Političen list za slovenski narod. jedra Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., is mesec X (ld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za ctlo leto 12 (ld., u pol let« 6 gld., za četrt leta 3 (ld., za jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlitvo in ekepedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenUkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. 163. V Ljubljani, v petek 19. julija 1895. Letnik XXIII. Črne bukve kmečkega stanu. 2. Sicilija Težko je govoriti o družabnih razmerah na Laškem brez jeze. Vedno je sicer bila lepa, od narave bogato obdarovana laška zemlja torišče političnih glumačev, toda najslabšim umetelnikom te vrste je prišla še-le sedaj v roke, odkar se imenuje »Italia unita — redenta«. — Lupeško državno gospodarstvo vtiskuje v najmanjši koči »zje-dinjenega« kraljestva svoje grozovite sledi. E. ' G i a m p e t r o pravi v svoji knjigi »L' Italia al livio« (»Laško na razpotju«): »Sedaj je že jasno, da sta mogoči le dvestvari: ali bo vlada vse, kar se je dozdaj zgodilo, temeljito preobrazila, ali b o p a d e ž e 1 a v s e, karkoli biva v politiki, popolnoma uničila.« Bistroumni pisatelj je pravo zadel. Z jednim stavkom lahko dokažemo njegovo trditev. Med 1 a -škim kmečkim 1 j u d s t v o m s e s i lo v i t o širi socijalizem. — CelO na gorenjem Laškem, koder so nekaj let sem duhovniki pod vodstvom kapelana Čerutija jeli ustanavljati hranilnice in posojilnice po Raiffeisenovem načinu in združevati kmečko ljudstvo v gospodarske zadruge, so pri zadnjih volitvah celi kmečki okraji oddajali svoje glasove — socialističnim kandidatom. Poljedelski stan na Laškem je že skorej popolnoma uničen. Umira brez zdravniške pomoči. Zato se pa ubogo ljudstvo poprijemlje vsacega sredstva; zato posluša vsacega socialističnega mazača in mu — verjame. Najbolj značilen dokaz za fo trditev je sicilski kmečki in delavski upor z leta 1893. Vsem nam je še dobro v spominu, kako krčevito so se ustavljali uporniki po celi deželi in kako surovo - divje je postopal ž njimi Crispi po izjemnem stanju in z vojnimi sodišči. Temu uporu se ne smemo čuditi. V Siciliji in na južnem Laškem sploh vlada že dolgo grozovito nasilstvo in revščina, katerima se vstavlja lačno ljudstvo z vstajami in — roparstvom. Smeli brigantje in lačni revolucionarji so nujni antipodje oholih plemičev in nenasitnih, bogatih velikih najemnikov. Nad 4000 umorov se šteje vsako leto na Laškem; torej krog 11 na dan. Umljivo! Od leta 1812 (oziroma 1818) so v Siciliji uveljavljeni zakoni, po katerih se je odpravil fevdalizem. Kmet je postal svoboden, toda le po imenu. Galantuomini, to je baronje in kapitalistični veliki najemniki, imajo v lepi jedinosti delavca in kmeta »za neke vrste nižjo žival« in tako tudi delajo ž njim. (Napoleone Colajanni: Gli avennimenti di Sicilia e le loro cause. Palermo 1894.) Ti možje vladajo v občinah in se okoriščajo na tuje troške. Plemičeva stranka, ki je z najpodlej-šimi sredstvi pomagala v volilnem boju, se polasti najpreje srenjske blagajne ; skrbi za to, da se napravijo po plemičevem posestvu lepe ceste, proda graščaku za smešno nizko ceno srenjsko posestvo; najgrje pa dela s tem, da znižuje zemljiški davek in ogromno vzvišuje užitninski davek in tako sesa uboge delavce in male najemnike, sebe pa osvobaja. Ubožci morajo drago kupovati vsakdanji živež, da trdosrčni plemiči tem ložje zapravljajo svoj denar izven Sicilije. — Kako delajo v tem oziru, kaže nam ta-le po profesorju MafTeo Pantaleoni-ju sestavljena primera. Na posameznega človeka pride užitninskega davka zemljiškega davka v Siciliji 6.76 1.6S v Piemontu 3.71 4.03 v Lombardiji 3"27 5.35 na Beneškem 2.42 5.45. Te številke govore jasno. Posestniki velikih posestev skrbč zase na škodo manjših. Ta posestva so večinoma stari leni; njihovi lastniki ne obdelujejo sami zemlje; večinoma tudi ne prebivajo na otoku, marveč oddajejo jih v najem velikim najemnikom. Ti imajo svoje podnajemnike, kateri imajo zopet svoje p o 1 - ali t r e t - jino-najemnike, dninarje in pastirje. V tistih delih, kjer je zemlja zelo rodovitna in kjer se goji bolj vinarstvo, poljedelstvo in sadjereja, torej »intenzivna kultura«, se je do zadnjih let že še pridelalo toliko, da so imeli tudi najnižji v ti vrsti kaj jesti. To velja o obrežnih zemljiščih: od Maršale preko Palerma, Termini, Milazza, Messine v Katanijo, od Katanije krog Etne in o kaltani-setski, girgentski in sirakuški pokrajini. Mali najemniki v teh krajih so bili v primeri z drugimi še nekako premožni; zadnja leta je pa tudi na njihova vrata jela trkati lakota, katere doslej niso bili vajeni. Ta nagli prehod iz nekakšne premožnosti do uboštva jih je vzdignil, da so se tudi oni pridružili uporu in s silo zahtevali, naj se pregledajo in popravijo njihove pogodbe. Navadno imajo v Siciliji tako imenovani pol-najem (mezzadria); najemnik mora obdelati polje in polovica vseh pridelkov je gospodarjeva. Najugodnejši tak polnajem je za tiste, ki dobe od gospodarja poleg polja tudi vinograde in oljnike v obdelovanje in se v vsem tem dele ž njim; ta način pa poznajo samo krog Mesine. Revnejši ljudje imajo takozvano »terzeria«, tretjino-najem; lastnik jim prepusti kos zemljišča, jim da žito za seme in ob žetvi sta dve tretjini njegovi. Vrh tega si še odračuni seme. Tretje vrste pogodba je takozvana »a terratico«; najemnik se zaveže, da plača od hektara po 3 do 6 hektolitrov žita. V tem slučaju je sicer nezavisnejši, toda ob slabih letinah ne zmaguje najemnine. Najem traje 4, 6, k večjemu 9 let. Vsakdo izprevidi, da so ubogi najemniki zelo na slabem. Vrhu tega jih pa še tare oderuštvo. Za jeden »tumolo« semena (= 13 litrov) mora vrniti 17 litrov; posojila mora obrestovati najmanj po 20 odstotkov; živež mora drago plačevati; zato ni čuda, če so v preje najrodovitnejših krajih zadnja leta podnajemniki skorej brez izjeme imeli izgubo. Zemlja se je že izsesala in za par let, ko jo uživa, je nobeden ne more posebno negovati. Še mnogo slabše je v tistih krajih, kjer so LISTEK Naš pisarniški sluga. Spisal Janko Barlž. (Dalje.) Posebnih dogodkov iz Petrove mladosti ne bi mogel povedati — on je že marsikaj pozabil, a mene ni pa bilo poleg. Toliko vem, da ni odšel s ponvami in pastmi po širokem svetu, kakor mnogi njegovi rojaki. Po svetu je pa vendar le odšel in to še preje nego je navršil dvajseto leto. V tej dobi nahajamo ga na južnem Ogrskem pri starem , imovitem gospodu, kateremu je bil naš Peter ob jednem hlapec in dekla, a tudi vrtnaril je, pa zato krase še danes njegova dva okna razne domače cvetlice, kot jasno znamenje, da je on prijatelj cvetlic. Ni mu bilo hudo pri starem gospodu, kateri je mladega, brdkega Slovačka, kateremu je jedva prvi mah pognal pod nosom, zelo ljubil in mu vedno le »sinko" govoril. Pri starem, skušenem gospodu se je Peter marsikaj naučil, a privadil se je od Rumuncev, kateri so v okolici stanovali, tudi rumunskemu jeziku, katerega Še sedaj, ko mu morda sladka vinska kapljica — redke so te prilike — razveže nekoliko okorni jezik, za silo tolče. Stari gospod preselil se je na drugi svet, a Peter pa tudi ni ostal več v onem kraju, šel je po svetu iskat službe in slave. Oboje je dobil. Kdor ni videl, ta si pač ne more misliti, kako ponosna je pač služba nadškofovega osebnega čuvarja ali huzarja, in vidite naš Peter je postal nadškofov huzar. Podoba iz one dobe, pokazuje nam Petra v njegovem sijaju. Visoka kapa ali kalpak z dolgim čopom pokriva mu glavo, okrog ustnic spuščajo mu se doli do tedaj že dobro vzrasli plavi brki, ob ramenih visi mu teška, obilno se srebrom obšita suknja (bekeš), noge pokrivajo ozke zdolaj stisnjene modre hlače, obuvalo mu je od fine ruske rumenkaste kože se srebrnimi ostrogami, & ob bedru visi mu dolga teška sablja. Ej bil je krasen huzar naš Peter, kakor tudi njegov drug — dva sta hu-zara — in marsikatero dekliško oko pogledalo jo ne redkokrat lepa huzarja, in kaj ne bi? Kaj takega se pač ne vidi vsaki dan, pa tudi ni bil vsaki huzar tak, kot je bil naš Peter. Pii veliki maši, če jo je pel nadškof, stal je tam pred žrtvenikom kot da bi bil iz kamena, niti z očesom ni maknil, a tako stal je tudi zadaj na dragoceni velikaški kočiji, kadar se OS o r z a. Dn6 19. julija. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. Skopni državni dolg v srebru.....100 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1068 „ Kreditne delnice, 160 gld............399 „ London vista...........121 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 80 mark............11 , 80 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski baukovci........46 „ C. far. cekini......................5 „ 80 kr. 95 „ 50 „ 20 „ 40 „ 70 „ 1» 25 . 55 B 42'/,. 88 B 64'/,. n 73 „ Dni 18. julija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 25 kr. 161 „ 50 „ 195 . 50 „ 99 „ 60 „ 146 „ 50 „ 131 „ 50 „ 109 „ 111 „ 25 „ 99 „ 25 . 99 „ 90 n 225 „ 171 „ 50 „ 131 „ 35 „ 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 50 kr. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 145 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 25 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 60 „ Salmove srečke, 40 gld........71 „ — „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 „ 50 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......52 „ — „ Ljubljanske srečke.........23 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 174 „ — . Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3585 „ — „ Akcije tržaSkega Lloyda, 500 gld. . . . 557 „ — „ Akcije južue železnice, 200 gld. sr. . . . 109 „ — „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....93 „ — „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 „ 50 „ Papirnih rubljev 100 ................120 „ 87 „ tf Nakup ln prodaja vsakovrstnih drftavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izirebanj« najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba »1ERCV B« »olluili it 10 Dunaj, lirialMruia 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kamnih vrednostih vseh ipekulsoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.