja J.° to "eke vrste igre brez 'grah 4 j^jlTiliNi^ ZNIŽANE CENE SEDEŽNIH GARNITUR DO 31. 8. 2001 NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA PONUJAMO TUDI STROKOVNO MONTAŽO (BREZPLAČNO ZA POHIŠTVO ALPLES, ILES: MALI PRINC IN ILES ONE, MEBLO POHIŠTVO) J, 21. STRAN • GORENJSKI GLAS FORD MONDEO KARAVAN 2.5 V6 TREND PROSTOR Z VELIKO ZAČETNICO Prostornost je tista kategorija, ki vse bolj zanima kupce novih avtomobilov. Ti se zato vse pogosteje zatekajo k eno-prostorcem in tudi h kombijem. Pri Fordu so z rojstvom novega mondea skoraj hkrati krstili vse karoserijske različice, med katerimi po prostornosti prepričljivo vodi kombi-jevska, ki sicer nima posebne oznake. Tako se med Volkswagnovim variantom, Citroenovim brea-kom ali Renaultovim grandto-urjem, mondeo, ki ima samo "udomačeno" oznako karavan, imensko kar nekako izgubi, vsekakor pa se mu ni potrebno sramovati svoje oblike in prostornosti. Tisti, ki se bolje spoznajo na avtomobilski svet, bi sicer hi- Kotnbijevski zadek premore več izvirnosti kot sprednji del, Predvsem pa je bolj izrazit kot pri prejšnjem mondeu. Mondeo v kombijevski karoserijski različici se postavlja predvsem z veliko prostora, previs preko zadnjih koles je sorazmerno dolg. a tudi v novem s svojimi 170 konjskimi močmi zelo dobro obvlada svoje delo. Avtomobilu nudi zelo zadovoljivo poskočnost, povsem zadostno končno hitrost, predvsem pa vožnjo z značilnim pridušenim šestvaljni-škim zvokom, ki nemoti pretirano vzdušja v kabini. Med njegovimi pomanjkljivostmi je nekoliko višja poraba goriva, ki se le nerada spusti pod 11 litrov na 100 kilometrov. K vsemu skupaj kot pika na I preide še uravnoteženo podvozje z ugodno mehkobnim poziranjem grbin in nevtralni legi v hitreje voženih ovinkih. Mondeo karavan je v prvi vrsti seveda najbolj hvaležen partner tistim, ki ob udobju in dobrih zmogljivostih potrebujejo še veliko prostora. In pri tem avtomobilu se prostornost res lahko piše z veliko začetnico. • M.G. Češka Škoda se vrača v višji razred Superb za prestiž in ualod Češka avtomobilska tovarna Škoda bo na bližnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu obeležila pomembno prelomnico. Z novim velikim avtomobilom se bodo namreč vrnili v druščino prestižnih štirikolesnikov, kjer so blesteli v dvajsetih in tridesetih letih.in s tem povsem dokončno opravili / neslavno preteklostjo iz svinčenih časov. Novi škodi so v Mladi Boleslavi nadeli ime superb, medtem ko so jo spomladi na avtomobilskem salonu v Ženevi kot kon-ceptno vozilo predstavljali pod imenom montreux. Z novincem torej Škoda vstopa v višji razred, saj superb, ki ima limuzinsko karoserijsko obliko, meri v dolžino kar 4,8 metra, v širino 1.7 metra, ima pa tudi eno najdaljših medosnih razdalj v tej kategoriji, saj meri 2,8 metra. Tako bo novinec, ki po obliki precej spominja na volksvvagen passat potnikom lahko ponudil visoko stopnjo udobja, varnosti in opreme, ki je značilna za luksuzne limuzine. Oprema je pri srednjem paketu dovolj bogata, pregledna armaturna plošča ima nekaj drobnih pomanjkljivosti. vsemi električnimi pomagali, za varnost skrbijo štiri varnostne vreče in protiblokirni zavorni sistem. Voznikove oči imajo pred seboj za prestižni videz pregledno in estetsko armaturno ploščo, med drobnimi pomanjkljivostmi, ki se vleče že iz prejšnjega mondea, na primer sta prekratki obvolanski ročici. Kombinacija kombijevske karoserije in šestvaljnega bencinskega motorja pri mondeu pomeni tudi delček prestižnosti. Šestvaljnik z 2,5 litra gibne prostornine je edini pogonski stroj, ki so ga nespremenjenega presadili iz prejšnjega mondea, Elegantna superbova zunanjost združuje Škodino tradicijo s tipično masko hladilnika in dinamične karoserijske linije ter nižje odbijače in luči. Popolnoma jasno je, da bodo celotna mehanika in vsi motorji iz matičnega koncema Volksvvagen. Na voljo bodo trije bencinski pogonski stroji, 2,0-litrski (115 KM). 1,8-litrski turbinski štirivaljnik (150 KM) ter 2,8-litrski šestvaljnik (193 KM). Poleg njih bosta superba poganjala tudi dva sodobna turbodizla, 1,9-litrski s sistemom vbrizga goriva čr-palka-šoba (131 KM) in 2,5-litrski šestvaljni (155 KM). Kasneje naj bi v Škodino zastavonošo zaceli vgrajevati pravkar predstavljeni osemvaljni W8, ki zaenkrat poganja samo volkswagna passata. Škoda se torej s superbom vrača v nekdanje slavne čase, ko so bili znani predvsem po prestižnih avtomobilih z vgrajenimi šest- in osemvaljnimi motorji, z enim od takšnih pa se je že davnega leta 1925 vozil takratni češki predsednik Tomaš Masarvk. Sicer pa se tudi z imenom superb Škoda vrača v svojo zgodovino, luksuzno limuzino z istim imenom so izdelovali med leti 1934 in 1947. • M.C, foto: Škoda Auto. ^ladek: na račun v strešna stebrička umaknjenih luči je prt-Zna odprtina zelo široka in omogoča lahkotno natovarjanje. lahko odkrili, da se mondeo se poveča načelih 1700 litrov, kar pomeni, daje mogoče v prtljažnik potemtakem naložiti §tyV"L"jenin srednjerazrednin tudi kakšen gospodinjski stroj ikolesnikov, vendar je kom- ali drug večji kos tovora. Poleg 8ač a raznčica opazno dru- tega je v prtljažniku vse tisto, •am kar se sme pričakovati: temelji- ta obdelava, ravno dno s plastičnimi letvicami, rolo za za-nih T-S o dolg previs preko zad--.. ko'es in prav zaradi dodat- nrnuzine in kombilimuzine spiranje, prostornost in °bdelava prtljažnika, udobje in Ser')'sfra oprema, motorne ^ogijivosti Pomanjkanje izvirnosti, prekratki obvolanski ročici, površna končna obdelava TEHN/ČN/ PODATKI v°fl'lo: komb/, 5 vrat, 5 sedežev me«: d. 4,805, š. 1,812, v. 1.510 m "•edosna razdalja: 2,754 m Prostornina prH/ažn/ka: 500 / m°tor: štirivaljni, bencinski, 24\l '"»na prostornina: 2495 cem ""fc 125 kW/170 KM pri 6000 v/mm navor 220 Nm pri 4250 v/min "ajviš/a hitrost: 220 km/n p°spešek od 0 do 100 km/h: 8,7 s p0*°a EU norm.: 7,4/10,0/14,4 1/100 km ^'oproda/na cena: 4.997.778 S/T *astopnik: Summit Motors, Ljubljana in eleganci, ki jo je mogoče še dodatno popraviti z večjimi aluminijastimi platišči. Na nosu ima mondeo ponovno ovalno masko z mrežastim satovjem, ki ji delata družbo žarometa z gladkim steklom in gladko zlikane linije motornega pokrova in odbijača. Zaradi dolge medosne razdalje in vzdolžnice potniške kabine se v novem mondeu sedi zelo udobno in tudi potniki na zadnji klopi se ne morejo pritoževati nad prostorom, ki so jim ga odmerili za kolena. Dobra založenost z opremo za varnost in udobje je sestavni del sodobnih avtomobilov srednjega razreda in pri mondeu ni nič drugače, zato že sredinski paket opreme potnike razvaja s samodejno klimatsko napravo in Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 UDOBNE TELEKOMUNIKACIJE KS GEOCENTREKS ADSL Tehnologije ADSL, storitve Centreks in Geocentreks, paketi ISDN, ugodna ponudba ISDN terminalne opreme ter nagradno žrebanje. Vse to pa iz udobnih počivalnikov! Pridite in preizkusite ixwe moŽm>st/kt*rm*r»kir^a na Gorenjskem sejmu v Kranju, od 10. do 19. avgusta! osiovni. zanajem ena vozili AVTOMARKET CLeasing 2000 VaS najboljši partner ™ VTOMARKE TRGOVINA LEASING AvtomarkeT d.o.o.. Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče Avtomarket, Ljubljana • tel.: 01 561-35-25 in 01 562-33-00 TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 20, Kranj tudi na vrhuncu sezone se najde za vsakega nekaj - počitnice v zadnjem hipu: • SLOVENIJA • HRVAŠKA • ŠPANIJA • GRČIJA • CIPER • TURČIJA • TUNIZIJA • MALTA • ČRNA GORA ZA CENO POKLIČITE IN SE ODLOČITE!!! TA PELIKAN, Glavni trg 20 - KRANJ tel./fax: 04/2023 285 e-mail: p8likan@siol.net KONJENIŠKA VESELICA NA LANCOVEM pr (za Zadružnim domom) ob 20,00 BOGAT SREČELOV Glavnu nagrada: i Kflnje»Ulii klub J PUSTI GRAD ŠPORTNO DRUŠTVO L A N C O V O Turistične informacije in še veliko več! Arboretum vabi na lepo počutje V Arboretum Volčji Potok od začetka minulega tedna vabijo na ogled lilije in dalije. Lepo urejeni cvetoči park so obogatili tudi s tako imenovanim dobrim počutjem pri sprehodu skozi park. Volčji Potok, 17. avgusta - Tradicionalni spomladanski razstavi tulipanov so v Arboretum u v Volčjem Potoku že pred leti dodali avgustovsko razstavo lilij in dalij. Tako lilije kot dalije, predvsem pa slednje, so v Volčjem Potoku znanilke bližajoče se jeseni. Letošnja tovrstna in vsako leto bolj obiskana razstava je že peta po vrsti. Arboretum Volčji Potok je osrednja in vodilna hortikul-tiirna ustanova v Sloveniji. Pred 49 leti je prevzela posestvo, ki je bilo do leta 1948 v lasti družine Souvan. Na letošnji novinarski konferenci ob predstavljanju že pete razstave lilij in dalij je novinarski kolega Matjaž Brojan, sicer dober poznavalec Arboretu-ma, med drugim omenil, daje Leon Souvan iz družine So-uvanovih vsak ponedeljek iz Ljubljane prihajal v park in v njem uresničeval svoje ideje in zamisli. Arboretum danes na 86 hektarih gospodari s parkom, vzdržuje • rastlinsko zbirko, vzgaja rastline v lastnih rastlinjakih in drevesnicah, vodi vrtni center, načrtuje in ureja zelene površine. Skratka, Arboretum nekako nadaljuje nekdaj začeto pot in hkrati zadnja leta tradicijo razstav. Po Leonu Souvanu so za to zaslužni predvsem trije možje. Ciril Jeglič, Miha Pogorevc in sedanji direktor Zavoda Aleš Ocepek. Slednji je Park Arboretum v Volčjem Potoku, ki si ga lastita tako občina Domžale kot občina Kamnik, vendar je večji del v slednji, tudi odprl. Njemu gre zasluga, da danes Arboretum Volčji Potok kot urejen park z razstavami dvakrat na leto poznajo po vsej Sloveniji in vse bolj številni obiskovalci iz različnih de- www.slovenijashop.com komercialni on line center Klimatsko zdravilišče, olimpijski center, 1.517 m n.v Z R E C E Termalno zdravilišče, 395 m n.v. ZLATA JESEN v Termah Zreče 7-dnevni program (od 02.09.02.12.2001) Program vključuje (na osebo): 7 x pol ali polni penzion - posvet pri zdravniku - kopanje - 5 x gimnastika ali hidrogimnastika - aquaaerobika - 2 x terapija po nasvetu zdravnika - popoldanska pohodna tura - izlet - animacija po jesenskem tedenskem programu penzion Polni penzion V ile ferme Immk' 6" 51.000 SIT 59.400 SIT Na navedene cene priznavamo upokojencem 10 % popust na cene penzionskih storitev Doplačila: namestitev v 1/1 sobi, turistične takso NAJUGODNEJE v terminu od 1.9,- 26. 10. 2001 3, 5 in 7 - dnevni program Izkoristite do 20 % popust žel. Pogosto se namreč dogaja, da Slovenci, ki prihajajo na obisk v domovino iz vsega sveta, pridejo tudi na ogled Arboretuma. Letošnji razstavi lilij in dalij, že peti po vrsti v tem času, ki bo s cvetenjem dalij trajala in vabila v Arboretum vse tja v jesen, pa so dodali še eno zanimivo obogatitev parka. Naslovili so jo z meditacijo skozi Arboretum Volčji Potok. Avtor predstavitve in zagotovo obogatitve za številne obiskovalce je Jože Trojar, ki je pripravil tudi poljudno opisano razlago v zloženki za obiskovalce. V razlagi oziroma zloženki, s katero se je potrebno podati na pot skozi Arboretum (vsakdo jo lahko dobi - kupi pri vhodu v Arboretum) je v uvodu zapisal: V času, ko večina napovedovalcev prihodnosti svari pred človeškimi posegi v naravo, ko velja človek za edinega resnega nasprotnika, ki lahko ogrozi vitalne sposobnosti zemlje, je Arboretum Volčji Potok zgleden primer, kako je mogoče v skladu z naravnimi danostmi ustvariti okolje, ki je prijazno do narave in človeka. Jože Trojar poudarja, da je Arboretum kraj ugodnih energetskih polj, ki obogatijo vsakega obiskovalca med sprehodom skozi park. Celoten park je energetsko uravnotežen, sicer pa so različne energije oziroma energetska polja v parku nadpovprečna, vendar ne nevarna. Meritve, ki jih je opravil, kažejo, da je intenzivnost različnih energij na različnih krajih takšna, kot je potrebno za zdravo življenje oziroma, kot je zapisal: Enaka ali nekoliko višja od PARK DER BLUMEN MOZIRJE - SLOVENJA PRVIČ VlLOVENUi ŽIVALI IZ CVETJA V MOZIRSKEM GAJU ŠE DO NEDELJE, 19. AVGUSTA 2001 VABLJENI! OtOk RAB (1.-8. september) Hotel CAROUNA 49.200 SIT Hoteli SAN MARINO 45.300 SIT (samopostrežni zajtrk in večerja) Cena vkliučuie 7 polpenzionov. tt in avtobusni prevoz www.o»ior.si Jesenice: 583 66 00, Lesce: 531 76 vrednosti, ki človeku zagotavlja polno vitalnost in zdravje. Okolje Arboretuma zato na obiskovalce deluje blagodejno, sprošča in osrečuje s sprehodom. Zato avtor meritev predlaga, da se ob prihodu v Arboretum že na vhodu podate po izbranih energetskih poteh. Takšnih, označenih, je zazdaj v parku devet, čeprav je avtor prepričan, da bodo nadaljnje preiskave pokazale in razkrile še nova energetska polja. Že za sedanjih devet pa velja, da obiščite posamezna energetska polja. V zloženki boste lahko tudi sami ugotovili, katera polja veljajo vam v prid in se zato podajte do njih. Avtor pa je prepričan, da se boste po sprehodu in postanku na takšnih poljih počutili sproščeno, zdravo in veselo. Sprostitvi, odihu in osvežilnem počitku v poletnem hladu sence različnih dreves in cvetja pa je Arboretum tudi namenjen. Torej se je ob letošnji sicer že peti poletni razstavi lilij in dalij v Arboretum v Volčjem Potoku potrebno podati tudi z drugačnimi cilji in nameni. Jože Trojar je prepričan, da je obisk v parku za vsakogar dan sprostitve, notranje bogatitve radosti, zdravja in veselja. Po domače povedano pa bi temu rekli: polnjenje baterij za moč in stresne izzive delovnega vsakdanjika. Lilije in dalije so letos posadili v spodnjem angleškem parku. Enaindvajset različnih sort lilij in več kot sto različnih vrst dalij pa bogatijo tudi številne druge enoletnice. Park je odprt vsak dan od 8. do 19. ure; prodajni center pa od 8. do 15., ob sobotah do 12. ure, ob nedeljah pa tudi popoldne do 1% ure. Vodstvo Arboretuma pa je dogajanje in tokratni cvetlični praznik v parku popestrilo tudi najmlajšim in šolarjem. V njem bo namreč imelo predstave Lutkovno gledališče Ljubljana. Prva bo že 30. avgusta, druga 1. septembra, naslednje pa 9. septembra in potem (ob lepem vremenu seveda) vsak dan od 13. do 18. septembra po dve predstavi in sicer ob 9.30 in 11. uri. Arboretum v Volčjem P°" toku vas zato vabi v park l6' pot in dobrega, veselega i*1 zdravega počutja. • A. Žal»r NI SIROTA ureja: Danica Zavrl Žlebir 23. STRAN • GORENJSKI GLAS V intenzivni enoti internega oddelka jeseniške bolnišnice iščejo donatorje Akcija za respirator, ki rešuje življenja Enota, v kateri rešujejo življenja bolnikom s težavami dihanja in težavami s srcem, sploh nima svojega respiratorja. Sposoja si jih na drugih oddelkih bolnišnice, pa še ti so dotrajani. Za nakup prepotrebne opreme bi potrebovali vsaj deset milijonov tolarjev. Jesenice - Intenzivna enota internega oddelka v jeseniški bolnišnici- Soba s petimi posteljami. Petkovo dopoldne. V sobi ležijo tri "Ude bolnice in en bolnik. Dvema od njih pri dihanju pomagajo aparature. Pri eni mora biti ves čas prisotna medicinska sestra, če 1 se respirator, s pomočjo katerega diha bolnica, slučajno ustavil. *Ver je dotrajan. Star je več kot dvajset let. Pa še ta ni njihov, envveč sposojen z drugega oddelka... Tudi ostala oprema je zastarela. Pa kljub temu v intenzivni enoti internega oddelka rešujejo življenja. y enoti je zaposlenih dvanajst ljudi: deset sester in tehnikov ter dva zdravnika, dr. Teja Arnež in dr. Janez Resman, ki je tudi vodja enote. A njihova Predanost poklicu in strokovno znanje ne zadoščata. Pri svojem delu namreč potrebujejo tudi ustrezno opremo. Na prvem mestu so respiratorji, monitorji in defibrilatorji, s pomočjo katerih rešujejo življenja pacientov v akutni stiski. A opreme Intenzivna enota nima. Neverjetno se sliši, da sploh nimajo svojega respiratorja, ki ga potrebujejo vsakodnevno. Pa ne le enega, včasih tudi po tri hkrati. Ijajo bolnike, z njim pa zdravijo tudi motnje srčnega ritma. Potrebujejo ga vsakodnevno. V enoti nimajo niti ene posebne blazine proti preležaninam... Ker je stvar res kritična, so se zaposleni v koronarni enoti odločili, da bodo denar za nakup prepotrebnih aparatur skušali zbrati sami s pomočjo donatorske akcije. "Mi, ki delamo v enoti, že vrsto let izpostavljamo problem opreme. Bolnišnica nam je že dolgo obljubljala nov respirator, a zaradi pomanjkanja denarja do njega nismo prišli. Pacientov, ki potrebujejo intenzivno pomoč in terapijo, pa -■"-sa, vcasin luai po in nKrau. iiiieuii»uu |ium«v ■■■ k~ Zato si jih sposojajo v drugih je iz leta v leto več. Zato smo se enotah, seveda tiste, ki jih dru- zaposleni v koronarni enoti odlo- 8°d najlažje pogrešajo. To pa So respiratorji, ki so stari že Vsaj dvajset let. Menda so to sploh prvi respiratorji, ki so jih oobili v jeseniški bolnišnici, |upila pa jjm jjh je takratna elezarna Jesenice. So dotraja k ' m,nov čas uporabe se je izte-*e'. Poleg tega ima celoten perni oddelek en sam defibri- at°r, s pomočjo katerega oživ- čili, da bomo sami poskušali dobiti donatorje," je povedala dr. Teja Arnež. Akcija zbiranja denarja je stekla pomladi z dobrodelnim koncertom v Linhartovi dvorani v Radovljici, na katerem so javnost seznanili s problematiko. "Samo za nakup respiratorja bi potrebovali šest milijonov tolarjev. Če pa bi želeli kupiti še ostale, prav Medicinski sestri Mirjana Grilc in Olga Karo, dve od desetih požrtvovalnih sester in tehnikov v koronarni enoti: njihovo delo je tudi zaradi zastarele opreme izredno naporno. dr. Arneževa. Dopise s prošnjo za pomoč so poslali vsem gorenjskim občinam, številnim podjetjem in ustanovam. Nekateri so se odzvali, med njimi tudi številni posamezniki, in tako so od začetka akcije do danes uspeli zbrati nekaj več kot 3,3 milijona tolarjev. Ker pa za nakup prepotrebnih aparatur potrebujejo vsaj dvakrat, trikrat več, so se odločili, da se bodo še posebej obrnili na večja podjetja, ki lahko prispevajo večje zneske. "Z upanjem nas navdajajo uspešno izpeljane akcije drugih bolnišnic, ki so uspele pritegniti večja podjetja,'' je dejala dr. Arneževa. Akcija naj bi trajala vsaj še leto dni, upajo pa, da bodo uspeli zbrati čim več sredstev. V ta namen so odprli poseben žiro račun, na katerega je mogoče nakazati sredstva: ŽR 51530-630-31205 sklic 730 000 - 12 za I IT (intenzivno interni-stično terapijo). Vsem dosedanjim in bodočim donatorjem se zdravniki in osebje koronarne enote iskreno zahvaljujejo. • Lrša Peternel Dr. Teja Arnež oh respiratorju, ki si ga sposojajo na drugih oddelkih. Je dotrajan, saj je star več kot dvajset let, bolnišnici ga je kupila še takratna Železarna. tako nujne aparate, denimo monitorje, defibrilator, bi skupaj potrebovali vsaj 10 do 15 milijonov tolarjev," je povedala ^ intenzivno enoto internega oddelka pridejo bolniki v akutni YefPiratorni stiski, s septičnimi stanji, denimo s hudo pljučnico, plJučninii edemi, miokardnimi infarkti... Takšnih bolnikov je vse več, zlasti med starejšimi. Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. Odprte dlani Tudi pri nas deluje skupina Overeaters Anonymous Ko hrana zapolnjuje notranjo praznino V skupini se združujejo ženske in moški iz različnih okolij, da se neobvladljivo prenajedajo. ki imajo skupen problem: \>rtQl0 ' °dkar pomnim, se je moje življenje sPont'0fi01' nranc' prenajedanj in diet. Moj bel Se*e v začetek osnovne šole. Kot de-Znieri^ Sem h'la deležna posmehovanja, l°sti^a in odklanjanja. Zaradi svoje debe-PoSfnS,ehni se počutila izločena in predmet lePko ^asla sem s prepričanjem in na-lllhli da 71 debelost najhujša stvar, ki se boiei človeku. Ker me je tako zelo koJl Zasmehovanje ljudi, sem se jih začela C«/ in vedno bolj sem jedla... Potre-k „ " Se,n vedno več hrane, da sem zapolni- Tn mnJo praznino..." $kup^ z8°dba Asje, ene od članic Slovenske 4eiuj 0s}i Overeaters Anonvmous, ki pri nas rtieil ^ °d leta 1995- Gre za nePr°fitno 4eVe; ar°dno organizacijo, ki združuje okoli •«ve/{< tl?°č skupin za samopomoč po vsem V skupini se združujejo ženske in moški iz različnih okolij, ki imajo skupen problem: da se neobvladljivo prenajedajo. Edini pogoj za članstvo je želja, da bi prenehali jesti kompulzivno, torej da bi se prenehali neobvladljivo prenajedati. Program okrevanja so povzeli po dvanajstih korakih anonimnih alkoholikov, seveda prirejenih problemom s hrano. Posvečajo se tako fizičnemu, čustvenemu kot tudi duhovnemu vidiku okrevanja. Naslov združenja vseh delujočih skupin OA v Sloveniji je p.p. 4244, 1001 Ljubljana, elektronski naslov pa je oa_ss@slo.net. Kot poudarjajo, niso dietni klub in tudi ne zahtevajo izgube teže, pa vendar povprečen član (v Ameriki) izgubi med 20 in 25 kilogramov. Pri nas' se skupine srečujejo v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru, na sreča- njih pa delijo osebne izkušnje, moč in upanje. Izkušnje drug drugemu pa delijo tudi prek telefona, mnogi člani skupine kličejo druge, člane ali mentorje kar vsak dan. Kot poudarjajo, je članom zagotovljena popolna anonimnost. "Ponovno sem začela živeti, ko sem prišla v OA. Moje življenje se je začelo tam, kjer se končalo, ko sem se začela prenajedati in zapirati pred življenjem. V OA sem bila sprejeta taka, kot sem, debela, nepopolna, prestrašena. Tu sem ugotovila, da sem vsa ta leta iskala na napačnem koncu... Najprej sem začela vzpostavljati drugačen odnos do hrane, se učila normalno jesti in okušati hrano... Program 12 korakov me uči živeli na nov način, na način, da se mi ne bi bilo treba prenajedati, da bi se lahko soočila z življenjem... " • U. P. Darovali ste Za koronarno enoto so že darovali Za Intenzivno enoto internega oddelka jeseniške bolnišnice, kjer zbirajo denar za nov respirator in ostalo prepotrebno opremo, so do konca julija darovali: Območna obrtna zbornica 100.000, delavci železniške postaje Jesenice 29.000, Čop 5.000, Jože Vari 10.000, veterani OK Jesenice - Kravanja, Gašperčič 30:500, Florjana Zimic 28.500, Branko Langus 10.000, sodelavci Transglob Jesenice 21.000, Verdikon Jesenice 20.000, Jožef Cvetek 10.000, Pavel Zupan 10.000, Zora ln Jakob Medja 20.000, Tomaž Medja 10.000, Blaž Zvegelj 10.000, Andrej Hribernik 100.000, Bruno Blatnik 10.000, Brlek 20.000, Dominvest Jesenice 15.000, KR OR ZBUNOB Sava 2.000, Kisisc 15.000, Korbar 20.000, Marija Rožič 30.000, Dragica Bezlaj in Ljuba Šterk 12.000, Majda Rebernik 53.000, Rajko Korbar 15.000, Edvard Vahčič 5.000, OŠ Prežihov Voranc Jesenice 15.000, Stanislava Torkar 5.000, Boštjan Jemc 15.000, Aljoša Kavčič 5.000, Ksenja Pavlovčič 195.000, Anton Rekelj 10.000, Telesat Jesenice 100.000, Založba Oziris 30.000, Antonija Torkar 15.000, Miomir Tošič 20.000, Regeneracija, d.o.o., Vodice 15.000, King Hlebce 50.000. Uroš Krek 250.000, P\>ramid Begunje 100.000, Občina Gorenja vas - Poljane 80.000, Občina Preddvor 50.000, RK Lesce - aktiv žena krožek ročnih del 60.000, Občina Naklo 100.000, Občina Kranjska Gora 100.000, Zima Kranj 20.000, Kompas Hoteli Kranjska Gora 100.000, Marija llcbcrlc 5.000, Branka Blenkuš 5.000, Mojca Heberle 10.000, Marija Petrovič 20.200, Iskra Stikala 1.000.000. Marjeta Poklukar 1.500, Občina 'Žirovnica 50.000, Barbara Trtnik 5.000, Marija Mlinaric 10.000, Gorenjska banka Kranj 100.000, Rozalija Jeraša 20.000, Občina Železniki 33.000. Občina Jesenice 50.000, Iskra-emecp 100.000. Občina Bohinj 50.000, Zavod RS za transfuzijo krvi 50.000, Vojko Pintar 12.500. M Hotel Ljubljana 10.000, Slovenska nacionalna stranka 30.000. Franc Sifrar 100.000, Lovrenc Žagar 10.000, Lidija Ahec 15.000, HIT Nova Gorica 300.000. SŽ Acroni Jesenice 200.000, Kompas, d.d., 10.000, Nova Ljubljanska banka 50.000, Poštna banka Slovenije 50.000, Ivana Cufer 10.000 tolarjev. Za Zorana Komljena že 487 tisočakov Kranj - Društvo paraplegikov Gorenjske je junija začelo s humanitarno akcijo zbiranja sredstev za njihovega člana, 18-let-nega Zorana Komljena iz Škofje Loke. Zoran je na invalidskem vozičku, poleg tega pa tudi hud bolnik, saj mora trikrat tedensko hoditi na dializo. V bloku, kjer živi z mamo in sestro, bi mu radi olajšali bivanje, tako da bi uredili dvigalo, v stanovanju pa tudi kopalnico, da bi se v njej lahko gibal z vozičkom. Od zadnje objave so darovali še: Radivoj Mikolič 15.000, Zveza paraplegikov Slovenije 40.000, Marina Mihovec 33.000 tolarjev. Za Zorana se je tako skupaj zbralo že 487.000 tolarjev. Denar še vedno zbirajo na računu Zveze paraplegikov Slovenije številka 50102-678-50615, sklic na številko 555, namen: donacija za Zorana Komljena. • U. P. Kri je daroval že tristokrat Ljubljana - Prejšnji teden so na Zavodu RS za transfuzijo krvi v Ljubljani podelili posebno priznanje Rdečega križa Slovenije Zlati znak Marjanu Pečanu z okolice Vrhnike, ki je kri daroval že tristotič. Darovanje krvi prav gotovo sodi med najbolj neposredno človeško čut za solidarnost in pomoč ljudi med seboj. Marjan Pečan je temu posvetil del življenja in bo v tridesetih letih kri daroval že tristokrat. Ni pa poznan le kot krvodajalec, ampak tudi kot bojevnik za človeške osebne in socialne pravice. Podelitve priznanja pa so se udeležili tudi nekateri drugi krvodajalci, ki so dosegli izjemno število darovanj krvi. Rafael Poljanšek iz Idrije jo je namreč daroval že 432-krat, Marko Kožar iz Velikih Lašd 368-krat, Jože Lampe iz Ribnice pa 366-krat. • U. P. Slovensko združenje za duševno zdravje ŠEIMT ' Podružnica ŠENTK, Tomšičeva 13, Kranj, tel.: 04 2369 020, E-mail: sent.kranj@siol.net Podružnica ŠENTGOR, Linhartov trg 1, Radovljica, tel.: 04 5303 010 E-mail: sentgor@siol.net DNEVNI CENTER. ŠENTK, ŠENFEjOR VSAK DAN, OD PONEDELJKA DO PETKA, OD 08.00 DO 16.00 STE TOPLO VABLJENI SOS telefon je namenjen ženskam in otrokom, ki doživljajo nasilje. Na brezplačni telefonski številki 080 11 55 smo dosegljivi vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob vikendih in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Pokličete nas lahko tudi, če potrebujete umik v zatočišče. Gluhonemi nam lahko pošljejo faks na št. 01 524 19 93. Lahko pa nam pošljete sporočilo po elektronski pošti na naslov drustvo-sos@drustvo-sos.si. Septembra se bo ponovno začela sestajati skupina za samopomoč za ženske, ki doživljajo nasilje (inf. dobite na št. 080 11 55). VEC KOT ČASOPIS Avgusta 2001 izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca Julija 2001 Leo ima 69, Maja že 77 glasov Na Gorenjskem že OSMO zaporedno leto vsak mesec s tedenskimi glasovanji kar na Štiri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GOREN3EC MESECA". Tudi v letu 2001 jo nadaljujemo. V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV - Gorenjske televizije v redni petkovi oddaji GTV-MIX z Matejo in Alešem. Glasujete lahko po elektronski pošti. Prejšnji petem smo začeli nov mesečni ciklus, izbor GOREN3KE/GO R EN JC A meseca JULIJA 2001. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Najbolj preprosto je še vedno glasovanje na dopisnici, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. Ce boste Vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi odlično sodeluje Gorenjski glas, niti ne potrebujete poštne znamke. Naši sodelavci so turistična društva Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; ter Turistična agencija Meridian s poslovalnicama na Jesenicah in v Lescah. Pravilo "ena dopisnica - en glas" pri preštevanju glasovnic dosledno upoštevamo in zato nam ne pošiljajte potnih kuvert "glasovalnih listkov' ali pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upoštevamo jo kot en glas. Še enkrat kratki predstavitvi Gorenjke in Gorenjca, ki sta v juliju posebej opozorita nase: Maja Petrič Leo Ličof MAJA PETRIČ, Kranjčanka, dijakinja, na letošnjem izboru MISS GORENJSKA 2001, na katerem so prejšnji mesec med 13 kandidatkami sodelovale samo tri Gorenjke, je bila Izbrana za drugo spremljevalko in Maja je izmed Gorenjk dosegla najboljšo uvrstitev LEO LIČOF, dolgoletni uspešni gostinec na Bledu in neutrudni organizator, kije prejšnji mesec skupaj z javnim zavodom Turizem Bled požrtvovalno skrbel za brezhiben potek enajstega Okarina folk festivala Bled 2001, katerega Idejni oče je prav Leo V drugem krogu glasovanja za GORENJKO/GORENJCA meseca JULIJA 2001 smo prejeli 80 (v prvem 66) glasovnic. 'Vmesni rezultat'po drugem glasovalnem tednu je nadvse izenačen: LEO LIČOF ima 69 Vaših glasov, MAJA PETRIČ pa 77. V največji, najbolj tradicionalni gorenjski akciji popularnosti tudi v letu 2001 sodelujejo: FRIZERSKI ATELJE SILVA v BRIT0FU 292 v Kranju, v bližini samopostrežbe Živila, telefon 04/23-43-070 ali GSM 041/405-366, Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Kovorska 17, telefon 04/ 59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca, vfitnesu Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem so-lariju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/'Gorenjec meseca. Izmed prejetih glasovnic poteg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v Britofu 292 pri Kranju je tokrat povabljena TANJA DOVŽAN iz Spodnjih Dupelj; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržiču je povabljena MARIJA POTOČNIK iz Luž; v Fitnes studiu Krpan v centru Radovljice pa pričakujejo MARINO MAJDAK z Bleda. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: 1. Marija Setnikar, Poljanska c. 21, Škofja Loka; 2. Miljana Blažič, Kranjska 8, Radovljica in 3. Darja Svenšek, Sp. plavž 10, Jesenice. Štiri Glasove reklamne artikle pa pošljemo naslednjim: 1. Zdenka Šer-ar, Žirovnica 54, Žirovnica; 2., Hana Stevič, Rečiška 14, Bled; 3. Zdravko Bergant, Kropa 25, Kropa in 4. Jožica Šumeč, A. Travna 17, Jesenice. Rodio Triglov Prvi gla/Corenj/ke^ PrW U vztopn'ce 29.8. - Marilvn Manson, Papa Roach... na Hipodromu v Stožicah (7500 sitov). //> *he ničvredna \/prđžbffn /e Ha, iz Katere države prihaja pevka Colonia? Misl'm težko...! Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 22. avgusta, na naslov Gorenjski glas, pripis "Jodlgator", Zoisova I, 4000 Kranj. Čav! 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz tel.: 05/373 - 47 - 70 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10 leriji v občini nasploh. Medij, ki jih je vedno jemal zelo zares, jim zaradi njihovega humanitarnega dela odstopal obilo prostora in pohvalnih besed, postane smrtno užaljen. Tudi zato, ker je včasih zamižal na obe očesi, če so gasilci v svoji vnemi koga ne le pogasili, ampak tudi nepotrebno potopili... Glosa Gasimo ■ a najraje naše lubice Naša poročevalka neutolažljivo joka: zadnje tri mesece je podolgem in počez poslikala vse gasilske parade, za zahvalo pa je dobila pod nos očitek, da o gasilstvu nič ne piše. Četudi res ne bi nič pisalo, dostojanstvo humanitarnega poslanstva ne bi nič trpelo. kraaaaja... a najraje naaaaše luuuubice." Seveda se je vse lepo rimah in iz ustec petletnega fantička je izzvenelo res hec-no. Prav nič hecna pa ta zadeva ne postane, če se gasilci uradno in zelo resno pritožijo, češ da gorenjski medij premalo piše o njihovem društvu in gasi- Medijska poročevalka, ki je tri mesece vse sobote in nedelje presedela na raznoraznih veselicah in ognjevito slikala vse njihove parade in mokre vaje, plane v neutolažljiv jok: "Kako morejo? Niti ene sobote nisem imela zase, vse so bile poklonjene gasilstvu, zdaj se pa še pritožujejo ?! ?" Primer kajpak ni osamljen! Gasilci se pritožujejo vsakemu novinarju, ki ga le srečajo: "Zakaj pa se o nas nič ne piše?" Pritožbe kar dežujejo, dežujejo že leta in leta. Človek se vpraša: le kdaj se je kakšen gorski reševalec, ki visi v steni in tvega svoje življenje, pritožil, da se o njegovem humanitarnem delu nič ne piše? Nikoli. Od gorskega reševalca še izjave ne dobiš, kaj šele, da | bi se pustil slikati! O gorskih reševalcih ni nobenih šaljivih pesmic in prigod, saj v svojem delokrogu nimajo parad in reševalskih veselic. Enako vam tudi poklicni gasilci nikdar in nikoli ne bodo očitali, da o njih - premalo pišete! Da spet ne bo kakšnega nesporazuma: gasilske parade in veselice so družabnost, ki je našim krajem prav tako potrebna kot vsakdanji kruh. Gasilci gor držijo zabavno življenje in so marsikje edini, ki delajo tudi v smeri zabave in veselja. Mar bi mladi sploh še vedeli, kaj sploh je srečelov, če ne bi bilo domačih gasilcev? Ko smo bili mladi, smo se tudi mi fantastično dobro imeli prav na gasilskih veselicah, ko smo na srečelovu zadeli kakšnega zajčka v kletki ali kuro nesnico ali pa samo orglice. Tako kot vse v življenju - tudi gasilstvo ima svoje meje. Dostojanstvo gasilstva ne bo čisto nič trpelo, čeprav ne bo objavljeno... • D. Sedej ♦ ♦ "Vas treh pa nisem našel na Gaberikovem seznamu povabljenih na jutrišnji VIP CUP VELENJE 2001! Skoda, bi lahko obudili spomin na lepe stare čase, ko smo še verjeli v 'trojčka'!" /Branko Remic, predsednik uprave Živila Kranj, d.d.; ,desno Zmago Furlan, predsednik uprave Emona Obala, d.d., Koper; skrajno levo Emil Milan Pintar, prejšnji predsednik nadzornega sveta družbe Živila; ob njem Franc Rutar, bivši direktor Emone Merkurja, d.d., Ljubljana; to družbo je prevzel Poslovni sistem Mercator; jutri, 18. avgusta, bo v Velenju na enajstih igriščih štirinajsti teniški turnir dvojic VIP CUP 2001, glavni organizatorje Marjan Gaberšek, direktor družbe M Club, d.d., Velenje; med povabljenimi na turnirje tudi Branko Remic, najboljši tenisač med gorenjskimi direktorji/ "Stipe, takoj po dopustu se dobiva pri tebi! Poslovni sistem Mercator septembra odpira prodajni center Zagreb T. in glede na vse. kar smo za ureditev odnosov med obema državama letos konkretnega že naredili, bi se res spodobilo, da trak pre-reževa skupaj. Saj veš: Mercator je najboljši sosed." /Milan Kučan, slovenski predsednik; Stipe Mestč, predsednik Republike Hrvaške; oba predsednika bosta 14. septembra odprla prvi Mercatorjev ogromen prodajni center v Zagrebu na lokaciji nekdanjega kemijskega kombinata Chromos; v PS Mercator ocenjujejo, da bo obseg prodaje na hrvaškem trgu že letos morda celo večji od Mercatorjevega izkupička v Sloveniji, v letu 2002 pa se bo to zanesljivo zgodilo/ ♦ ♦ "Lado, resno predlagam, da naš kvartet nastopi tudi 2. septembra na Šuštarski nedelji. Mi trije - Bojan, Milan in jaz - bi igrali za vrček piva in bi bili zanesljivo najceneješi od tistih, ki bodo nastopali na Šuštarski!" / Kvartet Pungrat je prvič (in zadnjič doslej) nastopil ob razglasitvi NAJ PLANINE S PLANŠARIJO 2001, v njem so igrali Andrej Mali, komercialist Gorenjskega glasa; Lado Srečnik, predsednik Turističnega društva Tržič, organizatorja letošnje 34. Šuštarske nedelje; 'priložnostni' basist Milan Pohar, pooblaščenec Agrarne skupnosti Brezje; harmonikar Bojan Jerič, študent, *♦ "Barbara, nikar ue naseda,!te govoricam, da naj bi bili v Radenski najbolj veseli takrat, ko so Vas imenovali za direktorico STO-ja! Za sposobne managerje imamo v Radenski vselej dovolj dela." /Mag. Alojz Behek, generalni direktor Radenske, d.o.o.; mag. Barbara Gunčar, kranjska občanka, nekaj let direktorica Zdravilišča Radenska, d.o.o., Radenci/ Nova muzika Ne da se mu delat Pa je po petih letih Janez Bončina - Benč spet udaril z novo ploščo. Vmes je bila sicer kompilacija njegovih "best oP, pa vendar, zares štejejo le redni albumi, ane. "Delo mi ne leži", tak je naslov plošče, je Benč ugotovil ravno pravi čas, na začetku poletja, ko je plošča izšla. Benč v zadnjem času ni ne vem kakšen velik izdajatelj novih albumov, po zelo uspešnem obdobju z njegovim bandom Benč & Junaki nočne kronike v osemdesetih letih je v devetdesetih izdal le en reden album Staro vino (1996), sicer pa še dve kompilaciji Najlepši uspehi (1992) in Bendologija (1999), za slednjo je dobil tudi Zlatega petelina. Svoja najlepša rockerska leta je že zapustil, k'ne. Naj osvežim: že v 60-tih letih je z Domiceljem de- _ loval v skupini '191 Helioni, s skupi-I no Mladi levi je ustvarjal začetke slovenskega pop ročka (komadi Gostja, zaznamovan...), dobro nam je znana Gvendolina, kdo je bil? z njegovo skupino Srce. Sledilo je obdobje s skupino September, ki jo je ustanovil z elitnimi YU glasbeniki tistega časa in z njimi v obdobju 1976-79 gostoval skoraj po celem svetu. V tem času se je preizkušal tudi kot igralec, nastopal celo predstavi Ljubljanske Drame, igral je v Slakovem filmu Eva, pisal glasbo za filme, niti slikarstvo in šport mu nista bila tuja... Konec osemdesetih se je zelo uspešno pojavil z udarno mlado zasedbo Junaki nočne kronike in nanizal kopico hitov kot Mora me tlači, Na noge... Po akustičnem obdobju s Tomom Jurakom in dveh kompilacijah in albumu letos posnel nov album Delo mi ne leži. Z novo ploščo se Benč vrača k svojim rockovskim koreninam, spogleduje se z bluesom, a seveda v času primerni zvočni podobi. Besedila so čustvena in duhovita a la Benč, aranžerstvo je podpisal Grega Forjanič, album v celoti pa zanimiv in predvsem prijazen na dolgi rok. Če vam je Benč všeč seveda. Prvi komad Mr. Soul je že pravi, nadaljevanje pa... Poslušajte si ploščo, pa boste videli, ali Benču delo leži ali ne... • l.K. GAMSI na HELIDONU! Gamsi imajo nov cede in kaseto i vprašanje: Kateri ansambel je avtor albuma "Pod Boglo veselje je doma"? Nagrada 2 % kaseta založbe Helidon. Nagrajenka Štefanovec Sonja, C. Jaka Platiša 5, Kranj Odgovore poš|He na Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj, do četrtka, 23.8.-2001., s pripisom Igrajte nagradno igro IBP DALLAS RECORDS Nagradno vprašanje: Naštejte vsaj tri albume v Dallasovi nagradni igri! Nagrada: 2xCD založba DALLAS RECORDS. Nagrajenki: Jožica Šumeč, A. Travna 17, Jesenice, Maja Vengar, Svetinova 3/a, Jesenice dallasIvujškshopT Plava Laguna - atrij (ex Dots Shop), Dunajska 48, Ljubljana, 01 431 9009, Datlas music shop. Rimska 14, Ljubljana, 01 252 4186 Odgovore pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj do četrtka, 23. 8. 2001. S pripisom za Oallas records. Poročila sta se radijka Urša Mravlje in glasbenik Sašo Fajon Zakon je zakon! V romantičnem okolju gradu Socerb sta si prvo avgustovsko soboto večno zvestobo obljubila Urša Mravlje, znan radijski glas z Radia Kranj, ter Sašo Fajon, avtor, producent in aranžer številnih skladb. In ker je glasba tista skupna točka, zaradi katere sta Urša in Sašo sploh skupaj, je bila tudi poroka seveda 'glasbena'. To dokazuje že samo izbira prič: Uršina priča je bila Darja Švajger, Saševa pa Dominik Kozarič. Urša Mravlje je sicer Ljubljančanka, ki pa jo po njenem žametnem glasu in nalezljivem smehu poznajo številni Gorenjci. Več kot deset let jo je bilo namreč mogoče slišati na frekvencah Radia Kranj, in to v najrazličnejših oddajah, še posebej pa seveda glasbenih. Glasba je že od nekdaj njena velika ljubezen. Kakor tudi Saševa. Sašo Fajon se je kot avtor, producent in aranžer podpisal pod mnoge znane skladbe, sodeluje pa z večino najbolj znanih slovenskih glasbenikov. Tudi Sašo je Ljubljančan in prav v Ljubljani sta se z Uršo tudi spoznala. Kot je malce pred matičarjem kot tudi kasnejša zabava. Urša je bila zanimiva, nikakor ne klasična nevesta, v mavrični obleki, Sašo pa se je odločil za svetlo obleko, ki se Je ujemala z Uršino. "Tipične poročne obleke nama niso všeč, poleg tega pa se nekako ne bi ujemale z okoljem gradu," sta pojasnila svoj izbor. Obe priči pa sta bili v belem: za pričo je Urša izbrala Darjo Švajger, Sašo pa Dominika Kozarica, s katerima Urša in Sašo že dolgo prijateljujeta. "Oba z obema sodelujeva poslovno, pa tudi zasebno smo prijatelji," pravi Urša. Darja in Dominik sta seveda mladopo- (Jrša in Sašo s pričama, Dominikom Kozaričem in Darjo Švajger. skrivnostna Urša, ju je združil posel. Ljubezen ni dolgoletna, je pa zato toliko bolj močna ali kot pravi Urša, res 'ornk'. Tako pač ni bilo razloga za oklevanje in prvo avgustovsko soboto so grad Socerb napolnili svatje. Poroka sicer ni bila velika, povabila sta ozek krog prijateljev in sorodnikov, kakih štirideset jih je bilo, med njimi pa so bila seveda tudi številna znana imena iz glasbenega sveta. Izbira gradu Socerb ni bila naključna, pravi Urša. "Socerb ima za naju posebno simboliko. Tu blizu, v Ankaranu, živiva, poleg tega pa sva se v grad Socerb, ko sva bila prvič tu, oba zaljubila. Tu je namreč tako lepo, da to moraš enostavno doživeti." Na gradu je potekala tako civilna poroka ročencema zapela vsak po eno pesem, sicer pa je bil glavni band na poroki kubanski Maria del Carmen y su son cubano (ki ga bo, mimogrede, 31. avgusta mogoče poslušati tudi v Tržiču). Zasedba sicer prihaja iz Trsta, vendar pa sta dve članici 'originalni' Kubanki. Med povabljenimi glasbeniki na poroki je bil opažen tudi Jan Plestenjak, pa Marino Legovič, Urša in Matjaž Vlašič... Ko bo tu zima in mraz... Tako Urša kot Sašo obožujeta morje in tople kraje. Vendar takoj po poroki nista odpotovala na medene tedne. Malo bosta šla po Italiji, sta povedala, za HOROSKOP OVEN Sreča vam prihaja v obliki dobre novice. Če ste bili v zadnjem času kakorkoli žalostni, se vam sedaj to obdobje koncu-. je. Odzovite se povabilu prijetne družbe. BIK Tv^.o Neka zadeva se vam tako dobro izide, da boste prav preti \\ t* senečeni sami nad seboj. Prav škoda, ker svojih idej večkrat ne uresničite. Ne izogibajte se pogovoru s prijateljem. DVOJČKA Za vami je težko obdobje in tudi sami se zavedate, da ste potrebni oddiha. Vendar pa samo premišljevanje ne bo dovolj. K sreči bo prišlo do snidenja z osebo, ki je že dalj časa niste videli. RAK Že dalj časa odlašate z obiskom. Nikar tako, saj vam obisk prinaša veselje tako in drugače. V krogu prijateljev je prišlo do zamere, vendar to ne pomeni, da se bo prijateljstvo končalo. LEV Pričakujte zakasnelo darilo od nasprotnega spola. Ta oseba je za vas sicer neopazna, a se vam splača vez poglobiti. Na vidiku imate pot in prijetno družbo. DEVICA Neki problem, ki vas že dalj časa muči, se vam začne reševati. Tako boste kaj kmalu pozabili na pretekle skrbi. Pred vami so tudi nenadni dogodki, ki lahko zeo spremenijo vaš potek življenja. Ljubezen ni dolgoletna, je pa zato toliko bolj 'ornk' tisto pravo poročno potovanje pa se še odločata. Eno pa je jasno: šla bosta nekam na toplo, in to takrat, ko bo pri nas zima in bosta lahko uživala v vročini in morju. Tudi sicer živita na morju, v Ankaranu, kjer ima Sašo tudi svoj studio. "Tuje čis- vezano z glasbo, od koncertov naprej. Poleg zasebnih stvari pa ju druži tudi posel, saj se bosta v bodoče skupaj ukvarjala -s čim drugim kot z glasbo... Urša in Sašo sta se odločila-da pri njiju poročna prstana ne bosta pristala v predalu- Svatje iz glasbenega sveta: Marino Legovič, Darja Švajger, Mat)$ in Urša Vlašič in Ivo Mohorič (mož Darje Švajger, zdravnik iz Račeve pri Žireh). to drugačna klima, drugačen ritem življenja, skratka - fajn," pravi Urša. Kot dodaja, ju s Sašem ne druži le ljubezen do morja in seveda glasbe, ampak tudi večina drugih stvari. Pri njuni ljubezni pač ni tako, da bi se nasprotja privlačila, kajti, kot pravita, sta si 'v vsem zelo podobna'. Skupaj počneta 'vse živo', predvsem vse, kar je po- "Prstana nosiva oba, sploh ju & nisva snela in ju tudi ne bova-zagotavlja Urša. Na vprašanj6, kako se - doslej neulovljiva - P0" čuti v zakonskem 'jarmu', Pa brez oklevanja zatrjuje: Zakon je zakon! • Urša Petern«'' foto: Boštjan Škrab Ž4 ar vedeževanja AAARJCA 090 45 TEHTNICA V tem tednu boste prijetno presenečni s strani sorodnikov-Od nasprotnega spola pa pričakujte jasen in dober pogovor-Čim manj premišljevanja in čim več dobre volje. ŠKORPIJON Od ženske srednjih let boste prejeli dobre novice. Zarad' ljubezni, v kateri vidite same ovire, se vam končno začnej0 dogajati lepi trenutki. Tudi čudeži se dogajajo, le verjeti je potrebno v njih. STRELEC Končno se bodo vaše visoke misli začele obrestovati in začel boste obirati sadove. Pri financah pričakujte pomoč. V krogu znancev bodite malo bolj odločni. KOZOROG Malo manj mislite na druge ljudi in se bolj posvetite sebi-Egoizem ni vedno slabost. Poslušanje drugih vas je v zau' njem času utrujalo, zato zamenjajte družbo. VODNAR Nihate in se ne morete odločiti. Počakajte in rešitev se p pokazala sama od sebe. Pričakujte presenečenje v denar) • Nekdo vam bo dal veliko misliti. Ne obremenjujte se zaf& nepomembnih stvari. RIBI Nasprotja se privlačijo, a venar ste v ljubezni že skoraj ob pali. Nikar tako, le odločiti se je potrebno in narediti kora* Kakšen dan dopusta ne bi bil odveč. PETEK, 17. AVGUSTA 2001 TVS 1 7.35 Teletekst TV Slovenija 7.55 Tedenski izbor: Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Prisluhnimo tišini 9.00 N. Simončič: Kljukčeve dogodiščme, lutkovna igrica 9.15 Volkovi, čarovnice, velikani, zadnja oddaja 9.25 Arčibald, risana nanizanka 9.40 Na liniji 10.05 Oddaja za otroke 10.30 Slovenski pesniki in pisatelji: Boris Pahor 10.55 Odkrivamo znanost 11.20 Slovenski magazin 11.55 Sofie, skandinavska drama 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Alica, evropski kulturni magazin 14.00 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdeči grafit 17.10 Ole Aleksander, norveška nad. 17.45 Gore in ljudje 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Ljubezen na deželi, kanadska nadaljevanka 21.00 Deteljica 21.10 Fina gospa, angleška nanizanka 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Polnočni klub 0.00 Gore in ljudje, ponovitev POP TV 8.30 Oprah. shovv, ponovitev pogovorne oddaje 9.30 Vse za poljub, ponovitev 10.30 Črni biser, ponovitev mehiške nadaljevanke 11.20 Obala ljubezni, ponovitev 12.10 TV Dober dan, ponovitev slovenske nanizanke 13.00 TV Prodaja 13.30 Newy-orška policija, ameriška nanizanka 14.20 Zakon v L.A., ameriška nanizanka 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah shovv: Pisatelji o pisatelju, pogovorna oddaja, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubzeni, ameriška nadaljevanka 17.30 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.20 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV Dober dan, slovenska nanizanka 20.50 Raztresena Allv, ameriška nanizanka 21.40 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 23.00 Nevarne dirke, kanadska nanizanka 23.50 MAS.H., ameriška humoristična nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev TV 3 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje 11.30 TV Prodaja 12.00 Video strani 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box, kontaktna oddaja 17.15 Razvoj avtomobilizma 17.45 Dunlop motorsport magazin 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Nivea Sun Beach Volly 20.30 Koncert 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Video strani 1, prosti trening 14.45 Otroški program 14.55 Felicitv 15.40 Beverly HiHs 90210 16.25 Ufgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 Šport 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Nenavadno vedenje spolno zrelih velemestnežev v času parjenja, nemški film 21.45 Sence preteklosti, ameriški film 23.15 Diamant smrti, amer. film 0.40 Zadnje potovanje Claridona, amer. film 2.10 Sence preteklosti, ponovitev filma 3.35 Diamant smrti, ponovitev filma AVSTRIJA 2 6.00 Aktualni teletekst 7.00 Vreme ob zajtrku 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Bogati in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Zgodbe iz Salz-burga, nemški film 12.00 Čas v sliki 12.05 Igre življenja 13.00 Časvsliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Tri dame z žara 14.05 Dr. Štefan Frank; Zdravnik, ki mu ženske zaupajo 14.50 Falcon Crest 15.35 Bogati in lepi 16.00 Shovv Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Stari 21.20 Vrelišče 22.10 Čas v sliki 2 22.35 Moderni časi 23.10 V imenu zakona 0.00 Čas v sliki 0.30 Šport 0.45 Nenadoma Sušan 1.05 Zlata dekleta 1.35 Pogledi s strani 1.40 Vrelišče 2.25 Moderni čas 3.00 TV kuhinja 3.25 V imenu zakona 4.10 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev TVS 2 7-40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 Napovedniki 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Dolina potopljenih zakladov, ameriška dok. oddaja 16.30 Rad ima Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 18.00 Nemški film 19-35 Videospotnice 19.55 Zuerich: Zlata "9a v atletiki, prenos 22.15 Plemstvo, angleška nadaljevanka 23.05 Umori na pode-Ze'iu I, angleški film 0.50 Pobeg, angleška nadaljevanka 1.40 Iz slovenskih jazz klubov 2^25 VideosQptnice KANALA arS■ ^ Prodaja 930 Mladenič v modrem cem nanizanka 10.25 Policisti s sr ja {galska nanizanka 11.20 TV proda Pon'n'r m ^'c^v Lake' Ponovi'ev 12.45 14j5°"'. Ponovitev 13.45 TV Prodaja \4*c n kamera, humoristična oddaja HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Čarovnija, italijanska nanizanka 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.40 Naša zemlja, serija 13.30 Poročila 13.35 Nenadoma Sušan, humoristična nanizanka 14.05 Jack in Jill, ameriška nanizanka 14.40 Svet živali, dok. serija 15.30 Osamljena golobica, nadaljevanka 16.20 Glasba 16.30 Naravna dediščina 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Split: Morje 18.35 Kolo sreče 19.00 Kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Omiš 2001 21.00 Ameriški film 22.40 TV Leksikon 23.05 Prijatelji, humoristična nanizanka 23.30 Dosjeji X, nanizanka 0.315 Zlata krila, nanizanka 1.00 Ameriški film 2.30 Ameriški film 4.15 Policija 4.40 Zakon in red, nanizanka 5.25 Na meji mogočega 6.10 Pravi čas 45 Ponovitev 13.45 TV Prodaja Ti " .45 Princ z Bel Aira 15.15 Ricki Lake, p?9ovoma oddaja 16.15 Temna luka, ame-?ska nanizanka 17.10 Providence, ameri-ska nanizanka 18.00 Družina za umret, j^er. humoristična nanizanka 18.30 Tretji Karnen od sonca, amer. humoristična nani-^nka 19.00 Obalna straža, amer. nanizan-Ka 20.00 Zabavni petek: Prosti teden mo-le9a očeta, ameriški film 21.50 Felicty, periska nanizanka 22.45 Mesečniki, genska nanizanka 23.40 Striptizete, j^kurrientarno-erotična nanizanka 0.10 annyjeve zvezde, ponovitev oddaje HTV 2 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 16.05 Turistični magazin 17.15 Poročila za gluhe in naglušne 17.20 Nevidni človek, nanizanka 18.05 Naša zemlja, serija 19.00 Zakonske vode, humoristična serija 19.30 Policija 19.55 TV razstava 20.10 Zakon in red, nanizanka 21.00 Poročila 21.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja 22.15 Pravi čas 23.40 Umetnine svetovnih muzejev 23.50 Pregled sporeda AVSTRIJA 1 5.40 Otroški program 9.35 Felicity 10.15 Team Knight Rider 11.00 Alarm za Kobro 11 11.45 Otroški program 12.45 Formula pREMO V LIFE KRANJ - 97,3, SREDA, 22. avgusta, ob 17.10 Oddajo pripravka in vodi NATAŠA BEŠTER p0j . 1 energije in dobre volje vas vabimo, da ste z nami v naši i ' ln vaši oddaji GREMO V LIFE v sredo, 22. avgusta, *7.10. Veliko poletne glasbe, novice iz LIFA, nagrade in J vas Čaka v naših skupnih minutah. Bodite z nami! LlFU 81 RAD(A) SLIŠAL(A)... 16 P°š|i'te na naslov: RADIO KRANJ, Slovenski trg 1, 4000 Kranj GTV ... 24 urttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitev spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1590 19.15 Seniki v Posočju, reportaža 19.55 GTV priporoča I 20.00 Poletni GTV Mix z Matejo, Sajdo in Alešem 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1590; Petek za sobotni zametek - kanonade, glasbena oddaja, reportaža, iz arhvia GTV 23.55 GTV priporoča III 00.00 24 ur VS.ttx, infokanal, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Viva turisttica 9.35 Raznovrstna obvestila na videostraneh z oddajnika na Lub-niku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Predstavljamo vam - ŠD Ratitovec 19.15 Zanimivosti iz Zabrekev 20.00 Današnji gost - kontaktna oddaja... Iz studia ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažuretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov shovv - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz spevek: Oglašanje s sejma 13.40 Zanimivosti .13.50EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Tedenski pregled dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Oglašanje s sejma 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.15 Oglašanje s sejma - Davor Radolfi 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 MhzUKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah, IC AMZS 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, halo porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Naj Gorenje, Gorenjka meseca 9.15 Voščila9.30 Novice 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001. nasvet 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Obvestila 14.00 Aktualno: Turistična agencija Dober dan 14.15 Voščila 14.50 Novice 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice za podjetnike OOZ Radovljica 17.05 Gornjesavski piknik 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Moja je lepša kot tvoja 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Glasba do polnoči RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Denvna malica 9.30 Brezplačni mali avtomobilski oglasi 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Dan TE-RIC v Davči 11.45 Šolski mali oglasi 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Športne novice 18.00 Gorenjec meseca 18.30 Planinski kotiček 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sore - DANES IZ STUDIA RADIA SORA R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Halo, Radio Jadranka - Radio Mali Lošinj 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Pri- KINO SOBOTA, IS. AVGUSTA 2001 R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 10.00 Kam danes 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.15 Dogodek dneva 12.30 Zmajčkov mozaik 12.50 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Žulj na jeziku 13.50 Z Magistrata 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.03 Šport 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Slomšek nas uči 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Srečno na poti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.15 V petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za laho noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Pogovor z versko vsebino 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij. pust. LARA CROFT: TOMB RAIDER ob 18., 20. in 22. uri STORZIC znan. fant. anim. film FINAL FANTASY ob 17. uri, amer. rom. drama JESEN V NEW YORKU ob 19. uri, angl. amer. rom. kom. DNEVNIK BRIDGET JONES ob 21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. STARI, KJE JE MOJ AVTO ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. STARI, KJE JE MOJ AVTO ob 20.30 uri TVS 1 7.35 Teletekst TV Slovenija 7.50 Napoveniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni taček: Figa 9.15 Na liniji 9.45 Oddaja za otroke 10.20 Kino Kekec: Jonatana in čarovnica, avstralski film 11.40 Lingo, TV igrica 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Napovedniki 13.20 Bila sva mlada oba: Lojze Slak 13.50 Mostovi, ponovitev 14.20 Pod piramido, oddaja TV Maribor 14.50 Deček Journey, ameriški film, pon. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka 17.05 Carski sel, risana nanizanka 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Novi raziskovalci, ameriška dokumentarna serija 18.50 Risanka 18.55 Marketing 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 2 moška, 2 ženski, 4 problemi, nemški film 21.40 Oko viharja, angleška dok. serija 22.10 Poročila, šport, vreme 22.35 Oz, ameriška nadaljevanka 23.25 Novi raziskovalci, ameriška dokumentarna serija, ponovitev beni festival - Herceg Novi 2001 23.30 Nivea Sun Beach Volly 0.00 Video strani HTV 1 7.50 TV Koledar 8.00 Poročila 8.05 Sestanek z Judy, ameriški muzikal 10.00 Poročila 10.05 Festival klasičnih zgodb za vso družino, risana serija 10.30 Bembalica 10.35 Prostars, ris. serija 11.00 Risanka 11.10 Otroški festival v Šibeniku 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.30 35. Mednarodno folklorno srečanje 13.00 Prizma 13.55 Poročila 14.10 Oprah Shovv 14.50 Lov na tihotapce slonove kosti, dok. film 15.45 Zlata dekleta, amer. nanizanka 16.15 Vinarjeve hčerke, miniserija 17.00 Smrkci 17.20 SOS, oni na s postrebujejo 17.55 TU M TU H MUS, zabavni in informativni program 19.30 Dnevnik 20.10 Trije begunci, ameriški film 21.50 Brez žensk menda ne gre; humoristična nanizanka 22.20 Poročila 22.35 Ana Pavlova - Ženska za vse čase, ameriška miniserija 0.45 TAG - morilska igra, ameriška kriminalka 2.15 Človekov najboljši prijatelj, ameriška grozljivka 3.40 Nočni program TVS 2 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 9.00 TV Prodaja 9.45 Videospotnice, ponovitev 10.00 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 10.25 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 10.55 Jasno in glasno 11.50 Alpski večer 2001 12.40 TV Prodaja 13.10 Osamljeni planet: Kostarika in Nikaragva, ponovitev 14.00 Vremenska panorama 17.00 Zlata liga v atletiki, posen-tek iz Zuericha 19.30 Videospotnice 20.05 Italijanka v Alžiru, posnetek opere 22.30 Praksa, ameriška nanizanka 23.20 Sobotna noč 1.20 Videospotnice, ponovitev HTV 2 8.00 Panorame 12.20 Hišni ljubljenčki 13.05 S polnimi jadri, ponovitev 14.00 Pustolovščine iz knjige vrlin 14.30 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 17.55 Moj otrok mora živeti, nemška drama 19.30 Policija, angleška nanizanka 19.55 TV Razstava 20.10 Največje romance 20. stoletja 20.40 Iz sveta razvedrila 21.10 Poročila 21.20 Festival dalmatinskega šansona Šibenik 2001, prenos 22.50 Dok. film 23.45 Šibenik 2001, razglasitev 0.05 Svetovni muzeji POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Zajec dolgouhec in prijatelji, ponovitev 10.00 Panda Jin Jin, risana serija 10.30 Možje v črnem, risana serija 11.00 Zverinice, risane serija 11.30 Hroščeborgi, mladinska serija 12.00 Mladi Herkul, mladinska serija 12.30 Brata, humoristična serija 13.00 Formula 1, prenos treninga 14.00 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 Prva izdaja, ameriška nanizanka 16.00 Klic na pomoč, dok. serija 16.30 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 17.30 Epidemija, kanadski film 19.15 24 ur 20.00 Filmski hit: Rob Roy, ameriški film 22.30 Princ plime ameriški film 0.50 24 ur, ponovitev AVSTRIJA 1 5.05 Beverly Hills 90210, pon. 5.55 Otroški program 11.05 Disnevjev festival 12.00 Drevv Carey 12.20 Življenje in jaz 12.45 Formula 1, VN Madžarske, trening 14.20 Poletna velika nagrada v smučarskih skokih, prenos iz Stamsa 16.20 Q3 Austria top 40, glasbena lestvica 17.05 Striček 18.00 Solo za dva, ameriška komedija 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Policaj v vrtcu, ameriška komedija 22.05 Smrt iz globine, ameriški film 0.20 Nogomet 0.40 Ob pravem času na pravem mestu, ameriški film 2.10 Sunshine Reggae na Ibizi, nemška komedija 3.35 Srček, ponovitev KANALA 9.30 TV prodaja 10.20 kamor gredo angeli, ameriški film 12.00 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 13.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 14.00 Mladoporočenci, ponovitev 14.30 Komedija zmešnjav, ponovitev 15.00 Na sever, kanadska nanizanka 15.50 Skrita kamera, humoristična oddaja 16.20 Agencija, kanadski film 18.10 Mal-colm in Eddie, humoristična nanizanka 18.35 Najsmešnejše poroke, humoristična oddaja 19.30 Malcolm in Eddie, humoristična nanizanka 20.00 Lov za zakladom, ameriška nanizanka 20.50 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 21.40 Pogumna ženska, ameriški film 23.20 Striptizete, dokumentarno-erotična nanizanka 23.50 Najbolj neumni roparji, ameriška nanizanka AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Da, da, ljubezen na Tirolskem, nemški film 11.10 Šofer gospodične Daisy, ameriški film 12.50 Zakladi sveta 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljubezen se začne z vrsticami, avstrijski film 14.40 Če bi to vedel moj veliki brat, avstrijski film 16.10 Slikanice Avstrije 16.25 Alpe-Donava-Jadran 16.55 Religije sveta 17.00 Časvsliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Tatz & Co. 17.55 Nori par 18.25 Spori 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Skrivnost vrta, nemški romantični film 21.45 Čas v sliki 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 22.20 Moške zadeve 23.10 Čas v sliki 23.15 Edgar VVallace: Mrtvec iz Temze, nemška kriminalka 0.40 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve, ponovitev 1.10 Pogledi od strani 1.15 Alpe-Donava^ladran 1.45 Ozri se po deželi, ponovitev 2.30 Zadnja vožnja Claridona, ameriški film, ponovitev TV 3 9.00 TV prodaja 10.00 Juke Box, ponovitev 11.30 Iz domače skrinje, ponovitev 13.00 TV Prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Info 16.00 Inline hokej 16.30 Vse za zdravje 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi shovv 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Sončne stopnice, glas- ar O 07/332-33-00 SRAČJE GNEZDO: 07/332-40-24 Valentinčičevo 17 8000 Novo Mesto Gorenjke In Gorenjci Poslušamo /Jj-TJpBJBS) 041 944 944 vi fV iq 0A4 \JT m mTttlhz Kranj - Radovljica - Jesenice Biroteh, d.o.o. - Hrušica Internet: www.radiotop.net KINO CENTER amer. akcij. pust. LARA CROFT: TOMB RAIDER ob 17., 19. in 21. uri STOR-ŽIČ znan. fant. anim. film FINAL FANTASY ob 18. uri, angl. amer. rom. kom. DNEVNIK BRIDGET JONES ob 20. uri, amer. rom. drama JESEN V NEW YORKU ob 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. STARI, KJE JE MOJ AVTO ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. STARI, KJE JE MOJ AVTO ob 18.30 uri, amer. srhlj. V PAJKOVI MREŽI ob 20.30 uri DOVJE vojna drama MOŽJE ČASTI ob 20. uri ŽIRI amer. akcij, film SMRTNI UDAREC ob 20.30 uri SOBOTA, 18. AVGUSTA 2001 GTV ... 24 ur VS ttx-gtv, www:gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV - priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1590 19.15 Veriga uspeha, Janez Pirnat 19.55 GTV priporoča II 20.00 D'Paplers, 9. oddaja 21.00 Folklorni večer na Koroški Beli, 2. del 21.30 Fulda izziv 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1590 22.00 Vranski poletni večeri, 1. del 23.25 V harmoniji z naravo - film 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1590 00.00 GTV priporoča III 00.00 GTV jutri, VS 24 ur, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja - Obiskali smo vrtec 19.20 Film o Janezu Bosku 21.00 Muzej v Železniih - žage in mlini ATM TV KR. GORA 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažuretnih skupin, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO-otrok nove dobe-ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 00.30 EPP 5 00.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIA SLOVENSKE GORICE R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.50 EPP 10.20 Prispevek: 10.30 Oglašanje s sejma 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek: 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Prispevek: 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.05 Oglašanje s sejma - Californija 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Merkatorjeve minute 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi - 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Novice, pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 19.00 Duhovni razgledi 19.30 Sobotni večerni program 20.00 Živimo lepo - gostja Eva Longvka 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Tema dneva - Od zrna do kruha 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 11.30 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Koristini nasveti 17.15 Priznanja občine Železniki (Janez Lotrič) 18.00 Športna sobota 19.00 Radio jutri ... Glasbeni program Radia Sora do polnoči R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.30 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.00 Gospodarstvo 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Alternativne znanosti 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.10 V vrtincu trendov 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15-45 Črna kronika 17.40 Notranjsko kraški mozaik 18.30 Športne novice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za dane sin jutri 12.00 Zvonjenje, ponovited duhovne misli 12.15 Voščilo prijatefjem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program HIT FESTIVAL H v Lanskoletni prvi Hit festival je popolnoma izpolnil tako pričakovanja izvajalcev, avtorjev in organizatorja samega. Prijavila sta se 102 izvajalca, med katerimi je strokovna komisija izbrala 18 finalistov. Tako tudi letos Radio HIT organizira festival pop glasbe, ki bo, tako vsaj upamo, v vinogradih avtorjev bogato obrodil žlahtne grozde novih pesmi. Ne smemo pozabiti, da je lanskoletna zmagovalna pesem Hit-ovega festivala "Ni mi žal" v izvedbi Nuše Derenda dobila Zlatega petelina kot najbojša pesem lanskega leta! Zato vljudno vabimo avtorje, da sodelujejo na drugem Hit festivalu, ki bo 3. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Avtorji lahko svoja glasbena dela prijavijo pod pogojem, da glasbeno delo še ni bilo javno predvajano, kar velja tudi za besedilo, ki mora biti napisano v slovenskem jeziku. Skladbe morajo biti napisane v slovenski oz. evropski POP maniri in morajo imeti dokončno podobo - posnetek na enem od nosilcev zvoka (kaseta, DAT, CD), rok za prijavo pa je 15. september 2001. Avtorji morajo poslati svoja dela v veliki kuverti, ki naj vsebuje: posnetek in en izvod besedila pod šifro in manjšo zapečateno kuverto s podatki o avtorjih in izvajalcih (ime, priimek, naslov in telefonska številka). Udeleženci festivala se bodo potegovali za naslednje nagrade: 1. avtorji skladb - tri nagrade v zneskih: 1 milijon tolarjev, pol milijona tolarjev in 250.000 tolarjev 2. avtorji besedil - tri nagrade v zneskih: 300.000 tolarjev, 200.000 tolarjev in 100.000 tolarjev 3. ena nagrada za najboljšo priredbo v znesku 300.000 tolarjev 4. ena nagrada za najboljšo izvedbo v znesku 300.000 tolarjev NEĐEUA, 19. AVGUSTA 2001 TVS 1 7.55 Napovedniki 8.00 Telebajski; Mumin, risana nanizanka; Mali leteči medvedki, risana nanizanka 9.55 Promenadni koncert 10.40 Med valovi, oddaja T V Koper - Capo- distria 11.10 Srečanje z živalmi, kanadska poljudnoznanstvena serija 11.35 Ozare, ponovitev 11.40 Jordan -rekaSvmbol 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.20 Pod klobukom 14.10 Ljubezen na deželi, kanadska nadaljevanka 15.00 Fina gospa, angleška nanizanka 15.30 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.00 Čari začimb: Sadno zelenjavna plošča 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe-Donava^Jadran 18.15 Naravni parki Slovenije 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Zgodba Audrey Hepburn, ameriška nadaljevanka. 21.40 Pod preprogo 22.30 Poročila, Šport, Vreme 22.55 Kamasutra, indijski film TVS 2 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panoprama 9.00 TV Prodaja 9.30 Videospotnice, ponovitev 10.05 Plemstvo, angleška nadaljevanka 10.55 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 11.35 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.05 Evropska glasbena noč 12.40 TV Prodaja 13.10 Plenilci, angleška poljudnoznanstvena serija 13.40 Vremenska panorama 15.25 Novo mesto: Prijateljska košarkarska tekma Slovenija -Turčija 17.25 Športni film 17.35 Koncert ter-ceta Katrinas na Ljubljanskem gradu 18.30 Grand prix v speedwayu, posnetek iz Prage 19.30 Videospotnice 20.05 Črna in bela sta polni barvi, češka dok. oddaja 21.00 Murp-hy Brown, humoristična nanizanka 21.30 Homo Turisticus 22.00 Končnica 23.00 Zi-zi, je t'aime, portret plesalke Zizi Jeanmarie 23.55 Videospotnice, ponovitev KANAL A 9.50 TV Prodaja 10.20 Davy Crocket, ameriški film 12.00 Melrose Place, ameriška nanizanka 13.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 14.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.30 Na sever, kanadska nanizanka 15.20 Nedeljska matineja: Onstran prerije, ameriški film 17.10 Adijo, pamet, ameriška nanizanka 18.05 Malcolm in Eddie, humoristična nanizanka 18.35 Melrose Place, ameriška nanizanka 19.30 Malcolom in Eddie, humoristična nanizanka 20.00 Lov za zakladom, ameriška nanizanka 20.50 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 21.40 Noč odločitve, ameriški film 23.40 Striptizete, dok.-erotična nanizanka 0.10 Adrenalina POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Panda Jin Jin, risana serija 10.30 Možje v črnem, risana serija 11.00 Zverinice, risane serija 11.30 Hroščeborgi, mladinska serija 12.00 Mladi Herkul, mladinska serija 12.30 Brata, humoristična serija 13.00 Skoraj popoln par, humoristična nanizanka 13.30 Formula 1, Budimpešta, prenos dirke za VN Madžarske 16.00 Klic na pomoč, dok. oddaja 16.30 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 17.30 Ugrabljena, nemški film 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski film: Moja mačeha je z drugega planeta, ameriški film 22.00 Tat za vedno, kanadska nanizan-ka22.50 Osmi potnik 2, ameriški film 1.10 24 ur, ponovitev TV 3 zanka 19.15 TV Razstava 19.30 Policija 19.55 Historicizem za Hrvaškem 20.10 Potovanja 21.10 Poročila 21.20 Mesečina 22.05 Najdeni avtoportret, italijanski dok. film 23.00 Cabirijine noči, italijanska drama 0.45 Svetovni muzeji AVSTRIJA 1 4.25 Q3 Austria Top 40, glasbena lestvica 5.10 Felicity 6.00 Otroški program 7.15 Dis-nevjev festival 8.05 Pika Nogavička 8.45 Ena, dva ali tri 9.15 Formula 1, ogrevanje 10.05 Disnevjev festival 11.00 Zmešanec, francoska komedija 12.30 Športni pregled 13.00 Formula 1; dirak za VN Madžarske, prenos 16.15 Nogomet 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Vožnja z vlakom v onostranstvo, ameriški film 21.50 Columbo: Umor v lastni režiji, ameriški film 23.00 V vražjem objemu laži, ameriška srhljivka 0.30 Obtožba, ameriški film 2.00 Smrt iz globine, ponovitev amer. filma 3.35 V vražjem objemu laži, ponovitev filma 5.00 Življenje in jaz, ponovitev 7.00 TV Prodaja 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Ptujski festival narodnozabavne glasbe 13.00 Camel VVhite VVater Callenger - Čile 2000 13.30 Dunlop motorsport magazin 14.00 Inline hokej, reportaža 14.30 Avto-drom 15.00 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 Ježek shovv, glasbeni izbor 18.30 Štiri tačke 19.00 Razglednica 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Avto šou 21.00 Miss Havvaiian Tropic 2001, ponovitev 22.30 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 0.00 Videostrani HTV 1 8.00 TV Koledar 8.10 Poročila 8.15 Vrnitev štirinožnega detektiva, ameriški mladinski film 9.45 Super Mariov svet 9.55 Operacija Barbarossa,. mladinska nadaljevanka 10.25 Narodov spomin 11.00 Prenos maše iz Šibenika 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Sadovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 Sam She-pard, dok. film 15.00 Zlata dekleta, nanizanka 15.25 Poročila 15.35 Raziskovalec, dok. oddaja 16.40 Grand hotel, angleška nadaljevanka 17.35 Primer izgubljene ljubezni, ameriški film 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Berači in sinovi, hrvaška nadaljevanka 21.05 Ponovno zunaj, ameriški film 23.20 Madiganovi moški, nanizanka 23.45 Poročila 23.55 Nočni program HTV 2 7.35 Policija, ponovitev 10.30 Naša zemlja, nadaljevanka 14.45 Ana Pavlova - ženska za vse čase, ponovitev miniserije 16.50 Briljantina, ponovitev 17.40 Viza 18.30 Xena, nani- POPTV ob 17.30 UGRABLJENA nemški film Igrajo: Leslie Malton, Hansa Czvpionka, Siemen Ruehaak Zdravnici Rebecci Schreiber se življenje spremeni v pravo moro, ko jo ugrabi psihopat in jo zapre v neko zapuščeno stavbo. Rebecca poskuša svoj strah potisniti na stranski tir ter si pridobiti ugrabitelje-vo zaupanje, a ko si v rokah nepredvidljivega psihopata, nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Medtem začne istega ugrabitelja iskati tudi inšoektor Freimann. ki ima z neoridiDravom neporavnane račune, AVSTRIJA 2 4.00 Ljubezen se začne z vrtnicami, ponovitev filma 5.30 Modern Times 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Stoletje dunajskega akvarela ob 80. rojstnem dnevu VValterja Koschatzkyja 9.50 Na sledi geniju 10.35 Teden kulture 11.05 Posebna popoldanska oddaja 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.15 Univerzi-um 15.00 Heidi in Erni 15.25 Kraljevski valček, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Dežela dolin 17.55 Milijonsko kolo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Cvetovi življenja, nemški film 21.45 Čas v sliki 21.55 Že videno 22.55 Čas v sliki 23.00 Literarni kvartet 0.15 Globoko zgoraj, film 1.45 Teden kulture 2.10 Pogledi od strani, ponovitev 2.40 Dober dan, Koroška 3.10 Dober dan, Hrvati POP TV c MOJA ameriška Igrajo: Da Dan Avkrc A GTV ... 24 ur VS ttx-infokanal, www:tele-tv.si 9.30 Predstavitveni spot GTV 9.35 GTV priporoča I. 9.40 Otroška mateineja na GTV: Nagajiv-ček, Minimundus, risani film 11.00 D. Pa-plers -10. oddaja 12.00 Predstavljamo vam KS Davča 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1590 19.15 Seniki v Posočju, reportaža 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo, Sajdo in Alešem 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1590 22.00 Petek za sobotni zametek: kanonade, glasbena oddaja, reportaža, iz arhiva gtv 23.55 GTV priporoča III 00.00 24 ur VS-ttx GTV-infokanal, www:gtv.tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Motorsport Sport Mun-dial 20.40 Koncert vzgojno varstvenega zavoda Škofja Loka 21.40 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 16.00 Aktualno v občini 19.00 Mladi umen-tiki se predstavijo 19.15 Dan teric 1998 v Davči - iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 21.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani OSMI POTN ameriški znanstve Igrajo: Sigournev 1 Henriksen. bitja vesc ance nejo, dekli-:nana ekipa kako-ježi-"»nos- nih KANAL A ob 21.40 NOČ ODLOČITVE ameriška drama Igrajo: Stanlev Tucci, Tonv Shalhoub, Marc Anthonv, Isabella Rossellini, Minnie Driver. Brata Prirfio fn Secondo Pilaggi v New Jersevju odpreta ita/Pns'<0 restavracijo. Zaradi pomanjkanja gostov se lokal kmaiu znajde v denarnih težavah in konec se zdi neizbežen. Da se njuna pustolovščina v svet kulinarike ne bi klavrno končala, je Secondo za večjo pri* Ijubljenost restavracije pripravljen uvesti nekaj sprememb. Na drugi strani se Primo ni pripravljen nikomur prilagajati in vztraja pri svojem. Nazadnje bratoma pomoč ponudi prijatelj Pascal, ki obljubi, da bo v niuno restavracijo Dovabil znaneaa Devca Luisa Primo Tako se EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPR 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.05 Oglašanje s sejma - Mambo Kings 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 19.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek shovv -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava Programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA SLOVENSKE GORICE R KRANJ 5.30 Napoved 5*.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev - ansambel Toneta Žagarja 9.50 EPP 10.00 Prispevek: 10.40 Oglašanje s sejma 10.50 Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV. R TRIGLAV 5.00 Glasba na Radiu Triglav 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin Vrtiljak 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost: Karel Medvešček 13.40 Oglasi 14.00 Voščila -14.40 Oglasi 15.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila, voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedeljski gost 17.40 Oglasi 18.00 Popotniški kviz 18.40 Oglasi 19.00 Minute za resno glasbo 19.30 Duhovni razgledi, ponovitev 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polnoči R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.15 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema - Tudi slepi učenci so naši 10.30 Kmetijska oddaja 11.00 Škofjeloški KINO CENTER amer. akcij. pust. LARA CROFT: TOMB RAIDER ob 17., 19. in 21. uri STO ŽIČ znan. fant. anim. film FINAL FANTASY ob 18. uri, angl. amer. rom. kom. DNEV£ BRIDGET JONES ob 20. uri, amer. rom. drama JESEN V NEWYORKU ob 22. uri n amer. kom STARI K.IF JE MOJ AVTO DOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. STARI, KJE JE MOJ 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. srhlj. V PAJKOVI MREŽI ob 18.30 uri, amer. STARI, KJE JE MOJ AVTO ob 20.30 uri ŽIRI amer. akcij, film SMRTNI UDARE0 18. uri, amer. trii. V PAJKOVI MREŽI ob 20 30 uri tednik 11.30 Dogodki danes - jutri H;4^ Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna mi# 12.30 Danes godujejo 12.40 Kino 13.°U Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovel ska pesem 15.00 Dogodki danes - ij?L 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 17-0" Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 20.0" Glasbeni program RA Sora do polnoči R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MH*' LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 07.15 Novice, ceste, vrem« 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 08.& Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih za" mivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 Ugar* Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni ra^ 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji " utrip jzaik 13.40 Zelje, čestitke 15.30 Kulturni 15.45 Črn kronika 16.00 Štajerski m<» 17.00 Uspešnice 18.45 Vreme 18.57 i branka tedna 19.30 Horoskop 19.45 Sp° ni pregled 21.00 DJ tirne R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska nap£ ved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik P/ grama 06.00 Svetnik dneva 06.10 S\o^ nas uči 06.20 Meteorologi o vreme 06.30 Poročila 06.50 Duhovna m* 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 P°{0°l osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o menu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Sp° njamo se 9.00 Prenos sv. maše 11.00 " čila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vescjj Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetn dneva 12.15 Voščilo prijateljem in glaS0 e< voščila 15.00 Informativna oddaja, vre fl stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 'po-Slovencem po svetu in domovini 18 ročila in Vaša pesem 18.15 Sakralna 9'% 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem 19.55 Napovednik programa za jutri 2 • Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. P'* 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijs^ tu man 22.00 Ponovitev Slovencem P°Lrn in domovini 23.00 Nočni glasbeni pr°9 PONEDELJEK, 20. AVGUSTA 2001 TVS 1 7.55 Napovedniki 8-00 Utrip 8-20 Zrcalo tedna 8- 40 Pod piramido, oddaja TV Maribor 9.10 Ole Aleksander, norveška nadaljevanka 9- 25 Rdeči grafit 9.40 Oddaja za otroke 10.00 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 10.35 Gore in ljudje 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Novi raziskovalci, ameriška dokumentarna serija 12.25 lzvirtn)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.20 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Ca- Podistria 14.10 Polnočni klub 15.30 Gibljive slike 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16- 45 Tomažev svet, izobraževalna oddaja za otroke 16.50 Telebajski, ponovitev 17- 15 Radovedni Taček: Perjanica 17.45 Dovvnov sindrom, angleška dok. oddaja 18- 35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 18.50 Marketing 19- 00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Klinika pod palmami, nemška nan. 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi 22.25 Kultura 22.30 Šport 22.35 Vreme 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.40 Znameniti umetniki °.35 Dovvnov sindrom, angleška dokumentarna oddaja, ponovitev Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Glas domovine 18.25 Kolo sreče 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Raj, pekel in nirvana, nemška dok. serija 21.00 Turistični magazin 22.15 Odmevi dneva 22.35 Prijatelji 23.00 Dosjeji X 23.40 Zlata krila 0.30 Izplavanje, kanadska drama 2.00 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.00 TV vodič in panorame 17.15 Poročila za gluhe in naglušne 17.20 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 18.05 Naša zemlja 19.00 2,4 otroka, humoristična nanizanka 19.30 Policija19.55 Historicizem na hrvaškem 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.15 Zgodbe Ruth Rendell, angleška nanizanka 22.05 Moški in ostale katastrofe, nemški film 23.35 Svetovni muzeji TVS 2 7-55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 Napovedniki 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 junaki divjine: T'9er. angleška poljudnoznanstvena oddaja 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 18.00 Peta hiša na levi, slovenska nanizanka 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Obzorje, angleška poljudnoznanstev-na serija 21.00 Gospa Brovvn, angleški film, Ponovitev 22.40 Med sosedi, ameriška naniza 23.00Brane Rončel izza odra 1.00 V|deospotnice *ANAL A ameriška 930 Mladenič v modrem, avstrakfr nanizanka 10.25 Policisti s srcem, M.50R;l.n?nizanka 11-20 TV prodaja daje 12. 900TVProd- u nlCky Lake, ponovitev pogovorne od-2-45 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v T10 13.45 TV Prodaja 14.15 Skrita kamera, 2moristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, Periska humoristična nanizanka 15.15 Ric-|/ ^ke, pogovorna oddaja 16.15 Temna lu-am amer|ška nanizanka 17.10 Providence, menška nanizanka 18.00 Družina za umret, genska humoristična nanizanka 18.30 Tret-niz!men °d sonca, ameriška humoristična na-zank 19-00 0ba,na straza' ameriška nani-smrt3 20"00 Filmska uspešnica: tanka linija nan ' amenški film 22.00 Seinfeld, ameriška aiR1* 22,30 Zvezdne steze: Vovager, ttllMu!8 nanizanka 23-20 Popoln spomin, Ponovit nanizanka 0/10 Dannyjeve zvezde, **OP TV daje 9 303w ^now. ponovitev pogovorne opd-ka IO30 !Seapo|iul31 mehiška nadaljevanka ii'2q :Lrni Diser. argentinska nadaljevanja I2in'a ''ubezni' arT,eriška nadalje-zanka vir? Dober dan, slovenska nani-p°liciia ^ Prodaia 13-30 Newyorška L°SAnl a,menška nanizanka 14.20 Zakon o pr°daia iISU' amenška nanizanka 15.15 TV Vornaorfri 5 0pran snow: Dr Pnil- P°9°" nadaljJ f 1640 0bala ljubezni, ameriška daljevank i 17-30 čmi bisen mehiška na-da|ievanu j 8.20 Vse za poljub, mehiška na-slovenj 15 24 ur 2000 ^ Dober dan' ameriški nani2anka 20.50 Raztresena Allv, hum0rj ananizanka 2140 Prijatelji, ameriška ameriška 3 nanizanka 22.10 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 23.00 Zlobni dvojček, ris*ična n nani2;anka 23-50 M.A.S.H., humo-^Jiamzanka 0.20 24 ur, ponovitev TV3 1°-00 TV p°novitev P0roda'a 11 00 lz domače skrinje, črtata nT,-30 Nivea Sun Beach Volly, re-dVoboj nn Video strani 13.30 Kuharski brinje" ^ tev 1415 Čestitke iz domače PdcJaja' 17i2V'tev 15-45 Juke Box, kontaktna kop motorsn tor Show ReP°rt 17-45 Dun-oj ^.OOo?11 ma9azin 18.15 Kuharski dvo-n°m 2l.o0 J9*3 20-°0 Popotovanja z Jani-l n'e 23 on Ra29lednica 21.30 Iz domače °narski dv h Poslovne informacije 23.05 p°novitev 1,5 Ponovitev 23.50 Juke Box, fc^ '-^O Video strani d °Pediia , • Hrvašku 9.05 Digitalna en j °-r°či!a in nl°'ja 950 Tv Ko|edar 10.00 * lna om^i', ,Mladinski program 11.25 Od- 3r 12.40^ -12-00 Poročila 12.15 TV kole- h913-3S nI SaJzemlja' brazilska nadaljevan- ,lžanka u "adomaSusan, humoristična na- a c|al 15wJack in Ji!l 14-50 Svet žival aHer^. J5 Vrnit«, ____u_____i-i-i— fi!"er'ška n'^° nrtev na osamljeno golobico, 16 Z5r^?ka 16-10 Pleme DanV. dok. Ogledalce, ogledalce... 17.05 KlNo AVSTRIJA 1 5.35 Otroški program 8.10 Sam svoj mojster 8.30 Solo za dva, amer. komedija 10.00 Policaj v vrtcu, ameriški film 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Ai-rom 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možj^19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki/kultura 20.00 Sport 20.15 Bogus, ameriški film 22.05 Atletika 22.35 Sleepers, ameriška drama 0.50 Nikita 0.40 Prey 2.15 Vrata v tujo dimenzijo 2.55 Sleepers, ponovitev filma 5.15 Ellen, ponovitev AVSTRIJA 2 3.40 Domovina, tuja domovina 4.00 Dežela in ljudje 4.55 Milijonsko kolo 5.25 Heidi in Emi 5.50 Živalski raj 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Skrivnost vrta, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.05 Tema, reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanja 0.00 Čas v sliki 0.30 Atletika 1.30 Pogledi od strani 1.35 Srečanje, ponovitev 3.05 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev GTV ... 24 ur infokanal, VS.ttx gtv, www.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1591 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Zeleni vodnik, sejem flora, 2. del 19.55 GTV priporoča II 20.00 In line hokej, 3. oddaja 20.30 Adrenalin - o ekstremnih športih 21.00 Popotovanje po Burmi, ,1. del 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1591 22.00 SQ-jam, glasbena oddaja 23.00 SEM. - oddaja Rudija Klariča 23.30 TA dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1592 ... 24 ur ttx gtv, infokanal, GTV-tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Motor sport mundial 9.35 Iskanje resnice, oddaja o duhovnosti 9.50 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Risani film: Nicolas Nickleby 21.25 Kako biti zdrav in zmagovati 21.55 Iskanje resnice, oddaja o duhovnosti 22.15 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Predstavljamo vam - zbiratelj starih avtomobilov 20.00 Odrska predstava ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Otvoritev razstave v Doliku 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK ... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Oglašanje s sejma 10.40 Oglašanje s sejma 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti: 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.15 Oglašanje iz letovišča Pineta 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Nappved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Robert Bohinc 6.20 Danes v časopisu 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Predstavitev: Merkur 9.15 Voščila 9.30Novice 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Merkurjeva športna stavnica 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Novice, Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 19.40 Oglasi 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.45 Danes godujejo 6.15 Noč im svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled teksta 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes-jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Oddaja za upokojence 11.45 Šolski mali oglasi 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Računalniške novice 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Oddaja za obrtnike 18.00 Turizem na mejnih območjih občin Cerkno in Železniki 20.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči R RGL N fantamer akcii pust- LARA CROFT: TOMB RAIDER ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ *u ob 2 anim. fi|m FINAL FANTASY ob 19. uri, amer. rom. drama JESEN V NEW YOR- KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 07.00 Horoskop 7.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 7.50 Anketa 8.05Štajerski dogodki 8.30 Jutro je lahko 9.00 Gospodarstvo 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcem 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Iz tujega tiska 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.50 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ognjišče -Ognjišče 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00.Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program TVS 1 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi Jk 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus, risana nan. 9.25 Radovedni Taček: Perjanica 9.35 Tomažev svet, izobraževalna oddaja za otroke 9.45 Lahkih nog naokrog 10.30 Downov sindrom, ang. dok. oddaja 11.30 Naokoli po Nemčiji 12.05 Klinika pod palmami, nemška nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Napovedniki 14.10 Gore in ljudje 15.00 Znameniti umetniki 16.00 Pod Pekarsko gorco, oddaja TV maribor 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Izpodnebnik, avstralska nad. 17.05 Oddaja za otroke 17.15 Enciklopedija znanja 17.45 Odmevi preteklosti, angleška dok. serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tramontana, francoska nad. 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Ona in on, nemška drama 0.20 Odmevi preteklosti, angleška dok. serija, ponovitev 22.15 Odmevi dneva 22.35 Prijatelji, humoristična nanizanka 23.00 Dosjeji X 23.45 Zlata krila 0.30 Hiša iger, amer. film 2.10 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 17.10 Poročila za gluhe in naglušne 17.15 Zgodbe Ruth Rendell, angleška nanizanka 18.05 Naša zemlja, brazilska nanizanka 19.00 Cosbvjev Shovv 19.30 Policija 19.55 TV Razstava 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Becker, ameriška nanizanka 21.40 Siska, nemška nanizanka 22.40 Aralsko jezero - Jezero smrti, dok. film 23.15 Mojstrovine svetovnih muzejev TVS 2 7.45 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 Napovedniki 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Mila, naša Mila, portret Mile Kačič 16.30 Rad imam Lu-cy, ameriška nanizanka 17.00 Komisar Rex, nemška nanizanka 18.00 Zagonetke ge. Bradley - Hitra smrt, angleški film 20.10 Alpski večer 2001 20.55 Mesečina, ameriški film 22.40 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.30 Kaj bi še rad, slovenski film 23.50 A, B, C Manhattan, ameriški film, ponovitev 1.25 Videospotnice KANALA 9.00 TV Prodaja 9.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.25 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricky Lake, ponovitev pogovorne oddaje 12.45 Mozaik Slovenije 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, ameriška nanizanka 17.10 Providance, ameriška nanizanka 18.00 Družina za umret, humoristična ameriška nanizanka 18.30 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 19.00 Obalna straža, ameriška nanizanka 20.00 Akcijski film: Univerzialni vojak 2, ameriški film 21.40 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Zvezdne steze: Voyager, ameriška nanizanka 23.00 Popoln spomin, ameriška nanizanka 23.50 Mozaik Slovenije, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev pogovorne opddaje 9.30 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.30 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 14.20 Zakon o Los An-gelesu, ameriška nanizanka 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah show: Dr. Phil, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.30 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.20 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan, slovenska nanizanka 20.50 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 21.40 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 23.00 Zlobni dvojček, ameriška nanizanka 23.50 MAS.H., humoristična nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev TV 3 KINO AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.00 Vsi županovi možje 8.20 Princ z Bel Aira 8.40 Sam svoj mojster 9.05 Sam svoj mojster 9.30 Felicity 10.10 Zmešanec, ponovitev komedije 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Be-verly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Anna - izginila brez sledi, nemška srhljivka 21.55 Nočna mora brez konca, nemška srhljivka 23.30 Usodna past, amer. srhljivka 1.00 Erotični dnevnik 1.25 Anna -izginila brez sledi, ponovitev filma 3.00 Nočna mora brez konca, pon. filma 4.35 Beverly Hills 90210, ponovitev 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Videostrani 13.00 Razvoj avtomobilizma 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box 17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 V sedlu 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Poslovne infromacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Čarovnija, nadaljevanka 9.50 TV Koledar 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.25 Odločilna orožja 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.40 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.30 Nenadoma Sušan, humoristična nanizanka 14.00 Jack in Jill, nanizanka 14.40 Znanost o magiji, dok. film 15.35 Vrnitev na osamljeno golobico, ameriška nanizanka 16.20 Glasba 16.35 Fant zre v svet, mladinska nanizanka 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Živeti z..., dok. serija 18.30 Kolo sreče 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Ljudje, ki spreminjajo čas, dok. oddaja 20.40 V velikem planu AVSTRIJA 2 4.55 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 5.40 Tri dame 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Če bi to vedel moj veliki brat, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum, dokumentarna reportaža 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Nenadoma Susan 0.55 Zlata dekleta 1.20 Univerzum 2.05 Pogledi od strani 2.10 Kuharski magazin 2.35 Tema 3.25 Po dolgem in počez 4.20 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev GTV ... 24 ur ttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1592 19.15 Veriga uspeha - 1. mix 19.55 GTV priporoča II 20.00 Drugačne zvezde, 5. del, Monsum 20.30 Zeleni vodnik - kako zalivamo cvetje 21.00 Predstavljamo KS Bled 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1592 22.00 Resnica o vinu, 1. del 22.30 S. E. M. - oddaja Rudija Klariča 23.00 Z Odisejem na Korčuli 23.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1592 00.00 GTV jutri, 24 ur ttx-gtv, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Otroška gledališka igra računalnik Max-x 10.00 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Viva turistica 20.30 Iz produkcije ZLTV - Loka TV 21.00 Koncert WZ Škofja Loka, pon. 22.00 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 BOOM - glasbena oddaja 19.15 Pevski koncert 20.30 Odrska predstava 21.15 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v Doliku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - IZ STUDIA KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prispevek: Oglašanje s sejma 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.35 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna -13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prispevek: Kmečki praznik pod Storžičem 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 911 turbo 21.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz R GORENC CENTER amer. akcij. pust. LARA CROFT: TOMB RAIDER ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ znan. fant. anim. film FINAL FANTASY ob 19. uri, amer. rom. drama JESEN V NEVV YOR-KU ob 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. EVOLUCIJA ob 20.30 uri Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja humoreska 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.30 Novice 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Sejem rabljenih učbenikov 13.00 Gost Ludvik Simčič 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Vedeževanje na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.30 Tednik občine Bohinj 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes - jutri 8.55 Dnevna malica 9.30 Črna kronika 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 11.45 Šolski mali oglasi 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Glasbeni vrtiljak 19.00 Radio jutri20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 9.30 Vaše mnenje o 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Štajerski dogodki 12.50 Osmrtnice 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 19.00 Izbranka tedna 19.03 Šport 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče (do 19.00) 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev opoldanske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program TVS 1 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Trojčice, risana nanizanka 9.25 Carski sel, risana nanizanka 9.45 Oddaja za otroke 10.00 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 10.20 Enciklopedija znanja 10.30 Lingo 11.00 Odmevi preteklosti, angleška dok. serija 12.00 Tranmontana, francoska nadaljevanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.50 Jordan - reka Symbol 14.10 Jonatana in čarovnica, avstralski film 15.35 Aktualno 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.25 Enciklomedija znanja 17.45 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Sedmi pečat: Lep adekleta, ameriški film 22.00 Poročila, Vreme, Šport 22.45 Gilles Apap igra Mozarta 23.35 Svet narave, ponovitev TVS 2 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 Napovedniki 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice, ponovitev 15.30 Homo turisticus 16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18.00 Nepozabna noč, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Športna sreda 22.00 Kulturno dokumentarna oddaja 23.00 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.45 Umori, ameriška nanizanka 0.35 Videospotnice KANAL A 9.00 TV Prodaja 9.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.25 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricky Lake, pogovorna oddaja 12.45 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, ameriška nanizanka 17.10 Providance, ameriška nanizanka 18.00 Družina za umret, ameriška nanizanka 18.30 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 19.00 Obalna straža, ameriška nanizanka 20.00 Komedija zmešnjav 20.30 Mladoporočenci 21.00 Mesto angelov, ameriška nanizanka 21.50 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Zvezdne steze: Voyager, ameriška nanizanka 23.10 Popoln spomin, ameriška nanizanka 0.00 Dannvjeve zvezde, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Shovv, ponovitev pogovorne opddaje 9.30 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.30 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.10 TV dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 14.20 Zakon o Los An-gelesu, ameriška nanizanka 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah shovv: Dr. Phil, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.30 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.20 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan, slovenska nanizanka 20.50 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 21.40 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 23.00 Zlobni dvojček, ameriška nanizanka 23.50 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev 20.05 Odpluti stran, ameriška drama 21.50 Portreti, ki se jih spominjamo 22.25 Odmevi dneva 22.40 Prijatelji, humoristična nanizanka 23.05 Dosjeji X 23.50 Zlata krila 0.45 Ouilerovo poročilo, angleški vohunski film HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 17.10 Poročila za gluhe in naglušne 17.15 Siska, nanizanka 18.05 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 19.00 Simpsonovi, risana serija 19.30 Policija, angleška nanizanka 19.55 TV Razstava 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Tramonta-na, nadaljevanka 22.05 Družinska drevesa ročka, serija 22.55 Stili in plemena, dok. serija 23.40 Mojstrovine svetovnih muzejev TV 3 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Video strani 12.15 8NET-ka 12.30 Naj N -nogometni studio 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri tačke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Brez ovir z Jano 21.00 Reporter'X 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Avtodrom 0.30 Juke Box, ponovitev 2.00 Video strani AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 8.05 Princ z Bel Aira 8.30 Sam svoj mojster 8.55 Sam svoj mojster 9.20 Felicity 10.00 Bogus, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Nogomet 22.50 Pobeg iz Mckenzieja, ameriški film 0.30 Zamenjava partnerjev 1.15 Dosjeji Jessica 2.00 Klic za umor, ameriški film 3.40 Ponovitev amer. filma 5.25 Ellen, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Čarovnija, ponovitev 9.50 TV koledar 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.25 Odločilna orožja 12.00 Poročila 12.15 Koledar 12.40 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.30 Nenadoma Sušan, humoristična nanizanka 14.05 Jack in Jill, nanizanka 14.35 Odkrivanje čarovniških skrivnosti 16.25 Glasba 16.35 Navadna najstnica, mladinska nanizanka 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 In ta leta... 18.30 Kolo sreče 19.00 Vprašaj, kviz 19.15 Loto 19.30 Dnevnik AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.50 Zlata dekleta 10.15 Kraljevski valček, nem. film 11.45 Vreme 12.00 Poročilo 13.00 Časvsliki 13.05 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 14.50 Falcon Crest 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.15 Vse moje hčere 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Evropska panorama 23.15 Resnično življenje princese Margaret, dok. reportaža 0.00 Čas v sliki 0.30 Apropos 1.00 Nenadoma Susan 1.45 Na prizorišču 2.15 Evropska panorama 3.05 Resnično življenje princese Margaret, ponovitev 3.50 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku GTV ... 24 ur, ttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1593 20.00 Lepa je naša dežela - Tržič 20.30 Dolžanova soteska 21.00 Tržiški muzej 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1593 22.00 Koncert DE- Lim-brughe Jegers 23.00 Gl. iz domače skrinje -Vesele Štajerke 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1593 00.00 GTV jutri, vs 24 ur, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA T V 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Kako biti zdrav in zmagovati 9.35 Nasvi-. denje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 18.00 Scena - oddaja z gosti iz šolskih klo-pi20.00 Športna oddaja 20.30 Predstavljamo vam - železnikarska kljekljarica ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaja 20.30 Satelitski program DvV 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) -kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP m)0 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.15 Oglašanje s sejma 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Biovremen-ska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti: Gremo v life 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 KINO R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Nasvet iz zdravnikove torbe 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Novice in pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Aktualno 20.00 Naš nasvet: Anton Hladnik 21.15 Ponovitev -Zdravnikov nasvet 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.15 Ponovitev - Zlata kočija formula ena 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči R SORA 5.30 Prva jutranaj kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Prva jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 10.00 Dogodki danes, jutri 11.30 Kulturni paberki 11.45 Šolski mali oglasi 12.00 BBC - novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes -jutri 17.10 Klepet ob glasbi 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronik 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.25 Nočna kronika 7.35 Vreme 9.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Beseda opozicije 12.40 Štajerski dogodki 12.50 Odgovoori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiskia 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Na sceni 17.00 Izbranka tedna, glasovanje 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.00 Športni pregled 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE . 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristisu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o ... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade 21.30 Radijski roman 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 23. AVGUSTA 2001 TVS 1 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Po vrtovih in parkih 9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 11.15 Naravni parki Slovenije 11.50 Čari začimb 12.15 Gradovi 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Pod preprogo: Marko Pogorevc 14.30 Zgodba Andrey Hepburn, ameriška nadaljevanka 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, risana nanizanka 16.55 Arčibald, risana nanizanka 17.05 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji 18.10 Oddaja o znanosti 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Tednik 21.10 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 22.00 Odmevi 22.40 Kultura 22.45 Šport 22.50 Vreme 23.00 Kulturno poletje 23.50 Brane Rončel izza odra 1.05 Slovenski pesniki in pisatelji, ponovitev 1.30 Odkrivamo znanost TVS 2 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 Napovedniki 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Črna in bela sta polni barvi, češka dok. oddaja 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18.00 Skrivnost Roan Inisha, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Mongolija 21.00 Poseben pogled: Amater, ameriški film 22.35 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.25 Zločinski tango, nemška nanizanka 0.15 Videospotnice KANALA 9.00 TV Prodaja 9.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.25 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricky Lake, pogovorna oddaja 12.45 Mozaik Slovenije 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, ameriška nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, ameriška nanizanka 17.10 Providance, ameriška nanizanka 18.00 Družina za umret, ameriška nanizanka 18.30 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 19.00 Obalna straža, ameriška nanizanka 20.00 Med pari, ameriški film 22.00 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Zvezdne steze: vbvager, umoriška nanizanka 23.20 Popoln spomin, ameriška nanizanka 0.10 Mozaik Slovenije, ponovitev OSLA http: siol.com CENTER amer. akcij. pust. LARA CROFT: TOMB RAIDER ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. srhlj DRAKULA ob 22.30 uri POP TV 8.30 Oprah Shovv, ponovitev pogovorne opddaje 9.30 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.30 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.10 TV Dober dan, ponovitev slovenske nanizanke 13.00 TV prodaja 13.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 14.20 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah shovv: Dr. Phil, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.30 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.20 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan, slovenska nanizanka 20.50 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 21.40 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 23.00 Zlobni dvojček, ameriška nanizanka 23.50 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev TV 3 HTV 2 8.00 Panorame hrvaških turističnih krajev 15.35 V velikem planu 17.10 Poročila za gluhe in naglušne 17.15 Tramontana, nanizanka 18.05 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 19.00 Na zdravje, humoristična nanizanka 19.30 Policija, nanizanka 19.55 TV razstava 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Brigitte in prijatelji, pogovorna oddaja 22.10 Nevidni mož 2, nanizanka 22.55 Svetovni muzeji AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.00 Vsi županovi možje 8.25 Princ z Bel Airan 8.45 Sam svoj mojster 9.10 Sam svoj mojster 9.30 Super-man, angleški film 11.45 Otroški program 14.55 Felicitv 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Nogomet 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet 22.35 Pošlji mi vrtnice, velika parada zabavne glasbe 23.25 Umetnine 2.55 Ples v oblakih, amer. film 4.40 Beverly Hills 90210 5.20 Drevv Carev AVSTRIJA 2 4.35 Dobrodošla, Avstrija 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.35 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Dragi, spremenil si se, ameriški film 12.00 Čas v sliki 12.05 Ozri se po deželi 13.00 Čas v sliki 13.10 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobdorošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Kako se življenje igra 22.00 Čas v sliki 22.30 Euro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Nenadoma Susan 0.55 Zlata dekleta 1.20 Univerzum 2.05 Pogledi od strani 2.10 Kuharski magazin 2.35 Milijonsko kolo 3.00 Alpe- Donava-Jadran 3.35 Kako se življenje igra, ponovitev 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Video strani 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box 17.15 Camel VVhite VVater Chalen-ger-JAR 1999 17.45 Avto šou 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Sijaj 21.00 V sedlu 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj 23.50 Reporter X 0.20 Juke Box, ponovitev 1.50 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Čarovnija, nadaljevanka 9.50 TV Koledar 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.25 Divja obzorja 12.00 Poročila 12.15 TV Koledar 12.35 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.30 Nenadoma Susan, humoristična nanizanka 14.05 Jack in Jill, nanizanka 14.35 Odkrivanje čarovniških skrivnosti 15.25 Rožni dan, nadaljevanka 16.25 Glasba 16.35 Pogled Bailevja Kipperja, nadaljevanka 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Šokac iz Šiško-vaca 18.35 Kolo sreče 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Gorska reševalna služba, dok. serija 20.40 Kulturno poletje 22.10 Odmevi dneva 22.30 Prijatelji, nanizanka 22.55 Dosjeji X 23.40 Zlata krila 0.25 Legenda o Lizzv Borden, ameriška kriminalka 2.05 Nočni program KINO GTV ... 24 ur ttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1594 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Kako tiskamo blago 19.45 Vizija svetlobe, film 19.55 GTV priporoča II 20.00 Portreti gorenjskih športnikov, sestri Kejžar 20.35 Ni-vea sun veach Vollev cup, 2001 21.00 Veriga uspeha, 2 mix 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1594 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič v živo 23.00 Al-meria - 2001 SP novinarjev 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1594 00.00 24 ur VS, ttx- infokanal, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 SO-JAM, glasbena oddaja 10.05 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 SO-JAM, glasbena oddaja 21.05 Iz produkcije ZLTV - Loka TV 21.35 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.00 Danes v vrtcu 19.15 Miro Kačar -predstavitev glasbene in slikarske delavnice 20.00 Otvoritev slikarske razstave v Sorici ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani 8.00 Misel dneva - citat, 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva. 9.50 EPP 10.00 Novice 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Halo Radio Morje 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Oglašanje s sejma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek: 16.50 EPP 16.50 EPP 16.55 Novice 17.00 Novice 17.10 Čez pr* grade do Merkurjeve nagrade 17.50 EPr 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPr 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja basen 6.20 jutranja uganka 6.30 Pogled/ današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKO Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Pogled5 Triglava: Zdrav način prehranjevanja - VasiljK Kokalj 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.4« Oglasi 8.50 Predstavitev 9.15 Voščila 9.30 Novice 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: 10.3° Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Mavrica - oddaja o kulturi 11.30 N°_ vice 11.40 Oglasi 12.00 BVC novice 12.11' Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Sejem rabljenih učbenikov 13.30 Pogled v današnji dan 13.*" Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14-3U TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket... Telemarket... Napoved sporeda... Videostrani IMPULZ KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 SEM. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP Novice 14.40 Oglasi 15.00 Novice za nbil- nike - OOZ Jesenice 15.30 Dogodki in ^ mevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obves» 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00^ alno 18.00 Včeraj, danes, jutri 18.30 Tedn' občine Radovljica 18.40 Oglasi 19.15 VoSj* la 20.30 Glasbena oddaja za mlade: Tez* frekvence 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21-5 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do poln00 R SORA liliji 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napov^ programa 5.45 Danes godujejo 6.00 ki danes, jutri 6.15 Noč ima svoi° moC . Naš zgodovinski spomin 6.SO Pregled tisk«, 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutraP gost 8.00 Dogodki danes, jutri 8.55 Dne** malica 10.00 Dogodki danes, jutri 1l£ Vprašanja in pobude 11.45 Šolski mali o S(Ji bo za pet tekmovalnih dni. oziroma deset m Tn'ba odštetile 3000 tolarjev. TENIS jačem. Tekma Acroni Jesenice -Olimpija bo na sporedu že prvi dan turnirja, v torek, 21. avgusta, ob 20. uri. Kakšno vlogo bo na turnirju igrala ekipa Slavije M Optime, ki je trenutno na pripravah na Slovaškem je težko napovedati, prav tako pa je neznanka nastop ekipe zagrebškega Medveš-čaka, s katero pa naj bi na Bled pripotovalo kar osem slovaških igralcev. Prav blejski turnir naj bi nato odločil, katerih šest bodo Hrvatje nato obdržali v svojem moštvu za nastope med sezono. Ekipa z največ tradicije in najbolj zvenečim imenom na blejskem ledu bo ekipa moskovskega CSKA-ja, ki jo vodi trener Vladimir Krutov. Po napovedih iz Moskve naj bi del ekipe prišel na Bled že to nedeljo, pre- ostali pa v torek, po končanem turnirju pa se bodo ruski hokejisti pomerili še z izbranci Matjaža Seklja, ki se bodo le dva dni po koncu blejskega turnirja zbrali na reprezentančnih pripravah v Mariboru in nato odpotovali na močan turnir na Slovaško. "Naš namen od vsega začetka je, da si turnir ogledajo slovenski ljubitelji hokeja, prav tako pa bi radi v dvorano privabili tudi tuje turiste, letos posebno hrvaške in ruske, ki jih je na Bledu in tudi drugod v Sloveniji kar nekaj," pravi predsednik HK Bled Janko Popovič, ki skupaj s hokejisti in gledalci nestrpno pričakuje napovedano prenovo hokejske dvorane. "S prenovo športne dvorane začenjamo že te dni. Najprej bodo na vrsti garderobe in sanitarije, nato pa se bodo začela tudi dela s pripravo ogrevanja tribun. Naša ledena ploskev bo namreč že v tej zimi gostila umetnostne drsalce, marca pa bo na Bledu tudi svetovno prvenstvo ekip do 18 let. Pozimi leta 2003 bomo gostili hokejski turnir na evropskih olimpijskih dnevih mladih in zato bi radi ob garderobah in tribunah čimprej prenovili tudi gostinsko ponudbo v dvorani," je poudaril blejskržu-pan mag. Boris IMalej, ki se zaveda tradicije blejskega hokeja in tudi blejskega poletnega mednarodnega hokejskega turnirja, ki je ob športnem dogodku tudi ena od pomembnih blejskih poletnih turističnih prireditev. • V. Stanovnik VESLANJE V FINALU KUKEC IN TERAŽ NA SP TUDI PO KOLAJNE Mojstrana, 17. avgusta - Teniški klub Top - Ten je pod okriljem Teništo cm_____n^irtron! nranni/irn\ nHnrto nrvenstvo Bled, 17. avgusta - To nedeljo, 19. avgusta, se v Luzernu začenja letošnje svetovno člansko prvenstvo v veslanju. Na njem bo nastopila tudi močna slovenska reprezentanca, ki jo tokrat sestavlja kar sedem posadk. Med favoriti svetovnega prvenstva v ski-jša med njimi sta bila Matic Legat, ki je izgubili v osmini fi- fu je blejski veslač Iztok Čop, ki ima z nastopi na največjih ^ a ir> Grega Teraž, ki se je po zmagi nad državnim prvakom tekmah veliko izkušenj, prav tako pa se je že izkazal na letošnjih tlienedetom v polfinalu uvrstil v finale. Tako sta bila finalista najpomembnejših tekmah svetovnega pokala. Seveda pa bo 'n,rJa Iztok Kukec iz kranjskega Triglava in Grega Teraž, boljši konkurenca tokrat najhujša doslej. Huda konkurenca pa naj do uspeha, kar je zagotovo katerakoli kolajna, naj ne bi ovirala vse boljšega četverca brez krmarja, v katerem bodo sedali izkušena Blejca Jani Klemenčič in Milan Janša ter mlada Mariborčana Matej Prelog in Rok Kolander. Kljub manj izkušnjam sta se letos ^mške zveze Slovenije v Mojstrani organiziral odprto prvenstvo te ^° ^ 'et- ^a njem so bili zelo uspešni mladi gorenjski boT^'' *zkazali pa so se tudi domaćini iz TK Top - Ten. Naj n ,JSa Med njimi sta bila Matic Legat, ki je izgubili v osmini fi a m Grega Teraž, ki se je po zmagi nad državnim prvakom tu^' je bil prvi nosilec Kukec, ki je zmagal 6:4 in 6:1. • V.S. SMUČARSKI SKOKI ^SPEŠNITRIGLAVANI 'efn'*lm ^'"kel, 17. avgusta - Na tretji tekmi tradicionalnega po-bav ^a tekmovanja v smučarskih skokih za pokal Loevvenbrau v nast Cm tur'stičnem kraju Reit im Vvmkel so zelo uspešno pe|j^p,'| Triglavani, ki so zmagali kar v štirih kategorijah od Trjgi,' Vstopili so tekmovalci Avstrije, Nemčije in kranjskega le jje pH' P° treh tekmah se za končnega zmagovalca potegujeta Re7 i m°ž Delavec in Bine Zupan. ?uPa ati: dečki 14 let: 1. Tadej Mestek dečki 15 let: 1. Primož «nlad,n' •> Rozman, mladinci do 16 let: 5. Zvonko Kordež, tnen^C| do »7 let: 1. Bine Zupan, 2. Rok Urbane, 3. Marcel Kle- 1. p -lc' 4- Matic Zelnik, 5. Branko Iskra, 12. Andraž Kern, člani: •mož Delavec, 5. Grega Bernik (vsi Triglav). • J.B. ^ILA, PRIREDITVE Fužjna °koIi Bohinjskega jezera - ŠD Avgust Gašperin Stara je/era J?0 to nedeljo, 19. avgusta, pripravil tek okoli Bohinjskega °i'ljem' ^' b°do opravili 12 kilometrov dolgo pot s startom in (laries 03 kopališču pri gostišču Kramar. Prijaviti se je moč še startor?° ^fonu 041 672 774 in na dan prireditve eno uro pred Tekav- na ^tartno - ciljnem prostoru. s°bot0' 1,3 ^r'nt°vec - Klub gorskih tekačev Papež bo jutri, v n'ski n- °rgan'zator teka na Grintovec. Start bo ob 9. uri v Kam-Koies1"'?1' več informacij pa dobite po telefonu 01 839 11 69. ^ruštv maraton tren src ■ Kolesarska sekcija Športnega i Sarski 3 adenci bo v nedeljo, 26. avgusta, pripravila XXI. kole-^ v D1^310" Treh src. Start bo ob 10. uri izpred lovskega doma 70-kj|o adencih, tekmovalci pa se bodo lahko pomerili na 27- ali ^0 2i mctrski progi. Štartnina znaša 2500 tolarjev, v predprijavi ClružineaV8USta pa ^e ceneJša- Prav tako je cenejša za klube in ^1/723 nVSe Podrobnejše informacije pa dobite po telefonu Ba|jn 043 ali na medmrežju www.kose-radenci.webjump.com. ■8* avgu turnir tr°Jk v Hrastju - BK Tele TV Rogovila bo jutri, ^čei QhSoa' °r8anizator balinarskega turnirja trojk. Turnir se bo D 8- uri, nastopilo pa bo 16 gorenjskih ekip. • V.S. TRIATLON Marjan Zupančič s Posavca NA BOHINJSKI TRIATLON PO PETO ZMAGO! Posavec, 17. avgusta - Zadnji konec tedna v avgustu je po tradiciji namenjen eni najtežjih in hkrati najpopularnejših športnih prireditev na Gorenjskem: triatlonu jeklenih v Bohinju. Fantje in dekleta, moški in ženske, ki morajo najprej opraviti z veslaško progo, nato s kolesarsko in se za konec podati na tek proti cilju do Vodnikovega doma si po vseh opravljenih nalogah zagotovo zaslužijo naziv "jeklenih". Tradicionalna proga triatlona je letos sicer nekoliko spremenjena, saj se bodo športniki iz kajakov presedli na gorska kolesa in povzpeli na Pokljuko prek planine Uskovnica. Te nove naloge pa se ni ustrašil lanski zmagovalec bohinjskega triatlona Marjan Zupančič iz Posavca, tudi sicer odličen gorski tekač. "Na bohinjskem triatlonu sem zmagal že štirikrat, prvič leta 1994 in zadnjič lani. Čeprav se zaradi službe ne morem v celoti posvečati pripravam na letošnje tekmovanje in čeprav se s konkurenti še nisem primerjal na tekmah z gorskimi kolesi, pa lahko rečem, da sem na triatlon tudi letos dobro pripravljen in si želim nove zmage," pravi Marjan Zupančič, ki vozi tovornjak pri Alpetouru, vse proste trenutke med dolgimi potovanji pa izkoristi za treninge. Blejsko - mariborski četverec si v Luzernu obeta eno od kolajn. že izkazala tudi Luka Špik in Davor Mizerit, ki bosta Slovenijo zastopala v dvojnem dvojcu, želje po nastopu v finalu pa ima tudi blejski lahki veslač Blaž Kajdiž. V dvojcu brez krmarja bosta skušala na vrhuncu sezone kar največ pokazati člana blejskega veslaškega kluba in olimpijca Grega Sračnjek in Miha Pirih, v dvojnem četvercu pa bodo nastopili Gregor Novak, Boštjan Božič, Tomaž Pirih in Žiga Galičič. Prav tako je v Luzern odpotoval tudi neolimpijska posadka četverca s krmarjem za katero bodo nastopali: Andrej Hrabar, Matija Pavšič, Peter Mizerit, Tine Gar-den in krmar Dimitrij Kuštrin. • V.S. Marjan Zupančič KOLESARSTVO DVE ZMAGI BLEJCEV Bled, 17. avgusta - Na praznično sredo so se mladi kolesarji KK Perftect Bleda udeležili dirke v Althofnerju na avstrijskem Koroškem. Po tradiciji so se odlično odrezali, saj je v kategoriji mlajših dečkov zmagal Nejc Rakuš pred Gašperjem Muljem, v kategoriji mlajših mladincev pa je bil najboljši Grega Bole, na četrto mesto pa se je uvrstil Vid Ogris. • V.S. Marjan večino postankov na poti s tovornjakom izn treninge teka in kolesarjenje. rabi za "Moje priprave v večini zadnje čase res potekajo v tujini, saj s seboj na službeno vožnjo vzamem tekaške čevlje in kolo ter med postanki treniram kjer je le mogoče. Žal čolna ne morem jemati s seboj... Tako večino veslam na Savi, pa na Blejskem jezeru. Upam, da mi bo nov čoln, ki mi ga je posodil Martin Grašič, dobro stekel," se Marjan že veseli prihodnje sobote, ko se bo skušal vpisati med tri najbolj jeklene triatlonce. Jože Rogelj in Lojze Oblak sta namreč na bohinjskem triatlonu slavila že po petkrat... Sicer pa Marjan tudi upa, da mu na letošnjem triatlonu (še prej ga jutri čaka tek na Grintovec) ne bo treba potrošiti vseh moči, saj bo le teden dni kasneje na snežnem stadionu na Pohorju izbirna tekma za slovensko reprezentanco, ki bo sredi septembra nastopila na svetovnem prvenstvu v gorskem teku v disciplini gor - dol v Italiji. • V. Stanovnik, foto: T. Doki NOGOMET PRIHAJA HIT GORICA Kranj, 17. avgusta - Kljub prijateljski reprezentančni nogometni tekmi med Slovenijo in Romunijo (končala se je s prijateljskih 2:2) minulo sredo bo ta konec tedna neokrnjeno 5. kolo nogometne lige Si.mobil. Tokrat bo zanimivo tudi v Kranju, saj k ekipi Živil Ij iglava prihaja trenutno zadnje uvrščeno moštvo letošnjega prvenstva, HIT Gorica. Po zmagi, porazu in dveh neodločenih rezultatih je ekipa Triglava Živil pripravljena na novo zmago. Se največ težav trenerju Stanetu Bevcu povzročajo poškodovani igralci, saj v ekipi še ne bo lani najboljšega strelca ekipe Jaka Zaletela, vprašljiv pa je tudi nastop Gregorja Feigla, ki se je poškodoval na srečanju v Šmartnem ob Paki. Z ekipo je začel trenirati povratnik Robert Marušič, ki pa naj bi prvič za Živila nastopil v naslednjem kolu proti ekipi Mure. Nedeljska tekma na kranjskem stadionu se bo začela ob 17. uri, vstopnice pa je žc moč kupiti v Nautilus baru v Šenčurju in na blagajni bifeja letnega kopališča v Kranju. Še vedno je moč kupiti tudi sezonske vstopnice, kot obljubljajo v vodstvu kluba pa bo že za nedeljsko tekmo moč kupiti kape, šale, svinčnike in skodelice z znakom kranjskih prvoligašev. Ostali pari 5. kroga lige Si.mobil: Koper Sport Line -Olimpija (jutri). Primorje - Maribor Pivovarna Laško, Korotan - Domžale, CMC Publikum - Rudar, ERA Šmartno -Mura (vse v nedeljo) Konec tedna se bo z 2. krogom nadaljevalo tudi prvenstvo v 2. SNL in 3. SNL - center. Gorenjski predstavniki v 3. SNL -center igrajo: v Kamniku Kamnik in Status Kolpa, v Kranju Zarica in Cockta Kresnice (obe tekmi jutri ob 17.30 uri), v Šenčurju Šenčur Protect GL in Svoboda (danes ob 20. uri), v Dobu pri Domžalah pa Avtodebevc Dom in Britof (jutri ob 20. uri). Slaščičarna Šmon v nedeljo gostuje na Vrhniki. Jutri se bo nadaljevalo tudi tekmovanje v L slovenski mladinski in kadetski nogometni ligi. Ekipi kranjskega Triglava gostujeta pri Muri v Murski Soboti. • V.S. NESREČE Profili padli na delavca Škofja Loka - V ponedeljek dopoldne sta 50-letni skladiščnik v podjetju LTH J. L., zadolžen za prevzem in transport prevzetega blaga, ter 33-letni strojnik P. K. od 52-letnega delovodje F. K. dobila nalogo, da pomagata prepeljati kovinski transportni voziček. Na vozičku je bilo 33 zavojev aluminijastih profilov, težkih 700 kilogramov. Vsi trije so poskušali voziček od vrat zapeljati v skladišče. Zapeljali so v vodilo vrat na tleh, zaradi česar je voziček obtičal. Ko so ga skušali ponovno premakniti, se je tovor prevrnil. F. K. je odskočil, medtem ko J. L. ni uspelo; tovor se je vsul na njegove noge in roko, prav tako je padel na nogo P. K. Reševalci so oba oskrbeli, odpeljali v škofjeloški zdravstveni dom, od tam pa na urgenco v Klinični center. Zdravniki so za J. L. ugotovili lahke, za P. K. pa hude poškodbe. Policisti bodo o delovni nesreči poročali na okrožno državno tožilstvo. Trd pristanek jadralnega padalca Železniki - 22-letni D. B. iz Poljanske doline je v ponedeljek popoldne z jadralnim padalom poletel s Soriške planine proti Ratitovcu, kjer je tudi pristal. Okrog petih se je z Ratitovca spustil proti Železnikom ter nameraval pristati na travniku v bližini stanovanjske hiše v Trnju. Pristal je trdo na noge, zaradi česar ga je vrglo na hrbet. Huje ranjenega so reševalci odpeljali v Klinični center. Nesreča pod vrtiljakom Kranj - V ponedeljek jc 54-lctni samostojni podjetnik M. J. iz Kranja v zabaviščnem parku na Gorenjskem sejmu postavil vrtiljak. Obenj je postavil še drog v obliki "vislic", s katerega je na vrvici visel plišasti medvedek. Tisti, ki bi med vožnjo na vrtiljaku medvedka uspel z nogo ali roko podreti, bi so za nagrado še enkrat brezplačno popeljal na vrtiljaku. 14-letni Šenčurjan P. L. jc okrog devetih zvečer s prijatelji prišel v zabaviščni park. Medtem ko so bili prijatelji na vrti- ljaku, je sam čakal ob drogu /. medvedkom. Fden od obiskovalcev vrtiljaka je takrat zadel igračo na drogu, da je padla, hkrati pa so popustili tudi nosilci droga in le-ta je začel padati proti P L. Fant se je sicer skušal izmakniti, vendar ga je drog zadel v glavo, da je obležal. Huje ranjenega so odpeljali v Klinični center. Policisti so ugotovili, da so bili tako drog kol nosilci že precej dotrajani, dva od štirih nosilcev pa sploh nista bila pritrjena. • Foto: T. Doki V križišču izsilila motorista Jesenice - Olga S. iz okolice Jesenic je v torek, nekaj po drugi uri popoldne, z osebnim avtom v Mostah pripeljala z lokalne ceste do regionalne. V križišču je izsilila prednost 27-letnemu motoristu Željku R. z Jesenic, ki je imel na motorju še sopotnika Dragana M. Motorist se je avtu sicer umikal proti sredini ceste, vendar se trku ni uspel izogniti. S sopotnikom sta po trčenju padla. Sam je vstal in ga je naključna voznica odpeljala v jeseniško bolnišnico, medtem koje 27-letni Dragan M. po padcu drsel še 58 metrov po desnem robu ceste. Tudi njega so, huje ranjenega, odpeljali v bolnišnico. Na obeh vozilih je za najmanj poldrugi milijon tolarjev škode, povzročiteljico nesreče pa bodo policisti kazensko ovadili. Luknja na vršiški cesti Vršič - V sredo popoldne je 46-letna M. V. iz Maribora z Vršiča kolesarila proti Kranjski Gori. Na strmem klancu, kjer je cesta precej razpokana, luknjasta in izboklinasta, je zapeljala v luknjo. Prek krmila jo je vrglo pet metrov naprej, na glavo, nakar se je še kotalila po cesti. Huje ranjeno so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. • H. J. Poškodovan trup letala Brnik - Mehaniki iz tehnične službe slovenske letalske družbe Adria airways so v nedeljo na spodnjem delu trupa letala airbus 320 opazili manjšo poškodbo trikotne oblike. Ker ni šlo za nevarno poškodbo, so jo prelepili s trakom z visoko stopnjo le-pilnosti, da je letalo lahko nadaljevalo polet v Zurich. Kapetan leta je pojasnil, da so poškodbo po vsej verjetnosti napravili letališki delavci na letališču v Prištini, ko so raztovar-jali in nalagali prtljago. Gmotno škodo cenijo na najmanj 150.000 tolarjev. Ponedeljkova tragedija v gozdu pod cerkvico Sv. Andreja Štor enega ubil, drugega hudo ranil V gorenjskih gozdovih so bile letos že štiri delovne nesreče, tako hude, kot se je v ponedeljek popoldne, med gradnjo gozdne poti, zgodila med Sv. Andrejem in Bodoveljsko grapo, pa ni bilo. Sv. Andrej, 17. avgusta - Bilo je že pozno popoldne, ko je dežurni iz operativno-komu-nikacijskega centra kranjske policijske uprave sporočil, da se je v gozdu pri Sv. Andreju nad Škof jo Loko zgodila delovna nesreča, v kateri naj bi en delavec umrl, drugi pa je hudo ranjen. Ovinkasta cesta od Puštala skozi dolino Hrastnice in navkreber proti Sv. Andreju se je vlekla. V vasi sem zavila ostro levo na makadamsko pot in mimo cerkvice Sv. Andreja kmalu zapeljala na gozdno pot proti Bodoveljski grapi. Tudi te nikakor ni hotelo biti konec, se mi je zdelo. Od tu je štor zgrmel po pobočju in zadel Dulca ter Vršiča. • Foto: H. J. Na enem od ovinkov sem končno ugledala več parkiranih avtomobilov, med njimi tudi policijskega in skupaj s prijaznim domačinom sva se nato peš po brezpotju spustila še niže in bliže brnečemu helikopterskemu motorju. Nenadoma seje pod nogami spet pokazala ozka gozdna pot, na sveže urezana v pobočje. Srečala sem škofjeloške gorske reševalce pa ekipo nujne medicinske pomoči iz loškega zdravstvenega doma z zdravnico. Hodili so molče, očitno pretreseni, čeprav vajeni vsega hudega. Mimogrede sem zvedela samo to, da bo ranjeni preživel. Ko sem bila že skoraj na cilju, se je helikopter dvignil in poletel proti Ljubljani, Kliničnemu centru. Zaman sem se ozirala za njim, drevje ga je zakrivalo. Na koncu gozdne poti sem pred buldožerjem ugledala skupino mož: škofjeloška policista in troje domačinov, ki so prišli, da bi pomagali. Dobrih štirideset metrov pod novo potjo, na kateri je umolknil buldožer, je bilo pokrito truplo. Takrat še niso vedeli, kdo je nesrečnež, da je to 62-letni Viktor Dulc iz Groharjevega naselja v Škofji Loki, marljiv mož, vajen dela v gozdu. Povedali so, da so celo ranjenega, 64-letnega Jožeta Uršiča z Loga, komaj prepoznali. Nesreča, bolečina, človeka nenavadno spremeni... Ranjenca je zdravnica oskrbela, nato pa zaradi težko dostopnega terena zaprosila za prevoz s policijskim helikopterjem. Taje med poraslimi pobočji in grapami zaman iskal košček planote, kamor bi se lahko spustil. Lebdel je nad drevesi, ranjenca, ki se je že rahlo ovedel, pa so slednjič z vitlom potegnili v helikopter. Mrtvega Dulca so odnesli gorski reševalci. Domačini so povedali, da še dobro pomnijo podobno nesrečo. Prav te dni mineva trinajst let, ko je v gozdu nad Puštalom ugasnilo življenje. Na kraj ponedeljkove nesreče sta prišla dežurni državni tožilec iz Kranja Dušan Csipo in dežurni preiskovalni sodnik Janez Galičič, prišla je tudi komisija iz kranjskega urada kriminalistične policije. Uradno poročilo, ki ga je medijem posredoval trenutni tiskovni predstavnik Policije uprave Kranj Simon Vindiš, pravi, da je do nesreče prišlo nekaj po peti uri popoldne. 58-letni S. I. iz Ljubljane je s svojim buldo- žerjem po naročilu Jožeta Uršiča v zasebnem gozdu utiral pot. Uršič in Dulc, ki rnu je pomagal, sta S. I. povedala, da bosta čistila traso bodoče poti. S. I. naj bi ju opozo; ril, naj nikar ne delata spodaj, saj se zaradi buldožerja po pobočju lahko marsikaj za-kotali, vendar se za svarilo očitno nista menila. Dela v gozdu sta vajena in bosta pazila, naj bi obljubila. Okrog pol petih sta Uršič in Dulc začela žagati drevo dobrih štirideset metrov pod novo gozdno potjo. S. I. je takrat z buldožerjem po pobočju porinil dva večja štora drevesa, ki ju je pred tem izruval. Ni videl, kam se štora kotalita, niti mož, ki sta delala spodaj. Tudi tadva, s hrbtoma obrnjena stran, zaradi hrupa motorne žage bližajoče se nevarnosti nista zaznala. Medtem ko se je eden od štorov ustavil med drevesi. Je drugi nadaljeval pot proti drevesu, kjer sta bila Uršič in Dulc. Silovito je priletel v drevo in nato v oba moža... • H. Jelovčafl KRIMINAL Sopotnik tihotapil tabletke Karavanke - Na mejni prehod Karavan^ je v nedeljo popoldne v osebnem avtu opel astra nizozemske registracije kot sopotn1* pripotoval 33-letni J. B. iz Radeč. Polie'$ se je odločil na temljit pregled vozila, P( ljage in potnikov. Pri J. B. je našel tablet svmoron. Zaradi suma, da J. B. v avtu prevaža večjo količino metadonskih tablet, so se v prc gled vključili tudi delavci mobilne carinsJ; enote s službenim psom za odkrivanj6 mamil. V resnici so našli tablete, ki sodiJ0 na listo prepovedanih mamil. V omarici nabit samokres Karavanke - Dva dni kasneje, v torek, s° na Karavankah spet zalotili tihotapca- 1 notranjosti Slovenije je na prehod s svojih tovornjakom in priklopnikom pripeljal o" letni nemški državljan F. K. Policist ' carinik sta se družno lotila preglej tovornjaka in jahte. V predalu kuhinjskeg elementa na jahti sta našla samokres t> napolnjen s šestimi naboji kalibra 6.3* Turist je tako ostal brez orožja in strelih počakati pa je moral še na sodnika 2 prekrške. • H. J. Helikopter v sredo trikrat v zraku Ta teden, ko je lepo dopustniško vreme v gorenjske gore zvabilo številne planince, so imeli reševalci spet polne roke dela. Najhuje na praznično sredo. Kranjska Gora - Madžarska turista, 34-let-ni J. A. in 26-letna H. O., sta v ponedeljek dopoldne z Vršiča krenila po zahtevni jeseniški poti skozi Okno na vrh Prisanka. Vračala sta se po Hanzovi poti. Okrog 20.45 sta prišla do snežišča pod Hudičevim stebrom, ki sta ga prečkala brez cepina in derez. Madžaru je na snegu spodrsnilo. Drsel je dvajset metrov, nato pa padel v skalnati žleb petdeset metrov od kraja zdrsa. Prijateljica je po telefonu zaprosila za pomoč. Gorski reševalci, zdravnik in gorski policist so do ponesrečenega prišli 40 minut po polnoči. Zdravnik je po pregledu ugotovil hude poškodbe in vodji reševanja odsvetoval klasičen način spusta. Ob šestih zjutraj so Madžara z vitlom dvignili v policijski helikopter ter odpeljali v jeseniško bolniš-mico. Kredarica - V sredo zjutraj je 25-letna Ljubljančanka J. M. s fantom odšla iz doline Vrat po Tominškovi poti proti Kredarici. Na višini kakšnih 1800 metrov, v t.i. kraju Pod bufetom, je z zgornjega dela poti priletel kamen, ki je dekle zadel v glavo. Reševalci sojo s helikopterjem prepeljali v jeseniško bolnišnico. Nekaj pred tretjo popoldne pa se je z vrha Triglava spuščal proti Kredarici 66- letni avstrijski državljan K. B. Na Malem Triglavu mu je na skalah zdrsnilo, skotalil se je približno dvajset metrov nižje in obležal. Tudi njega je odpeljal helikopter. Komna - V sredo je policijski helikopter z reševalci poletel še tretjič. Popoldne je poti med Voglom proti Komnu nerod*1 padel 44-letni V. P. iz Ljubljane ter si P škodoval nogo. Obut je bil v nizke špoft , copate. • H. J. Reševalci spomladi in jeseni vadijo, poleti predvsem rešujejo. • Foto: S. Saje HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po posti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur. 251-18-87 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Plavalni klub Radovljica -Park hotel Bled Tel.: 53 15 770 LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ 04/596 11 87 GRAJSKO KOPALIŠČE BLED [04/578 0528 EETNO KOPALIŠČE KRANJ 04/201 44 29 Terme SNOVI K -Kamnik 0l/*30 86 31 Kopališče UKOVA Jesenice tel: 04/583 16 62 Knjižnica A* T. Linharta Radovljica Wi niin m i i i 11 i i Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 20. avgusta, ob 9.00 in 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 531-49-60, 20. avgusta ob 9.00 in 18.00 B&B JESENICE, tel 58-36-400, 20. avgusta ob 9.00 in 18.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 20. avgusta ob 9.00 in ob 18.00. Trst 11.9., Madžarske toplice od 13.9. do 16.9., Medžugorje od 31.8. do 2.9., Gardaland 8.9. - NOČNI, Kopalni izlet - Malinska na otoku Krrku 23.8. Cena: 2800 SIT Trst 6. 9., Gardaland 27. 8., Kopalni izlet v Izolo 23. 8. Tel.: 533-10-50, 031/74-41-60 V času počitnic vsak teden kopalni izlet v Čatež; Gardaland-Aqualand 15.8. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 KOPALIŠČE je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli. 600 sit, mladina do 14. leta: 500 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli: 500 sit, mladina: 400 sit Temp. vode 26,5 stopinj C. Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Vsak petek vas vabimo na nočno kopanje od 20. do 23. ure - cena 500 sit, CENA VSTOPNIC: celodnevna odrasli 650 sit, šolarji in dijaki 500 sit, popoldanska odrasli 500 sit; šolarji in dijaki 400 sit, Temp. vode : 25 - 26 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 7. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, dijaki, študenti 600 sit; otroci (do 14 let) 500 sit; popoldanska (po 12 uri) odrasli 600 sit, dijaki, študenti 500 sit; otroci (do 14 let) 400 sit; Temp. vode 22 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18. ure, sobote in nedelje od 9. do 20. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, otroška 400 sit; popoldanska odrasli 560 sit, otroška 320 sit; Temp. vode 26 stopinj C Bazen je odprt vsak dan od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 900 sit, otroci (od 4 do 14 leta) 500 sit, upokojenci, dijaki, študentje in invalidi 300 sit popoldanska: odrasli 700 sit, otroci 300 sit, upokojenci, dijaki 500 sit; nočno kopanje ob petkih in sobotah od 20. do 22. ure Temperatura vode 29 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 10. do 18.30 ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna: odrasli 600 sit, otroci (do 15. leta) 400 sit, predšolski otroci 150 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli 350 sit, otroci 250 sit, predšolski otroci 150 sit nočno kopanje: pftnedeljek, sreda in petek od 20. do 21.30 ure. Cena 300 sit. Temperatura vode do 25 stopinj C. Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8-19, torek, sreda, petek 8-14, četrtek, sobora 8-12 Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8-19, torek, sreda, četrtek 8-14, petek 14 19 *ntegral Tržič Nočni Gardaland 25. 8. cena samo 7.900 SIT. ,>r<(lilniška 1, Tel.: 5963-280 Formula 1, Monza Italija 16.9. je Snežne na Krvavcu. Obiskovalci Krvavca boste lahko uživali ob dobri hrani v Domu na Krvavcu ali v hotelu A&S v Tihi dolini. V eni od planšarskih koč na Kriški planini oziroma planini Jezerca boste lahko poskusili kislo mleko, domač sir... Ka-binska žičnica vozi na Krvavec od 8. do 19. ure vsako polno uro. Enosedežnica Gospinca, ki vozi do Doma na Krvavcu in dvosedežnica na Kriški planini vozita od 8.30 do 16. ure. Indijanski tabor v Suši Suša nad Hotavljami - Zavod Harmonija tudi letos organizira teden indijanskega tabora, kjer bodo udeleženci v pristnem okolju med indijanskimi šotori in v indijanskih oblekah spoznali z indijanskimi običaji, navadami, tradicijo in načinom življenja. Izdelovali bodo nakit, orodje, oblačila, okraske iz gline, voska in usnja, spoznavali bodo tehnike sproščanja, indijansko potilnico, ples po žerjavici, zdravilne kroge, svetlobni dih, osnove preživetja v naravi, žamanske vaje za ohranjanje in pridobivanje energije, plesali, peli, ter imeli delavnice o measebojnih odnosih, vzgoji, zdravi prehrani... Tabor bo od 19. do 25. avgusta postavljen pri Gwolešn'k v Suši 9 nad Hotavljami. Prijave sprejema Barbara Štefančič, tel.: 040/292-321: Srečanje z odseljenci Javorje - Turistično društvo Javorje, v nedeljo, 19. avgusta, ob 16. uri na igrišču ob OŠ Javorje organizira 17. tradicionalno srečanje z odseljenci. Ob tej priložnosti vabijo vse rojake na srečanje s kratkim kulturnim programom, v nadaljevanju pa bo na veselici zaigral ansambel Mladi Dolenjci. Vabljeni, lepo bo! Letno srečanje na Poreznu Porezen - Planinsko društvo Cerkno, Združenje borcev NOV Cerkno, borci brigade Srečka Kosovela, borci Ing. bataljona XXX divizije in borci Gorenjskega vojnega področja vas vabijo na letno srečanje planincev, borcev in mladine, ki bo v nedeljo 19. avgusta, ob 11. uri na Poreznu. Pohod na Porezen je mogoč iz sledečih smeri: Cerknega - po poti Kosovelove brigade; iz Železnikov, preko Dav-če po poti GVP; iz Jesenic, po dolgi poti; iz Podbrda in Petrovega brda - pot je markirana. Koča na Poreznu je oskrbovana, priporočajo pa vremenu primerno obleko in obutev. Počitniške delavnice Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja so pripravili počitniške delavnice, in sicer vsak dan med 10. in 12. uro. Od 20. do 24. avgusta so za vas pripravili delavnico "Igrajmo se gledališče". Mentor delavnice je Jože Logar. "Havvaii partv" Rogaška Slatina - V najlepšem večeru letošnjega poletja vas Terme Rogaška vabijo na zabavno - plesni večer v romantičnem siju bakel ob bazenih Rogaške riviere "Havvaii partv", ki bo danes, v petek, 17. avgusta, z začetkom ob 21. uri. Za vas so pripravili; hladno topli bife, coc-tail party, žrebanje vstopnic z bogatimi nagradami, ognjemet, ples in zabavne igre. Zabava bo ob latino zvokih ansambla Nočna izmena. Rezervacije in pred-prodaja vstopnic: hotel Donat 03/811-3000 in hotel Sava 03/811-4000. GLASOV KAŽIPOT 3 Prireditve prireditve v Tržiču so Dane s, v petek, 17. avgusta, ob konceh0 na gričku pri Sv- Jože,u veliki dom v Popularne Pevke Severine z ban-reditey P!lITIeru slabega vremena bo pri-to i8 v K'nodvorani Tržič. Jutri, v obo- kine sohV9USta' bo ob 10- uri zacetek Pi~ bo,j0 b°tne otroške matineje. Nastopili rogjCrV,raniski komedijanti z "Žogico ma-v atriju Občine Tržič. MotJ^otniški sejem društv0 k!fraJevna skupnost in Turistično gusta, n otnik vabita v nedeljo, 19. av- a it) 'traHPraznovanJe krajevnega prazničen adlc'onalni 17. Motniški sejem. 0dvija|e - mskih dejavnosti, ki se bodo Predstav|°ez dan bo ob 9- ure ziutrai Poriujaig J^na stara vaška gostilna, ki bo čajih b dobr°te in pijače po starih obi-Ob i6 0bdobja naših dedkov in babic. cikava k0 otvoritev stalne razstave 0tv°ntvi h93 Motniškega nosoroga". Po Motnjk -b0 v izvedbi Kulturnega društva Drariqaii srednjeveško sojenje pri Pab0sbH|ParkU P°d Ll'Pami' P° S°Jen'U tlrri sr*A„, a vellka vrtna veselica z boga-*recelovom. Cenditve na Bledu %\ go7{anes' v Petek, 17. avgusta, bo v l ar>dib.n B'edu ves dan Potekal VIII. b° ob pPturnir- V cerkvi Sv. Martina pa soboto in' Un većer k'asične glasbe. V •dravi|Rk V nedeljo bo od 10. ure dalje, v Ce in Um? parku Potekal sejem doma-,netnostne orbti. Jutri, v soboto, 18. avgusta, bo na terasi hotela Golf, ob 20.30 uri "dixie in swing večer. Nastopil bo Dixieland band Kranj z Metko Štok. V Zdraviliškem parku bo ob 17. uri otroški program. Ob 18.30 uri bo v kavarni hotela Park promenadni koncert godbe Gorje. V cerkvi Sv. Martina pa ob 20.30 uri koncert Sanktpetersburških dečkov -Glinka (Rusija). BLEJSKI GRAD bo jutri, v soboto, 18. avgusta, od 15.30 do 20.30 ure ZAPRT ZA OBISKOVALCE. Konjeniška veselica Lancovo - Konjeniški klub Pusti grad organizira jutri, v soboto, 18. avgusta, z začetkom ob 20. uri, za Zadružnim domom na Lancovem konjeniško veselico. Pripravili so bogat srečelov - glavna nagrada je breja kobila. Zabaval vas bo ansambel Obzorje. PGD Mavčiče vabi na veselico Mavčiče - PGD Mavčiče bo v nedeljo, 19. avgusta, na Mavški "sm'n", priredilo veliko vrtno veselico s prevzemom nove gasilske brizgalne. Prireditev se bo začela bo 16. uri z gasilsko parado in nadaljevala z vrtno veselico. Igral in zabaval vas bo ansambel KI-KI band. Mavški gasilci pa bodo pripravili tudi bogat srečelov. Prireditve v Bohinju Bohinj - Danes, v petek, 17. avgusta, bo ob 20.30 uri. v kampu Danica nastop Otroške folklorne skupine Bohinj iz Bohinjske Bistrice. Od 16. do 22. ure bo sejem domače in umetne obrti v parku med hotelom Jezero in prireditvenim prostorom Pod Skalco. V okviru sejma bo koncert na tradicionalno avstralsko glasbilo didgeridoo. Ob 20. uri bo vožnja z izletniškim čolnom Bohinj v organizaciji LTO Bohinj, ob spremljavi harmonike do Ukanca, večerja domačih - bohinjskih dobrot in prevoz nazaj do Ribčevega Laza. Na ranču Mrcina bo ob 21. uri dia večer ob tabornem ognju. Simon Kuhar vam bo predstavil Indijo. Jutri, v soboto, 18. avgusta, od 7. do 15. ure, Društvo jadralnih padalcev Bohinj prireja "Tekmo v točnosti pristajanja z jadralnimi padali za slovenski pokal. Razglasitev rezultatov bo ob 15. uri v Kopališču ob Bohinjskem jezeru. Od 16. do 22. ure do sejem domače in umetne obrti v parku med hotelom Jezero in prireditvenim prostorom Pod Skalco. V nedeljo, 19. avgusta, bo ob 10. uri tek okoli Bohinjskega jezera za pokal Slovenije, ki ga prireja ŠD Avgust Gašperlin. Start in cilj teka bosta v kopališču, razglasitev pa ob 13. uri. 15. gorski tek na Javornik Lom - Športno društvo Lom pod Storžičem organizira v nedeljo, 19. avgusta, 15. gorski tek na planino Javornik. Proga je dolga 9.700 m in ima 500 m višinske razlike. Start teka bo v nedeljo, 19. avgusta, ob 10. uri pri domačiji "Pavšel" v zgornjem Lomu. Cilj teka bo pri planšar-ski koči na Javorniku. Prijavite se lahko na dan tekmovanja na startu. Tekmovalci tečejo v 7 moških in 2 ženskih kategorijah. Prvi trije po kategorijah prejmejo medalje, najhitrejši pa praktične nagrade. Razglasitev rezultatov bo po končanem tekmovanju na cilju, med vse tekmovalce pa bodo izžrebane še praktične nagrade. Dodatne informacije po tel.: 031/325-243. Žegnanje na Krvavcu Krvavec - V nedeljo, 19. avgusta, bo žegnanje oziroma semenj na Krvavcu. Sveta maša bo ob 10. uri v kapelici Mari- no, ki bo 29. avgusta, z odhodom ob 6. uri izpred avtobusne postaje Škodja Loka. Vpisovanje z vplačilom bo od danes 17. avgusta dalje do zasedbe avtobusa. 13. družinski pohod Preddvor - Turistično društvo Preddvor pripravlja 13. družinsko - tradicionalni pohod na Sv. Jakoba nad Preddvorom, ki bo v nedeljo, 19. avgusta. Od 7. ure dalje vas pričakujejo na startu v Podaku. S plačilom štartnine boste vključeni v nagradno žrebanje pohodnikov. Lepe nagrade čakajo prvega, najmlajšega in najstarejšega pohodnika in najštevilčnejšo družino. Ob 10.30 uri bo sveta maša, manjkalo pa je bo niti zabavnih iger. Ob 12. uri pa bo razglasitev rezultatov. Srečanje upokojencev v Pliberku Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na 9. srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 1. septembra, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva "Edinost" Pli-berk, s pričetkom ob 10. uri. Preostanek dneva boste lahko izkoristili za ogled sejma, ki bo brezplačen. Odhod avtobusa bo 1. septembra, ob 8. uri izpred hotela Creiha. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4. V Šmarješke toplice Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da si zadnjič letos z njimi privoščite zdravo in prijetno kopanje v zunanjih bazenih v Šmarjeških toplicah. Izlet bo v sredo, 22. avgusta, z odhodom ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škof-ji Loki. Vpisovanje za izlet v pisarni društva. Na Oltar Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira enodnevni izlet na Oltar, najvišji vrh Martuljkove skupine. Odhod udeležencev s posebnim avtobusom bo v soboto, 25. avgusta, ob 5. uri izpred hotela Crei-na. Hoje bo za 8 do 9 ur. Zaradi izpostavljenosti, pot ni primerna za vrtoglave. Prijave sprejema pisarna PD Kranj do srede, 22. avgusta. V Izolo Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje za vas organizira osvežitev v morju, in sicer v Izoli. Izlet bo v ponedeljek, 20. avgusta, z odhodom ob 7. uri iz vseh avtobusnih postajališč od Stra-žišča do Svetega Duha. Prijave sprejemajo vsi društveni poverjeniki skupaj z vplačilom do zasedbe avtobusa. Poletni urnik Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja bo v avgustu odprta: vsak ponedeljek, četrtek in petek od 9. do 15. ure, vsak torek in sredo od 9. do 17. ure, ob sobotah je knjižnica zaprta. Izposojevališče v Bistrici v Domu Petra Uzarja je odprto vsak ponedeljek med 18. in 19. uro. Kolesarski izlet in piknik Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj organizira kolesarski izletna relaciji Kranj - Bela - Preddvor - Možjanca (piknik) -Kranj, ki bo v torek, 28. avgusta. Zbor kolesarjev bo ob 8. uri pred stavbo društva na Tomšičevi 4. Zaradi nemotene organizacije samega piknika prosijo vsi, ki se želijo le tega udeležiti, da se predhodno prijavijo v društveni pisarni. Na pohod z DU Žirovnica Žirovnica - Pohodno planinska sekcija pri DU Žirovnica vabi na pohod od koče Na pesku do Velike kope - Pohorje. Pohod bo v torek, 21. avgusta, odhod avtobusa bo ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Brega do Begunj. Zmerne nezahtevne hoje bo ob 4. do 5. ur, potrebna pa je planinska oprema in palice. Prijave sprejema Majda Tomšič, tel: 531-23-08. Družinski pohod na Sv. Jakoba Kranj - TD Kokrica vabi na družinski pohod na Sv. Jakoba, ki bo v nedeljo, 19. avgusta. Zbor pohodnikov bo,ob 13. uri na parkirišču na Čukovem bajerju, od koder se boste zapeljali do Preddvora in nato peš krenili na Sv. Jakoba. Planinski izlet v Fužinske planine Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vas vabi na planinski izlet v Fužinske planine. Odhod posebnega avtobusa bo v četrtek, 23. avgusta, ob 6. uri izpred hotela Creina. Oprema mora biti primerna vremenskim razmeram in za visokogorje. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v manjšem avtobusu. V Logarsko dolino Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi člane in članice društva, da se jim pridružite na izletu v Logarsko doli- Poletni urnik Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka - V času poletnih počitnic bo Knjižnica Ivana Tavčarja odprta po naslednjem urniku: Knjižnica Škofja Loka - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek: od 8. do 14.30 ure, četrtek: od 12. do 19. ure, sobota: zaprto. Oddelek za mladino: ponedeljek - petek: od 8. do 14. ure, četrtek: od 12. do 19. ure, sobota: zaprto. Izposojevališče Trata: sreda, od 14. do 19. ure. Izposojevališče Železniki: torek, od 14. do 19. ure. Izposojevališče Gorenja vas: četrtekL od 14. do 18. ure. Izposojevališče Ziri: ponedeljek, od 14. do 19. ure in izposojevališče Poljane: sreda, od 16. do 19. Poletni urnik Osrednje knjižnice Kranj Kranj - Pionirski, Splošni in Študijski oddelek so do 31. avgusta odprti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 15. ure, ob torkih pa od 11. do 19. ure. Ob sobotah so zaprti. Ostala izposo-jevališča so odprta po običajnem urniku. PAKET SOKA ZA TONIJA Predvčerajšnjim, na praznični dan, je točno ob 8. uri v našem uredništvu komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila redno tedensko žrebanje prispelih rešitev nagradne križanke, objavljene pred dvema tednoma. Izmed 968 prispelih rešitev (vse so bile pravilne z vpisanim nagradnim geslom PREŽIVITE POLETJE Z VIPI-JEM) so bili izžrebam: TONI ŠILAR, Tominčeva 3, 4000 Kranj, prejme paket jabolčnega soka VIPI; MAJDA KUMLJANC, Velesovska c. 22/A, 4208 Šenčur prejme paket jabolčnega kisa VIPI; RUDI SUŠNIK, Podreča 5a, 4211 Mavčiče prejme omot zelenega čaja VIPI; BRANKA VRHUNEC, Topolje 6,4227 Selca, VIKTOR MEZEG, Partizanska c. 42, 4220 Škofja Loka in KRISTA DOLINŠEK, Bokatova 9, 4270 Jesenice pa prejmejo nagrado Gorenjskega glasa. Koncert Angele Tomanič Kamnik - V župnijski cerkvi na Šutni -Kamnik bo jutri, v soboto, 18. avgusta, ob 20. uri koncert iz cikla "Baročna glasba evropskih narodov". KD Lumen vabi na koncerte KD LUMEN vabi na koncerte enega najboljših zborov na svetu Sanktpetersburških dečkov - Glinka. Koncerti dobo: v nedeljo, 19. avgusta, ob 20.30 uri v cerkvi Sv. Martina na Bledu; v torek, 21. avgusta, ob 20.30 uri v cerkvi Sv. Jožefa v Ljubljani; v petek, 24. avgusta, ob 20.30 uri v mestni cerkvi Sv. Kancijana v Kranju in v nedeljo, 26. avgusta, ob 20. uri v cerkvi Marijinega oznanjenja - Velesovo. Razstava Klementine Golija Strunjan - V sredo, 22. avgusta, bo ob 20.30 uri v razstavišču Krke-Zdravil-išča Strunjan otvoritev razstave del slikarke Klementine Golija iz Kranja. Predstavljen bo izbor slik, ki so nastale v zadnjih dveh letih. Razstava Jožeta Vogelnika Radovljica - V osrednji ekspozituri Gorenjske banke, d.d., Kranj, PE Radovljica, na Gorenjski cesti 16 bo od danes, petka, 17. avgusta, na ogled prodajna razstva likovnih del Jožeta Vogelnika in njegovih gostov. Slike Vinka Hlebša Kranj - Danes, v petek, 17. avgusta, ste ob 12. uri vabljeni na otvoritev slikarske razstave Vinka Hlebša iz Tržiča. Razstava bo v Iskra Teling-u v Kranju. Miklova Zala Studenec pri Domžalah - Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi v okviru Poletnega kulturnega festivala Studenec na ogled ljudske igre s petjem in plesom "Miklova Zala", v dramaturgiji Frana Žižka. V predstavi sodeluje preko 100 nastopajočih. Predstave bodo v petek, 24. avgusta, v soboto, 25. avgusta, in v nedeljo, 26. avgusta, ob 21. uri v Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Vstopnice so v prodaji na običajnih mestih, ter dve uri pred začetkom na blagajni gledališča. wvvw. ribeinvode. com ■ ■■ Ivledia Art DOBER IZLET "Orlovo gnezdo" in solni rudnik V rubriki GLASOV DOBER IZLET v sodelovanju z JEREB, d.o.o., iz Lučin vabimo na enodnevni izlet z avtobusom, in sicer v torek, 21. avgusta, po izjemni ceni 4.800 tolarjev po osebi. Cena vključuje prevoz s turističnim avtobusom, cestnine, predornine in takse, vodenje potovanja in nezgodno turistično zavarovanje udeležencev izleta. Cena 4.800 SIT pa velja izključno za naročnike in naročnice Gorenjskega glasa, z družinskimi člani; za ne-naročnike pa je cena izleta 5.300 SIT. Odhod avtobusa je ob 5. uri iz Ljubljane in ob 5.30 uri iz Kranja. Skozi karavanški predor boste potovali mimo Spittala, Salzbur-ga in preko avstrijsko-nemške meje v Berchtesgaden. Od tu naprej vas bodo z nemškim avtobusom odpeljali na 1.834 metrov visok hrib Kehlstein -Orlovo gnezdo, kjer je imel Hitler svojo postojanko. Obiskali boste tudi rudnik soli - Salzberg-werk. Popoldan se boste za kratek čas ustavili pri jezeru Koenigsee in če bo čas dopuščal, se boste lahko peljali z ladjico po jezeru. PRIJETNO POTOVANJE VAM ŽELI JEREB, d.o.o., tel.: 51-21-773; 51-57-110; 51-82-562; faks 51-21-773. MALI OGLASI MALI OGLASI 8 201- 42 - 47 8 201- 42 - 48 S 201- 42 - 49 APARTMA - PRIKOLICE PULA Valbandon ODDAJAM APARTMA-JE. rt 2323-963 12609 FIESA, ugodno polni penzion za odrasle 5500 SIT, do 12 let 4200 SIT, po 25.8. ODRASLI 4400 SIT, do 12 let 3400 SIT. SKUPINE 3500 SIT. rt 01/515 3576 ali 031/692-227 12639 Otok PAG apartma s peščeno plažo oddam, rt 0385 53 664 171 12655 Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA 450. rt 51-32-815, 041/366-941 APARTMAJI na otoku PAŠMANU, ugodno od 24.8. do 15.9. rt 00385 23 374143 12678 Oddam APARTMA na Krku, od 19.8.2001 dalje. rt 031/309 764 12745 Opremljene APARTMAJE na Krku, oddam tudi za celo prihodnje leto. rt 25 11 808 12748 APARATI STROJI PELTONOVO TURBINO premer gonilni-ka 45 cm, lopatic 8.5 cm, prodam. rt 031/370-046 12502 Prodam VARNOSTNI LOK za traktor Uni-verzal lahko z blatniki ter kupim kabino, rt 5188-073 12515 Prodam SILAZNI KOMBAJN znamke Petinger GT, žitno SEJALNICO Amazone 2.5 m, tribrazdni obračalni PLUG Landzs-berg ter HIDRAVLIČNI PAJEK deutz faher 5.5 m. rt 51-33-208, 041/275-170 12527 TRAKTORJI UNIVERSAL - UGODNO, pogon 4x4 od 30 do 102 KS s kabino ali lokom. Garancija, servis zagotovljeno. V izvedbi za vinogradništvo, poljedeljstvo, cestni prevoz. Motorne kose in žage DOL-MAR vitle, cepilci, akumulatorji, rezervni deli, rabljena kmetijska mehanizacija. Vršimo, servis in popravilo traktorjev, kosilnic, motokultivatorjev in motornih vozil. SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN MOTORNIH VOZIL, JOŽE LANGUS, Ljubno 29, 533-109, 031/309-753 12553 Prodam UNICUD VODILO za električne ročne strojčke. rt 041/753-147 12613 Ugodno prodam dve PEČI, plinsko in kuppersbusch PEČ. Telefon in ogled možen v soboto od 15.-17. ure, "B 5743- 094 12619 Prodam mob.tel. ERIKSONN(nova regija) v garanciji s SIM kartico. "B 031/344-032, 5318-792_i264i_ Prodam samonakladalno PRIKOLICO, puhalnik in rotacijsko kosilnico. "B 2527- 310 12846 PLETILNI STROJ Singer na kartice in zamrzovalno omaro, rt 5743-741 zvečer 12660 Prodam SILOKOMBAJN POTTINGER MEX 2. "B 031 /606-998 12669 Ugodno prodam manjši MLIN "Kladivar" za mletje živinske krme. "B 041/378-798 12670 GRELNIK VODE bojler 80 I, kombiniran centralna elektrika, ugodno prodam. 'B 2332-790 12680 Prodam SILOKOMBAJN SIP, cisterno 4200 I Creina ali menjam za manjšo. "B 252-22-39 12700 ŠIVALNI STROJ singer, industrijski, rabljen. "B 20 23 409 12739 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam, rt 041/878-494 12783 Ugodno prodam nerabljeno PEČ za CK TVT CENTRAL 17. "B 5862-566, zvečer GR. MATERIAL Zelo ugodno prodam več novih VHOD-NIH VRAT, rt 2310-020_i2562_ Prodam GRADBENO BARAKO 3x3 m-leseno. "B 25-03-484, 050/657-177 Prodam 5 vezanih OKEN vel. 100x140 cm, komplet z žaluzijami. "B 041/758- 9 24 12647 STREŠNIK KIKINDA 233, rabljen, odd-am. "B 5958-063_12651 Prodam SUHE PLOHE in žamanje. rt 574-44-88 _ 12652 Prodam lesene morale za opaženje in ponte za betonsko ploščo, ugodno, rt 031/209-238 12659 SKODLE prodam in pokrijem z njimi, rt 050/649-793, Lesce 12672 Prodam 6 m3 ostanka LESA od ostrešja. rt 5957-377, popoldan 12679 Prodam suhe SMREKOVE DESKE 30 mm, 40 mm in 50 mm. rt 041/377-360 SMREKOVE DESKE 25,50 mm in SUHE BUKOVE DRVA. rt 041 /608-642 12705 PO ZELO UGODNI CENI PRODAM -STAVBNO POHIŠTVO -. rt 041/626-154 Prodam cementno STREŠNO KRITINO folc in LETVE 3x5 cm, dol. 4 m. rt 5132-911 Prodam BELA OKNA Jelovica 100x140 in 60x90 cm. rt 031 /828-446 12737 Prodam suhe SMREKOVE DESKE in PLOHE, rt 031/716-629 12788 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, pomoč za izpite, priprave in svetovanje. ENAČBA, izobraževanje Resnik s.p., Milje 67, 4212 Visoko, rt 253-1145, 041/564-991 11787 IZGUBLJENO Pred tednom dni se je na območju Letenc (Kamnek) pri Golniku izgubil LOVSKI NEMŠKI TERIER. Sliši na ime AS. Za kakršnekoli informacije o izgubljenčku smo dosegljivi na rt 041/753-463 12760 KOLESA Prodam GORSKO KOLO Scott Wail, skoraj novo. rt 041/979-296 12716 KUPIM 4 - sobno STANOVANJE ali hišo (vrstna, dvojček) KUPIM do 28 mio SIT. rt 041/596-015 12173 ODKUPUJEM VSE STARO POHIŠTVO (omare, kredence, skrinje....), rt 041/745-535 12011 Kupim starega METULJČKA- za na sraj-co. rt 5957-583_12648 GARAŽO v Škofji Loki, kupim, rt 5181-086 Kupim TRAKTOR in CISTERNO za gnojevko, rt 031/798-569 12003 Kupim ali si izposodim PUNTE dolžine 330 cm in bankine. rt 041/218-877 Kupim lita platišča za Suzuki Svvift. rt 041/922-667 12690 Kupim okrogle litoželezne rešetke za kurišče premera 50 cm. rt 5141-411 12773 LOKALI Prodam CISTERNE za olje 3 kose po 1100 I kom. rt 232-45-06 12007 SLIKA - lepo darilo za rojstni dan, obletnico, zelo ugodno, rt 252-13-74 12781 PRIDELKI Spet VSAK DAN SVEŽE JAGODE na Planjavi pri Šenčurju, rt 25-11-026 ali 25 16 190_12597 Prodam domače ŽGANJE - naravno, rt 518-8062 12612 Prodam domače ŽGANJE in beli KROM-PIR, ugodno, rt 2571-548_12024 Prodam RDEČO PESO. rt 2551-487 12025 Prodam OREHE v lupjni. rt 25 03 214 12741 Prodam jedilni KROMPIR in kumarice za vlaganje, rt 041/551-970 Šenčur 12757 Prodam cvetje GLADIOL, dnevno sveže 80 SIT/kos. Luže 22 A, 25 31-016 12732 LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA okolica ob glavni cesti oddamo 50-100 m2 trgovski lokal in cca 1000 m2 nepokritih skladiščno-razstavnih površin ter možnost odkupa 600-1000 m2 zazidane stavbne parcele, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126 GOSTINSKI LOKAL v okolici Kranja, ugodno ODDAM. Odkup inventarja, rt 031/778-158 12285 TRŽIĆ-MESTO: PRODAMO GOSTINSKI LOKAL Z MOŽNOSTJO TAKOJŠNJEGA PREVZEMA, S POVRŠINO 54,50 M2 ZA CENO: 2,1 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Telefon: 596 45 50, 592 43 00 Oddamo: KRANJ, center - poslovni prostor 35 m2 v pritličju objekta na glavni ulici, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ, center - 70 m2 (tri pisarne) s parkirnim prostorom v bližini Vodovodnega stolpa, v bližini sodišča 60 m2 s parkirnim prostorom, Glavni trg 38 m2, pri Globusu 80 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: ob gl.cesti Kranj - Škofja Loka cca. 1000 m2 zazidljive parcele za poslovno dejavnost in možnost najema tudi več zemljišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_• Prodamo: KRANJ - posl.prostor 400 m2 v l.nad. poslovne hiše s parkirnim prostorom, cena ■ 313.600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ' Oddamo: KRANJ, bližina - samostojen objekt pizzerija 130 m2 z novo opremo, terasa, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: ŠKOFJA LOKA - poslovno-stan.hišo z gostinskim lokalom v pritličju, ločeno garaža in drvarnica, parcela 410 m2, cena - 24,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ - Škofja Loka: ob glavni cesti prodamo poslovni objekt (trgovina in neizdelana gostilna) skupaj 180 m2, zgoraj v mansardi je del stanovanje, del še neizdelano, cena = 46,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Pri Bledu dajemo v najem GOSTILNO z gostinskim vrtom, rt 041/737-146, 031/773-974 12730 OTR. OPREMA Ugodno prodam OTROŠKI AVTOSTOL, športni VOZIČEK, STAJICO, rt 2331-361 Prodam otroško PREVIJALNO MIZO. rt 20 46 851 , 12740 Prodam lepo ohranjeno PREVIJALNO MIZO. rt 256-1670 12778 OSTALO PODARIM ODDAM 8 tednov stare MUCKE. Mlekarska 19, Kranj, 232-46-70 12466 Podarim MUCKE oranžni tigrasto, 2 siva, 1 črn. rt 041/255-831 ali 01/3611-210 12653 Podarim 2 KUŽKA črna, večje rasti, stara 3 mesece, rt 031 /767-348 12873 Podarim kavč, dva fotelja in termoakumu-lacijsko peč. rt 01 /832-33-46 12675 Podarim novo LITOŽELEZNO BANJO dol. 175 cm. rt 257-1557_12676 Podarim JOGI, dobro ohranjen, rt 031/292-060 12703 POSESTI PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli, TRSTENIK okolica večjo zazidl. parcelo, 1600 m2, lahko manjšo, za gradnjo stanov, ali poslov, objekta (mizarstvo, kleparstvo...) 8900 SIT/m2, OREHOVUE ravno, sončno zaz. parcelo, 1023-m2, POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, BEGUNJE okolica lepo zaz. parcelo 6500 m2 (od tega 1100 stavbno), elektrika in voda na parceli. ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. ŠKOFJA LOKA okolica na dobri lokaciji prodamo zaz. parcelo za gradnjo poslovno stanovanjske hiše cca 700-1000 m2, vsi priklj. ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10121 GRADEX ■NEPREMIČNINE Z LICENCO w~ www.gradex-ge.si Tel: 04/ 23 62 681 gsm: 041-758-755 MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠELJ zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIC-NINE, 2369-333, 041/333-222 10122 PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz. parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10123 nepremičnine DOM Kranj, ?>lril:ii jeva 4 2 0 2 33 O O HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, ČIRČE, vis.pritl. hišo dvojček na parceli 540 m2, 267 m2 uporabne površine, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo s poslovnim prostorom 9x11 m, lahko dvostanovanjska na parceli cca 500 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno,vis.priti, hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10124 HIŠE PRODAMO MLAKA na robu naselja prodamo pritličje hiše oz. 1 /2 hiše z vrtom, cca 85 m2+garaža+253 m2 parcele, 18,5 mio SIT, GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, BAŠELJ prodamo vikend hišo na robu naselja na parceli 1037 m2, 124 m2 uporabne površine, vsi priključki, pokrita terasa, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 11527 Kupim zazidljivo PARCELO v Kranju ali okolici, rt 2352-570 12091 TRŽIČ - PRODAMO VEČJO NADSTAN-DARDNO HIŠO, 400 m2 stanovanjske površine, (možnost ureditve več stanovanjskih enot), CK, tel., ISDN, PLIN, VRT, PARKIRIŠČA. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19,041/722-632 12188 ODDAM v najem STAREJŠO HIŠO brez CK. Pogoj 1 /2 letno predplačilo in varščina, rt 252-62-20 12460 Kupim HIŠO ali ZAZIDLJIVO PARCELO v Šk. Loki ali okolici, rt 031/378-168 I2481 ODDAM polovico stanovanje hiše v najem v Naklem pri Kranju, rt 232-41-25 NEPREMIČNINE INŽENIRING d.o.o. Kranj, Pont na :t, ti 4.:- 202-42-10 LESTVE iz lesa VSEH VRST in DOLŽIN dobite. Zbilje 22, 01/3611-078 4044 KRANJ Primskovo obnovljeno sam.vis.priti.hišo na parceli 850 m2 z manjšo delavnico, NAKLO na dobri lokaciji prodamo lepo poslovno stan. hišo z delavnicami in garažami na parceli 1790 m2, DRULOVKA prodamo etažno hišo I. nadstr. (1/2) cca 100 m2 z neizdelano mansardo, dvema garažama in vrtom, KRANJ center prodamo poslovno stanovanjsko hišo z 600 m2 uporabne površine, z lastnim parkirišči, 73 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10125 InepremičnineI PARCELO ZAZIDLJIVO, do 10 km iz Kranja, smer Preddvor, Golnik, Križe, kupim, rt 233-10-81 12700 Ugodno prodam 1500 m2 PARCELE-pašnik z električno napeljavo na Gorenjskem. Možnost postavitve senika 5x4 m. rt 041/233-730 12721 DOLENJA VAS prodamo nedograjeno stanovanjsko hišo, tloris hiše 11x9, 537 in velika parcela. PIA Šk. Loka, 50-60-300 12733 HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine, ČIRČE večjo stanovanjsko hišo z delavnico in garažami na parceli cca 800 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041/333 222 12749 I TRŽIČ-BISTRICA: NOVEJŠO STAN.HIŠO, VSI PRIKLJUČKI, SONČNA, MIRNA LOKACIJA, PARC. 450 m2, PRODAMO ZA 36,-UMIO SIT PRIMO d.o.o. Tel 596 45 50 , 592 43 00 TRŽIČ-MESTO: STANOVANJSKO HIŠO Z LOČENIM VRTOM, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 12 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 SEBENJE: NOVEJŠO STAN. HIŠO, VREDNO OGLEDA, PARC. 799 M2, PRODAMO ZA 41,7 MIO SIT PRIMO d.o.o. Tel. 596 45 50, 592 43 00 NEPREMIČNINE AGENT - Kranj TEL.: 2365-360,2365-361 RADOVLJICA: NOVEJŠO STAN. HIŠO, VREDNO OGLEDA, PARC. 600 M2, PRODAMO ZA 44 MIO SIT PRIMO d.o.o. Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ: STAREJŠO STAN. HIŠO, PRODAMO ZA 13,2 MIO SIT, V RAČUN VZAMEMO STANOVANJE. PRIMO d.o.o. Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-RAVNE.1 /2 HIŠE (4SS) S PRIPADAJOČIM VRTOM, KLETNIMI PROSTORI, PODSTREHO, GARAŽO, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 13,8 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 Radovljica, na lepih lokacijah prodamo več stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. Radovljica, prodamo 4ss,3ss, in 2 1/2ss, takoj vseljivo, cena po dogovoru.J&T NEPREMIČNINE,04- 531 44 24, 031-322 246. BLED, na izrednih lokacijah ugodno prodamo več nezazidanih stavbnih zemljišč. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.: 5060-300 P.E.KRANJ, Zoisova 1, tel.: 201-27-19 www.pia-nepremicnne.si/ BOHINJ - STARA FUŽINA - prodamo starejšo hišo s pripadajočim zemljiščem. Cena ugodna. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. RADOVLJICA - center - prodamo starejšo hišo z več kot 1000 m2 zemljišča primernega za nadomestno gradnjo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. BOHINJ - VOGAR - prodamo na čudoviti lokaciji objekt v izgradnji s pripadajočim zemljiščem. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. Lesce, poslovne prostore in pisarne različnih velikosti ugodno prodamo ali oddamo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 24. Hraše, prodamo zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo v velikosti 588m2. Cena zelo ugodna. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031 -322 246 LESCE, ugodno prodamo večje posestvo J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24 031-322 246. MEDVODE, Golo Brdo, na čudoviti lokaciji prodamo stanovanjski objekt v gradnji na parceli 1015 m2. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 4 24, 031-322 246. Kranj, okolica, prodamo lepo 3ss v novi več stanovanjski hiši, Cena po dogovoru. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. Lesce, ugodno prodamo 1000m2 stavbnega zemljišča. Odlična naložba. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. NEPREMIČNINE «5745-444. BLED PREŠERNOVA SO Hlebce, prodamo na parceli 880m2 z lokacijski dovoljenjem za novogradnjo in do 3. faze zgrajen stanovanjski objekt.Cena ugodna. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031-322 246. BLED, oddamo garsonjero za daljše obdobje. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. ŠKOFJA LOKA, center, oddamo v najem pizzerijo v obratovanju. Pogoj odkup inventarja. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. BLED, CENTER prodamo poslovno stanovanjski objekt primeren za različne dejavnosti. Ugodno. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. KAMNA GORICA, prodamo zg. del stanovanjske hiše (175 m2) s pripadajočim zemljiščem. UGODNO. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 041-738 454. RADOVLJICA- center- prodamo trgovski lokal v pritličju poslovno stanovanjske hiše z pripadajočim skladiščnim prostorom. Skupaj 100 m2. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. KRANJ-STRAŽIŠČE prodamo zgornjo etažo hiše, cca. 80 m2, 285 m2 pripadajoče parcele, vsi priključki, garaža, takoj vseljivo, cena 16.875.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 ŽELEZNIKI-RAVNE v zelenem okolju, na parceli 1175 m2, prodamo 15 let star vikend-brunarico, voda je, elektrika možna na agregat, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 ZG. BITNJE - na parceli 1.040 m2, prodamo dvodružinsko hišo, s pomožnim objektom (garaže), staro 25 let, ločena vhoda, stanovanjske površine 176 m2, vsi priključki, CK kombinirana, mirna lokacija, vseljiva po dogovoru, za 40.320.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 TRŽIČ - CENTER ugodno prodamo hišo v fazi adaptacije, cca. 150 m2 stanovanjske površine, brez zemljišča, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04- 2365-360, 04-2365-361 SP. JEZERSKO - prodamo starejšo hišo, v celoti obnovljeno pred 10-imi leti, dimenzij 11 x 6, na parceli 1228 m2, brez CK, možnost prevzema takoj, za 18.870.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 V OKOLICI KRANJA, CERKEU, PREDDVORA, TUPALIČ,... kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj. Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811-000 fax.: 04/2026-450 Internet: HTTP://www.svet"re.si EmaN: into@svet-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina I; 30 m2, garsonjera, pritličje, nizek blok, delno adaptirana, brez balkona, vseljiva. Cena: 9,2 mio SIT(82.000DEM). PS00603TJ-KR KRANJ - Planina I; 65 m2, urejeno in vzdrževano, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, mirna lega, balkon preurejen v kabinet. Cena: 14 mio (125.000 DEM) PS00547MA-KR KRANJ - Planina II; 64 m2, dvosobno, 2. nadstropje, nizek, končni blok, parket, vsi priključki, lep razgled. Cena; 14,6 mio SIT (130,000 DEM). PS00575MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, pritličje, klasično ogrevanje, možen priklop na plin, vseljivo. Cena; 9,9 mio SIT (88,000 DEM). PS00562MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 50 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dobra lokacija, plin pred vrati, možnost dokupa garaže. Cena: 11 mio SIT (98.000 DEM) PS00593MA-KR GOLNIK, 60 m2, dvosobno, pritličje tristanovanj-skega objekta, sončna in izredno mirna lega, CK, SATV, tel., nadstrešek, vseljivo. Cena: 9 mio SIT (80.000 DEM). PSO0573MA-KR TRŽIČ - Ravne; 36 m2, enosobno, 1. nadstropje, nizek blok, SV lega, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 6,6 mio SIT (59.000 DEM). PS00515MA-KR KUPIMO KRANJ - okolica; kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje, novejše ali starejše, potrebno adaptacije, lahko kasneje mljim, za našo stranko. vsak ponedeljek ob 9, in 18, uri AVT0Š0U^,fc** fin 202 231 12 22 10 35 ITD+nepremičnin* Slovenski trg 8,4000 Kranj ^//0x2366-670, 2366-677 GSM:041/755-296 E-MAilMnepremicnine® sJol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO 1II V.I I" ■ -JUj POSESTI ŠK. LOKA - okolica; 130 m2, enodružinska, 8 let stara hiša, podeželje, SATV, tel., CK - olje, takoj vseljiva, Cena: 22,5 mio SIT (200.000 DEM)-PH00598TJ-KR KROPA; 130 m2, visokopritlična, stara 50 let sončna lokacija z razgledom, 1.200 m2 parcele. CK na olje. Cena: 20,3 mio SIT (180.000 DEM)-PH00390JN-KR ■PMl-t . ZAZIDLJIVE PARCEL^ ADERGAS; 570 m2, položna, sončna, končna, * robu gozda. Cena: 9,6 mio SIT (85.500 DEM) PZ00605TJ-KR SP. BRNIK; 532 m2, ravna, sončna parcela, ob c* sti, z gradbenim dovoljenjem in priključki na It. Cena; 10,7 mio SIT (95.000 PZ00595MA-KR P0DREĆA; 1493 m2, sončna, primerna gradnjo dveh hiš, priključki na parceli, brez stroški za spremembo namembnosti, z lokacijsko dok mentacijo. Cena: 16.900,00 SfT7m2 (150 DEM) PZ00600TJ-KR ZG, BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob^ lenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11 ^° (98.000 DEM). PZ00586JN-KR ZBIUE; 818 m2, ravna, sončna parcela, <***J vasi, ob gozdu, voda na parceli, elektrika p« ^vT du. Cena; 13,8 mio SIT (123.000 Dfc|V"' PZ00537JN-KR ŠKOFJA LOKA - RETEČE na parceli cca. 850 m2, prodamo 10 let staro enodružinsko hišo, z vsemi priključki in garažo, mirna lokacija, vseljiva po dogovoru, za 45 mio.SIT Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361___ VISOKO-LUŽE prodamo visokopritlično hišo, dimenzije 13x9, na 542 m2 zemljišča, stara 13 let, CK na olje ali trda goriva, vseljiva po dogovoru, za 35.520.000 SIT Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361__ ŠKOFJA LOKA - STARA LOKA na parceli cca 500 m2, prodamo vrstno hišo, pod-kleteno, prvič vseljena pred 14. le"; stanovanjske površine cca 310 m2, z vsemi priključki, v celoti izdelana, vseljiva po do- ! govoru, cena 47.040.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 __. V okolici Kranja, Golnika, Tenetiš, Bitnje, Preddvor... iščemo starejšo vseljivo hišo z vsaj nekaj pripadajočega zemljišča za znanega kupca do 20 mio sit. Agent Kranj, tel. O4' 2365-360, 04-2365-361 V Kranju kupimo samostojno hišo lah^ starejšo potrebno prenove na vsaj 1000M zemljišča za znanega interesenta. Age" Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361___^ Prodamo: PRIMSKOVO - manjšo vrstno hišo na parceli 414 m2 prodamo*5 35,0 SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Prodamo: DRULOVKA - 10 let staro vrstn" hišo z manjšo parcelo, izdelano v celo"1 cena - 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., t* 04 202 13 53, 202 25 66__L Prodamo: pri TRŽIČU - novejšo vrstna konč^ hiša z odprtim pogledom, 70 m2 v etaži, majj jša parcela, cena - 37,2 mio SIT, K3 KEP1" d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66____ Prodamo: PŠEVO pod Joštom - 1.700 m? zazidljiva parcela za stan.hišo, delno v breg j cena - 6.160,00 SIT/m2, K3 KERN d.o°" tel. 04 202 13 53, 202 25 66, MALE OGLASE za Gorenjski glas lahko naročite po telefonu št.: 201-42-47, 201-42- 48, 201-42-49 vsak dan, vključno sobote in nedelje od 00.00 - 24.00 ure; lahko pa nam svoja naročila pošljete po faxu: 201-42-13 ali po e-mailu: infofSa-glas.si Seveda pa oglase lahko oddate tudi osebno na Zoisovi 1 vsak delavnik od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure. 35. STRAN • GORENJSKI GLAS Prodamo: KRANJ, Primskovo - na odlični lokaciji za Gradbinko gradimo dvojček vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 "12, zgrajeno bo do IV.gr.faze, cena enega -40,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MAKUER BLED d.o.o. £RODAJA NEPREMIČNIN l 4060 bled, ljubljanska cesta '\ tel: 5742-333,041/647-974 BLED ZATRNIK. PRODAMO BIVALNI VIKEND , 6 X 7 M , VSEMI PRIKLJUČKI NA PARCELI 1000 m2. CENA: 14,4 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Telefon: 596 45 50, 592 43 00 JESENICE: Prodamo manjšo brunarico na parceli 420m2, lahko tudi za nadomestno gradnjo, vsi priključki v neposredni bližini. Cena 1.300.000 SIT oziroma po dogovoru. ITD+NEPREMIČNINE 04/236-66-70, 040/204-661 Prodamo: pri CERKLJAH - 570 m2 zazidljive parcele ob gozdu, mirna lega, cena = 16.650,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04_202 13 53, 202 25 66_ Prodamo: pri CERKLJAH stan.hiša dvojček vel. 12 x 8,5 m, 3 etaže, stara 9 let, Parcela 420 m2, vrtna uta, cena = 40,5 mio S|T, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66___ Prodamo: ŠKOFJA LOKA - na mirni lokaciji, na koncu naselja prodamo parcelo v izmeri 1-200 m2, cena - 22,5 mio SIT, K3 KERN ^o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BOHINJSKA BISTRICA, 21 zazidljivih, komunalno opremljenih. Površine od 500m2-900m2. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL.: 583 65 00, GSM.041 703 806 NON STOP JESENICE, 2/3 hiše 140m2 in 300m2 Parcele. Hiša je nadstandardno opremljena in kvalitetno izdelana. Pohištvo, ki je izdelano Po naročilu in po meri (masiva) ostane in je všteto v ceni. Izredno frekventna lokacija, Primerna za predstavništva, odvetniško ali zobozdravniško dejavnost, ipd. Cena po dogovoru. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL.: ;^3ji5 00, GSM.041 703 806 NON STOP JESENICE, Tomšičeva 280m2, 3.gradb.faza, Parcela cca. 400 m2, mirna sončna lokacija. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL.: 583 65 00, QSM.041 703 806 NON STOP V najem oddamo 2 pisarniška prostora v izmeri po 45,19 m2 in 44,24 m2 v 1. nadstropju na naslovu Mirka Vadnova 1,4000 Kranj. Ogled med 8.00 in 15.00 uro -" telefon 204 -11-59. GS5 GS 5 STANIČ, k.d družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel ./lax: 53-03-320.53-03-3; mob.:0609/653-790 NEPREMIČNINE ^>^> BOIM Stritarjeva 5, 4000 KRANJ __ tel./fax.: 04/2362-995 JESENICE, Tomšičeva, polovica hiše I00m2 in 500m2 parcele. EXEDRA ^PREMIČNINE TEL: 583 65 00, !^_041 703 806 NON STOP KRANJSKA GORA 130m2, nova vrstna 'Sa' m°žnost nakupa posamičnega apart-MCDo lastnim vhodom in priključki. EXEDRA '^PREMIČNINE TEL.:583 65 00, USM-Cj41 703 806 NQN STOp PGKTGR KRANJ ooo DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI BOVEC (Serpenica) obnovljena 9x11 m, težnost apartmajev, prodamo ali menjamo 23 stanovanje na Jesenicah, cena zelo ugodja- EXEDRA NEPREMIČNINE TEL.:583 65 !J2iG-gM-041 703 806 NON STOP TRŽIČ-PODLJUBELJ. PRODAMO f^lDUlVO PARCELO, 1.121 M2, Z GRADIM DOVOLJENJEM ZA 8,25 MIO SIT. ^l^do.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 p^Č-KOVOR: PRODAMO ZAZIDLJIVO Pdd 10 750 m2. CENA PO DOGOVORU. ^RIMO d.o.o. Tel 596 45 50 , 592 43 00 NEPREMIČNINE-REAL ESTATE Enota Kranj. Nazor jeva ul. 12, 4000 Kranj, tet: 04/2811 -000 Na območju Gorenjske najamem starejšo hišo ali vikend. rt 2561-978 12776 POZNANSTVA ŽENITNA POSREDOVALNICA JUPITER vam pomaga pri iskanju partnerja-ice za resno zvezo. rt za moške 090/52-12, 185 SIT/min, ženske kličejo 01/28-11- 037 t0099 POMLADNI VETER sem 32 letno dekle in želim spoznati prijateljico za občasna srečanja. Prosim pokličite kom. tel. 090-54-25 ali piši na Srečanje, PP 4210 Ljubljana 12726 RAZNO PRODAM Prodam HRASTOVA in MEŠANA DRVA z dostavo! rt 518-5-518, 041/705-177 12119 DRVA, metrska ali razlagana, tudi brezova, možnost dostave, prodam, rt 041/718-019 12433 Prodam BOROVE PLOHE, puhalnik, obračalnik za seno. rt 259-10-12 12478 Prodam pomivalna korita, pocinkane žlebove, vratna krila, okenska krila, rt 2042-433 126O8 Prodam suha HRASTOVA CEPLJENA DRVA, cca 20 m3. rt 51-46-31? 12620 Prodam razžagana in razklana drva, priprvljena za kurjavo. Cena 6000 SIT/m3. Đ 5133-830, zvečer 12650 Prodam 4 rabljene GUME ter 80 I bojler Gorenje. It 2012-200 12694 Prodam suha bukova DRVA, z razrezom in dostavo, rt 040/372 098 12745 DRVA bukova ali mešana, prodam. Možen razrez in prevoz, rt 031 /343 161 12747 STAN. OPREMA Prodam POSTELJO 200x100 cm z jogi-jem, rabljeno zelo malo, cena po dogov-oru. rt 041/751-091_12702 Prodam SPALNICO z jogiji. rt 204-22- 98_12704 NOVO KUHINJO, ugodno! rt 031/751- 474 12723 Prodam komplet KUHINJO z belo tehniko, dnevno sobo ter PEČ na petrolej. rt 040/28 5817 12725 Prodam novo STROJENO KONJSKO KOŽO. rt 5801-706 12777 SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo ogn-jeodporne lnox pločevine, dimnik odpravi kondens in črne madeže, barvamo fasade in lesene napušče. rt 041/815-670, Ahej Anita, s.p., Šentiljska 15, Maribor 12096 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava betonskih in kamnitih škarp ter odvoz materiala na deponijo, rt 01/839-46-14, 041/680- 751 12218 TV SERVIS NOVINEC KRANJ, c. na Klanec 53 a, popravljamo POCENI in PRIDEMO NA DOM. rt 2331-245 12403 PREVOZI, SELITVE, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, rt 041/35-80-55, Matej in 041/737-245, Tadej Brce s.p., J. PLatiše 11, Kranj 12533 SNEGOLOVILCE izdelujemo za vse vrste kritin z opravljenim testom. EXCENTER Zorko, s.p., Retljeva 33, Kranj, rt 235-85-35 12603 POLAGANJE KERAMIKE, MARMORJA, COKLA', OBLAGANJE STOPNIC, TLAKOVANJE DVORIŠČ, POSTAVITEV PEČI. rt 592-37-50, 041/648-920, G IT Tržič, d.o.o., Lom 5, Tržič 12604 ELEKTROINSTALACIJE, NOVOGRADNJE, AĐAKPTACIJE, IZDELAVA IN ZAMENJAVA HIŠNIH PRIKLJUČKOV, MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. EL-TOM, rt 041/428-968, Podlubnik 5, Škofja Loka 12631 SANACIJA DIMNIKOV z nerjavečimi tuljavami za plin, olje, trda goriva. Opravimo rušenje, saniranje, zidavo novih, vrtanje, projektiranje. Nudimo priključna kolena, dimne kape ter obrobe, rt 041/959-134 Baša&Co, d.n.o, Struževo 3a, Kranj 12632 t1* Rigips (Armstrong CHliJtftlTj km[ PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 629 765 Prevzamemo vsa zidarska dela, notranje omete, tudi fasdade. Delamo hitro in poceni. IT 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali, d.n.o., Struževo 3a, Kranj 12696 /\ S 04/1316-800 Aj^N 041/323413 UaJlVI , d.0.0., Šotno 93, Žabnica STROJNI ESTIIHI, POLAGANJI PARKETA IN PVC TLAKOV Popravila vseh vrst TV VIDEO aparatov TV GORENJE TUDI NA DOMU. rt 2331-199, Sinko, s.p., C. na Klanec 53, Kranj 12697 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene, Pokopališka tO, \aklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 STORITVE JRŽIČ- -LOKA: PRODAMO ZAZIDLJIVO Tuni c 0 775 m2> V RAČUN VZAMEMO Priu^MNOVANJE. CENA 9,3 MIO SIT Tel 596 45 50, 592 43 00 VAS: PRODAMO -GOVORU. PRIMO d.o.o"Tel 596 45 50 ^'DUIVO ^£2 43 00 SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. 2 PARop, L0VICE: PRODAMO SONČNO Njo77,t° v BREGU 2335 M2 ZA GRAD-DELIH r DA' MOŽEN NAKUP V DVEH Tel rL ENA 4-360 SIT/m2 PRIMO d.o.o. --J^45 5o DAMo ;NAEP°SREDNA BLIŽINA: PROZA V|Kp^IDLjivo PARCELO PRIMERNO d^ND 800 M2. CENA 3 MIO SIT PRI-■^-r~~--2J"el 596 45 50, 592 43 00 SENClto----■- LO 647viPRODAMO ZAZIDLJIVO PARCE- Tel 596 aI ^ 14'2 Ml° SIT PRIMO d.o.o. 45 50 , 592 43 00 9 Sv°bodo 6, 4290 Tržič, Slovenija pfliYlm . , 1" 5964-550, 5924-300 lr>et, http://agencija-primo.si Prodan 'Tu+Mp^^dovoljenjem'.cena zelo ugodna. 04o/2q^|MIČNINE 04/236-66-70, V|^END~BftRD0: PRODAMO BIVALNI PARCE' ° * 8 M, Z VSEMI PRIKLJUČKI, NA Mo d " 564 M2, CENA 11,6 MIO SIT. PRI-^■--^Jg'- 596 45 50, 592 43 00 ^Ina^^'OA na KRASU, starejša, bi-P°*iciia , bna delr,e obnove, sončna ^PRFMi&02d in ni|va)' EXEDRA ^MICNINE TEL,583 65 00, U41 703 806 NON STOP KAMNOSEŠTVO fre v««««i STRUŽEVO 3/b, 4000 KRANJ Tel.: 04/2011-962 IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30% prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! rt 01/8313-553, 041/694-229 BE & MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 105 IZVAJAMO GRADBENA DELA OD TEMELJA DO STREHE, KAMNITE ŠKARPE, NOTRANJI OMET, VSE VRSTE FASAD, z vašim ali našim materialom. SGP Bytyqi Skala, Struževo 3 a, Kranj, rt 031/698-293 11796 ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč, cest, dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet zidarskih del, NOVOGRADNJE in ADAPTACIJE, pleskarska in keramičarska dela in fasade, rt 031 /369-520, 031/803-144, Gradbeni inženiring,d.o.o, Trg talcev 8, Kamnik 11939 STROJNI ESTRUU TEL 04/233-01-42, BSM: 041/688-244 DJAK0V1Č STANKO s.p., J. Platiše 1, Kranj) IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ IN PREDELNIH STEN PO SISTEMU Knauf, MONTAŽA STROPNIH IN STENSKIH OBLOG, STREŠNIH OKEN Velux IN POLAGANJE LAMINATOV. Izdelujem tudi brunarice, rt 041/765-842, 5186-055 Mesec Damjan,s.p., Jazbine 3, Poljane 12724 ENERVAR, Savska 8, Lesce, nudi storitve: izkoriščanje lesne biomase, delitev stroškov za ogrevanje po dejanski rabi. rt 031/810-076 12735 POLAGANJE KERAMIKE, marmO^a, krušnih peči, kaminov vam naredi Podjeteie Domes, A&K,d.o.o., ul. XXXI. div. 46, Kranj, rt 040/226-955 12736 STANOVANJA STANOVANJA PRODAMO KRANJ Plani-na I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll., vsi priklj.nizek blok, 11 mio SIT, Gor. odreda 1 ss, 44,70 m2/l., zast.balkon, vsi priklj., cena po dog., CENTER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, 6,6 mio SIT, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., 10,5 mio SIT, Planina I, 1 SS, 41,5 M2, nizek blok, 10,4 mio SIT, BLED lepo 2 ss, 53m2/IV., vsi priključki, pogled na Triglav, 14 mio SIT, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki, 14,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10118 KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 ,0120 Prodam 1,5 sobno STANOVANJE 43 m2, preurejeno, na Planini III, nizek blok, izredna lokacija, opremljeno.Kličite samo resni na rt 041 /404-960 11725 KRANJ CENTER NA ODLIČNI LOKACIJI PRODAMO DELOMA ADAPTIRANO MEŠČANSKO STANOVANJE, 95 M2 CK-PLIN, VRT, MOŽNOST DOKUPA GARAŽE. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19,041/722-632 ,2221 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon, 10,1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj.,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. DOM NEPREMIČ-NINE, 202-33-00, 041/333-222 12055 Prodam STANOVANJE na Planini I. 89 m2, I. nadstr., vzdrževano, cena po dogovoru, rt 2352-600, 040/2650-84 12471 Na Planini prodam komfortno 1-sobno STANOVANJE za 10 mio SIT. IT 040/389-518 12614 Prodam STANOVANJE 2,5+2 k, 76 m2, Planina III, cena po dogovoru. TT 2326-908, 040/506-256_12617 ODDAM GARSONJERO opremljeno v Kranju, rt 031/341-370_12630 Iščeva 1 ali 2 sobno STANOVANJE v najem (Bled, Lesce), rt 040/363-417 12668 KRANJ za znanega kupca TAKOJ kupimo več garsonjer ter 1 ss (CK, tel.), GOTOVINA!!! PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632_12685 KRANJ prodamo garsonjero, 33,5 m2, 2. nad., balkon, dve kleti. PIA NEPREMIČNINE, 201-27-19 12686 ŠKOFJA LOKA Groh. nas. prodamo 1 ss, 36 m2, IV. nadstropje, obnovljeno. PlAŠk. loka 50-60-300 - 12731 ŠKOFJA LOKA prodamo garsonjero 28 m2 III. nadstr., nizek blok, garsonjera ima balkon. PIA Šk. Loka, 50-60-300 12732 TRŽIČ - MESTO: 1 SS, PRITUČJE POSLOV,-STAN. HIŠE VSI PRIKLJUČKI, 53,30 M2, PRODAMO ZA 6,4 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., Telefon 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ - LOKA: VEČJE 1SS, V VEČSTAN. HIŠI, II. NAD., BALKON, 47,31 M2, KLAS. OGREVANJE, MOŽNOST DOKUPA GARAŽE., PRODAMO ZA 8,7 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-RAVNE: 1SS, I.NAD. STAN.BLOKA, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, 35,90 M2, PRODAMO ZA 7,6 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-RAVNE: 1SS, I.NAD. STAN.BLOKA, VSI PRIKLJUČKI, TAKOJ VSELJIVO, 34,45 M2, PRODAMO ZA 6,9 MIO SIT. PRIMO d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-MESTO: 1SS, III.NAD. STAN. BLOKA, 31,30 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 6,6 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-DETELJICA: 1 SS, II. NAD. STAN. BLOKA, 39.05 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 8,5 MIO SIT PRIMO, d.o.o. Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-RAVNE: 1SS, II. NAD. STAN. BLOKA, 35,80 M2, PRODAMO ZA 6,9 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-RAVNE: 1SS, 34 M2, PRITLIČJE, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 6,9 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-BISTRICA: 1-SS, III.NAD., 39 M2, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 8,8 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-RAVNE: 1SS, I.NAD. STAN. BLOKA, 34 M2 , VSI PRIKLJUČKI, TAKOJ VSELJIVO, PRODAMO ZA 7 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Telefon: 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-BISTRICA: 2.5SS, V VEČSTAN. HIŠI, OBNOVLJENO, 60 M2, SOUPORABA VRTA, TAKOJ VSELJIVO, PRODAMO ZA 10,5 MIO SIT PRIMO d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-RAVNE: 2SS, PRITLIČJE 53,20 M2, BREZ BALKONA, VSI PRIKLJUČKI, VSELJIVO AVGUSTA, PRODAMO ZA 8,8 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 r Z Vami smo vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE telefon uredntitvo: telefon komerciala, telefon TV STUDIO ta« marketing: fax poročila DESK: e-mail' S^vi INTERNET: http: V. 24 ur na tiari oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Ves dan VIDEOSTRANI m vsak večer GORENJSKA TV POROČILA $»d«m dni v totfntt oddajamo i«nimlv,dom«ć, pester, pozitiven ln nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v Vasi občini, v Vaši KS sli celo pri Vas doma . ; : 9 Zato na* pokličite in naročite I * ' TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, Z TV REPORTAŽE, VIOEOSPOTE. OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" HaH\ n*» posta v *rcu Gorenjske -GTV oorenjtka Wevu#«, Nltote Teete 2, p.p. 4001 KRANJ TRŽIČ-PRISTAVA: 2SS V MANSARDI STAN. BLOKA, 52 M2, PRODAMO ZA 9,4 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-BISTRICA: 2SS Z ATRIJEM, 59 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 10,8 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 ™_ TRŽIČ-RAVNE: 2SS, I. NAD., 61,90 M2, PRODAMO ZA 9,7 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-MESTO: 2SS MANSARDNO V STAN.HIŠI, 45 M2, PRODAMO ZA 6,8 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 GodeJii83Sk»f,aUk. KRANJ-PLANINA: Prodamo zelo lepo 1SS, I.nad, 33m2, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 ŠKOFJA LOKA - Podlubnik: 2SS, 62m2, XI.nad, vsi priključki, zelo lepo, renovirano zastekljen balkon, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 ŽIRI: Prodamo 3 SS, 70 m2, III nad., zelo lepo, delno renovirano, garažni nadstrešek, vsi priključki. Cena zelo ugodna ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 JESENICE - Koroška Bela: prodamo manjše 2 SS, 48 m2, IV nad./ IV., popolnoma renovirano, čudovit razgled, vsi priključki, možnost odkupa popolnoma nove opreme. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 MERN otodom rs k» fi » 9 A 1 d S« .: 04/53 t.: 04/5 illliikl 4,.1b> NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE adovi lijeva aaat JJ* tkmRRM fi TRŽIČ-RAVNE. 3SS, I. NAD. VEČSTAN. HIŠE TAKOJ VSELJIVO, OBNOVLJENO, OPREMLJENO, 53,40 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 9,3 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00_ MOHORJEV KLANEC: PRODAMO -STANOVANJE V VEČSTANOVANJSKI HIŠI, KLASIČNO OGREVANJE, 98 m2, ZA 10,9 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-BISTRICA: 2-SS S KABINETOM, 54,13 M2, PRITLIČJE, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 10,7 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-RAVNE: 2SS, V VEČ STAN.HIŠI, 45,15 M2, VSI PRIKLJUČKI, OBNOVLJENO, PRODAMO ZA 7,7 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 RADIO ^O1 TRŽIČ-RAVNE: 2SS, 79,40 M2, PRODAMO ZA 10,7 MIO SIT PRIMO, d.o.o, Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-MESTO: 3SS, I. NADSTR. 53,40 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 9,4 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00_ TRŽIČ-DETELJICA: 3SS, VSI PRIKLJUČKI, VI.NAD., 78,83 M2, PRODAMO ZA 14,6 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-DETEULCA: 3SS, VSI PRIKLJUČKI, 77,99 M2, PRODAMO ZA 14,2 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-BISTRICA:3SS, PRITLIČJE, BALKON, 76 M2, PRODAMO ZA 14 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-MESTO: 3SS, PRITLIČJE STAN.BLOKA, VSI PRIKLJUČKI, 81 m2, PRODAMO ZA 11,1 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., Telefon: 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-BISTRICA: 3SS, I.NAD., VSI PRIKLJUČKI, 77,00 M2, VSELJIVO DECEMBER 2002, PRODAMO ZA 13,3 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Telefon: 596 45 50, 592 43 00 GORENJSKA: ZA GOTOVINO KUPIMO VEČ 1SS ALI 2SS.PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-PRISTAVA: KMETIJSKO ZEMLJIŠČE 15.812 M2, - CENA 446,80 SIT/M2 PRIMO. d.o.o, Telefon: 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-PODLJUBELJ: KMETIJSKO ZEMLJIŠČE TRAVNIK, 5266 M2, SONČNA LEGA, DOVOZ ASFALTIRANA CESTA. CENA: 558,50 SIT/M2 PRIMO, d.o.o., Telefon: 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ: NJIVA V IZMERI 2 046 M2. CENA: 558,00 SIT/M2 PRIMO, d.o.o., Telefon 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ: GARSONJERO, 18 M2, SKUPNI HODNIK, PRODAMO ZA 3,5 MIO SIT PRIMO, d.o.o, Telefon: 597 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-MESTO. V NAJEM ODDAMO V V. NADSTROPJU STANOVANJSKEGA BLOKA OBNOVLJENO GARSONJERO, 17,6 M2. NAJEMNINA 38.700,00 SIT, OZIROMA PROD MO ZA 4,9 MIO SIT PRIMO, d.o.o., Tel. 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-BISTRICA: 1SS V STANOVANJSKEM BLOKU, VSI PRIKLJUČKI, OPREMLJENO, 39.000,00 SIT/1 mesec, PREDPLAČILO ENO LETO. PRIMO, d.o.o., Telefon: 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-BISTRICA: 1 SS V STANOVANJSKI HIŠI, BREZ CK, NOVO, 39.000 SIT /1 mesec, PREDPLAČILO ENO LETO. PRIMO, d.o.o., Telefon: 596 45 50, 592 43 00 TRŽIČ-MESTO: 2SS, VSI PRIKLJUČKI, 39.000,00 SIT/1 mesec, VARŠČINA V ZNESKU 2- MESEČNE NAJEMNINE, PREDPLAČILO ENO LETO. PRIMO, d.o.o., Telefon: 596 45 50, 592 43 00 NEPREM M.2021-353 fgx.2022-566 Tnine Maistrov trg 1$ 4000 Kranj BOH. BISTRICA-Kamnje: V več stanovanjski hiši prodamo 3SS, I.nad.88m2, lastna CK, garaža, drvarnica. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ-SAVSKA LOKA: Prodamo zelo lepo popolno renovirano 3SS, I.nad. 9m2, (dejansko 94m2), garaža in vrt v uporabi, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 RADOVLJICA: Prodamo novo garsonjero 24m2, III.nad, vsi priključki, takoj vseljiva ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! Salamon d.o.o., C. 24 Junija 23,1532 LJUBLJANA domplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 teUl.C-.OMMB-tOO, tex: 04/2048-701 GSM: 041/647-433 romet z nepremičninami • STANOVANJE PRODAMO Kranju na Planini prodamo 4 sobno stanovanje, nizek obiekt. pri-Hićje. v izmen 87 m2; v Kranju, na Planini I. prodamo dvosobno • dva kabmela stanova- e v I. nadstropju, izmeie 89 m2. na Planini III v Kranju prodamo v pnfcju dvosobno * kabinet stanovanje s hoby sobo v kleli in samostojnim vhodom v izmen 94 50 m2 (zelo lepa lega) v Sortiievem naselju prodamo trosobno stanovanje, V nadstropje, izmen 72,40 m2, v Kraniu bkzu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši obnovljeno trosobno stanovanj v I. nadstropju, etažno centralno ogrevanje, izmeri 97,00 m2; na Bledu v alpskem bloku prodamo dvosobno stanovanje, IV nadstropje, v izmen 53 m 2, v Kranju na Planini III prodamo enosobno stanovanie v III nadstropju, v izmeri 42,6 m2; na Planini I v Kranju prodamo dvosobno * 2 kabinet stanovanje v 0 nadstropju, v izmeri 88,80 m2. v Preddvoru prodamo starejše trosobno stanovanje v I nadstropju, v izmeri 96 m2 s samostoinim vhodom, potrebno popolne prenove. v &eh prodamo trosobno stanovanie vili nadstropju, 76 m2 zgaražo, v Skorji Loki na Trati prodamo dvosobno stanovanje v III nadstropju, izmere 57 m2; na Planini III v Kraniu - nizek obiekt • prodamo trosobno stanovanie v II. nadstropju, v izmeri 86 m2; na Planini I v Kraniu prodamo dvosobno 12 kabineta stanovanie VI. nadstropju, izmere 91 m2; na Planini I. v Kraniu prodamo enosobno i kabinel stanovanie v Vil nadstropju, izmere 51,7 m2; - naPlanml v Kranju prodamo garsoniero, pntlićie,vizmen29,6m2 •STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM: starem mestnem jedru Krama oddamo v napm trosobno stanovanje v II nadstropju, izmere 63 m2; •HIŠE StražBču pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parček velikosti 454 m2, / Stražišču pri Kraniu prodamo enonadstropno dvostanovanjako novejšo hišo na parceli velikosti 636 m2; - v Predosljah prodamo manjšo obnovljeno hišo na parce* velikosti 700 m2 v Zgorniih Gorjah prodamo novejšo visokopritično hišo z delavnico, velikim pariomim prostorom, na parceli velikosti 1.202 m2 Vrbi na Gorenjskem prodamo obnovljeno kmečko hišo na parceli velikosti 800 m2; •POSLOVNI PROSTOR - prodamo - na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore primerne za pisarne, v II nadstropju, v izmen 307 m2, - v bkžini Kranja prodamo prenovlien poslovni prostor z dvema pisar nama v izmeri 414 m2, pnmeren za trgovino ali skladišče, - v Kranju blizu avtobusne postaie prodamo poslovne prostore nadstropju, v izmeri cca 135 m2; • POSLOVNI PROSTOR - oddamo v najem • v ĆrčahpnlN D J (0 Z Z a D >N Ul □ Z Ul 01 > E a m U N < B m o ui h i o □ □ m < ji a S ui * m i z ui a o o > ui j < > Z < N j 4 Ul o i h B I 0 0 > < is g < N OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ d.o.o. - POGREBNA SLUŽBA vsak dan od 6. do 14. ure Tel.: 04/59-71-330 Mobitel: 041/629-798 in 031/503-871 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 531-5411,531-00-11 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 531-0011 ali 041/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co„ d.o.o., GSM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP POGREBNE STORITVE HIPNOS D.0.0. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 N > O O l. > < O o ta t H Z n m > r N > Z < > r m < 0 O u m Z trn 0) m S r > (D C □ O a H m O 89 n > N n m TJ 3j < to m Z □ m N< C 21 2 i r C n« D P X Stritarjeva ulica 5 4000 Kranj NEPREMIČNINE tel.: 04-2361-880 fax.: 04-2361-881 GSM: 041-331-88 KRANJ PLANINA I DVOSOBNO STANOVANJE 66M2 + ATRIJ, VSI PRIKLJUČKI, TAKOJ VSELJIVO, PRODAMO ZA 13,5 MIO SIT (120.000 DEM). POSING 04/202 42 10 (www.posing.si) KRANJ ZLATO POLJE TRISOBNO STANOVANJE 62M2, VISOKO PRITLIČJE, CK-PLIN, TEL, KATV, TAKOJ VSELJIVO, PRODAMO ZA 12,9 MIO SIT (115.000 DEM). POSING 04/202 42 10 (www.pos-ing.si)_ NOVOGRADNJA! - STANOVANJA NA MLAKI PRI KRANJU! - NA RAZPOLAGO JE ŠE NEKAJ STANOVANJ, OD 57 m2, PA VSE DO 101 m2. - NE ZAMUDITE UGODNE PRILOŽNOSTI PRI NAKUPU NOVEGA STANOVANJA, VSELIIVEGA KONEC SEPTEMBRA LETOS! ŠTEVILO STANOVANJ JE OMEJENO, ZATO POKLIČITE ŠE DANES! Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA III prodamo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 52 m2, VI. nadstropje, balkon, lep razgled, vsi priključki, vseljivo v takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04- 2365-360, 04-2365-361 KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 28,30 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 PREDDVOR prodamo lepo, enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi priključki, I. nadstropje, vseljivo takoj, za 10.051.200 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - CENTER prodamo adaptirano, enosobno stanovanje, v II. nadstropju, 48,20 m2, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361 KRANJ - JANKA PUCUA v nizkem bloku, prodamo lepo dvosobno stanovanje, 62,70 m2, v III. nadstropju, balkon, razgled na hribe, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365- 360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje, v II. nadstropju nizkega bloka, 70,50 m2, z balkonom, brez CK, vseljivo oktobra letos, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - ČIRČE prodamo lepo dvosobno stanovanje, 48,65 m2, CK-na plin, TEL., drvarnica, vrt, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA II prodamo dvosobno stanovanje, 68,20 m2, II. nadstropje, velik balkon, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK prodamo novejše dvosobno stanovanje z lastnim vhodom, 62,43 m2, z atrijem 31,20 m2, CK-na plin s števcem, garaža 12,28 m2, vseljivo oktobra, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - J. PLATIŠE prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 83 m2, I. nadstropje, z vsemi priključki in dvema balkonoma, vseljivo po dogovoru, za 16.770.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA I prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvemi kabineti, 88,80 m2, vsi priključki, dva balkona, vseljivo v enem mesecu, za 17.750.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365- 360, 04-2365-361 Prodamo: KRANJ, Orehek -10 stanovanj v večstanovanjski hiši velika od 39 m2 do 90 m2 v treh etažah, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: Drulovka -1 G 33,5 m2 v 2.nad., zadnje, cena - 8,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ - več obnovljenih enosob-nih stanovanj v mestnem jedru s CK, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: RADOVLJICA - 2 SS 61,00 m2 v I. etaži hiše in prav tako neizdelano podstreho za ceno 12,2 mio SIT, Gradnikova 2 SS + K 61 m2 v 3.nad. za 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina 1-1 G 21 m2 v II. nad., cena = 6,7 mio SIT; 1 SS 38,00 m2 v 2. nad./zadnje, cena =11,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina II -1 SS 40 m2 v pritličju z atrijem, cena » 11,6 mio SIT, 2,5 SS 82,5 m2 v 6. nad. za 15,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina III - 3 SS 86 m2 z možnostjo predelave v 4 SS, 2.nad., nizek blok, prenovljeno, 3 SS 76 m2 v 3.nad., predelano v 2 SS + 2 K, cena = 16,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 VEDEŽEVANJE JASNOVIDNOST OSO 71 73 Prodamo: KRANJ, Planina I - obnovljeno 3 sobno 72,5 m2 v 3. nadstropju, nizek blok, vsi priključki, cena je 14,5 mio SIT, 3 SS 77 m2 v 3.nad,, nizek blok, cena = 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: ugodno LESCE - mansardno stanovanje dvosobno 60 m2 v hiši z vrtom in dvoriščem, cena = 10,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ - 2 SS 68 m2 Planina II, 3 SS 74 m2 Zoisova ul., 4 SS 95 m2 Planina III, 1/2 hiše v Stražišču in celo hišo v Stražišču, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 £5 W1J'J že za 11.990** (1.342.880") CENE ^itoQs$ otpisao samo 24.990DEM (2.798.8801) BALENO 4X4 ^suzuKiOdar S. H WBSkHM SBSk M SSMliHi .JHu Jm& Jtt JSk fflUf Bi. H JHft SjVf ~~ UPER VROČA CENA Jano Husa la, 1000 Ljubljana, Tel: (01) 58-42 801 Rodio Tfiglov ■ mm . Prvi 9I0/ Gorenj/ke^ Prvi glasek Gorenj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, ROS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj aaaa/v. ribeinvode. corn ■ Medla Art www. gorenjskaonline. com KRANJSKA GORA prodamo več manjših stanovanj (novogradnja), površine 30m2-50m2, vseljivo v novembru. Pri plačilu v enkratnem znesku 5% popusta. KRANJSKA GORA prodamo 9 dvosobnih stanovanj površine 52 do 60m2. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL.: 583 65 00, GSM:041 703 806 NON STOP KRANJSKA GORA 2 ss 62m2,1.nadst. 2x balkon, trgovski center. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL: 583 65 00, GSM:041 703 806 NON STOP HRUŠICA 3ss 78m2 novi bloki, Lnadst., prodamo ali menjamo za 2ss na Jesenicah. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL.: 583 65 00, GSM.041 703 806 NON STOP BLED 2ss 53m2 alpski bloki, cena je zelo ugodna. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL.: 583 65 00, GSM:041 703 806 NON STOP MOJSTRANA 1 ss 47m2 bližina tenis igrišč, slap Peričnik. Prodamo ali menjamo za 3ss na Jesenicah. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL: 583 65 00, GSM:041 703 806 NON STOP TOK - Telefon Odvisnosti Kranj 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 JESENICE 3SS 65m2 Revolucija, poleg šole, možna menjava za dve manjši enoti. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL: 583 65 00, GSM:041 703 806 NON STOP JESENICE 2ss 59m2 pod Mežaklo, novi bloki, prodamo ali menjamo za 3ss. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL.: 583 65 00, GSM:041 703 806 NON STOP JESENICE 2,5 ss 61 m2 Revolucija, nujno prodamo zaradi bolezni. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL.: 583 65 00, GSM:041 703 806 NON STOP KOROŠKA BELA 2ss 49m2 popolnoma obnovljeno in opremljeno, priporočamo ogled EXEDRA NEPREMIČNINE TEL.: 583 65 00, GSM:041 703 806 NON STOP JESENICE 3ss 68m2 za gimnazijo, prodamo ali menjamo za 1ss. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL: 583 65 00, GSM:041 703 806 NON STOP jfSENICE 2ss 66m2 Titova, prtličje, možna menjava za garsonjero + doplačilo. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL.; 583 65 00, GSM:041 703 806 NON STOP JESENICE 1ss 39m2 Titova, 3.nadst., prodamo ali menjamo za 3ss na Jesenicah. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL.: 583 65 00, GSM:041 703 806 NON STOP RADOVLJICA 2.5ss menjamo za 1ss, do 50m2 v Radovljici. EXEDRA NEPREMIČNINE TEL: 583 65 00, GSM:041 703 806 NON STOP ŠKOFJA LOKA Frank, naselje prodamo 3 ss 80 m2, III. nadstr., 2 balkona. PIA Škofja Loka, 50-30-600 12734 VOZILA DELI Prodam originalna ALU PLATIŠČA za Peugeota 306, 14 col + montirane in centrirane gume Good year ultra grip 6 185-65 R 14. rt 041/874-292 12405 Prodam rabljene GUME 2 kosa 175/70 13 Semperit letne, rt 2311-877 12645 CITROEN - avtoodpad, rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov itd. rt 50-50-500 ,„„ VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168' 04J/730-939 4' NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH VOZIL od I. 93 dalje, rt 01/426-13-15, 041/614-013, SUPER FINISH d.o.o., Tržaška 2, Ljubljana 12230 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Sučeva 17, Kranj, rt 20426-00,041/668-288 5 HYUNDAI COUPE 2.0 TOP K, prvi lastnik, I. 97, rdeča barva, 50.000 km, redno servisiran, reg. do 17.6.01, vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16", izpuh..), alarm, garažiran, ohranjen, prodam, rt 01/72-16-221 6243 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), rt 5134-148,041/632-577 6248 HYUNDAI 11-1 2.5 D, I. 98, reg. 3/02, barva kovinsko zlatorjava, 59000 km, ser. knjižica, 6 sedežni+zaprt prtljažni del, ser-vo volan, radio, ugodno prodam, rt 041/644-991 Jernej 10342 HYUNDAI ACCENT 1.3, LSi, 1. lastnik, 1.96, reg. do 10/01, 69 000 km. rt 041/644-991 11218 HYUNDAI ELANTRA 2.0 GLSi, TESTNO VOZILO, 1.2000, reg. do 12/01, 9500 km, klima, ABS, el. paket, servo, radio, alarm... rt 041/644-991 11221 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, 1.98, reg., do 6702, prvi lastnik, kovinsko modro vijo-la barva, 3 vrata, 44000 km, servisiran, zelo lepo ohranjen, prodam, rt 041 /644- 991 11578 Prodam MINI AVTOBUS (18 sedežev) TAM 80 A 6, I. 87 ion osebni avto BMVV rdeče barve, I. 86, registriran do 7/02, ugodno, rt 041/231-054 ali 031/398- 926 12305 Prodam HYUNDAI PONY I. 90, 120.000 km. rt 031/595-163, 2521-498 12610 R CLIO 1.4 I. 96, prodam, rt 041/560- 886 12618 VVVVENTO 1.8 CL, I. 94, prevoženih 134000 km, servo volan, sedež nastavljiv po višini, deljena zadnja klop, drugi lastnik, servisna knjiga, reg. do maja 2002. rt 041/672-019_12629 Prodam Z 101, I. 88. rt 2561-987 12634 Prodam AUDI 80 1.6 I. 91, poškodovan. rt 041 /735-908 12682 Gorenjski prijatelj mmm? 55 RADIO S m a Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-m ai 1: i n fo@r ad io-so ra. s i 89.8 91.1 96.3 UGODNO PRODAMO LAGUNA 1.6 16 V testno vozilo, klima, I. 01, SCENIC 1.6 16 V testno vozilo, klima, I. 01, CLIO MORE 1.2 5 v, ugodno, I. 01, MEGANE CLASSIC 1.6 RN I. 98, GOLF KARAVAN CL 1.3 I 96, KANGOO EXPRESS 1.4 I. 98, Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana, rt 278-0011 ali 278-0012 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje Prodam PEUGEOT 205 STYLE, metaliK, plava barva, I. 91, reg. do 2/02, ohranjen, cena po dogovru. rt 031/344-032 _<2642 RENAULT CLIO 1.4 RT prodam, i dec. 93, servisiran, garažiran. rt 5805-140 P° 18. uri is644 Prodam R 4 GTL, I. 84, reg. do 10.9.01, 4 zimske gume, odlično ohranjen, rt 25 26 950__i266i_ Prodam FORD ESCORT 1.6 i 16 V Flash, 96/11, 57000 km, 1. lastnik, servisna knjiga, daljinsko cen' zakl.+blokada, rt 041 /393-925 J^. CITROEN XANTIA 1.8 i SX, I. 94,f tomatska klima, ABS, servisna knjig3, izredno ohranjen, nekaramboliran, Pr0" dam. rt 041/761-760 i?688 PREPISI VOZII' MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 2042-600, 2042-30° Ugodno prodam LADO SAMARO. < 233-13-10__125 Prodam FORD ESCORD 1.6 16 V kal* van, črne barve, I. 93, reg. celo leto. v 031/558-549_ i«^ RONDO TRADE, D.O.O. ŠKOFJA LOKA, rt 031/830-000__ FORD GALAXY 1.9 TDI, I. 98, klim3' ABS, itd, rt 031/830-000__ OPEL CORSA COMBO 1.4 i zastekljen veliko opreme, I. 96. rt 031/830-000 Vlečne Kljuke montaža in vpis v homologacijo Z«. Bitnje 312,4209 Žabnica Tftl.: 04*31-31- SUZUKI SVVIFT 1.3 GS, I. 95, GO 1.3 L 88, REG. 031/830-000 CELO GOLF CADDY 1.4 i, I. 96, zastekljen ugodno prodam, rt OSI/SSO-OOO^J^- RENAULT MEGANE 1.6 RN, I. 96, ^ 200 D, I. 80. rt 031 /830-000 _Jf> CITROEN C 25 D, I. 93, zastekljen, k|K ma naprava, rt 031 /830-000 __J^> FIAT PUNTO 55 S, I. 95, FORD FlE^f 1.3 FLAIR, I. 98. rt 031/830-000_J> SEAT CORDOBA 1.9 D GLX, I-jfij JUGO 45 KORAL, I. 91. rt 031/830-0^ ^127* LANTRA VVAGON 1.6 GLS, I. 96, m«*^ barve, klima, ABS. rt 041 /227-338Jf> 3000 CITROEN AX SPORT 1.1 i, I. 96, 4 km in PRIKOLICO z A testom, zelo za 600.000 SIT. rt 5122-387 0*. SEDLASTI VLAČILEC Magnum R ]■ prodam za 2 mio SIT. rt 031/762-94' 12728 BX 15 RE CITROEN 88, reg. kovinsko siva, cena 220.000 SIT 031/762-947 J^" -—Zj u|i' RENAULT MEGANE SCENIC, I ma, ohranjen, cena po dogovoru. *» „ 91-318 ali 041/341-567 Prodam karamboliran POLO 1.6 ^L SIC I. 97, 1. lastnik, rt 031/411-299 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? | iv0}iH%M*tf Oglasite se ali pokličite TAL N doc. PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO Prodam R 5 1.4 FIVE, I. 12/94, bele °arve, 5 vrat, lepo ohranjen. g 031/374-o'4 ___ 12752 Prodam R 19 CHAMADE, I. 90, reg. celo !grcjr040/593-756_ 12771 KADETT 1.3 LS, prodam, I, 88. g 211/^264_|2t£ R 5 FIVE PLUS, I. 94, 1. lastnik, gflg^an. prodam. "B 031/324-255 12775 ALFA 145 1.6, LETNIK 2000, RDEČE BAR VE, VSA OPREMA, CENA £•350.000, SIT . AVTO MLAKAR POD-»ORSEK LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 FIAT PANDA 4X4, LETNIK 95, 100.000 KM, BELE BARVE, PRODAMO, CENA 690.000 SIT, AVTO MLAKAR POD-BORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ,TEL: 23 32 850_ ALFA 156 1.6, LETNIK 2001, TESTNO VOZILO, VSA OPREMA, CENA 3.400.000 SIT, AVTO MLAKAR POD-BORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEK: 23 32 850 FORD MONDEO 1.8 TDI, LETNIK 2000, VSA OPREMA, CENA 2.650.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL: 2332 850 mm na fi5§@)ll2) *°'9MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz 05/373 - 47 - 70 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10 £ 5 LETNIK 93, LEPO OHRANJEN, °tl_E BARVE, PRODAMO, CENA ^90.000. SIT, AVTO MLAKAR PODGORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, *gANj, TEL: 23 32 850_ lalAT PANDA CLX LETNIK 94, 100.000 A\/t/R0DAM°. C£NA 420.000 SIT, T' O MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., 850 NSKA C' 30, KRANJ' TEL:23 32 ^pM^MPRA 1.4, KARAVAN, LETNIK AVTrT 0 000 KM- CENA 440.000 SIT, JI i d, MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. 32 850ANSKA C- 30' KRANJ' TEL 23 JENT nH^I0 GT. LETNIK 94, OHRAN- AVT^PR0DAM°, cena 960.000 SIT, UUblj/ 12 850 Ulini I^^KAR PODBORŠEK D.O.o! RUJANSKA C 30i KRANJ, TEL: 23 LETNIK 96, KLIMA 2 X ES, RADIO, CENA 1 7^n^,' CZ, BOr^cl?0 sit' avt0 mlakar pod KRam, ^.D-ao-- LJUBLJANSKA c. 30, ~^UEk 23 32 850_ 0HRAKnrNTO 55 letnik 95, lepo srr avt£n- prodamo, cena 795.000 JAN^i0 mlakar podboršek, LJUBL-30, KRANJ tel: 23 32 850 FORD MONDEO LETNIK 97, REG. CELO LETO, VSA OPREMA, CENA 1.890.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 23 32 850 PASSAT 1.8 GL KARAVAN, LETNIK 92, KLIMA, OHRANJEN, CENA 900.000 SIT ,AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 2332850___ GOLF JXD, LETNIK 90.VZDRŽEVAN, OHRANJEN, SIVE BARVE, PRODAMO, CENA 580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL;2332 850_ VECTRA 1.6 I. 91, reg. 12/01, cena 520.000 SIT. g 041/853-020 popoldan 12779 ZAPOSLITVE Zaposlimo ČISTILKO za čiščenje gostinskega lokala, g 041/75-11-66, Av-tobit.d.o.o., Zg. Bitnje 191 12384 Nudimo počitniško delo, lahko tudi za daljše obdobje, komunikativnim študentom. Kličite popoldan na -B 041/939-212, Lili, Nova revija,d.o.o., Dalmatinova 1, Ljubljana 12468 Dinamično delo iitf strokovnjake V sistemu DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva. V obratu v KRANJU zaposlimo: DELAVCE/KE IN POMOŽNE DELAVCE/KE V PROIZVODNJI PECIVA Zaposlimo delavce živilske ali gostinske izobrazbe ter delavce brez izobrazbe. Delu se je mogoče priučiti. Delo je v popoldanski in v nočni izmeni. Će imate delavne navade in ste se pripravljeni priučiti našemu načinu dela, se prijavite na oglas. Pismene prošnje z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naslov: DON 00N d.o.o. I ( O J i ! Laze 16 ' ; p.p. 546 *:'0>,fSP 4001 Kranj Gostilna Mayr, Glavni trg 16, Kranj, zaposli SAMOSTOJNEGA KUHARJA, drž. prazniki in nedelj zaprto. Pisne ponudbe na omenjeni naslov, 040/518-058 12476 Zaposlimo AVTOMEHANIKA z izkušnjami. Prošnje na naslov: Profil, Jerala Dušan, s.p., Virmaše 190, Šk. Loka, g 51-31- 240 12477 Iščem prvo zaposlitev PRODAJALKE ali DELAVKE v Šk. Loki ali Selški Dolini. tt 514-67-68 12510 Zaposlimo NATAKARJA - pripravnika. Gostilna pri Bizjaku Sr. Bela 20, g 2555 600 Iščem ZIDARSKA DELA. Delam poceni, pokličite na g 041 /589-597 12553 Zaposlimo ZIDARJA, TESARJA IN NK DELAVCA. GP Grading, d.o.o., Gregoriče-va 19, Kranj, 251-58-60, 041/620-393 12554 Honorarno zaposlimo MEHANIKA s prakso. Mesarija Gregorc, Golniška 6, Kranj, tel.: 20-16-600 ali zvečer 20-16-611. ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA PROGRAMA NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV. TEDENSKA IZPLAČILA. MKZ, Slovenska 29, Ljubljana, "B 5151-060,041/637-492 12591 Če ste komunikativni, urejeni in vam terensko delo ni odveč vam nudimo redno zaposlitev. Prošnje pošljite na naslov: Nova Revija,d.o.o., Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana_12627 Zaposlimo GRADBENE DELAVCE. Možnost tudi stalne zaposlitve. Polaganje MG, s.p., Kidričeva 4 b, Kranj, g 041/776-792 ,2636 Podjetje VSE ZA STREHO, Razingei s.p.. Kupljenik 6, Bohinjska Bela zaposli samostojnega TESARJA. Telefon: 041/368-989 Zaposlim DVA KUHARJA in NATAKARJA-ICO. g 51-22-270, v Restavracija Metuljček, Podlubnik 139, Šk. Loka 12656 Poklicni VOZNIK B,C,E s prakso iščem delo voznika kiperja. g 041/821-696 Zaposlim DELAVCA v kovinostrugarski delavnici. Ropret.d.o.o., Hotemaže 47 a, g 2531-017 12692 Zaposlim ZIDARJA na območju Jesenic. Vajdec Damjan,s.p., ul. Prvoborca 6, Jesenice, 041/584-227 12695 Zaposlimo ZIDARJE in GRADBENE DELAVCE. Čufar Boštjan, s.p., Rudno 16, Železniki g 041 /703 826 12755 Zaposlimo NATAKARICO. Gostilna Mar-inšek Marija, Kranjska c. 5, Naklo, g 2577-050 12758 FRIZERKA z večletno prakso išče zaposlitev. "B 041 /451-343 1278c _ŽIVALI Prodam ZAJCE NEMŠKI LISEC. "B 031/747-322 12113 Prodam domače očiščene, PURANE in PIŠČANCE z dostavo. "B 041/515-867 12565 Prodam MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA, brez rodovnika, cepljeni, socializirani, odličnih staršev. g 25-11-012, 041/818- 912_12595 Prodam BIKCA, starega 10 dni. g 5721- 259 12602 Prodam čb BIKCA,, starega 10 dni. g 041/873-887_12616 Prodam TELICO simentalko, brejo v 9 mesecu, g 252-30-18_12622 Prodam 80-100 kg težke prašiče. g 041/955-536 12626 LABRADORCE mladiče z rodovnikom, , odličnih staršev, psarne Tvlak, prodamo, g 512-74-00, 041/819-642 12633 KRAVO s prvim teličkom in TELICO brejo v 9 mesecu, obe simentalki, prodam. Sp. Brnik 60, Cerklje 12637 Prodam dva BIKCA simentalca po 120 kg. © 5333-117 12640 Prodam KOZLIČKA starega 2 meseca za zakol. "B 513-83-50_12658 Prodam dve TELICI simentalki 250 kg. g 596-12-83 12665 Prodam dve visoko breji KRAVI. Pokopališka 4, Kokrica 12667 Prodam BIKCA simentalca, star 2,5 meseca. "B 5146-704 12671 [n luč sveti v temi (J* 15) :7X Metka z ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat in stric prof. dr. FRANCE ROZMAN duhovnik ljubljanske nadškofije in upokojeni zaslužni profesor Teološke fakultete v Ljubljani Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, sošolcem in sošolkam, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter podarili cvetje, sveče in darove. Še prav posebna zahvala gre g. nadškofu prof.dr. Francu Rodetu, g. župniku Francu Grahku v Dupljah in g. nadškofu Francu Perku ter ostalim duhovnikom za opravljeno bogoslužje pri maši zadušnici in za poslovilne besede. Zahvaljujemo se dekanu Teološke fakultete prof. dr. A. Slavku Snoju za izrečeno sožalje poslovilne besede, kakor tudi vsem ostalim govorcem za ganljive poslovilne govore. Še prav velika zahvala gre osebju Kliničnega centra v Ljubljani, ki mu je v zadnjem letu življenja z neizmerno zavzetostjo in strokovno ter človeško toplino lajšalo hude bolečine. Hvala tudi bolniškemu duhovniku g. Miru Slibarju za duhovno oskrbo v bolnišnici in vsem, ki ste mu v boju z neozdravljivo boleznijo stali ob strani. Prav posebna zahvala gre tudi dupljanskemu cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru* organistki ge. Maji Škrjanc, dupljanskim ključarjem in vsem, ki ste poskrbeli za pripravo in izpeljavo nepozabne pogrebne slovesnosti na pokopališču v Dupljah. Hvala tudi vsem, ki ste se udeležili pogreba in tudi tistim, ki ga boste ohranjali v lepem spominu. sestra Cilka z možem, nečaka Peter in Bojan z družino, nečakinji Francka in družinama, nečaka Ivica in Marjan, dolgoletna gospodinja ga. Berta Šturm in vsi drugi, ki so ga imeli radi _ Prodam ZAJKLO z mladiči, stari 2 meseca. "B 01/8324-104 12674 RJAVE JARKICE in bele piščance za dc-pitanje, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka, "B 5185-546 12683 Prodam KONJA starega 4 leta, primeren za šport in vsa kmečka dela. g 5801-914 Prodam NEMŠKE DOGE, rumene in progaste z rodovnikom. "B 02/426 09 57 Prodam teden dni starega BIKCA frizijca. g 5740-116_12701 Prodam KRAVO simentalko v 9 mesecu brejosti. g 5949-104 «2718 PUJSKE 20 kg in bukova DRVA, prodam, g 5150-400 12719 Prodam TELIČKO SIMENTALKO, staro 14 dni. w 25-22-171 12727 Oddamo 3 majhne KUŽKE (nizke rasti). Glastovec, Zg. Brnik 100 12737 Vodopivčava 3, 4000 KRANJ (Mohof j«v Klonem) tel.: (04) 23-64-970 delovni čas vsakdan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-1? ure PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam in pripeljem na dom. g 041/730 990 12743 Prodamo BIKCA križanca "črni lim", star en teden. g 2561-600 12754 Prodam enoletne KOKOŠI. Možna dostava na dom. g 514-12-26 12785 Prodam TELICO brejo 8 mesecev 550 kg in vrtne MIZE in KLOPI. V 5146-708, 041/774-293 12756 ŽIVALI KUPIM Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. g 250-14-50 12518 Kupim BIKCA simentalca od 200-250 kg težkega. -B 533-00-12 ,2515 Kupim BIKCE in TELIČKE simentalce, težke do 300 kg. g 252-30-18 12623 Nudim dom mlademu dolgodlakemu mucku iz okolice Radovljice, g 531-80-88 Kupim več BIKCEV od 100-200 kg, St-mentalcev. g 533-10-00 12649 Kupim BIKCA simentalca 100-130 kg. Babni vrt 9, go.lnik, 25-60-238 po 19. uri Kupim BIKCA simentalca do 3 tedne starega, g 041/784-126 12699 BIKCA simentalca, starega do 10 dni, kupim, g 25 22 610 12733 Prodam 2 črnobela BIKCA, stara 14 dni. g 25 91 473 12742 Kupim BIKCA simentalca, starega do 15 dni. g 031/245-415 12780 Želite predstaviti vašo dejavnost na internetu? www« sloveniiashop. com je pravi naslov za vas! *i«t.eeftj UČENCI - DIJAKI - ŠTUDENTJE NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNEGA OGLASA ZA NAKUP ALI PRODAJO KNJIG. Pošljite nam izpolnjen kupon. Priimek in ime, telefon: Besedilo oglasa: cb se .2 CD co o. •S _Q C > O o . C E X! o> 0 O d) O) E -£ <2 "i © 2j ■43 :<2, cd en c — u c E •> ^ 1 v o> g '3, -B 2 N > C (O d) p" i cd £ E P B cd S Š o v co ro -s o i m o 5 šl.£ (d co ■ — C c c co C o S: .2 C IS iS -o c « d) NI E 2 H j O O > - o "§ CD > P- SS E O co cn a> 5 .32. aJ ^ •o 3 J= "a c cci -2 g E S w ca ■§ g o c ca —' . n (0 $ =s ca o- ■ — 'O C o C C - ±t > 00 o 3 O CO — "c" ca .£ ca 'fi. -o cd . § o s 5 a. . o >o >im {= q cd ca 2 ^'00 co ct zj ro tli ^ (D O 0 tg !2 .a I« iS i "! --32 -2 E " c/5 cd CD 10 o) g 9, S * -SO ■g S *j CD CD c i s S "55 o -32 e <^i2 SRB ca _ t CD C T3 CD CD .00 E CD O £ co 'o -j3 -Q c 0 g e J 01 cd •g "g CD nI S 32 X3 E CD c0 CA 05 > O J3 D_ 3 ■o>co E cd "čd iS _ ni C O cd o. '2 o iS w S iS a. c co g ?J g ca B H ca co > o. o O E o £ CD B S Tr, co C 3 o sz o. iS c B =J cž5 = 1 co ^ cd jo > v o co ■a .t= x: cd cd £ co ;0 > X3 > o •O co o S 5 o ^ -§! o. c E g ^ > .i i •° -s -° ^ o ca ^ > .£ O S 0 o O. si •i i 0 ca "c "čd c > 1 o rs E n a. >o rr cd 3 .g •o LU 5 CC < 3 *■ Z-M O •Ć3 2 O g LU o o ii Z LU >0) i i z <>Č5 cd m S o i? tU X SF 3 O 5 * čo z> CD LU »o CO m > O o § 2> Q O I 'o C cd •00 cd g XI O ca i* iS čF tO ci ca co .i o >o o e*« 'S1 o "2 O Ovj iS c 2: T3 Z X o O 2 SUl O lu —i z M X o 811 al £ o S 7 uj = ^ xw < S CD.O 5 ffl uj o UJ K a. co O o cm co ^ o .g •co >00 CD I o i2 »ni c a> co 1 > k o5 o J! SS 8 e- d.2. E o ;g 1 cd o cd § x c S =3 g.i c: 3> 3 o-'2 čd „' cd n: » m > > o d CO si So MALI OGLASI ZAHVALE ! TIHA 1 11111 * BREZPLAČEN OGLAS ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA * Podarim 1.2.3. več KUŽKA/MUCKA- ov , starega (obkroži) mesecev. Tel.: * ZA LJUBITELJE ŽIVALI * ZA LJUBITELJE ŽIVALI * OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 76. letu preminila FRANČIŠKA ERMAN iz Britofa pri Kranju Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, v soboto, dne 18. avgusta 2001, na pokopališču Predoslje. Do pogreba bo pokojnica ležala v mrliški vežici Predoslje, v soboto od 9. ure dalje. Mož Lojze Erman Tvoj pogled je kakor vrtnice cvet, ki vsakega osreči, če ga le more doseči, čeprav pa si daleč od tod, nas tvoj pogled spremlja povsod. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca in prijatelja DAMJANA JALNA se z žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem, sošolcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše in, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njegovim Sodelavcem in prijateljem Elektro Gorenjska, d.d., za izkazano pomoč. Zahvaljujemo se tudi govornikom za ganljive besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred s sveto mašo, njegovim prijateljem motoristom za častno spremstvo ter pogrebni službi Navček. Hvala tudi njegovim najboljšim prijateljem za vso nesebično pomoč in tolažbo. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Tenetiše, 8. avgusta 2001 ZAHVALA Ob slovesu najine mami in orne JOŽICE GLADEK se iskreno zahvaljujeva osebju bolnišnice Golnik, osebju Zdravstvenega doma Tržič in vsem sosedom v Podljubelju za pozornost in pomoč ob njeni bolezni. Žalujoči hčerka Tanja in vnukinja Patricija Moje vezi so raztrgane, moji dolgovi so plačani, moja vrata so odprta, jaz grem kamorkoli. (R. Tagore) ZAHVALA Ob tragični izgubi PAVLA PAZLARJA se vsem, ki ste se skupaj z nami poslovili od našega moža in očeta ter nam hoteli olajšati bolečino izgube, iskreno zahvaljujemo. Cvetka, Sebastjan, Nina in ostalo ožje sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka, brata in strica STANISLAVA URANIČA tkalskega mojstra v pokoju, roj. 20.10.1913 - 9.8.2001 Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče ter izrekli sožalje. VSI NJEGOVI Kranj, avgust 2001 Ne morem dojeti, ne morem verjeti, da res je, da res te ne morem objeti. Samo droben trenutek in vse se sesuje, ostanejo samo spomini prežeti z bolečino in večni zakaj. V spomin na našo ANO GRILC 1997 - 2000 Hvala vsem, ki ste v tem žalostnem letu. vnajtežjih trenutkih neizmerne bolečine, sočustvovali z nami in nam stali ob strani pri premagovanju te krute prizkušnje tragične usode. Mami Andreja in ati Peter z Gašperjem in Špelo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, pradeda in strica IVANA FRELIHA Kovaškega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo dr. Jožefi Jerajevi za dolgoletno zdravljenje, g. kaplanu Igorju Jerebu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, šmartinskim pevcem, praporščakom DU Žabnica in čebelarskega društva. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sr. Bitnje, 10. avgusta 2001 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in prababice ANGELCE AJDOVEC LAKNER Iskrena hvala osebju doma Petra Uzarja ter bolnišnici Golnik - oddelku intenzivne nege. Posebej se zahvaljujemo g. župgiku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem bratov Zupan, g. Franciju Tavčarju za ganljive poslovilne besede ter vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Tržič, Golnik, Tenetiše, Kokrica, Dragočajna, Gorice, 10. avgusta 2001 "Ljubi gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe." Matej 22:37.39 ZAHVALA U Ob izgubi našega ljubljenega JOŽETA PERDANA se iskreno zahvaljujemo obema duhovnikoma za opravljeni pogrebni obred, sopevkam in sopevcem mešanega pevskega zbora Iskra, moškega pevskega zbora Šmartin za čustveno zapete pesmi, govorniku za poslovilni govor, pogrebni službi Komunale Kranj. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in neimenovanim, še enkrat, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Stražišče, avgust 2001 ZAHVALA Po hudi bolezni je v 86. letu za vedno zaspala draga mama, babica, prababica, tašča in teta ANGELA KROPIVNIK iz Pšate, roj. Brank, p.d. Muščova mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g.kaplanu Rihtarčicu za obiske na domu v času njene bolezni, opravljen pogrebni obred s sv. mašo. Hvala g. župniku Janezu Vilhanu za somaševanje. Zahvaljujemo se tudi bolnišnici Golnik oddelek 500 za lajšanje bolečin v zadnjih urah njenega življenja, dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje, patronažni sestri g. Silv' Jenko za obisk in nego ter pogrebniku g. Jeriču. Hvala zvonarjem, nosačem, pevcem iz Predoselj in upokojencem iz Pšate za darovane sv. maše. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala in Bog povrni. VSI NJENI Pšata, Zg. Brnik, Šentjošt, Šenčur, 6. avgusta 2001 RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK ppi h v POMUJAHO ammii^0U Janez Rozman s.p. Lancovo 91, 4240 Radovljica Tel.: 04/ 53 15 249 Fax: 04/ 53 04 230 G$0 ROZMAN BUS ROZMAN BUS iz Lancovega pri Radovljici že skoraj 10 let vozi najrazličnejše prevoze in izlete po Sloveniji in tujini. Med najbolj priljubljenimi sO izleti v madžarske Terme, nakupovalni izleti v Trst, Muenchen In Lenti, obiski zabaviščnih parkov in krajši Izleti po Sloveniji. Za reševalce današnje križanke so pripravili tri lepe nagrade. I. nagrada: izlet v Gardaland 2. nagrada: nakupovalni izlet v Trst 3. nagrada: kopalni izlet Kot vedno, tudi Gorenjski glas podarja tri nagrade. Prva nagrada Gorenjskega glasa je kosilo s kopanjem v termah Ptuj/ druga in tretja nagrada pa vrednosti bon. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do petka, 31. avgusta 2001, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malo-oglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Tokrat bomo žrebali v avtobusu in sicer na izletu bralcev Gorenjskega glasa, ki ga bo organiziral Rozman bus iz Lancovega. ČEBULA BABICA MODEL VOZILA HYUNDAI GOZDNI GRM BALONAR ŠORN ROMULOV BRAT DVOJČEK PEVKA DERŽAJ AL FINKA (KRAJŠE) EPOHA NAKAZA MESTNI POTEPUHI OTOK V NOVIH HEBRIDIH ŽIVAL RJAVE BARVE PESNIŠKI STIK MESTO V FRANCIJI NEMŠKI FILOZOF (GEORG) DEL SKAKALNICE KARTE ZA PREROKOVANJE GL. MESTO PERUJA NAŠA REKA PESNICA SEIOEL MEDIJSKI VODITELJ KANONI VIU hi SNIK ALBERTO rOMBA JUDOVSKI KRALJ NIHAJOČE KOLESCE OČE V URI a nakupovaln izlete, kratke ali dolge počitnice ■ 2 3 4 5 6 7 8 g . 10 j ■ 11 12 13 14 15 16 16 10 • • ZADNJE NOVICE bo dežurni novinar Andrej Žalar telefon: 04/201-42-24, mobitel: 031/638-699 ^KJTI pokličite, sporočite, predlagajte... IVI I bomo pisali Kaj pa avtobus in drva? Dolina, 17. avgusta - Kako pa bo zdaj z drvmi, lesom in prevozi z avtobusom, ko smo na cesti v Dolino in Jelendol dobili nov prometni znak, ki ne dovoljuje večjega osnega pritiska od 4 ton? Tako nas je v uredništvo vprašal domačin iz Doline v občini Tržič. Ogledali smo si prometno prepoved oziroma oznako in se na lastne oči prepričali, da je vprašanje utemeljeno. Gre za občinsko oz. lokalno cesto, nekdaj je bila gozdna, je pa seveda glavna povezava za demografsko ogrožen predel s prebivalci Doline in za Jelendol. Menda vedo za odgovor na občini Tržič. • A. Ž. OTROCI Najnovejše kasete in CD-ji Romane Krajncan tudi na gorenjskih poštah - 4274 Žirovnica -4101 Kranj Figelpok, Od mravljice do dinozavra, Tuba luba in še in še 4245 Kropa 4271 Jesenice Plavž -4260 Bled -4228 Železniki www.posta.si POŠTA SLOVENIJE KOMUNALA JAVNO PODJETJE, d.o.o. Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj OBVESTILO Obveščamo vse porabnike pitne vode, ki so priključeni na javni vodovod, s katerim upravlja KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o., da so zaradi dolgotrajne suše izvirne količine vode minimalne. Zaradi tega prosimo porabnike, da varčujejo z vodo. Za območje Šenturška Gora, Apno, Ravne in Ambrož pod Krvavcem zaradi kritičnega stanja s pitno vodo pa velja prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov. Prosimo Vas za razumevanje! illult ll