Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 181.	v LIdmjddi. v Celriek, 17. avgusia isin
Leto XL1V.
= Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . . K 28'—
sa en meseo ,.....2-20
za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . E 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
1 Inserati:	■
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . i.5„ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
----Poslano:	'
Enostolpna p.titvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, Izvemšl nedelje tnprazniko, ob 5. nrlpop.
Redna letna priloga vozni red
Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 8/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun l oštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-here. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
■ A Slovenec stoji junaško in se ne d& j ukloniti niti strahu niti dvomu, trdno prepričan, da je namenjeno od božje previdnosti, da bo slovenski rod do konca dni
Naš cesar.
Jutri praznujemo očetov dan.
Zopet se vsi narodi našega cesarstva združujejo v eni misli in v enem čuvstvu, ki je tako globoko pognalo v vseh srcih, da je že to eno čuvstvo dovolj močno, da zvari milijone v eno nerazdružljivo celoto in jih navdahne z železno silo, ki je nobena sovražna moč ne more razrušiti. Ljubezen je močna, ljubezen je sila, ki svet premaga. Močnejša kot sovraštvo, silnejša kot smrt je ljubezen. Življenjski žar te ljubezni ogreva danes vsa srca naše širne države. Avstrija je nepremagljiva, ker ima svojo silo sama v sebi, ker ni nikak suh državno-pravni mehanizem, ampak ima svoje korenine v ljudskih srcih. Neka skrivnostna moralna sila živi v tej državi, ker so zasidrane njene korenine v vsakem teh milijonov ljudskih src.
In če vprašaš, odkod ta mirna, silna državna zavest, če iščeš vzroka, zakaj je ta državna edinost raznih, tako različnih narodnosti vendar tako nerazrušna, da kljubuje tudi najhujšim viharjem, tedaj ču-ješ od zrelega moža kakor od nežnega otroka en odgovor: Očeta imamo.
Očeta imamo. Očetov dan praznujemo.
Ko je pred šestinosemdesetimi leti zasijala življenja luč majhnemu detetu, je za-čutal genij svetovne zgodovine dan, po katerem bodo pozni rodovi računali eno najvažnejših dob v povestnici človeštva.
Največji imperatorji bodo z zgodbo svojega vladanja stali revni poleg patriarha vladarjev, katerega rojstni dan mora ravnokar zopet beležiti ves kulturni svet kot enega največjih dogodkov, kateremu se mora klanjati vsakdo, ki ima količkaj smisla za to, kar je veliko, lepo in častitljivo na svetu človeškemu rodu.
Očetov praznik praznujemo. Naj utihnejo za hip topovi, da si premislijo vsi narodi sveta, če je še kdo med njimi, ki more z istim čuvstvom in z isto pravico reči, da tako praznuje očetov dan in da praznuje praznik takega očeta, kakor ga praznujejo danes narodi one Avstrije, ki so jo mislili razdružiti, pa so šele pri tem spoznali, kako nerazdružna je ta družina.
Franjo Neubauer:
Tvoj rojsini m.
Iz morja se vzdiga strašan velikan, krvi je, človeških je žrtev željan. Vsa zemlja jih meče mu v žrelo široko, da z njimi na dno potopi se globoko.
V potokih in v rekah kipijo strasti: »Ha, zdaj se napijemo vroče krvi!« Po gozdih pošast krvoločna se plazi, in v krvi po njivah, po travnikih gazi.
Palače in koče pa solze škrope, pridušeni vzdihi po njih se gube, glasno, krčevito ihtenje jih stresa, upije v visoka in daljna nebesa.
Ah, kakšen Tvoj rojstni je dan, naš vladar! Krvav je in sveti se kakor požar, Sovražnik premagan, kipeč maščevanja za množico množico v klanje zaganja.
A našim junakom žare sc oči, objemajo puško jim krepke pesti. Mi molimo zanje in zate in zase, naj mirna nebesa nam vrneio čase.
Da, druge države imajo tudi vladarje, imajo kralje, carje, šahe, predsednike. Mi imamo več, ker imamo tudi očeta.
To je ono čuvstvo, ki žene ta dan tisoče ljudi pred oltar Najvišjega, da tam molijo za blagor in srečo svojega očeta. Vladarja se posluša, spoštuje in uboga. Za očeta se moli. Država strahuje in kroti, Tu pa govori vroči šepet ljubezni,
Očetov dan je tak dan. Samo Avstrija ga pozna.
Poznamo ga danes bolj kot kdaj prej, ker še nikdar se nismo združevali na cesarjev dan polni takih čuvstev in tako prevzeti od zavesti naše državne skupnosti, kakor sedaj, ko nas je sovražnik naučil ceniti vrednost naše domovine.
Ves slovenski narod stoji danes v tej zavesti pred cesarjevim prestolom. Sinovi našega ljudstva so se sijajno izkazali na vseh bojiščih in si priborili lavorike, ki ne bodo nikoli ovenele, ampak bodo sveže živele v zavesti najpoznejših rodov kot dragocena dedščina v spodbudo vsem potomcem.
Te sveže lavorike poklanja danes pred cesarjev prestol slovenski vojak. S krvjo so škropljene, z železom so vezane.
Vse slovensko ljudstvo, polno vdanosti in ljubezni do najvišjega prestola ta dan ponavlja prisego zvestobe svojemu vladarju.
Da, vse slovensko ljudstvo! Tudi oni tisoči, ki so v bedi in revi, rešivši le golo življenje, zapustili svoje domove na cvetočih brdih in ravninah, ki so bežali iz planinskega raja in iz dežele rajskomile, ob-senčene od trte in sladkega sadja.
Ti še posebno. Saj nam je ravno zločinski izdajalski napad verolomnega soseda pokazal, kaj nam je Avstrija, in da moremo le v tej državi pod pravičnim žezlom habsburškim upati zopet srečnih in solnčnih dni za naš narod.
Tako se torej danes zopet združujemo okoli očeta in se čutimo zopet kot ena rodbina, trdno sklenjena, da ostane združena za vedno.
Vojska nam iz najožje bližine dan na dan kaže svoje grozno lice. Smrt hodi mimo nas.
Naj kmalu molitve nebesa prodro, zvonovi v veliki naj dan zapojo, oznanijo naj Ti po noči krvavi, da rojstni dan v novi obhajal boš slavi.
voiaKi pojo...
Še vedno pojo, Zakaj? Ker še vedno upajo v zmago. Kdor pa že tone v valovih, ne poje več, ne upa več.
»Prijateljsko pismo« (Vekoslav Mašilo) nas »vljudno prosi, da sprejmemo sledečo pesem«;
»Cesarja zvesto služimo, Boga zaupno prosimo: da nam Taljana v roke da, da naša moč ga pokonča. Le udri, Janez, tega šmenta, čeprav presekaš ga na dve;, izginit' mora la polenta s kraškega sveta.«
Enako misli Belski, ki žuga Italiji:
■ Zemlja naša se tvoje krvi bo napojila, mrzla Soča bo tvoj grob! Italija, čast svojo si izgubila, verolomstvo tvoie bo tvoi nolcoo.«
močno zasidran v državi našega Očeta,
Zato se združuje ves slovenski narod v navdušenem klicu:
Bog živi našega cesarja!
Rojsini in našega presioloiM-
sleiik
Devetindvajsetič se danes vrača rojstni dan našega prestolonaslednika, nadvojvoda Karla Franca Jožefa, Kratka, pa velika doba, ki je mlademu cesarskemu princu zgodaj naložila dalekosežne težke naloge in dolžnosti, umerjene za utrjena, izkušena pleča dozorelih mož. In naš prestolonaslednik se je kljub mladostni dobi izkazal celega moža, pokazal je, da je kos velikim nalogam, ki mu jih v tako usodnih, resnih dneh nalaga njegovo vzvišeno zva-nje. Kakor ob izredni solnčni toploti hitreje zore razni zemeljski sadeži, tako tudi ob velikih dogodkih hitreje dozorevajo značaji, ako so dani notranji pogoji, ako ne manjka duševnih moči. Z le-temi je naš prestolonaslednik bogato oblagodarjen, zato vidimo, da je dorasel sedanji zgodovinski dobi. To nam je v ponos in radost, to krepi naše veselo zaupanje v bodočnost ljubljene domovine, bodočnost, ki jo ima voditi nadvojvoda Karol Franc Jožef.
Danes je usoda naše domovine v rokah naše hrabre armade in mornarice, vse naše nade so na meču naših junakov. Zgodovino držav pač piše meč. Zalo ni čuda, da najdemo tudi našega bodočega vladarja, nadvojvodo Karola Franca Jožefa v armadi, in to na čim dalje bolj vidnem mestu. A še več: Karol Franc Jožef je vojak po poklicu. Užival je vojaško vzgojo in izobrazbo iz vsega početka. C. in kr. armadi pripada od 1. novembra 1903. Tega dne je vstopil kot poročnik v 1. u'anski polk, ki nosi ime njegovega pok. očeta vitežkega nadvojvoda Otona. Meseca septembra 1905 je bil prestavljen k 7. dragonskemu polku. Živel in opravljal je svojo vojaško službo popolnoma tako kakor vsak drug častnik ter občeval s častniki kakor ljubezniv tovariš s tovariši. 1. novembra 1906 je dobil mladi nadvojvoda drugo zvezdo. Veselje nad tem dogodkom mu je skalila očetova smrt. Nato se je nadvojvoda za kratek čas poslovil orl iotrinških dr~goncev in se nastanil na Hradčanili v F. kjer se je posvetil pravnim in države /uim naukom. Najznamenitejši učenja збке in nemške univerze v Pragi so b!i, jegovi učitelji: Pfaff, Ulbrich, Braf in Ott. Maja 1907 se je nadvojvoda udeležil divizijskih in polkovnih vaj na čelu svojega starega voda v Dobr-zanu. Spomladi 1908 je zapustil Prago in zopet nastopil službo v 7, dragonskem polku. V višjih vojnih vedah sta poučevala nadvojvodo polkovnika pl. Dieti in baron
pl. Zeidler. O priliki cesarskih manevrov se je nadvojvoda pod vodstvom svojega strica Franca Ferdinanda seznanjal z nalogami in snovanjem višjega poveljstva. Medtem je bil Kari Franc Jožef postal ritmoj-ster (1. nov. 1909) in poveljnik 5. škadrona 7. dragonskega polka v Brandysu ob Labi,
21, oktobra 1911 je mladi princ po-vedcl pred oltar dražestno princezinjo Cito iz burbonsko-parmske hiše. Sledili so krasni dnevi mlade zakonske sreče v sredi dragih tovarišev v Brandysu. 1. marca je bil polk prestavljen v vzhodno Galicijo in nadvojvoda ga je spremljal.
1. novembra 1912 je bil Kari Franc Jožef imenovan za majorja in prestavljen k 39. pešpolku na Dunaju. 1. maja 1914 je postal podpolkovnik.
28. junij — svetovna vojna! Tu najdemo prestolonaslednika najprej ob strani nadvojvode Friderika v glavnem stanu —> v duševni delavnici bojujoče se brambne moči. Važne naloge so mu bile poverjene v tem času. Tako se je mudil od 21. do 26. jan. 1915 v nemškem glavnem stanu pri cesarju Viljemu.
15, julija 1915 je bil prestolonaslednik imenovan za generalnega majorja in konter* admirala; bil je že tudi imetnik 19. peš« polka in več visokih odlikovanj. Sedaj je poklical cesar nadvojvodo k sebi in mu poveril prevažno in velezaupno nalogo, da v njegovem imenu obiskuje čete na vseh bojiščih in jim ponese njegov pozdrav in njegovo priznanje, Mladi, ljubeznivi nadvojvoda je bil kakor nalašč za to nalogo —• pridobil si je na mah srca vojščakov in jim vsepovsod vlil novega navdušenja, novih sil za napad in brambo. A tudi on sam je črpal bogate koristi iz svojega poslanstva, saj sc je neposredno in na lastne oči prepričal o vsem gibanju in snovanju c. In kr, oborožene moči.
Tako je prišel 12. marec 1916, ko je bil Kari Frnc Jožef imenovan za podmar-šala in viceadinirala ter mu je bilo obenem poverjeno poveljstvo nad tretjim železnim zborom. Ta zbor si je izbral naš bodoči vladar, ko sc je snoval načrt za mogočni udarec proti nezvestemu Lahu, ta zbor naj bi rodil in ponesel njegovo mlado bojno slavo daleč v sovražnikovo deželo, In prav je izbral! Hrabri slovenski sinovi, ki tvorijo jedro tretjega zbora, so v zvezi z ostalimi junaškimi polki in krdeli tega zbora vedeli ceniti čast, da imajo za svojega neposrednega zbornega poveljnika samega prestolonaslednika. Z zanosom in neodoljivo močjo so se lotili kletega so-vraga na Folgarijski visoki planoti, ga z
In zopet čitamo: »Da vidite, kak duh še vedno preveva naše ljudi — evo Vam pesem moža, ki ima nalogo, oskrbovati razvaline pri ,,..«:
»U p a j , duša, božja roka te obvarje krvoloka. Skoraj, skoraj, mučenica, skoraj prosta boš, Gorica.«
Medin Sterad veruje, da njegov up ni šel po Soči,« čeprav je moral videti toliko grobov rodnih bratov.
».., za njimi plačemo sinovi jadni,.. a u p i naši niso še končani, dokler ni žrtvoval junak se zadnji.«
Veselo upanje navdaja tudi »skromno pesemeo iz preprostih verzov«:
»Mi vsi zaupanje imamo, da z Lahom kmalu obravnamo: on mora škodo povrnit, potem pri miru nas pustit. Če tega nam ne bo obljubil, dežele bode tri izgubil, da 'mamo tol'ko 2e moči, se vsemu svetu čudno zdi.«
Ob pctdesetlctnici bitke pri Ktisloci: Primorski Slovcnci ob italijanski meji po-
svojcem in čitateljem »Slovenca« iskrene pozdrave pod geslom, ki ga prve črke v verzih povedo:
V času, ko pride poletje,
Se spominjajo kmetje,
Enajsta ura odbila je že
Za travo kositi,
A kaj hočmo storiti?
Vse v vojno odrinilo je.
Enake vsi imamo želje:
Roic sovražne streti v prah,
Očito pokazati, da nas ni strah!
Daj moči nam, ljubi Bog,
Oleti ljubo Avstrijo vso okrog!
Mogočne vse sovražnike vgnati,
Celemu svetu pokazati,
Edinost zveznih naših čet!
Sp omui potomcem bomo zapustili
Ako bodo, tudi oni v taki sili —7
Rekli bodo: Pradedi naši
Junaki so res, hrabri, močni bili:
Avstrijo ljubo, vero in mili dom ohranilil
Lep ponos! Vojak I. G. pa ni samo na svoje junaštvo ponosen, marveč tudi na svojo pesem: Zelo lepa sc mi zdi pesem-ca, ki sem z njo iz bojne črte voščil za god svoji ženi in hčeri Mariji, želeč, ako Vam jc po volji, da jo postavite v kak kotiček.« Bodi! ker jo je rodilo prijetno upanje,
enim sunkom vrgli daleč predse, drobili in teptali njegove utrdbe in bojne črte kakor plaz, ki pridrvi z gore, in se ustavili vsled dogodkov na drugih bojiščih za Arsierom in Asiagom — daleč v Italiji. Zaradi že omenjenih dogodkov je sedaj zahtevala previdnost, da se izravna naprej potisnjeni lok naše bojne črte ter tako fronta skrajša. To je izvršil mladi vojskovodja Kari Franc Jožef s tako spretnostjo, da je sovražnik ljuto obstreljeval Priaforo, ko so nadvoj-vodovi polki že davno počivali severno od Posine. Kako vešče izbrane, izborne so nove postojanke, priča najlepše okolnost, da jih sovražnik kljub vsem navalom in naporom ni mogel niti najmanj omajati.
Tako je nadvojvoda sijajno rešil svojo nalogo na tirolskem bojišču in dolžnost ga je sedaj klicala drugam. Odšel je na severovzhodno bojišče, kjer mu je bilo naj-prvo poverjeno poveljstvo armade, nato pa vojne fronte. 12. avgusta je postal general kavalerije in admiral. Ob svojem odhodu z jugozapadnega bojišča j®! izdal naslednje preznačilno poslovilno povelje:
»Njegovo Veličanstvo -haš najmilostlji-vejši vrhovni vojni gospodclmi je blagovolil podeliti armadno poveljstvo. Težko, zelo težko se ločim od mojega vrlega, tako ljubega mi planinskega zbora, s katerim me bodo vse žive dni vezali najlepši, najponos-nejši spomini. Vsi pripadniki zbora so za-časa mojega poveljevanja izvršili resnično sijajna dela. Mnogi јип1Ж tovariši so s svojo krvjo pomagali ^priboriti velike uspehe zbora: Njih se spominjam s posebno hvaležnostjo. Vam, ki vas pustim v Italiji, vam, ki ste poklicani, da branite in varujete svete tirolske gore proti pohlepnemu laškemu dednemu sovražniku tudi v bodoče, vam vsem se zahvaljujem iz celega srca za vse, kar ste stvorili ter vas zagotavljam, da vam bom vsem ohranil hvaležen in zvest spomin. Ker že danes odidem, se žal ne morem posloviti od vseh poveljnikov, ne od vseh čet, kar bi bil tako rad storil. A vsem vam kličem prisrčen zbogom in prosim Boga vsemogočnega, naj bi sprejel vsakega posameznega izmed vas kakor tudi planinski zbor v njegovi celoti v svoje varstvo, da vas bom mogel po častnem miru vse zopet videti, vas vse zopet pozdraviti! Zmaga in slava ... zboru! To je moj poslovilni pozdrav. Bog z vami!«
Krasne, prisrčne besede! Kdor tako govori, je mož, ki ima glavo in srce na pravem mestu. Ljubezni do njega, do •stvdri, ki jo zastopa, pač ni treba umetno hetfti. Posebno ne med nami Slovenci, ki od ara govorjene besede tehtamo z zlatom!'— z zlatom svoje neomajne zvestobe, ■svoje vdane ljubezni. Prestolonaslednik tiađvojvoda Kari Franc Jožef je našel pot .v naša srca, ne samo v srca naših sinov, katerih hrabrost in vrlost je osebno spoznal, marveč v srca celokupnega slovenskega naroda. Naj spremlja njega in njegovo družino sreča in slava vse dni! * 1—---——————
; Sejno peMoesi na Brezjab.
Na obletnico lanskega velikega roma-r. b. na Brezje se je vršila nrcšlo sredo pod vodstvom presv. gosp. knezoškofa ljub-iiinfkega dr. Ant. Bon. Jegliča pobožnost na Brez ah, ki se je je udeležilo obilo vernega . udstva. Deželnega glavarja je zastopal njegov namestnik dr. L a m p e , navzoči sq bili sosedni duhovniki z dekanom kano;:/om Novakom, deželni poslanec P ; b e r , več županov s cestnim okr.
načelnikom Resmanom, msgr. K o - | 1 a v č i č iz Gorice itd.
Presvetli je v svojem govoru izrekel trdno nado, da bo Avstrija premagala sedanje stiske, zlasti pa da bo Bog ohranil Kranjsko deželo sovražnega vpada. Zahvaliti imamo Boga, da se ne posreči sovražni naklep, našo državo izstradati. Velike zasluge imajo naše vrle kmečke žene in dekleta, ki so najtežja dela izvršila in poskrbela, da je naša zemlja obdelana tudi ob pomanjkanju moških delavnih sil. Vsi moramo sedaj delati in tudi potrpeti. Huda draginja tare vse ljudske sloje. Ta draginja je posledica gospodarskih razmer, ki so nastale po vojski, ne da se pa tajiti, da se v mnogih slučajih izkušajo posamezniki iz vojnih razmer neopravičeno obogatiti. Izrabljali stisko bližnjega za odiranje je vnebovpijoč greh. Naše žene in dekleta so tudi v sedanjih časih ohranile svojo poštenost. Splošno se vidi povsod po deželi, kako naše ljudstvo varuje zakonsko zvestobo in pošteno življenje. A tajiti se ne more, da se širi ponekod tudi prej neznana razuzdanost. Žalibog opazujemo tudi ženske, ki so zavrgle svojo poštenost, kar kažejo že z neko vsiljivo kričavo nošo. Pred takimi slabimi zgledi se mora svariti naše ženstvo. Govornik se v toplih besedah scominja naših vojakov na bojnem polju. Od vseh front, koder stoje v boju naši vojaki, mu pišejo vojaški duhovniki, kako vrlo se obnašajo možje in mladeniči iz ljubljanske škofije, kako so vestni in vzorni v svoji službi in pridni pri prejemanju sv. zakramentov. Ko se tega z veseljem spominjamo, pa ne smemo svojih oči zapreti pred dejstvom, da se semtertje širi tudi kletvina in godrnjanje ter celo sovražnost proti Bogu. Naša molitev naj izprosi, da se odvrne vse to zlo od našega ljudstva. Naša molitev naj podpira našega presvetlega cesarja, ki svoje težke vladarske dolžnosti izvršuje poln zaupanja v Boga. Njega in našo Avstrijo priporočamo Materi Božji. Presvetli sklene z molitvijo, da naj Bog dodeli našemu cesarju slavno zmago, časten mir in srečno vlado do skrajnih mej človeškega življenja v blagor Avstriji, slovenski domovini in ljubljanski škofiji.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. avgusta. Uradno se razglaša:
Bojna čria generala konjenice nadvojvode Karla. Pri Capulu so izpopolnile zvezne čete
svoje uspehe z zavzetjem višine Stara Vip-čina; osvojile so jo z naskokom. Boii v tem prostoru so nadvse ljuti.
Avstrijske čele so pri Horozanki, zahodno od Monasterzyske, zopet odbile Ijuie ruske napade. Na nekem mestu, kjer se je posrečilo sovražniku, da je vdrl v naše jarke, smo ga vrgli s protinapadom iz njih.
Bojna črta maršala p I. H I n d e n -barga,
Oddelki poljske legije so uspešno prodrli južno od Hulevič; nobenih posebnih
degodkev.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. avgusta. Veliki glavni stan: Na vzhodni bojni črti od morja do po-I krajine ssverno cd Dnjestra nobenih po-I sebnih dogodkov.
Oddelki poljske legije so izvedli pri Hulevičah kratek, uspešen napad.
Nemška poveljstva so vzhodno od Kisjclina ujela ruske predstraže; privedla so enega častnika in 163 mož.
Severno od Dnjestra so napadli Rusi po krvavih porazih 14. avgusta včeraj le osamljeno s slabimi silami brez vsakega uspeha.
V Karpatih so se polastile naše čete višine Stara Vipčina, severno od Capula.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Rusi so v ponedeljek in torek pri Horozanki, nato na naši črti, ki se razteza od spodnje Zlate Lipe do spodnje Stripe, napadali z ogromnimi silami, toda brezuspešno. Pri Podkamienu so bili vsi napadi sovražnika od armade Bohm-Ermol-lija gladko odbiti.
Višine zahodno od Stanislavova so se mogle držati kljub vsem poskusom sovražnika, da bi tu dalje prodiral. Na zahodnih pobočjih grebena Tomnati in severno od višine Capul v Karpatih gre naša ofenziva naorej. V torek smo zasedli višino Stara Wipczyn2i, 15 km severovzhodno od sedla Prislop,
NASKOKI RUSOV NA ARMADI BOTH-
MERJA IN B6HM-ERMOLLIJA.
Dunaj, 16, avgusta. Vojni poročevalec »8-Uhr-Blatta« brzojavlja: Rusi napadajo naše središče. Dva dni že trajajo ljuti napadi na novo bojno črto zaveznikov v Galiciji v dolžini 100 kilometrov. Sovražnik nastopa z vsemi rezervami, da bi prebil naše novo središče, Pred vsem napadajo Rusi pri Horoženki, severno od Dnjestra, pri Zborovu, posebno pa pri Podkamenu. Armadi Bothmerja in Bohm-Ermollija sta dozdaj krvavo odbili vse napade.
Bukarešt, 16. avgusta. General Bru-silov je zapovedal vsaki posamezni proti Lvovu nastopajoči armadi splošen napad. Prve boje je morala prestati Bothmerjeva armada. Rusi upajo, da bodo še ta mesec končali odločilne boje.
NOVA BITKA V VZHODNI GALICIJI.
Dunaj, 16. avgusta. Vojni poročevalec Kirchlehner je poročal včeraj iz vojnega tiskovnega stana o novi bitki, ki se je pričela v vzhodni Galciji: Ker se bijejo na bojni črti 120 km, gre za veliko bitko,
ZAVRTA RUSKA OFENZIVA.
Bazelj, 16. avgusta. Poročevalci petro-grajskih listov poročajo iz glavnega stana, da avstrijski in nemški protinapadi z močnim pritiskom zavirajo rusko ofenzivo, vsled česar so potrebni novi posveti in sklepi v glavnem stanu. »Novoe Vremja« napoveduje važne izpremembe med poveljniki.
TURKI V GALICIJI.
Rotterdam, 16. avgusta. »Daily Mail« poroča, da. je upoklicala Turčija nov letnik pod orožje, da dobe sveže rezerve za vzhodno bojno črto. Demal paša je imenovan za višjega poveljnika turško armade v Galiciji.
HINDENEURG NASTOPA.
Curih, 16. avgusta. »Corriere della Sćra« poroča iz Petrograda: Na ruski bojni črti se bijejo zdaj s pomnoženo odločnostjo. Navzočnost Hindenburga podvoji vrednost vojskinega smotra, ker Rusi vitežko zelo spoštujejo maršala. Pri obrambi Kovlja, Baranovičev in drugih glavnih središč avstrijske bojne črte se opazuje zadnji čas veliko večja trdovratnost. Jasno se kaže delo trdne volje in krepkega duha.
mrtev vaš je sin — soldat, dajte zame mašo brat,«
Komaj ie eden odpel, se že junaško oglaša drugi:
V	boj nam trombe glas doni, za dom naj srce vseh gori. Za dom če treba iti v smrt, sovražnik mora biti strt.
V	boj junak za narod svoj, da rešiš dom, premili tvoj. Ne straši se, pogum velja, pogum do zmage pripelja.
V	boj za dom, v boj za dom jaz fant slovenski odšel bom, za dom oremili ves gorim,
za narod svoj rad vse storim.
Jožef Lah pa že v duhu gleda — zmago slovenskih mož in fantov;
Sovražnik je premagan kruti uničen že na tleh leži; in zmaga dvigne zdaj neruti, junakom vence že deli in tem junakom Podravine in tem junakom Posavinc na veke slava naj doni.
Gotovo, kadar bo pletla zgodovina in dcli'a domovina vence slave, bo moral pristopiti Slovenec — velikokrat.
Da, velikokrat! Saj je tolikokrat z okrvavljeno roko rešil avstrijsko zastavo Pesem priča:
IZGUBE RUSOV.
Kodanj, 16. avgusta. V Rusiji radi visokih izgub ne izdajajo več nobenih javnih seznamov o izgubah. Po zadnjem seznamu osrednjega urada v Kijevu so izgubili Rusi 600.000 mož in nad 40.000 častnikov. Posebno velike so izgube zbora letalcev in, kar je značilno, mornarice; na morju so so zato morali zgoditi dogodki, ki še niso znani. Vsled velikega pomanjkanja častnikov je morala ruska vlada vpoklicali pod orožje vse dijake, ki jih bodo izurili za častnike.
CARICA PROTI GENERALU BRU-SILOVU.
Berlin, 15. avgusta. »Lokalanzeiger« javlja iz Stockholma: Trdi se, da bodo poverili generalu Ruskemu zopet vodilno mesto; pripeljal se je že v glavni stan, kjer se je več ur razgovarjal s carjem. V glavnem stanu se nahaja tudi carica, da izvede glavni udarec proti Brusilovu. Pravijo, da je namenila carica Brusilovu višje poveljstvo na perzijski bojni črti.
VODSferO RUSKEGA VOJNEGA MINI.
STRSVVA IZROČENO GENERALU FROLOVU.
Kodanj, 16. avgusta. Tiskovni urad ruskega notranjega ministrstva je poslalo petrograjskim časopisom sledečo notico: Vojni minister Šuvajev, ki je sporazumno s carjem nastopil daljše službeno potovanje, je izročil vodstvo vojnega ministrstva svojemu pomočniku generalu Frolovu.
RUSKA TVORNICA STRELIVA ZLE« TELA V ZRAK.
Stockholm, 16. avgusta. V zrak je zletela tvornica streliva Sulavski pri Kijevu. »Novoe Vremja« trdi, da gre za napad, ker je bilo tam zaposlenih veliko nemških Rusov.
X X * RUSIJA IN POLJSKO VPRAŠANJE.
Kodanj, 16. avgusta. Po petrograjskiH poročilih ostane vodstvo zunanje politike kljub vsem intrigam Angleške trajno v rokah Stiirmerja, ki hoče, da bo ruska zunanja politika neodvisna od Angleške* Predlog Stiirmerja glede na poljsko vprašanje je od državnega tajnika že izdelan in od carja sprejet. Glasi se: Državne koristi zahtevajo ločitev posameznih ozemelj, da se ugodi poljskim željam. Da se izpolnijo ob začetku vojske dane obljube, smatra ruska vlada za možno in tudi želi, da se da Poljakom lastno ljudsko zastopstvo. To naj tvorita dve zbornici; poleg tega se Poljakom prizna svoboda poljskega jezi-k in bogočastja, katera se ne bo omejila po nobenih ruskih posebnih postavkah. Ta manifest bo razglašen te dni.
Stiirmerjev načrt je zelo poparil en-tentine diplomate. Po razgovoru s Sazono-vom je Buchanan obširno poročal Greyu, nakar je ta prosil za pojasnilo. Po ponovnih razgovorih je Sturmer po londonskem poslaniku naravnost izjavil, da smatra Rusija poljsko vprašanje v prvi vrsti kot čisto rusko zadevo. Odrekel je vsako nadaljnje pojasnilo z motivacijo, da bodo zavezniki v tretjem tednu avgusta po razglasitvi manifesta na Poljake v položaju, da preštudirajo ruski način rešitve poljske avtonomije. »Ruskoe Slovo« piše: »Kar smo mi Poljakom obljubili le z besedami, so na-sorotniki že uresničili. Stiirmerjev načrt glede poljske avtonomije je za Rusijo poraz, ki bo kmalu postal zmaga za osrednji velesili,«
»Kadar vam lepše zasijejo zvezde, ko se prenavljal avstrijski bo svet, naših otrok se spomnite takrat, saj smo očetje za dom šli umret,«
In še ena! Filip Pečenko piše: »Od moje ,Bitva ob Soči' ste zadnjič priobčili samo poslednjo kitico, jako Vam bom hvaležen, če boste pričujočo sprejeli v celoti.« Bodi uslišan! Tvoja pesem nam prihaja ravno prav.
Ne en sovražnik, šest jih bilo, ki zemljelačni šli v boj, hoteč Avstrijo nam milo * razdeliti si med seboj.
Kot besni se na meje vsuli, miljone mečev dvigali, z nebroj topov granate bljuli. potok krvi prelivali.
A mi, kot skale, trdno stali naoade vse odbivali; živlienje svoje radi dali, dab' le sovraga zmagali.
In zmaga naša je gotova, sovražnik zdaj se že boji; pogum se nam ojači znova, ker vemo Bog pri nas stoji,
Kmalu bodo se vršile grozne bitke in odpor; sovražnik nanne slednje s'le, oh! to strašen bo orizor.
Vajin god v spomin prihaja,
drugi • j li se obhaja,
taka misel me spodbuja
in mi zmage up ponuja:
k letu spet se vidimo,
ca se skup radujemo.
Oče je sedaj v tujini,
mati sama pri družini.
Milost, žena, si imela,
vse dozdaj si pretrpela,
upaj tudi za.naprej,
da vse mine, tudi vojska ni brez теј.ч
Povsod upanje in zaupanje! Ignacij Damjan pile z visokega hriba — kakor me je Marija doslej varovala, upam, da mi bo tudi zanaprej ob strani stala
Smo korajžni mi vojaki, kot smo bili v vojski vsaki; če se Rusa nismo bali, pa bi pred Lahom trepetali?
Dum s p i r o , spero; dokler diham, upam, je rekel stari Latinec, veren Slovenec pa pravi: „dokler molim, upam.« Pa čitajte, da je res tako!
O Bog, naš oče, gospodar, naš stvarnik dobri Ti, vladar vseh ndrodov na svetu; Slovenec k Tebi molil je vsikdar sovražen, če mu je pretil vihar in klical vedno Te v trepetu,
Sovrag ta krut', ves poln zla, pohlepil se je naših tla,
zato v nas spušča ojstre strele; Ti veš gospod, da boj ves ta sovražnika premnogega zavisti je le sad zbesnele.
Saj veš o Bog, slovenski rod v slavo, čast Ti bil povsod, hvaležen ustvaritve; cesarju ljubemu udani rod hud' res zdaj bije bej s sovragi tod, da ščiti carja vgonobitve,
O glej zdaj nanj, zdaj moč mu daj, sovraga vrže da nazaj Franc Jožef cesar, srce blago-obvaruj rod slovenski zdaj, Franc Jožef mu kraljuje naj, podeli slavno njemu zmago!
»Upanje ni nikoli osramočeno«, opominja apostol narodov. In slovenski junak upa, ker ve, da ga up ne vara, če ne orej, pa požene sad — onkraj groba. Poslušajte! »Mi slovenski frntje stojimo v naših sneženih palačah — ne-prestrašeno in si zapojemo našo veselo pesem«:
Krogle bodo zdaj letele in granr.te bo-Io pele, morda zadnjič čtz gore pozdravilo moje gre. Z Bogom roclne ve vasice in t', cerkev vrh gorice,
....... _ _ -I . ' i
/.wji._v. ».: ni i.jou "i! г0!<0, če me več nazaj ne bo. Stariši, o prosim milo, če se bode razglasilo,
Vojsko z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 16. avgusta. Uradno: Na Goriškem je ponavljal sovražnik svoje ljute napade na naše višinske postojanke vzhodno od črte Solkan—Vrtojba in Opatje Selo; skoraj povsod se je odbil naval že z ognjem. Na posameznih mestih, kjer se je posrečilo Italijanom, da so se ustalili v naših najprednejših jarkih, smo jih vrgli kmalu s protinapadom iz njih. Vse postojanke so torej zopet ostale trdno v rokah naših čet, ki so zadale sovražniku najtežje izgube in ujele 480 mož, med njimi enega podpolkovnika in 7 drugih častnikov in zaplenile 6 strojnih pušk in dva metalca min. Lovski bataljon št, 2 in oddelki pešpolkov št. 24 in 48 zaslužijo v teh bojih posebno pohvalo.
Pri Zagori sc je izjalovil sunek nekaterih stotnij ob ovirah naših postojank.
Na bojni črti v Dolomitih je v boju moža z možem odbila posadka naše postojanke Ruireddo napad.
Po živahnem ognju s topovi in z minami so proti odsekoma Monte Zebio in Monte Interrotto napredovali slabejši sovražni oddelki, ki smo jih izlahka odvrnili.
DOGODKI NA MORJU, Dunaj, 16. avgusta. Uradno se poroča: Ponoči od 14. na 15. je napadla skupina naših pomorskih letal Valono. Zadeli so neko baterijo, neki tabor lop, neko skladišče in neko L.djo; povzročili so številne požere.
Dne 14, t. m, dopoldne je sedem sovražnih morskih letal — večinoma so bila francoska — v obrambi treh francoskih letalcev in kritih s sovražnimi torpedov-kami in monitorji, ki so se držali na visokem morju, napadlo Trst. V obrambo se je dvignilo nekaj letal. Linijski ladjini poročnik Baniieid je prisilil eno sovražno letalo, da se je moralo izpustiti na morje v sredi zaliva; letalci so najbrže ranjeni. Zasledoval je nato drugo letalo in ga prisilil v zračnem boju, da je hitro padlo pri Mirar.:aru; letalci so mrtvi; popolnoma razbito letalo »Spa 398« so naši zaplenili.
Sovražni letalci so vrgli več bomb na pristanišče, a znatne škode niso povzročili. Kolikor je znano, sta mrtvi dve osebi, eden je težko, drugi je lahko ranjen.

Slavni avstrijski letalec Banfidd, ki je sestrelil že 6 sovražnih letal.
Italijani se zaman trudijo, da bi vzeli višine, ki so še napoti njihovemu »pohodu na Dunaj«, V svojem poročilu toži Cadorna o naših ojačenjih v goriškem odseku in o naši težki artiljeriji, ki je za talijane ja-ko neprijetna, ker strelja tudi od strani. V torek je bilo vnovič krvavo odbitih več navalov, pri čemur so se posebno odlikovali lovski bataljon št. 2 (Čehi), ter peš-polka št, 24 (Poljaki) in 48. (Mažari), Cadorna se hvali, da so njegove čete z velikim junaštvom zasedle Črni vrh, katerega pa naši niti branili niso.
Linijski ladijski poročnik Banfield je včeraj v bližini Trsta zopet sestrelil dve sovražni letali.
Italijansko uradno poročilo.
13,	avgusta. Pri spodnji Soči so dosegle naše čete včeraj nove uspehe, V odseku pri Tržiču so zavzele po dvadnevnih trdovratnih bojih višini kota 121 in Debeli Vrh. Bolj severno od tam so prekoračile Dol v celem obsegu in so napredovale nad en kilometer vzhodno od Opatjega Sela, Na severnem robu Kraške planote je osvojila pehota 23. divizije zelo močno višino. Nad Logom, kota 212, katero je branil sovražnik z najskrajnejšimi napori; tam smo ujeli 1565 mož s 57 častniki, zaplenili dva topova srednjega kalibra in nekaj strojnih pušk. Vzhodno od Gorice so vzete višine kote 174 in severno od Tivolija; tam smo ujeli 533 mož in zaplenili nekaj strojnih pušk. Na ostali bojni črti smo povsod odbili običaj, demonstracije sovražnika. Med operaciami od 6. avgusta dalje smo ujeli dozdaj 15.399 mož, med njimi 333 častnikov zaplenili 16 topov, veliko strojnih pušk in vsakovrstnega vojnega blaga na bojiščih in v goriških skladiščih. Sovražni letalci so metali v minuli noči bombe na Gradež in na Campalto; ubili so tri mornarje; neki lastni mali zrakoplov je zgorel; poškodovane so bile zasebne hiše.
14.	avgusta. Na Krasu se je nadaljeval včeraj naš krepki pritisk. Vzhodno ocl kote Nad Logom 212 smo uničili še eno mogočno črto sovražnih strelskih jarkov in ujeli ob tej priliki približno 800 mož ter med njimi 12 častnikov.
V goriškem odseku boj s topovvi. Sovražnik je obstreljeval z nekaterimi granatami mesto in most čez Sočo.
Na ostali bojni črti mali, a ljuti boji na robeh del Murane, pri izviru potoka Costean in na vznožju Civarona (Val Sugana). Svoražnika smo povsod odbili; ujeli smo 50 mož.
Sovražno topništvo je obstreljevalo včeraj kraje v zgornjih delih dolin Charzo in Cordevole; naše baterije so sovražnika prisilile, da je moral utihniti.
Sovražni metalci so metali v zadnji noči bombe na nekatere kraje ob spodnji Soči, a škode niso povzročili.
XXX
Italijanski naval na naše postojanke.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Goriško, clne 15. avgusta 1916.
Včeraj so Italijani pričeli zopet z navalom na naše nove postojanke pred Gorico in sicer na celi črti. Kanonado so otvorili že v prvih jutranjih urah. Hoteli so kar mimogrede prodirati na-
In nam odlično v zgodovini bo mesto pač odločeno, Sloven bo slavljen v domovin) z boja vojščaki dam pojdo,
Uživati plod slavne zmage, ki nam prinese trajni mir, ko narodom prostosti dane, razvijati se brez ovir,
A dokler se to ne zgodi, pa misli vojak Štefan Rupnik, da je najbolje:
»Dotlej pa voljno pretrpimo, z veselim srcem tu bodimo, Bog bo dal, da pride čas, ko srečno domov popelje nas.«
Kako bi naši vojaki v svojih verzih mogli pozabiti nje, ki se imenuje — Mati svetega upanja: Marija. Zdi se jim, cla ob njih strani stoji:
»Vihar rohni, o naj rohni, pod mojim varstvom varen si, morilni ogenj bo zgrešil pot, ker čuva te Mati dobrot.«
Naposled bi res ne bilo prav, če bi ne izpolnili Jožefu Smolnikarju njegove prošnje: »da bi sprejeli teh par kitic v cenjeni list.«
»Imam še upanje na konec, tudi korajže še polno jc, čeravno ta že vojska traia dolgo dolgo: leti dve , . .
Potolaženi bodite, saj se kmalu vrnemo na veselje vseh domačih, kadar spet se vidimo.
Kdor pa v bridki vojski pade, zanj pomoči druge ni, kot molitvica pobožna Bogu zanj sc podari.
Naj se Bog usmili duše, telo dost' trpelo je, kdor po vojski se potika, ta zasluž' usmiljenje.
To vam pišem v strelnem jarku, nekej ur imamo mir, samo težek dež in toča včasih pade na papir.
Jaz bi vam že več napisal, saj poznate zdavnej me, rad sem pisal in govoril, če je družba b'la zame.
Pa končam naj te vrstice, vem, da bodo brale se, tudi bratje in sestrice se bodo spominjale name.
Če bi radi me poznali, tudi to se vam pove: Smolnikar sem iz Gorjuše, Jože moje je ime.
Vesel vojaki A takih je več kakor eden. Razumemo njih veselje. Eden drugemu p i j o p c g u m i n u p a n j e iz oči in z obraza ,,. Upanje pijo in pesem p o j o : kakor jo je zapisal vojak Stocklinger:
»Slava, tebi, Avstrija! Habsburški se rek spolnuje, vsak junak ga izvršuje: Viribus unftis!«
prej. Moj Bog, sedaj po skoraj trinajst mesecih vojne prvi uspeh in sedaj hočejo novih drugih uspehov. Če ne, gorje ti Cadorna. Sprevodi, bakljade, manifestacij e — to so »circenses« za italijansko ijudstvov. Ampak zato treba »zmag«.---
Italijansko topništvo si je predvsem vzelo za cilj znani hrib nad Kron-bergom »Sv. Gabrijel«. Italijanske granate so zavile hrib tako v stebre dima, da je izgledal kakor bruhajoči ognjenik. Izgledalo je, kakor da ni noben košček zemlje ostal na njem nedotaknjen od italijanskih eksplozij. In vsa Ajševica, Panovec, ves prostor krog Gorice je bil napolnjen z dimom. Videli smo, kako so naše kroglje udarjale na Sabotin. Zarožljale so strojno puške, pričel se je infanterijski naskok, katerega so na celi črti odbile naše čete z velikimi izgubami za Italijane. Boj jc trajal do poldneva, popoldne pa je nastopil mir, ki je trajal celo ^?cojšno noč in traja tudi danes zjutraj.
Včeraj je prišlo do gostih bajonet-nih naskokov. Naši junaki bi hoteli kar z bajoneti pregnati Laha iz Gorice. Lahi so se menda tudi že sami prepričali, da ne po j de tako lahko preko zavzete Gorice naprej, kot si je to predstavljalo laško časopisje. Je precej trd oreh ta naša slovenska Goriška.
Lahi gradijo prehode čez Sočo in prepeljujejo topove na druge postojanke. Naše topništvo jih moti pri tem delu.
V Gorici so le močne laško patrulje. Pred dnevi je zaplapolala na goriškem gradu italijanska trikolora. Par dobro umerjenih strelov naših topov in trikolora italijanska je izginila-----
Včeraj so nadaljevali z obstreljevanjem Bilj, Renč, Prvačine, Volčje drage itd. Posebno ljuto so streljali z ekra^ žitnimi kroglami, ki ne žvižgajo, Dornberg in še posebej tamošnjo bolnišnico »Rdečega križa«. Stari dogodki. Včeraj smo zopet imeli vse polno italijanskih zračnih obiskov, istotako tudi danes zjutraj. Zračni boji so na dnevnem redu. Danes so naši drzni letalci zjutraj pregnali s streli iz strojnih pušk laška letala. Motorji letal še vedno brnijo v zraku.
Na bojišču traja mir dalje. In da nes lahko smelo trdimo, kriza prejšne ga tedna je prestana, najhujši dnevi so za nami, z včerajšnjim dnem se je položaj znatno zboljšal.
In upamo trdno, še jo bomo gledali avstrijsko in slovensko Gorico.
Letalni napad na Trst.
Lugano, 16. avgusta. Iz Rima se poroča: Naša pomorska letala so s francoskimi letalci včeraj zjutraj napadla državno ladjedelnico v Miljah. Obstreljevanje je povzročilo na več mestih požare. Francoska bojna letala so trčila s sovražnimi letali in jih prepodila. Vsa letala izvzemši enega francoskega so se vrnila.
Italijani v Gorici.
Lugano, 16. avgusta. Potem ko so bili laški topovi mesece namerjeni na Gorico in jo izpremenili v razvaline, netvezajo sedaj laški listi svojim bralcem natvezajo pripovedke o strašnem tiranstvu, ki so ga Avstrijci baje izvajali v mestu. K sreči je sedaj nesrečna Gorica od svojih zatiralcev za vedno odrešena.
Kako izgleda sreča Goričanov, nam pove dopisnik »Secola«. Pravi, da je Gorica obsežno gnezdo vohunov, proti katerim morajo Italijani samo ob sebi umevno z vso strogostjo postopati. Dopisnik sam je videl, da so karabinjeri odvedli dve nuni, ki sta se »pod pretvezo« nabiranja milodarov bližali vratom gradu. Koliko vohunov je doslej zaprtih, dopisnik ne pove, da pa gre za večje število, se vidi iz njegovih besed, cla so zbrani v nekem kotu na predtrgu gradu,
Sedanji položaj Italijanov,
Haag, 16. avgusta. Vojaški sotruclnik lista »Courant« javlja: V taktičnem oziru so zašli Italijani po zavzetju Gorice v neugoden položaj; medtem ko so zadobile postojanke Avstrijcev na višinah in za Do-brdobsko planoto znatno močnejšo obrambno vrednost. Na drugi strani bodo morali premagati Italiiani večje transportne težave glede na preskrbo z živežem in z vodo na Dobrdobski planoti.
Cadornova lahka zmaga.
Genf, 15. avgusta. General Cherfil piše o Cadornu v »Echo de Pariš« ne posebno laskavo. Pravi, da jc doba presenečenj s strašnim obstreljevanjem za Italijane končana. Italijani naj no pričakujejo, da jim bo sovražnik še prepuščal zemljo. Postojanka pri Gorici jo bila le izpostavljena. Avstrijske čete drže zdaj močne utrdbe Sv. Marka in Sv. Gabrijela, tako, tla se pričakuje zopet trudapolna vojska v gorah. Cadorna bi mogel upati na hitro napredovanje le, če bi Rusi vzhodno bojno črto popolnoma poceptali, o čemur pa dvomijo tudi največji optimisti.
Devetnajstletni na goriškem bojišču. Lugano, 15. avgusta. Minuli teden so odrinili novi vojaki na goriško bojišče; pred vsem mlajši letniki, med njimi tudi mladeniči, stari devetnast let, ki so jih le nekaj tednov urili. Iz Modene in iz Milana je zadnje dni odrinilo več slo za častnike povišanih praporščakov.
Prenapolnjene bolnišnice v Italiji. Haag, 16. avgusta, »Daily News« poročajo iz Milana: V Zgornji Italiji so vse bolnišnice prenapolnjene z ranjenci. Italijanska vlada bo naprosila francosko vojno vodstvo, naj ji prepusti bolnišnice na francoski Rivieri, da ne bodo prisiljeni voziti bolnikov v južno Italijo in na Sicilijo. Trdi se, da so po zavzetju Gorice skozi Milan p-epeljali nad 50,000 ranjencev.
f Fokos,
»Pester Lloyd« poroča po »Baseler Nachrichten«: Po podatkih iz krogov Rde-čeg križ ima 25% . laških ranjencev iz bo-jev ob spodnji Soči rane od udarcev nekega danici podobnega orožja, katerega vpo-rahljajo c, in kr.;-čiete,	J
Lahi se pripravljajo na vojsko pozimi.
Curih, 16. aygusta. »Tagesanzeiger« poroča iz Milaf^:. Listi objavljajo oklice za nabavo zimskej obleke italijanskim vojakom potom prostovoljnih darov, da se olajša vladi пдуа vojska pozimi,
Giolitti napoveduje predavanja o polo^ žaju,
Monakovo, 15. avgusta, »Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo, da namerava Giolitti v nekaterih italijanskih me-stih predavati o vojnem položaju in o bodočnosti Italije. Njegovim predavanjem se pripisuje velika važnost.
Potresi v severni Italiji,
Lugano, 16. avgusta. (K. u.) Listi poročajo o potresih na Sredozemskem morju in v severni Italiji. Treslo se je včeraj; sunki so bili deloma močni. O škodi, ki jo je povzročil potres, se ne poroča. V Pesa-ro tabori prebivalstvo pod milim nebom*
Hči d' Annunzija se poročila.
Haag, 16. avgusta. Iz Benetk se poroča: Hči Gabrijela d' Annunzia, Renata, se je poročila z italijanskim poročnikom Manta Navella.
ov ;
Angleži in Italijani. ,v£ r
Lugano, 16. avgusta. Uradno Italijansko poročilo o uspehu pogajanj med angleškim trgovinskim ministrom in italijanskimi ministri izvaja, da se je dosegel v vseh točkah sporazum. Zagotovila sc jc Italiji dobava premogajviipa se tudi, da bodo znižali cene premogu.
Boji m ziei.
,f6 >
NEMŠKO URADNO POROČILO. 7 : Eeriin, 16. avgusta. Veliki glavni stani Na bojni črti južnovzhodno od Arpjen-tieres in v Artois so se tudi včeraj živino bojevali.
Pri Pozieres so nadaljevali Angleži svoje brezuspešne napade do včeraj zjutraj; podnevi njih pehota ni ničesar pod-vzela; nočni napad se jc izjalovil severno od Ovillera,
Pri Moulin-sous-Touvent (pri Aisne) se je oživel začasno ogenj na obeh straneh v zvezi z brezuspešnim plinastim napadom.
Vzhodno od Reimsa smo odbili sla< bejše sovražne poizvedovalne oddelke.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo. 15. avgusta ob 5, popoldne. Pri Som*
me je živahno delovalo francosko topništvo v nekaterih odsekih severno od reke južno od Belloy in Estrees in severno od Lihons. Ogenj s puškami jo razkropil južno od Belloy neki nemški poizvedovalni oddelek. Severno od Ais-1 ne jc udri neki nemški oddelek po živahnem obstreljevanju v mali prednji del postojanke severozahodno od Be-aulne, s takojšnjim protinapadom so ga vrgli. Na desnem bregu Moze so Francozi vzeli s sijajnimi napadi z ročnimi granatami severno od Chapelle Sainte-Fine dele bojne črte v širini 300 in v glo-bočini 100 metrov. Protinapad, ki so ga poizkusili Nemci, se jc izjalovil v zapiralnem ognju. Precej živahno se obstreljevanje nadaljuje v odsekih Fleury, Vaux in Chapitre, sicer je bilo ponoči mirno.
■: .
Sovražni neuspehi na zahodu. Bern, 16. avgusta. Polkovnik Rous« set izvaja »Petit Journalu«: Ker so v zadnjih osmih dneh pridobili komaj 1 kilometer globoko in 7 do 8 km široke na prostoru, pravijo gotovi ljudje, da je to zelo malo, kar je tudi v resnici. A zdaj ne gre za to, da bi Nemcem jemali korak za korakom francosko zemljo, ker to delo bi sc brezkončno vleklo; saj nam gre le za to, da slabimo sovražnika, da pritiskamo moralno nanj, da ga mnogoštevilno uničujemo in da ga zlomimo, kadar bo napočil dolični dan. Pač se mora pripoznati, da če se bodo razvijali bojni ilogodki tako počasi, kot
se zdaj, bo postala Francija nepotrpež-ljiva in ji bo celo pričel upadati pogum.
Prelom na zapatlu opuščen.
Genf, 16. avgusta. Polkovnik Rous-set jo izjavil v »Petit Parisien«, naj ljudstvo ve, da je vojni svet četverozveze Franciji in Angleji le naročil, naj z ofenzivo na zahodu veže glavno moč nemških čet. To se mora tako tolmačiti, da je že opustila četverozveza svoj prvotni načrt o prebitju nemških črt na zahodu.
Francija izgubila nad 2 in pol milijona ljudi. — Za vojsko izdala dozdaj 50 tisoč milijonov.
Г Curih, 16. avgusta. Predsednik trgovske zbornice v Manzigu je izjavil na shodu francoskih zbornic, da je Francija izgubila po vojski in po mrtvih porodih okroglo 2 in pol milijona ljudi.
Vratislava. 16. avgusta. Francoske poslance so obvestili, cla je izdala ljudo-vlada od 1. avgusta 1914 do 30. junija 1916 za vojsko 47 tisoč milijonov frankov; če bo trajala vojska do 30. septembra t. 1., bo stala Francoze 56, 31. dec. pa 65 tisoč milijonov frankov, seveda, če se seveda med tem še ne bo podražila, kar je zelo verjetno.
Bolgarov ni na zahodnem bojišču.
Bukarešt, 16. avgusta. Cesarsko liemško veleposlaništvo je naprosilo »Independance Roumaine«, naj objavi preklic poročila razširjenega po rumunski agenturi glede na pogajanja med Nemčijo in Bolgarijo za odpošiljatev bolgarskih čet. na nemško vzhodno bojišče. Ta poročila so po izjavi nemškega veleposlanika popolnoma neresnična.
\	Gordijski vozelj vojske,
Bern, 16. avgusta. »Times« pišejo: Dramatični dogodki v Rusiji in v Italiji so trenutno odvrnili pozornost od bojev pri Somme, ki so v zvezi z Verdunom veliko večje važnosti, ker tvorijo gordijski vozelj cele vojske. Če hočemo dočakati konec vojske, moramo Nemčijo premagati, in sicer na severnem Francoskem in v Belgiji.
Francija s težavo dobavlja strelivo,
Curih, 16. avgusta. Iz Rima se poroča: Ker v Franciji le s težavo izdeljujejo strelivo, se Italija in Francija oficielno pogajata, naj bi Italija poslala v Francijo 60.000 municijskih delavcev,
Velikansk požar v taboru Blois.
Pariz, 16. avgusta. (K. u.j »Petit Journal« javlja: V velikem vojaškem taboru Blois je izbruhnil požar, ki je uničil vse lope. Žrtev baje ni,
Kanada stavka.
Haag. 16. avgusta. Iz Kanade se poroča, da ne bo kanadska vlada to leto radi pomanjkanja delavcev poslala nobenih čet v Evropo.
Odgodene volitve na Angleškem.
London, 14. avgusta. (K. u.) Asquith je predlagal poslaniški zbornici, naj se podaljša zasedanje zbornice do 31. maja 1917. Carson je protestiral, češ da toliko časa ni potrebno odgoditi volitev.
Lord Crewe začasni naučni minister,
London, 14. avgusta. (K. u.) »Daily iTelegraph« javlja, da je imenovan začasno lord Crewe za predsednika naučnega urada; pozneje dobi to mesto neki član pc-slaniške zbornice.
General Smuts nevarno obolel,
London, 14. avgusta. (K. u.) »Daily Chronicle« javlja: List »South Africa« poroča, da je nevarno obolel na malariji v nemški vzhodni Afriki general Smuts; general Botha je odpotoval zato v nemško vzhodno Afriko.
Asquith pravi, da se tudi po vojski ne bodo ponovile diplomatične zveze z Nemčijo,
London, 16. avgusta. (K. u.) V spodnji zbornici je na tozadevno Carsonovo vprašanje izjavil ministrski predsednik Asquith, da vlada tudi po vojski ne bo ponovila diplomatičnih zvez z Nemčijo, če ne bo dala Nemčija zadoščenja za usmrtitev Fryatta.
Angleške poboljševalnice prenapolnjene.
Nekega lSletnega dečka iz Londona, ki naj bi bil sprejet v neko pobolj-ševalnico, niso sprejeli, ker so vse poboljševalnice prenapolnjene.
Strahovlada na Irskem.
Berlin, 15. avgusta. Iz Rosendala sc javlja: Odkar je bil usmrčen Casement, nosijo večinoma Dubiinčani črni »prstan na sredincu desnice v znamenje, da nosilec zaničuje Anglijo in da hoče maščevati Ca-sementa. Na Irskem so izvedli Angleži obširno policijsko vohunstvo, v katerega omrežje se vsakdo ujame, ki napada ojstro Anglijo. V ječah ječi na tisoče Ircev; sodnih razprav je vse polno. Generala Max-\vella Angleži slave, ker s svojo »trdo pestjo« ravnotako krepko bfj«? po krivcih, kakor ko je potlačil veliko vstajo. Da lažje pomiri Irsko, je organiziral Maxwell kazenske tabore, kjer »izpreobračajo dvom-
ljive« sloje: uradnike, učitelje, duhovnike in tudi ženske. Pri Tiperay se nahaja eden teh poboljševalnih zavodov »zapeljanih« irskih domoljubov; v njem sc nahaja skozi dva meseca po 600 Ircev. Vedno so »kaznjenci« tam dva tedna, kjer jih na najgrši način izpreobračajo. Javno življenje pod Maxwcllovo strahovlado tudi strašno trpi. Namenoma ne popravljajo razvalin v Dub-linu, da ž njimi straše irske »nezadovolj-neže«. Promet z Anglijo je zelo omejen; le ljudje angleškega pokoljenja dobe popotne liste; v Evropo pa smejo le irski vojaki. V celi deželi patruljirajo vojaki; strogo stražijo morsko obal; celo zrakoplovi kri-žarijo nad irsko. Javnosti niso obvestili o številu vojnopravnih usmrtitev.
izpred Solimo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija, 16. avgusta. (K. u.) Generalni štab javlja:
Dne 14. avgusta zvečer je otvorilo sovražno topništvo živahen ogenj na naše prednje postojanke južno in zahodno od Dojranskega jezera. V varstvu tepniškega ognja je napadla peheta ponoči navedene postojanke, a smo jo odbili, nakar je nadaljevalo sovražno topništvo obstreljevanje.
Sovražnik je zjutraj 15, avgusta zopet napadel navedene postojanke z znatnimi silami, a smo ga zooet odbili; umikati se je moral v velikem neredu.
Na ostali bojni črti slab ogenj s topovi in boji med patruljami.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. avgusta. Veliki glavni stan:
Južno od Dojranskega jezera smo iz-lahka odbili z ognjem napadalni poizkus nekega francoskega bataljona z ognjem.
Vrhovno vojno vodstvo.
Boji pri Doiranu.
Frankobrod, 16. avgusta. >Frankfur-ter Zeitung« poroča iz Pariza: Srbski kraljevič se je osebno udeležil bojev pri Doiranu,
Rotterdam, 16. avgusta. »Times« javljajo: Angleške čete so zasedle kolodvor Doiran in višino 227, ki leži 2 milji južnozahodno od mostu in eno miljo od jezera.
V Solunu potrebujejo 100.000 Italijanov.
Lugano, 16. avgusta. (Kor. ur.) Tu-l-inska »Stampa« javlja iz Petrograda: Znani vojni hujskač publicist Guyda je zadnje dni pisal, da angleška armada v Solunu, ki šteje 200.000 mož, ni spo»-sobna za nastop in potrebuje še najmanj 100.000 mož, ki jih mora dati Italija. ki jih pa noče dati, češ cla če bi jih imela, bi jih drugod zaposlila, kjer jih bolj potrebuje.
Nfisproluloče si vesli o iiimaiji.
Vojna stranka v skrbeh,
Bukarešt, 16. avgusta. Vsakdo čuti, da doživlja sedaj težke in resne trenutke. Z napeto radovednostjo pričakujejo izida posvetovanj krone z državniki in zastopniki dežele. Kralj je za Marghilomanom sprejel v avdijenci Carpa. Vojna stranka je vsled izpremembe taktike ustavila agitacijo in skuša sedaj po časopisju opravičiti svoje dosedanje zadržanje, kakor tudi izravnati v teku se nahajajoče akcije. V njenem zadržanju se kaže skrb, da je v položaju nastala velika izprememba in da se ne bo več tako glasno zahtevalo nastopa z orožjem. Vojna stranka se tolaži s tem, da mir ni prav gotov, ker se mora Rumunija z Bolgarijo in Ogrsko še-le spoprijateljiti.
Tudi Filipescu pri kralju.
Bukarešt, 16. avgusta. Filipescu je došel iz kopališča Kalimanesti v Bukarešt, kjer ga bo sprejel kralj v avdijenci.
Rumunske priprave.
Bukarešt, 16, avgusta. Rumunsko vojno ministrstvo je izdalo naredbo, da morajo vsi državni obrati imeti svoje izdelke pripravljene izključno za armado.
Zadnja prilika.
Kolin, 16. avgusta. »Kolnische Ztg.« poroča iz Bukarešta: Napadi čet štirispo-razuma pri Doiranu so našli v rusofilskih krogih zaželien odmev. Rumunija, tako pravijo, ne sme več čakati. Sedaj je res zadnja prilika, da se pokaže, da je vredna zveze s štirisporazumom, »Adeverul« napada ministrskega predsednika, ker ni dne 1. avgusta razglasil mobilizacijo, saj je sam določil ta dan.
Razmerje med Rumunijo in Bolgarijo.
Sofija, 16. avgusta. Med Rumunijo in Bolgarijo postaja razmerje posebno zadnje štiri do pet dni prijaznejše. Posebno ugodno presojajo v Bolgariji pripravljenost rumunske vlade, s katero sili na hitri razvoj pred kratkim sklenjene pogodbe za izmenjavo blaga. Po tej pogodbi bo Bolgarija dobila od Rumunije sol in petrolej, v zameno bo pa dala tobak. Včeraj so že do-šli v Sofijo rumunski zastopniki. Rumun-ski diplomati so izjavili, da se bo pozneje
lahko izmenjavalo tudi drugo blago, V vladnih krogih vladajoči optimizem se seveda ne naslanja le na sklenitev pogodbe za izmenjavo blaga. Sofijski rumunski poslanik se poda za 10 dni v Bukarešt,
Nade za entento se slabšajo.
Haag, 16. avgusta. >Daily Telcgraph« poroča iz Rima: Nade, da bi se Rumunija udeležila, so nasproti vsemu pričakovanju trajno slabše.
Nevarnost rusko-bolgarskega spopada.
Bukarešt, 1.6. avgusta. Vse ogitatorič-no časopisje stoji pod vtisom nevarnosti spopada z Bolgarijo. Rusi co pri Tulči nakopičili veliko število pontonov za mostove čez Donavo, odkoder nameravajo napasti Bolgarijo. Boje se, da bodo Bolgari že v lastno korist stremili za tem, da pre-lože bojišče na rumunska tla. Rumunski vladi očitajo, da je s svojo počasnostjo zakrivila osamljenje dežele.
Smešne zahteve »Adevsrulla«.
Bkarešt, 16. avgusta. (Kor. ur.) »Vit-torul« se prereka z »A.deverullom«, ki je ostro napadal vlado, ker ni mobilizirala 1. avgusta po starem koledarju. »Vittoruh vpraša: Kdo je pa rekel, da bo ta dan Rumunija mobilizirala? Kaj to pornenja? To pomenja, da po izkušnjah dveh let z vedno prerokovanimi roki nihče več »Adeverul-lu« ne verjame. Stališča Rumunije ne določa ne »Adeverull« in ne njegove postranske koristi. Smešne zahteve »Adeverulla« so ga le osmešile v časopisju in med občinstvom.
Vtisi ameriškega časnikarja.
Kolin, 16. avgusta. »Kolnische Ztg.« prinaša daljše poročilo ameriškega časnikarja Hale, ki je več dni bival v Bukareštu. Ministri vedo, da stoje nemške čete — tako poroča Hale — nc daleč od Spodnje Donave, da so močne turške divizije pripravljene, da gredo čez Donavo. Bolgarski generali izjavljajo, da je lahko doseči v petih dneh Bukarešt. medtem ko bi bilo pa, kar Rumuni vedo, treba najmanj dvajset dni, da pride ruska armada na pomoč. Hale povdarja pomanjkanje pomožnih sredstev za daljšo vojsko in premale mu-nicijske zaloge. Ruskemu prehodu skozi Rumunijo bi sc kralj brezpogojno ustavil.
Rumunija odpustila internirane srbske vojake.
Bukarešt, 16, avgusta. Rumunska vlada jc tiste srbske vojake, ki so svoj čas na begu pred sovražnikom prestopili rumunsko mejo in bili po mednarodnem pravu internirani, zopet oprostila. Kot vzrok te odredbe se navaja, da so se Srbi prostovoljno javili za poljska dela.
Nemške železniške tračnice za Rumunijo,
Bukarešt, 16. avgusta. (K. u.) Rumunske državne železnice so pravkar sklenile zvezo nemških tovaren za jeklo dobavno pogodbo za 25 do 30 tiseč ton železniških tračnic za zgradbo nove železniške črte iz Crajove v Bukarešt.
GfKGVSOie.
Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo so dobili: nadporočnik 17, pp, Boguslav vitez pl. Mihalič, nadporočnik 17. pp. Josip Pirker, nadporočnik 47. pp. Franc Zauner, poročnik 2. bos.-herc. pp, Franc Petek, nadporočnik 2. bos.-herc. pp. Maks Dobaj, nadporečnika 2. bcs.-herc. pp. Ivan Ahačič in Jakob Dolinar. — V drugič je dobli ponovno najvišje pohvalno priznanje nadporočnik 2. bos.-herc. pp. Karel Babnik. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje sta dobila nadporočnik Franc Zdolšek in poročnik Franc Kavčič, oba pri 2. bos.-herc. pp. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 4. trd. top. p. Josip Pirnat, nadporočnik 17. pp. Karel Singer, poročnik 47. pp. Štefan Mathei, poročniki 7. polj, top. p. Aleksander Gramma, Franc Kerpač in dr. jur. Albert Ogrizek, nadporočnik 87. pp. Rudolf Kiibler, poročnik 47. pp. Anton Kos, asistenčni zdravnik 10. garn. bolnice dr. Alojzij Košir, stotnika 87. pp. Mavricij Rappell in Herman Pig. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrab rostne svetinje je dobil črnovoj. višji zdrav nik dr. Franc Klemenčič, pri zobozdravni-škem vojnem ambulatoriju v Šmohorju na Koroškem, — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil praporščak 17. pp. Prokop Šterba. — Zlato hrabrostno svetinjo sla dobila praporščak Welle Ludvik in štabni narednik Bund Karel, oba pri 47. pp. — Vojaški zaslužni znak 2. vrste za častnike je dobil podpolkovnik 55. pp. Golob Ludvik. — Najvišje pohvalno priznanje sta dobila poročnik 5. dom. p. Albert Čok, pri črnovoj. baonu št. 157 in poročnik 27. dom. p. Josip Sibcc, pri črnovoj. pp. št, 27. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne. svetinje so dobili: asist zdravnik dr. Ivan Hubad pri vojni bolnici št. 7/4, stotnik-rač. vodja. 27. dom. p. Ivan Fokornv pri intendanci nekega armadnega poveljstva; nadporočnik 27. dom. p. Ivan Pibernik pri nekem sanii. voj. skladišču in črnovoj. asisć. zdravnik dr. Viktor Kac pri rez. bolnici St. 1 v Mariboru. — Srebrn za-
služni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila rač, podčastnik 5. dom.
Franc Tomažič in podkovski mojster 27. dom. p. Matej Stajnko. — Srebrno irabrostno svetinjo 1, vrste je dobil praporščak 5. dom. p. Težak Marko, — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodje Govedič Franc, Zamazal Josip in Kalan Matej, desetnika Gobitzer Ivan in Stix Josip in poddesetnik Čuk Josip, vsi pri 5. dom. pp. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetniki Strašek Josip, Krebšak Franc, Mrzlovič Andrej in Vrba-nac Anton, poddesetniki Kramer Josip, Mizera Franc in Smrdel Ivan in infanterist Premrl Andrej, vsi pri 5, dom. p.; infanterista 157. črnovoj. baona Sirmšek Martin in Dokman Josip.
!Zj!IBti ilSIe
(Izvirno poročilo »Slovencu,«)
Do 10. avgusta nič posebnega. Sovražnik večinoma miruje. Naši tudi. Izjemo so napravili te dni Spodnještajer-ci. To so vam fantje! Le poslušajte.
Pred par dnevi je bilo. Noč jasna. Vse tiho naokoli. Noben top se ni oglasil. Človeku se je zdelo, da je vojna že pozabljena, Naši polki so večinoma spali. Lahi še bolj. Lahi so posebno, zadovoljni, ako jih vsaj ponoči v miru pustimo. Naši Spodnještajerci so bili pa to noč pokonci. Seveda nc vsi. Le pav sto jih je bilo, katerim ni dala žilica miru. Imeli so sklep že gotov, samo izvršili ga je bilo še treba. Slovencem pa jc od tega sklepa do dejanja malo. Bili so gotovi svojega uspeha. Poznali so dobro laško zaspanost. Ako nc. pribuči kaka prav »debela«, so Lah no zbudi. Odložili so lepo puške in patrone ter se obložili z ročnimi granatami. Tudi bodala so vzeli s seboj. Šli so tiho — tiho. Tu in tam so se plazili po trebuhu, da bi jih ponočna straža ne zapazila. Laški žaromet je sicer iskal sovražnika, a ravno na ta prostor ni vrgel žarkov. Prišli so tik sovražnih jarkov. Vse tiho naokoli. Kakor bi žive duše ne bilo na celi planoti Sette comuni. In poglejte slovenskih junakov srečo. Iztaknili so na nekem mestu nezavarovan prehod čez sovražne strelske jarke in — hajeli čez! Seveda se je izvršilo vse to tiho in oprezno. Komaj so bili Lahom za hrbtom, so se vrgli nanje kakor besni. Obstreljevali so jih z ročnimi granatami' in zabadali z bajoneti ha tak način, da so bili Italijani kar iz sebe. Vik in krik je bil grozen. Laških prošenj in pridu-šanj je bilo obilo. Naši pa le po njih. Nekateri Italijani so še v snu begali sem in tja ne vede, kaj se je pravzaprav zgodilo. Naši so jih mnogo pobili, blizu sto pa ujeli. Poleg tega so zasedli tudi ta kos strelskega jarka. Tako so se naši fantje in možje zopet enkrat izkazali.
Drugače se imamo tu po starem. Sedaj, ko so nastopili bolj mirni časi, izboljšujemo jarke itd.
Tu na italijanski zemlji sc morajo razbiti vsi sovražni napadi, pa če boelo še tako hudi.
Pošto dobivamo sedaj iz naših južnih krajev v treh dneh. Pač hitro. Vojna pošta funkcionira dovolj hitro in točno. Tako pride n. pr. vojnopoštna pošiljate v za celo našo pošto ob 5. uri popoldne. Tamkaj že čakajo vozovi, jahači, ordonanci vseh polkov in krdel, in v par urah je cela pošta razdeljena in raznesena. na vse strani in v vse strelske jarke in postojanke. Seveda vojno vodstvo dobro ve, da je vojaku na bojišču edino dnevno razvedrilo: pošta! Zato pa vsestransko skrbe, da vojna pošta redno in naglo opravlja svojo službo.
Bošnjaki so vrli vojaki. Slovani po vzgoji dobro vedo, da je Italija naš in njihov dušmanin, katerega mrze iz dna duše. Ko pridejo Italijani pred Bošnja-lijake, navadno slabo opravijo. Bošnjaki so dobri strelci — kar po vrsti cepa-jo pred njimi Italijani. Zato se jih Lahi hude boje. Pravijo jim »avstrijski Turki«. Bošnjak vsakega padlega tovariša bridko maščuje. Sam oprezen in previden, sc postavi v tak kraj, kjer obeta biti njegova žetev obilna. Navadno sc mu posreči. Imamo Bošnjake, ki so po-strelili žo na stotine Italijanov. In Bošnjak ne laže. I\lalo govori, a govori resno in resnično. »Švadromcrstva« in lastne hvale nc pozna. A šo nekaj sem opazil pri Bošnjaku. Drug vojak, ko je ranjen, navadno odloži svoje orožje — puško in bodalo — in sc poda na obve-zovališče. Bošnjak pa ne tako. Bošnjak, — ves namočen v lastni krvi, hrom, slep ali kako drugače pohabljen — ne odloži orožja, zlasli puške ne. Ta. mu jo sveta. Z vsem orožjem so poda na ob-vezovališčc, kjer mu rane obvežejo. Potem vzame zopet puško na rame in haj-di v bolnišnico ž njo. — Poveljniki spoštujejo Bošnjake. Pri nekem hudem italijanskem napadu tu na italijanskem ozemlju so imeli tudi Bošnjaki izgube. Polkovni poveljnik se jc razjokal ob pogledu na junaška mrtva trupla hrabrih
BoSnjakov. Rekel je nekoč: Vsak Bošnjak za 20 Italijanov.
Dovoz streliva je v hudih bojih združen z največjo nevarnostjo. V takih bojih so navadno vse dovozne ceste do strelskih jarkov in do topniških postojank pod hudim ognjem. Rečemo lahko, da so čete v postojankah bolj na varnem v takem času nego pa oni vprežni oddelki, ki morajo skrbeti za vedno zvezo, med bojujočimi se in med onimi oddelki, ki oskrbujejo tik za ognjem vse potrebno. — Neštetokrat so se dogodili slučaji — in sicer tudi v zadnjih bojih tu na Italijanskem da je bojujočim se četam in topništvu pohajalo strelivo. Telefon je neprestano.pel: »Strelivo, strelivo, in sicer takoj!« Ni po-inagal noben izgovor, da je dovoz streliva sedaj nemogoč, ker sovražnik obstreljuje vse ceste in steze in najmanjše kolodvore k postojankam, da je dovoz združen z gotovimi, in sicer veli-Itirhi žrtvami na ljudeh in živalih. Ukaz je ukaz in v; vojni je treba vsak ukaz dvakrat hitro in natančno izpolniti. Hajdi torej z. vozovi ali s tovorno živino na nevarno pot. Streh' švigajo na levo in desno, spredaj in zadaj. Grozna pot. Na neko točko strelja sovražnik natančno vsake: pol minute. Z uro v roki vodi mož svoj voz ali tovorno živinče; vsake pol minute se ustavi. Strel pride, se razpoči —, nič ne zadene, in promet se zopet vrši'za pol minute. Na drugo cesto ali kolodvor strelja sovražnik nepretrgoma. tu se ni mogoče izogniti smrtni nevarnosti. Navadno se po takih krajih gre v diru. Kdor jo unese, je dober, kdor pade — pač obleži. Ce pa kateri obleži — nič ne ovira drugega, ki gre za njim, da bi ne pognal naprej. Vrsta mora naprej, naprej k postojankam s strelivom, brez katerega se sovražnika ne odbije in ne premaga. Raz-vesele se poveljniki bojujočih se oddelkov, ko ugledajo strelivo. Čudijo se, kako so mogli vozovi in tovorne živali prodrćti ta peklenski ogenj. Na obrazih vojakov pa leži rdečica hrabrosti in ponosa in vsak'pove po svoje, kako jo je S6 tokrat odnesel. Eden pripoveduje: Ravno mi je švignilamimo oči; drugi: zadnji konec voza je zadela; tretji: pred konja je padla, konj se je vzpel na zadnji nogi, skočil v stran in ušel nevarnosti; četrti: Kapo mi je odbila, golo-glav sem itd. tid. Sami junaki. Pač gola resnica! Le kdor je poskušal tako vožnjo, zna pripovedovati, s kakšnimi smrtnimi nevarnostmi je združen dovoz in donos streliva v takih dneh.
—ič.
Dnevne novice.
-f Zob za zob. Dunaj, 16. avgusta. (K. u.) Jutri so objavi naredba skupnega ministrstva glede na povračila v pravni obrambi obrtništva. Odredba bistveno odpravlja patente, in pravice glede na vzorce in znake ruskih in angleških, francoskih in italijanskih državljanov, oziroma jih omejuje.
-{- Spomenik Njegovemu Veličanstvu cesarja bodo odkrili 18. t. m. v Zagrebu v šoli invalidov in v ortopedič-netti zavodu.
-f* Skupni ministrski svet se je pod predsedstvom zunanjega ministra vršil na Dunaju.
-f Vpoklici ostalih črnovojniških letnikov. »Grazer Tagblatt« javlja z Dunaja, da bodo pozvani ostali črnovojniški letniki pod orožje 10. septembra 1916.
+ Notar v Senožečah je, kakor poroča današnja »Wiener Zeitung«, postal notarski kandidat g. Fr. T a u z e s.
—	Lastnik tovarne pri požaru syoje tovarne zgorel. O tem se nam še poroča: Dne 12. avgusta 1916 je udarila strela v tovarno za barvo Franca Miiller na Selu, župnija Ihan, katera je vsa pogorela. Posestnik, ki je ravno prejšnji večer prišel iz Celovca, in ležal na železni postelji, je zgorel.
Prepovedane igralne karte. C. kr.
policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je z odlokom z dne 14. avgusta 1916, štev. 965/1 Pras. na podlagi § 7 lit. a) zakona z dne 5. maja 1869, drž. zakona št. 666 nadaljno razširjenje igralnih kart — Slava, Primorka in Slovanski tarok — izdanih od Prve slovanske tovarne igralnih kart d. z. o. z. v Ljubljani ustavilo.
—	Druga žrtev roparjev na Dolenjskem. Umrl je v kandijski bolnišnici Franc Kržičnik, ki je bil v Kostanjevici ođ roparjev obstreljen.
Umrl je fr. Narcis Radek, usmiljen brat v Kandiji. Rojen je bil v Veliki Nedelji ha Štajerskem. V redu je živel 47 let, kjer je deloval kot lekarnar.
Povodom smrti Stankota Hrib, sina Ugledne Hribove družine v Vipavi, podari mesto venca za Rdeči križ družina Iiabe-tova z Goč 12 kron.
—	Iz ruskega ujetništva (Penza) so se nam oglasili: praporščak Josip Ferk, Št. Ilj
v Slov. goricah; Ign. Čoki, učitelj, Runeč pri Ormožu; praporščak Alfonz Završnik; praporščak Vekoslav Heric; praporščak Vladimir Grahli; praporščak Rajko Pavlin; praporščak Josip Sedlak; praporščak Franc Vizjak; kadet Košak Rudolf; kadet-aspirant Hajnrihar; kadetaspirant Milko Jerše; poročnik Julij Zentner, Kamnik.,
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 22 mesecih Jenko Jakob, doma iz Na-klega pri Kranju.
—	Požar na Sv, Mihelu pri Volšper-ku. Dne 9. t. m. okolu poldneva je pričela goreti hiša posestnika Huberja; požar se je strašno hitro širil; v nekaterih minutah je zgorela hiša s hlevi in s skednji. Živino in nekaj pohištva so rešili; škode je 24.000 kron.
—	Žrebanje 6. avstrijske razredne lo-terje. 3. razred, 1. dan. 80.000 kron je zadela številka 3859, 30.000 kron številka 28.273, po 10.000 kron sta zadeli številki 71.950, 106.222, po 5000 kron so zadele številke 91.714, 94.163 in 105.923.
—	Pobegnila je slaboumna žena Marija Cevec iz vasi Žaseno pri Tuhinju pred 14 dnevi. Oblečena je kmečko, srednje velika, rujavih oči, manjka ji nekaj sprednjih zob ter je stara 29 let. Videli so jo v Ljubljani, a sedaj se ne ve, kam bi bila šla. Kdor bi jo videl, se lepo prosi, da jo izroči najbližji policijski oziroma orožniški straži.
Dobava in poraba kokoljeva semena za olje. C. kr. poljedelsko ministrstvo je vsled zaprosila vojnega ministrstva odredilo, da se mora takoj pričeti z nabiranjem kokoljeva semena za olje. Med križno-cvetkami jih je mnogo, ki nastopajo v veliki množini med žitom, n. pr. kokolj, zlasti pa ogrščica in gorščica. Ko je žito omla-čeno, da očistijo različnega plevelinega semena. Na ta način se lahko pridobi mnogo žitu kvarnega semena, ki pa vsebuje dokaj olja oziroma oljnatih snovi. Delo je povsem lahko in priprosto. Vsak poljedelec mora žito nemudoma očistiti in tako pridobljeno seme v kilogramih naznaniti voj-no-žitncprometnemu zavodu, ki bo prijave sproti naznanjal c, in kr. vojnemu ministrstvu. Le-to bo potem po kakovosti in či-stobi dotičnega semena določilo nakupno ceno.
Primorske novice.
Oppachiasela. Ta beseda, ki jo či-tamo v nemškem besedilu včeraj razglašenega našega uradnega poročila je slovensko Opatjeselo. V Opatjem-selu ni nobenega Italijana. Laška propaganda je pred vojsko popolnoma slovenskim krajem na Primorskem dala pokvarjena laška imena. Lepo prosimo merodajne kroge naj blagohotno v interesu avstrijske misli in radi tega, da svet vidi, kako neupravičene so zahteve Italijanov po naših krajih, rabijo za naše slovenske kraje slovenska imena.
Premestitev hrvatske gimnazije is Pazina v Volosko? Kakor se piše, bo premeščena hrvatska gimnazija iz Pazina v Volosko. Nadalje bi se imela preseliti upravna komisija za Istro iz Poreča v Pazin.
70.000 K dobi družba sv. Cirila in Metoda za Istro po pokojnem clru. Ivanu Banjavčiču.
Novi begunci na Nižje Avstrijskem. Iz Brucka smo prejeli naslednje poročilo: V petek, dne 11. t. m., so prišli novi begunci z juga. Ker ni v Brucku ob Litvi prostora, so jih začasno nastanili po vaseh v bruškem okrajnem glavarstvu. Vsak dan prihajajo novi ter nam pripovedujejo o grozotah zadnjih dni v Gorici in okolici. Novi begunci so nastanjeni po vaseh ob železniški progi, ki pelje na Dunaj iz Brucka- In sicer jih je kakih 50 v Wi-fleinsdorfu, na prvi postaji iz Brucka na Dunaj, kakih 40 v Saarasdorfu, ravno toliko v Trautmannsdorfu, drugi, kateri so prišli včeraj, dne 13. t. m., so se odpeljali v Petronel in Wolfstal na progi Bruck— Heinburg—Požun. Tudi po vaseh okeli Brucka jih je nekaj. Begunci so: iz Gorice, Solkana, Prvačine in iz drugih sosednih vasi. Vsi ti begunci bodo prišli v Bruck, ko se napravijo nove barake, kar bo trajalo kakih šest tednov. Ljudje, domačini, so jih sprejeli prijazno ter jim za prvo silo postregli. Večinoma so bcgunci zbežali goli in prazni. Večina beguncev bo ostala, na Kranjskem, do 25 tisoč, tako je vladni odlok določil. Upamo, da se to zgodi. Drugi Slovenci pa pridejo vsi sem v Bruck. Lahi pa v Pottendorf. Slovenski duhovni, ki ste bežali iz svojih mest, imate priliko v tujini kaj dobrega storiti. Tu v Brucku bo treba najnujnejše dveh, posebno zaradi verouka v šolah, Kakor jc žalostna usoda goriških Slovencev, vendar nismo uklonili glave, ker smo prepričani, da bo končna zmaga naša.
Svetišče Žalostne Matere božje na Mirenskem gradu jc po poročilu beguncev zgorelo.
Redovnice iz Gorice. V Ljubljano jc došlo 20 urSulink-hegunk, v Gorici jih jc v kleteh ostalo 9.
V	Šempetru pri Gorici se je vršil jako ljut boj med našimi vojaki in italijanskimi patruljami. Naši so odbili patrulje, obilo italijanskih vojakov je obležalo mrtvih, italijanski oficir, ki jih je vodil, je bil težko ranjen. Kri je tekla na poti pred cerkvijo. Prebivalstvo je bežalo.
V	Gorici so ostali gostilničar Leban »pri Jelenu«, trgovec Fon v Semeniški ulici s svojo materjo in skoro gotovo tudi vpokojeni sodnik dr. Oblak.
Begunce iz Renč je spremljal v Lip-nico renški župan Ivan Stepančič, čegar hiša v Renčah je zgorela.
LMiiflasKe пош.
lj Proslavitev cesarjevega rojstvenega dne v ljubljanskih počitniških dnevnih zavetiščih. Ljubljanski počitniški dnevni zavetišči, ki imata, v varstvu zdaj že 224 učencev in učenk ljubljanskih in spodnje-šišenskih šol, proslavita v petek, dne 18. t. m. slovesno 861etnico presvitlega cesarja Franca Jožefa I. V ta namen se udeleže vsi gojenci in gojenke pod vodstvom in nadzorstvom vsega v zavetiščih zaposlenega in požrtvovalno delujočega učiteljstva ta dan ob V.\ na 8. uro zjutraj v frančiškanski cerkvi slovesne sv. maše, ki jo bo služil c. kr. deželni šolski nadzornik preč. gosp. dr. Mih. Opeka. Pri sv. maši poje pevski zbor gojenk šišenskega počitniškega dnevnega zavetišča pomnožen z učenkami šišenske dekliške šole. Po sv. maši se skupno poje zahvalna in cesarska pesem. — Pri opoldanskem rednem kosilu bodo otroci v vseh zavetiščih pogoščeni, popoldne imajo pa daljše skupne izlete in priboljšek pri popoldanski južini.
lj Opozorilo, V zadnjem času so se pripetili že ponovni slučaji, da otroci lučajo na vlake kamenje ter pri železnicah delajo tudi sicer škodo. Stariši in vzgojitelji naj na mladino nujno vplivajo, da to opusti.
lj Krušne karte za 70. in 71. krušni teden, t. j. za dobo od 20. avgusta do vštetega 2. septembra 1916 se bodo pri vseh desetih krušnih komisijah oddajale jutri, v petek, dne 18. avgusta 1916, ob navadnih poslovnih urah, to je od osmih zjutraj do ene popoldne.
lj Oddaja testenin pri mestni aprovi-zaciji. Jutri, v petek popoldne, začne oddajati mestna aprovizacija testenine, in sicer od 8. do 11, ure dopoldne ter od 2, ure naprej iz vojne prodajalne v cerkvi sv, Jožefa. Pravico do nakupa ima vsak Ljubljančan proti izkazu krušne znamke. Na v^ako krušnico je mogoče dobiti kg testenin. Najprej bo mestna aprovizacija oddajala testenine iz starejše zaloge 1 kg po 2 kroni, pozneje pa one, ki jih je dobila od »Žitno-promctnega zavoda« na prodaj po maksimalni ceni. — V petek popoldne pridejo na vrsto stranke iz II. krušnega okraja, v soboto dopoldne iz IX., v soboto popoldne pa iz III. krušnega okraja. Poznejši razpored se objavi pravočasno.
lj Deželni predsednik gro! Atiems na obisku. Dne 12. avgusta je počastil gospod dpželni predsednik Henrik grof Attems v spremstvu predsednika deželnega in gospejnega pomožnega društva Rdečega križa gosp. Gustava del Cott z obiskom v Ljubljani obstoječe naprave Rdečega križa, Pričenši pri okrevalnem zavetišču Cesarja Franca Jožefa, katero je bilo po dobrodelnosti Kranjske hranilnice moderno sezidano in opremljeno za hiralnico, v kateri je sedaj tudi prostor za sedemdeset ranjencev. Tukaj so sprejeli deželnega predsednika gospod Otmar Bam-berg, predsednik Kranjske hranilnice, in vodja tega zavoda, višji zdravstveni svetnik dr, Emil Bock, nadzorni častnik c. kr. major Ivan Kramaršič in oskrbnik g. Arko. Od tukaj se je podal predsednik v rezervno bolnico Leoninum, kjer so ga pozdravili gospod vladni svetnik dr, Edo Šlajmer in njegova gospa soproga kakor tudi imenovani nadzorni častnik. Ogledovanje se je zaključilo v okrevalnem zavetišču Ljudski dom, v katerem sta spremljevala gospoda deželnega predsednika gospa deželne vlade svetnika pl. Cron in gospod major Ivan Kramaršič. — Gospod deželni predsednik je pregledal natanko vse prostore zavodov, ustavil se je pri vsakem ranjencu, je povprašal po načinu ranjenja, imel je za vsakega ranjenca, bodisi častnika ali od moštva, srčno dobrohotne, sočutne in to-lažljive besede, posebno ker se je mogel deželni predsednik skoraj z vsakim ranjencem razumeti v njegovem materinem jeziku. Ob slovesu iz navedenih zavodov je gospod predsednik opetovano izrazil svoje posebno zadovoljstvo nad upravo, oskrbo in postrežbo ter se sploh najpo-hvalnejče izrekel t zavodih. Obenem si je ogledal rezervno bolnico Leoninum tudi gospod c. in kr, generalštabni zdravnik dr. pl. Blachowsky in gospod c. in. kr. polkovnik Plahi, katera gospoda sta bila ob tej priliki predstavljena tudi gospodu deželnemu predsedniku. Tudi ta dva gospoda sta so enako pohvalno izrazila o delovanju tc rezervne bolnice kakor sploh o vseh za vodih Rdečega križa na Kranjskem.
šec. — Fran Černe, vulgo Kravželj, bivši izvošček, 73 let. — Marija Židan, hiralka, 76 let. — Janez Gabrovšek, bajtarjev sin, 40 let. — Ivan Mazi, posestničin sin, 5 let.
—	Marija Janda, žena strojevodja, 41 let.
—	Ivan Civha, sirota, 2 leti. — Ema Petr-ca, hči strojnika, 9 let. — Fran Jankovič, posestnikov sin, 2 meseca. — Valentin Dež-man, tesarjev sin, 20 mesecev. — Ivan Bučar, rejenec, 2 leti. — Ivan Petelin, ključavničarski pomočnik, 46 let. — Marija Bobnar, občinska uboga, 64 let. — Frančiška Bobnar, hiralka, 73 let. — Veronika Hiti, učenka, 17 let. — Adalbert Lukašek, strojevodja v pok., 82 let. — Avgusta Ko-bola, premogarjeva hči, 8 dni. — Josip Košir, hlapčev sin, 23 mesecev. — Fran Zr-nec, pek in posestnik, 46 let. — Henrik Leben, premogar, 24 let. — Josip Kontelj, sin posestnice, hiralec, 34 let. — Amalija Ozimek, žena instalaterja, 46 let. — Frančiška Štrukelj, bolniška devica, 40 let. — Alojzij Heidler, pešec. — Angelo Pachiani in Mario Sinigaglia, pešca laška vojna ujetnika. — Fran Schotten, črnovojniški pešec. — Fran \Veintagl, pešec. — Gaj Gru-jič, honved. — Szavvluk Filary, pijonir. —• Ferdinand Kalous, črnovojniški pešec. •— Nikolaj Kolandruk, poddesetnik.
lj Izgubila ss je 12 let stara Marija K1 e m e li c, posestnikova hči iz Trnovske ulice št. 5. Odšla je zjutraj po mleko in od takrat jo ni nazaj. Kdor kaj o nji ve, je naprošen, da to sporoči njenim staršem.
Rožne novice.
Kako se iščejo nerazpočene fjva* nate. Pri velikanskem topovskem streljanju, ki je v sedanji vojski skoraj na dnevnem redu, ki se degaja zdajpazdaj, tla se granata, ki je padla na preveč mehka tla, tvoreča neznaten odpor, sploh ne razleti ter ostane slejkoprej ljudem jako nevarna. Francoski kmetje, ki obdelujejo polje prav blizu fronte, so namreč v vednem strahu in skrbeh, da ne bi s svojim poljskim orodjem naleteli na peklensko orožje. Začelo se je misliti, kako bi se dalo nerazpoče-ne in vsled tega vedno preteče granato poiskati in odstraniti. In tako jc izumel — kakor poročajo pariški listi — Gut-lion, profesor fizike na vseučilišču v Nancy, posebno pripravo, s katero se iščejo v mehka tla padle nerazpočcnc granate. Guthonov izum je neka vrsta virgule, ki obstoji iz dveh cevi, pritrjene na obeli koncili bambusovo palice, v katerih kroži menjajoči se električni tok. Mož, ki išče granate, korakajoč po polju, mora držati palico tako, da se obe cevki skoraj dotikata tal. Za njim koraka clrug mož z mikrofonom na ušesih, ki jc zvezan s cevkama kakor pri telefonu. Toliko, da se ena cevka približa nerazpočeni granati, provzročijo elektromotorične sile zvok, ki se ga dokaj dobro sliši z mikrofonom, pritis-njenim na ušesa.
Bežna poročit
Amerika hoče izsiliti premirje.
Lausanne, 16. avgusta. Na mednarod-nem shodu socialistov je govoril tudi ameriški vseučiliški predsednik Heronne, ki je napovedal, da bodo Združene države nastopile, če se do volitev predsednika še ne bo končala vojska. Vojskujočim se strankam bodo naznanile, naj pripoznajo, da orožje ne more odločiti. Združene države bodo izjavile, da bedo z vso svoio vojaško in gospodarsko močjo nastopile proti listi skupini, ki bi ne hotela sprejeti premirja pred mirovnimi pogajanji.
Amerika pošilja z brzovlaki vojake proti Mehiki.
Gen!, 15. avgusta. »Le Journal«-u so brzojavlja iz Washingtona: Razglasil se je odlok, ki odreja, naj prepeljejo z brzovlalii 30.000 vojakov na mehikan-sko mejo.
Združene države pomneže mornarico.
Pariz, 16. avgusta. (K. u.) Reprezentančna zbornica je sprejela načrt senata o izpopolnitvi vojnega brodovja. Število mornarjev bodo pomnožili za 7400 mož.
Erambna dolžnosi v nizozemski Indiji.
Haag, li. avgusta. (K. u.) Drugi zbornici so predlagali, naj so uvode v vzhodni Indiji osebna in splošna brambna dolžnost za Evropce in domačine, cla se bo okrepila tamošnja armada.
Boji m^d Japonc' in Kitajci.
Tokio, 16. avgusta. Llradno se poroča iz Čengchiatuenga: 9 Japonccv (vojakov) in en policijski uradnik je bilo ubitih; 7 Japonccv je bilo ranjenih; izgube Kitajcev se cenijo na 50 mož. Boj je trajal v neč na 14. avgust. Ko je o tem izvedel guverner, je takoj zapovedal, naj Kitajci nehajo streljati in je izrazil japonskemu konzulu svoje globo'ro obžalovanje.
Tokio, 15. avgusta. (Kor. ur.) Reuter: Listi objavljajo zanimiva poročila o rlotfod-
kih v Chengchiataungu. Neki kitajski vojak je zahrbtno napadel nekega Japonca. Edini japonski policist, ki se je nahajal v Chengchiataungu, se je podal nato v vojašnico, kjer je ugovarjal. Kitajski vojak je ustrelil japonskega policista. Proti vojašnici je odkorakal nato oddelek japonskih vojakov. Kitajci so pričeli streljati na Japonce; usmrtili so 17 Japoncev, med njimi poveljujočega podporočnika. LisU tudi poročajo, da ogrožajo prebivalci v Chengchiataungu tam bivajoče Japonce.
Cesarjev leiesni zdravnik.
V naslovnih knjigah, ki vedo poročati o vseh boljših vratarjih, kar je treba vedeti o njih, so odločene cesarjevemu zdravniku morda dve ali tri vrste: »Cesarjev in kraljev telesni zdravnik, rojen na Dunaju 1841.« Ako je naslovnik na-tančneji, ima naštete morda tudi njegove redove in naslove: generalni višji štabni zdravnik, tajni svetnik itd. Ako se hoče poučiti kdo o njem natančneje, je že vrlo težko najti podrobnejih podatkov iz njegovega življenja.
Rojstni dan je le deset dni kasneje kot cesarjev. Rojen je bil dr. Herzl dne 28. avgusta 1841 blizu Pardubic. Gimnazijo je pohajal kot siromašen dijak v Kraljevem Gradcu in užil malo radosti. Namenjen je bil duhovskemu stanu in je že bil nekaj časa v semenišču. A ostavil je zavod in se upisal — ne morda na medicinsko, temveč na pravoslovno fakulteto. Za študij medicine ni vzmogel potrebnih sredstev.
Šele ko je dobil prosto mesto v Jože-finumu, se je mogel posvetiti zdravilstvu, ki mu je prineslo znamenito in izredno službo. Ko je končal učenje v Jožefinumu, je prišel k vojakom. Potem so ga poslali za dve leti kot operaterja na kliniko k profesorju Pitka. Nato je stopil k dvoru v službo in je bil enajst let v Laksenburgu. Ko je prišel na Dunaj, je nadomestoval pri cesarju barona Wiederhoferja in bil zdravnik tudi princezinji Mariji Valeriji, nad-vojvodinji avstrijski. Ko se je le-ta orno-žila, je poklical cesar dr. Kerzl-a v svojo osebno službo.
To so podatki velike karijere, ki je gotovo polna zanimivosti. A Kerzl jih ne pove: »Duhovniki in zdravniki morajo molčati.« Kdor pozna znamenitega moža, ve, da je najrajše samo dr. Kerzl, nič drugega. Do naslovov mu ni, ta priprosti doktor mu ugaja najbolj. Reklame ne mara. In če se kdaj vendar mora pisati o njem, se piše, ker morata javnost, država in njeni prebivalci dolžno počastiti te dni tudi zdravnika enega cesarja, ki je doživel tako redko visoko starost.
Kako daleč je dr. Kerzl-u vsa napeta dostojanstvenost in povišanje, se vidi najbolje, ako ga primerjamo z drugimi enakimi možmi. Schweninger, telesni zdravnik Bismarkov, si je dal napisati obširen življenjepis. Kakor kak gledališki tenor je potoval tudi po svetu in prirejal predavanja.
Gudden, zdravnik bavarskega kralja Ludovika, se je proslavil, hoteč rešiti iz vode kraljevega gospoda.
Telesne zdravnike obdajajo po vseh dvorih romantične tajnosti. On je vladarju resnično najbliže, on je, kateremu je zaupano življenje gospodovo, on pozna skrivnost, ki se ne izdaja sama in o kateri ni mogoče prazno blebetanje: zdravje gospodovo, Telesni zdravnik je v resnici prvi služabnik cesarjev, čeprav uradno izvest-jc morda izkazuje koga drugega na tem mestu. Osebnost je, kateri je izročena uprava svetišča. Odgovornost je, kateri je izročena uprava svetišča. Odgovornost telesnega zdravnika je ogromno breme. Gospodu svojemu mora posvetiti popolnoma in vse svoje življenje, čuti mora in skrbno
paziti na vsak udarec žile svojega bolnika.
Svojega bolnika. — Tu pa ima dr. Kerzl resnično krasno stališče. Zdravnik je cesarju, ki ni bolnik. Včasih nadlegujejo Frana Josipa neznatne betežnosti, resnično bolan ni bil že mnogo let nikoli. In vendar so o vsakem nahodu govorili v javnosti toliko neverjetnosti, ki jih more verjeti le neozdravljiv norec.
Izjemoma hočemo navesti tu resničen dogodek. Časnikar, vznemirjen po kavarn-skih novicah, je prišel nekoč k zdravniku:
»Kako je Veličanstvu, gospod dvorni svetnik?«
Kerzl še odgovoril ni. Časnikarju je namignil, naj gre ž njim, in vedel ga je v klet ter mu pokazal baš ustreljenega divjega petelina.
»Tega petelina sem ustrelil pravkar,« je dejal zdravnik spremljevalcu. »Ali mislite, da bi jaz šel na lov, ako bi bilo Veličanstvu le količkaj narobe?«--
Kaj je koristil Kerzl zdravilstvu, o tem naj raziskujejo zdravniki. Mi vemo, kaj pomeni cesarju.
Danes je telesni zdravnik cesarjev starček, ki spremlja Frana Josipa desetletja po poti življenja, ne preredko postlani z žalimi slučaji. Z gospodom vred ga je zadevala njegova in dežele usoda, skupaj sta uživala radost in žalost. Bil je več, dosti več kot samo telesni zdravnik.
Mož, nekoliko čokate postave, belih brk, s ščipalnikom na nosu je pravcati avstrijski dvorni svetnik«. Škoda, da takih kmalu ne bo več. Mirnonaobraženo vedenje, domače v salonih naših dežel, je lastno tudi niemu, a lastna mu je tudi ljubeznivost velikašev, Vsi, ki hočejo pokazati dostojanstvo samo po nedostopnosti in ošabni prezirljivosti, naj vedo, da sprejme dr. Kerzl v prijaznem, lovsko opremljenem satnu vsakogar, ki je potreben njegovega sveta, ne da bi mu dal čakati dolgo v predsobi.
Do javnosti mu ni. Zato je malo znano, kaj je storil Kerzl v današnji vojni. Le to je znano, a še to le mimogrede, da je sodeloval, ko so prirejali častniško bolnišnico v Hietzingu, ki je danes vzor bolnišnice.
Ko je bil še polkovni zdravnik, je bil na lovu v lovskem spremstvu cesarskega dvora. Divjačina, ki jo je ustrelil na teh lovih, je bila radost njegovemu življenju. A njegovo veliko delo je skalno trdno zdravje cesarjevo, da se more kot zdravnik prištevati najuspešnejim telesnim zdravnikom. In ko bodo dne 18. avgusta plapolale po državi slavnostne zastave s hiš, se more čestitati tudi dr. Kerzlu, najzvestej-šemu služabniku gospodovemu.
ЈП1
Kakšni so naši vojaki.
Enoletni prostovoljec, abiturient A. M. piše sledeče:
Dragi! Danes sem prejel Tvojo karto, ki me je močno razveselila. Vprašaš me, kako ie pri »Janezih« glede sv, zakramentov. Sedaj Ti morem povedati le iz prejšnjih dni, ko smo bili še v rezervi, oziroma na Sv. Mihaelu. Tedaj je bilo dosti lepega videti. Po vsaki sv. daši je bilo sv. obhajilo. Ni bilo spovedi preje, le vesoljno odvezo nam je podelil naš kurat g. dr. Ku-lovec. K sv. obhajilu jih je vedno veliko pristopilo. Ko smo bili na Sv. Mihaelu, je bilo vedno tako. Ganljivo je bilo videti, ko so »možje groze«, »levi, ki ne puste pedi zemlje« (tako piše »Corriere della sera« o Janezih 12. avgusta) pristopali ponižno kakor krotka jagnjeta k svojemu Pastirju, Jezusu Kristusu, Jagnjetu miru in sprave. Lepo je bilo videti, kako so poklekovali že dozoreli možje, med njimi pa mladeniči v cvetju mladosti, Pozneje v rezervi nismo smeli prejemati sv. obhajila brez sv. spo-
Zemljcvid k bojem na Kavkazu.
vedi. Nato je prišla velikonočna spoved in sv. obhajilo. To svojo dolžnost smo vsi brez izjeme storili, le par žalostnih slučajev je bilo, ki niso poznali te dolžnosti. Tudi na Tirolskem nam je bilo mogoče večkrat prejemati sv. obhajilo, dokler smo bili v rezervi. Ko smo pa začeli »vorriickati«, nam je bilo to nemogoče. Še za sv. mašo smo mogli dobiti le redko priliko. Od tega je pa že tri mesece. — Sedaj pa še par novic. Dne 22., 23. in 24. julija so bili za nas hudi in vroči dnevi. Lah je vse tri dni streljal, kakor bi bil znorel. Da, ko bi bil vsakikrat zadel, pa kaj pravim, če bi bil zadel le 10 odstotkov, bi ne bilo nas nobenega. Pa, hvala Bogu, skoro vsi smo zdravi, le malo jih je bilo lahko ranjenih. Sedaj se nam za jutri zopet nekaj obeta. — (Opomba: 29. junija, ker karta je pisana 28. junija.) Bati se nam je še artiljerije; in-fanterija je za nič. 24. junija jo je morala lastna artiljerija vzbuditi za napad s šestimi granatami in jih je morala lastna »ma-šinca« naprej poditi. S takimi fanti Lah ne bo prišel do Tridenta. Moli! Z Bogom! A. M.
Tako piše vojak-katoličan.
Prijatelju v spomin.
»Bog tako hoče, kaj bi tarnal!« Tako si imel navado reči, dragi Mirko, kadar se Ti je v življenju kaj neljubega pripetilo. Bog je hotel, da sva se videla 7. maja lani zadnjikrat. Dober si bil, še nepokvarjen, niso te zmotile zaničljive besede tovarišev. Daleč si bil vedno od hrupnega življenja. Popoln si bil in vedno si se prizadeval, da bi bil še popolnejši. Kot hraber vojak si prestal viharne preizkušnje mladeniške dobe. Tedaj je zadivjala vojna vihra. Odšel si na bojišče in padel. Brezmadežna te je hotela oteti svetu dobrega in čistega. Dragi Mirko, vem, da se raduješ pri Njej, katere zvest, ljubeč sin si bil vedno. Niti tega ni dopustila, da bi bili tvoje mrtvo truplo spravili v dolino. Neoskrunjeno in nedotaknjeno od valov življenja bo počivalo na visoki planini med duhtečimi cvetlicami. Zavidam te v tvoji sreči, dragi Mirko, in srečnega bi se štel, če bi smel počivati poleg tebe. Na svidenje nad zvezdami! — Fran Sterle.
Na visoki planini imajo svoj dom.
Danes imamo zopet lep solnčni dan. V strelskem jarku se vrstimo primorski in kranjski fantje in naši bratje Štajerci. Poželjivo uživamo solnčne žarke. In ni čuda, da tako ljubimo solnčno luč in toploto: na visoki planini je naš dom. Mrzla sapa nas raje obiskuje nego solnce. Kar naenkrat se včasih znajdemo kakor v oblakih; debela, mrzla megla nas obkoli, zdi se nam, da plavamo v podnebju. Zato so nam mili solnčni dnevi. Drugače nam dolga suknja ni pretežka. Ob solncu se spravimo v zatišje jarkov, grejemo se in si pripovedujemo o pomladi minulega življenja. Razgled imamo širen in lep. S sovražnikom se večkrat poigramo, da se bolje spoznamo. Ita-Ijian nas pozna in se nas boji,, — Desetnik Ivan Vižintin, Sovodnje.
Slovenske žrtve za domovino.
Franc Novak iz Krtine pri Domžalah, je umrl za boleznijo, ki si jo je nakopal na bojišču. — Junaške smrti je padel na Monte Piano dne 28. julija Mihael Zimanc, pekovski mojster in gostilničar v Toplicah na Dolenjskem. — Na italijanskem bojišču so padli: Josip Makse iz Jordankala, Anton Murgelj iz Jablana in Anton Gerlica iz Biške vtisi, vsi trije iz župnije Mirnapeč. — Dne 17. junija je padel na laškem bojišču Anton Anderlič, po domače Muškrec iz Nezbiš, fara Sv. Ema. — Padel je smrtno zadet od granate Jakob Žibrat, doma iz Huma pri Ormožu. — Na laškem bojišču je padel 36 letni posestnik Josip Krebs iz Selnice ob Muri. — Na laškem bojišču je padel zadet v glavo Ivan Bajn-šek, doma iz Lokavice pri Šoštanju. — Alojzij Kropej. doma od Sv. Kunigunde na Pohorju, je pade! na tirolski meji. — Alojzij Krpjnc, doma v Sovjaku, župnija Sv, Bclfenk je padel na Tirolskem. — Na Laškem je pade! Franc Zmazek, doma iz Per-cetinc pri Mali Nedelji. — Za domovino je žrtvoval svoje mlado življenje na italijanskem bojišču Janez Menoni iz Novevasi pri Ptuju. — V Bukovini je podel Viktor Dovnik iz Gornjih Hoč. — Na južnem bojišču je padel Josip Lah iz Velike Nedelje.
VOLNENE CUNJE
(Ш|0 st.iro no/avice in ilrnqa pletenina, odvaditi sutna, ponojiua voiuona oblel;r. se kupi v vsaki najmaniii iu tudi nnjvi'! ii m,.o:.ir.; ter rtobro jilaua. Ponn (bo m: zbiralnico volnenega blagfa v vojne nttmouo Sioobach pri BoljaSu.
ZAHVALA.
Povodom smrti nagega ljubljenega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
JAKOB BARTOL
izrekamo tem potom vsem, kt so nam na katerikoli način izrazili sočutje, najsrčnejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa še preča&titemu gospodu dekanu Dr. Knavsu, vlč. g. poslancu Skulju za ganljiv govor ob odprtem grobu, vlč. gg. Dr. Samsu, Dr. Trdanu, g. bogoslovcu Gorniku, kakor tudi obema domačiuiagg. duhovnikoma, ki so počastili pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dalje županstvu in gg. odbornikom, ter sploh vsem udeležencem, kateri so spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku.
Bog naj povrne vsem obilno!
Hrib, Loški potok, 14. avg. 1916.
ialujoli ostali.
Prekajeno prašičje meso, kranjske klobase, braunšvaj-garce In drugo mesno blago prodaja po najnižjih cenah
lfnoučeualnica za živino
Dunajska cesta St. 29.
vseh vrst sukno, podloge itd. knpl zavod za
opremo armade (tudi na deželi), Dunaj I. Backerstr. 9. —	1935
s sedem letno učiteljsko prakso v slov. In hrvaškem jeziku želi mesia kot vzgojiteljica ali družabnica pri kaki dami. Cenjene ponudbe na na upravo lista pod: »Vzgojiteljica 88«.
Razpisuje se služba
©rgjasiisfa
v Planini pri Rakeku. Dohodki: V denarju nađ 600 K, lepo prosto stanovanje sestoječe iz treh sob in kuhinje, soba za pevske vaje je posebej. Postranski dohodek tudi pri občini. Nastopi se lehko takoj. Oženjeni in izprašani cecilijanci imajo prednost. Prošnje so nasloviti na Župni urad v Planini pri Rakeku.	1908
v VILA NA BLEDU V
lepa ob jezeru ležeča, s 7 sobami in 1 kabinetom, lastno kopeljo v jezeru, pravico do čolnov, z vodovodom, se da celoletno v najem ali se proda. Krasno bivališče za begunce in rekonva. lescente. Več v Šelenburgovi ulici št. 1,1, nadstr. od 2. do 3. popoldan.
I© m pranie
helo v kosih po >/2 kg rezano oddaja dokler kaj zaloge samo original zaboje v teži okoli 60 kg proti plačilu naprej ali povzetju cena za 1 kg K 4-20 tvrdka
A. KAŠMAN, škofja Loka. (Gorenjsko.)
i<ciu::iii>iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii!iiiimmmmmDi
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
П£, Celje.
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih sodov in vreč.
........................................................................................Iltll
1431
Vam plačam, ako Vaših knrjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
I «1- Roi! C! O ITI Cena lončku z jam-!aia<t-Oc9i5>tđllI. stveni.n pismom I ti 1-50, 3 lončki K 4— 6 lončkovKS-50, 6 lončkov I л 5-50. Stotine zahvolnic in prknalnic. Potenje I nog in rok odpravi Ita-prašek. Cena K 1*50, }3 škatlje K 3-50. Кешепу fiaschaa (Kassn) I., poštni predal 12 844 Ogrsko.
Siivovko, tropinovec, rum in vino, dalje milo za pranje, zajamčeno 36% maščobe in zelo fino toaletno milo, različno surovo kavo — le proti prejemnici. Mokkador krepilno zmleto kavo s primesjo, Kavo in /rtokkador tudi v zavitkih od 5 kg dalje, razpošilja po najnižjih dnevnih cenah tvrdka
Д. Kušlan, Ljubljana, Kariovška c. 15.