ai r— o O X JÉ CN O =1 ra t n Sí - ra.™ ^ Tí ^ c"I ^ < KA > PODNEBJE Julija seje nadaljevala serija nadpovprečno toplih mesecev AGROMETEOROLOGUA Žita so zaradi visokih temperatur pričela zoreti veliko prej kot običajno -.M S J 10 ET r o. I - I -i "S lju9uana ■i nI lli. i L-IlLi II Illl 1, il In VREME Najmočnejši vročinski val poletja 2007 1 3 i T J II 1? iS iT IJ Ji 1) ¡4 JJ- JB Ji VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 2007..................................................................................................................3 Razvoj vremena v juliju 2007 ....................................................................................................................24 UV indeks in toplotna obremenitev............................................................................................................31 Meteorološka postaja Lučine.....................................................................................................................35 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 44 Pretoki rek v juliju......................................................................................................................................44 Temperature rek in jezer v juliju................................................................................................................48 Višine in temperature morja v juliju...........................................................................................................52 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v juliju 2007 ........................................................................... 56 ONESNAŽENOST ZRAKA 60 POTRESI 68 Potresi v Sloveniji - julij 2007....................................................................................................................68 Svetovni potresi - julij 2007....................................................................................................................... 70 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 72 Fotografija z naslovne strani: Sončno in stabilno vreme med julijskim vročinskim valom je bilo idealno za obiskovalce visokogorja (foto: Matej Bulc) Cover photo: Sunny and stable weather during the heat wave in July was favourable for mountaineering (Photo: Matej Bulc) UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: KLEMEN BERGANT JOŽE KNEZ RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v juliju 2007 Climate in July 2007 Tanja Cegnar Julij je pri nas osrednji poletni mesec, v dolgoletnem povprečju je to najbolj sončen in najtoplejši mesec leta. Letos nam je v dneh od 15. do 21. julija prinesel najmočnejši vročinski val poletja 2007. Mesečno povprečje je opazno preseglo dolgoletno povprečje, vendar smo imeli v preteklosti že kar nekaj julijev, ki so bili bolj vroči, le v Prekmuiju je bil to od sredine minulega stoletja drugi najbolj vroč julij. -10 10 KREDARICA lllll 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 - 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 in 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1 Figure . Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, July 2007 10 5 0 Kot je poleti običajno, so bile padavine razporejene neenakomerno, v gorskem svetu severne Slovenije in v osrednji Sloveniji je bilo dolgoletno povprečje preseženo, drugod pa je padavin primanjkovalo, še najbolj na obali. Večina padavin je padla v izdatnejših padavinskih epizodah v prvi in zadnji tretjini Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo meseca, večina padavin je spremljala prehode vremenskih front, bilo je tudi nekaj neurij s točo. Julij je močno odstopal od dolgoletnega povprečja tudi po osončenosti, marsikje je bil to doslej najbolj sončen julij. Na obali je sonce v povprečju vsak dan sijalo kar 12 ur in 15 minut. Večina julijskih dni je bila toplejših od dolgoletnega povprečja, v treh krajših obdobjih pa je povprečna dnevna temperatura zdrsnila pod dolgoletno povprečje, to se je zgodilo okoli 4. in 11. julija ter v večini krajev tudi zadnja dva dneva v juliju. Negativni odkloni v večini niso dosegli -6,5 °C. Pozitivni odkloni so bili večinoma največji 19. oz. 20. julija, dolgoletno povprečje je bilo preseženo od 3 do 7 °C, v Murski Soboti je bilo 20. julija kar 9,6 °C topleje kot običajno. 35 30 ra ra 25 2 20 o 15 10 LJUBLJANA 15 p ^T 10 KREDARICA »n n/i,. * / AP ■ U \/ , . f[ . A A \ L\ A Wiihr H * i U \J 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juliju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in July and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna julijska temperatura 22 °C, kar je 2,1 °C nad dolgoletnim povprečjem; presežek je statistično pomemben. Najtoplejši je bil julij 2006 s povprečno temperaturo 23,6 °C, s slabo stopinjo C manj mu sledi julij 1995 s povprečno temperaturo 22,8 °C, nato juliji 1950, 1983 in 2003 z 22,6 °C ter julij 1994 z 22,5 °C. Daleč najhladnejši je bil julij 1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954, pol °C višja je bila povprečna julijska temperatura v letu 1960 (18,2 °C) in nato 1962 (18,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 14,7 °C, kar je 0,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C, najtoplejša pa julija 2006 s 17,2 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 29 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in pomembno presega dolgoletno povprečje. Julijski popoldnevi so bili najtoplejši julija 2006 in 1983, obakrat s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 30,2 °C, najhladnejši pa v juliju 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil julij 2007 tudi v visokogorju opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 7,5 °C, dolgoletno povprečje je bilo preseženo za 1,7 °C. Najtoplejši je bil julij 1983 z 9,8 °C, sledijo juliji 2006 (9,1 °C), 1995 (8,5 °C) in 1994 (8 °C). Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C je bilo v juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 je bilo 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 1960. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni v juliju ni bilo, z izjemo Kredarice, kjer so jih zabeležili 7. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Julija so taki dnevi pogosti. V Ljubljani so zabeležili 14 vročih dni (slika 3), kar je 9 dni več od dolgoletnega povprečja, ki znaša 5 dni. Največ vročih dni je bilo julija 2006, in sicer 18, brez vročih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 7 julijev. Tudi v Murski Soboti, Novem mestu, na Celjskem in Mariborskem je bilo število vročih dni med najvišjimi. V Murski Soboti je bilo 15 vročih dni, toliko jih je bilo tudi leta 1994, julija lani pa jih je bilo največ (17). Na Mariborskem so jih zabeležili 14, kar letošnji julij uvršča na drugo mesto, več jih je bilo le julija 2006; na Celjskem je bilo 15 takih dni, le 5 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dan manj od rekorda lanskega julija. V Novem mestu je bilo dolgoletno povprečje prav tako preseženo, bilo je 14 vročih dni, kar je toliko kot julija lani in največ doslej; povprečje znaša 11 dni manj. V Portorožu so zabeležili 20 takih dni, več jih je bilo v dveh julijih, leta 1994 (26 dni) in 2006 (25 dni). 20 15 = 10 LJUBLJANA II In 1 ll t 1 1 1 il 1 ll 1 20 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število vročih dni v juliju in povprečje obdobja Slika 4. Število toplih dni v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature at least 30 °C in July and the corresponding mean of the period 1961-1990 rature above 25 °C in July and the corresponding mean of the period 1961-1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Kredarica je bila brez toplega dneva, največ pa so jih zabeležili na obali (29), Goriškem (27), na Krasu in v Črnomlju (po 26 dni). V Portorožu je bilo več toplih dni kar v 12 julijih, po 31 v letih 1994, 1995, 1997, 2001, 2003 in 2006. Najmanj toplih dni je bilo v Ratečah, in sicer 18, po 22 takih dni so jih zabeležili v Postojni in Lescah, 23 v Slovenj Gradcu. V Mariboru je bilo 24 toplih dni; v Murski Soboti je bilo 25 toplih dni, toliko kot v letu 1995; leta 1994 je bilo 29 toplih dni, v julijih 1952, 1983, 2002 in 2003 pa 28. V Novem mestu so zabeležili 24 toplih dni, 28 jih je bilo julija 2006. V Celju je bilo 25 takih dni, toliko jih je bilo tudi v julijih 1952 in 1988, več toplih dni je bilo v julijih 1983 (30), 2006 (29) ter v letih 1994 in 2003 (po 27 dni). V Ljubljani je bilo julija 24 toplih dni, kar je nad dolgoletnim povprečjem, ki znaša štiri dni manj; od sredine minulega stoletja je bilo največ toplih dni leta 1983, ko so jih zabeležili 30, sledi julij 2006 z 29 dnevi. V Ljubljani še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj pa jih je bilo julija leta 1954, le 9. E 8 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) julijska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in July and the 1961-1990 normals Na Kredarici je bilo najhladneje 11. julija, izmerili so -3 °C. V preteklosti so julija na Kredarici že izmerili nižjo temperaturo, v letu 1962 se je živo srebro spustilo na -6,1 °C, sledil mu je julij 1971 z -5,4 °C, temperaturni minimum julija 1970 je bil -5 °C, leta 1962 pa -4,6 °C. V Ratečah je bila najnižja temperatura 2,7 °C, v Postojni 4,6 °C, v Lescah 5,2 °C, na Kočevskem 5,8 °C. Drugod so se absolutni minimumi gibali od 6 do 8,5 °C. Najvišja minimalna temperatura je bila v Ljubljani, znašala je 9,3 °C, po 8,8 °C so zabeležili na obali in v Mariboru. V Ljubljani so zabeležili precej več od 30 5 0 0 14 36 ra 34 SO 32 30 28 5 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo minimalnih temperatur v julijih 1948 (5,1 °C), 1962 (5,8 °C), 1968 (7 °C) in 1960 (7,2 °C); po dveh letih nadpovprečne najnižje temperature v mesecu juliju je bila letošnja julijska spet povprečna. Slika 6. Potek povprečne temperature zraka v juliju Figure 6. Mean air temperature in July Najvišjo julijsko temperaturo so izmerili 19. oz. 20. julija, na Kredarici 17. ter na Kočevskem in v Ratečah 18. julija. Na Kredarici so izmerili 18,2 °C, toliko je bilo tudi julija 1984, topleje je bilo samo v treh julijih: 1983 (21,6 °C), 1957 (18,8 °C) in 2005 (18,4 °C). V Mariboru so izmerili 37,7 °C, kar je malenkost več kot julija 1957 (37,6 °C). Tudi na obali so pri maksimumu dosegli rekord, zabeležili so 36,7 °C, kar je za desetinko °C več kot v juliju lani. V Celju si s 36,8 °C letošnji julij deli prvo mesto z julijem 1983. V Murski Soboti so izmerili 39,1 °C, kar je za 0,7 °C manj od julija 1950, tudi v Novem mestu je bil letošnji julijski maksimum drugi najvišji, znašal je 36,6 °C, višji je bil julija 1957 s 37,5 °C. V Črnomlju se je julij 2007 s 37,8 °C prav tako uvrstil na drugo mesto, topleje je bilo julija 1957 (38 °C). V nižinskem svetu se je v Ratečah živo srebro najmanj povzpelo, in sicer na 32,3 °C; precej višja julijska temperatura je bila leta 1983, ko je bilo izmerjenih 36,1 °C. Drugod je bila najvišja temperatura od 34,7 do 37 °C, na Krasu so izmerili 38 °C. V Ljubljani je bila najvišja izmerjena 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo temperatura peto leto zapored nad dolgoletnim povprečjem, izmerili so 37 °C, višja temperatura je bila julija na sedanji lokaciji izmerjena v letih 1950 (38,8 °C), 1957 in 1983 (obakrat 37,1 °C). V Murski Soboti je bila povprečna temperatura (22,2 °C) druga najvišja doslej, topleje je bilo le julija leta 2006, ko je bilo v povprečju 22,3 °C; najnižja povprečna temperatura je bila julija 1978, ko je bila malenkost nad 17 °C. V Mariboru je bilo v povprečju 22,4 °C, tako toplo je bilo tudi v julijih 1983 in 1994, še topleje pa je bilo v julijih 2006 (23,4 °C) in 2003 (22,7 °C); najnižja povprečna temperatura je bila julija 1954 (17 °C). V Ljubljani je bila povprečna temperatura že sedmo leto nad dolgoletnim povprečjem, v povprečju je bilo 22 °C, najvišja je bila leta 2006 (23,6 °C), sledijo mu juliji 1995 (22,8 °C) ter 1950, 1983 in 2003 (22,6 °C). Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka julija 2007 od povprečja 1961-1990 Figure 7. Mean air temperature anomaly, July 2007 Povprečna temperatura v juliju je bila povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem, v osrednji Sloveniji, na Štajerskem, v Prekmuiju in delu Dolenjske je bil odklon med 2 in 3 °C, kar presega običajno spremenljivost julijske temperature zraka, drugod so dolgoletno povprečje presegli za 1 do 2 °C. Najmanjši odklon je bil v Lescah (0,9 °C), največji odklon pa v Murski Soboti, kjer je bil julij 2007 stopinjo C toplejši kot v dolgoletnem povprečju. 'V:- -"-£. ^ ?£5 ~ v TSL' NMFSJPv: ■-» iflpšil <7 t Slika 8. Zaradi vročine so povrtnine slabo uspevale (na sliki kumare). Vode so si želele tudi živali in ne le rastline (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. Heat wave had negative impact on vegetables growth; also animals were seeking for water (Photo: Iztok Sinjur) 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dan dan dan dan dan dan Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), julij 2007 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), July 2007 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 mm 200 mm 150 mm 100 mm 50 mm Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin julija 2007 Figure 10. Precipitation amount, July 2007 Slika 11. Višina padavin julija 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 11. Precipitation amount in July 2007 compared with 1961-1990 normals Višina julijskih padavin je prikazana na sliki 10. Največ padavin, nad 200 mm, je padlo v Julijskih Alpah in severni Sloveniji; na Kredarici z okolico so namerili 285 mm. Količina padavin se je zmanjševala proti jugu in jugovzhodu. Najmanj dežja, pod 60 mm, je padlo v jugozahodni Sloveniji, na obali so namerili samo 17 mm. Na več kot polovici ozemlja so namerili od 100 do 150 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo v severozahodni in severni Sloveniji ter v Ljubljani s širšo okolico. Največji presežek, kar 50 %, je bil v Soči, na Kredarici pa je bilo za dobre štiri desetine več padavin kot običajno. Najmanj padavin glede na dolgoletno povprečje je bilo doseženih v jugozahodni Sloveniji, kjer niso dosegli treh petin dolgoletnega povprečja. Na obali je padla le slaba četrtina dolgoletnega povprečja. Na večini ozemlja so zabeležili od 60 do 100 % običajne količine padavin. Slika 12. Pogled na pobeljene Kamniške Alpe s Tomačevega (Ljubljana) 6. julija 2007 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. Snow on the peaks of Kamnik Alps on 6 July 2007 (Photo: Iztok Sinjur) 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 500 > 100 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 300 „ 250 SE E ^ 200 c I 150 TO £ 100 >tö '> 50 0 MURSKA SOBO DTA 1 1 Mill il i 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 300 250 E E ^ 200 c I 150 ra cp ¡S 100 > 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 300 250 E JE 200 c > ra TD 150 ra CP ra C 100 >w > 50 NOVO MESTO 0 Ii 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Padavine v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in July and the mean value of the period 1961-1990 Logarska dolina Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Jeruzalem Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Žaga Soča Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 50 100 150 200 250 300 povprečje 1961 - 1990 julij 2007 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm julija 2007 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in July 2007 and the 1961-1990 normals 0 0 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 20 c T3 > (D 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 15. Število padavinskih dni v juliju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in July with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Žagi, in sicer 12, dan manj v Kamniški Bistrici, po 10 so jih zabeležili na Brniku, v Kneških Ravnah, Lescah, v Murski Soboti in na Kredarici ter po 9 v Jeruzalemu, Velikih Dolencih in Ratečah. Najmanj takih dni je bilo na obali, samo dva; na Krasu jih je bilo 5. Drugod so jih zabeležili od 6 do 8. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - julij 2007 Table 1. Monthly meteorological data - July 2007 Postaja NV Padavine in pojavi RR RP SD Kamniška Bistrica 601 178 94 11 Brnik 384 115 86 10 Jezersko 740 226 128 8 Soča 487 256 150 8 Zaga 353 175 86 12 Kobarid 263 181 103 8 Kneške Ravne 752 206 104 10 Nova vas 722 129 98 8 Sevno 515 108 91 8 Slovenske Konjice 730 111 85 8 Jeruzalem 332 91 83 9 Lendava 345 83 88 7 Veliki Dolenci 195 88 90 9 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm NV - nadmorska višina (m) LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation NV - altitude (m) Julija je v Ljubljani padlo 148 mm padavin, kar predstavlja dobro petino več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v juliju 1971, namerili so le 23 mm, sledijo juliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 (44 mm). Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj julija 1957. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 16. Padavine v juliju in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 16. Precipitation in July and the mean value of the period 1961-1990 E E 300 250 200 150 100 5 50 c > to T3 to CL co c > 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja julija 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in July 2007 compared with 1961-1990 normals 140% 130% 120% Na sliki 17 je shematsko prikazano julijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod po Sloveniji je bilo sončnega vremena več kot običajno. Največji presežek, nad 30 %, je bil v večjem delu severozahodne Slovenije, na Kredarici je bilo 43 % več ur sončnega vremena kot običajno. Najmanjši presežek je bil na Postojnskem (15 %), v Ratečah (16 %) in Murski Soboti (19 %), drugod je bilo 20 do 30 % več sončnega vremena kot običajno. 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 400 100 MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja Figure 18. Sunshine duration 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 50 . 30 ra 20 10 14 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 40 -30 -5 20 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 12 10 8 6 >o 4 10 2 0 0 Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2007 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2007 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 19 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 400 300 o ^ 200 ro T3 ro cp > 200 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. julija 2007 LJUBLJ JANA 0 l.jan l.feb l.mar l.apr l.maj l.jun 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica ««.A. 73 % 23 % SSW 18 m/s 3 6 % SSE 17 m/s S 14 m/s ccc 12 2 % 19 6 % SSE 26 m/s S 2 6 m/s m 7 0 % N 35 m/s 2 3 % NNE 2 2 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje 0 5 % 04 % N 04 m/s 12 % NNW 0 9 m/s NNE 14 m/s 5 8 % N 13 m/s 3 9 % N 16 m/s 5 5 % 1 6 7 % NNW 15 m/s NNE 10 m/s NNW 1° m°/s NNE 1 8 %/s 110 % NNW 4 2 m/s 21.6 % NW 1 6 m/s MC 1 7 % NE 1.3 m/s Kie 19 % NE 1.9 m/s NW 1 7 m/s NE EMC 12 % ENE 1.4 m/s 2 0 % WNW 1 5 m/s CMC 8 8 % ENE 12 m/s WNW 1.9 m/s 3.2 % WNW 3 0 m/s ENE 2.4 m/s xa, 4 2 % W 1.9 m/s 1.9 % E 13 m/s 6 4 % E 13 m/s 5 6 % E 2 9 m/s WSW 16 %/s CCC 12 % ESE 1.4 m/s 8 6 % WSW 2 6 m/s ccc 58 % ESE 1 6 m/s 0.2 % WSW 1 1 m/s CCC 9 2 % ESE 3.6 m/s 2 6 % SE 1.7 m/s «.«.11 9 % SW 2 4 m/s 49 % SE 1 7 m/s 0.3 % SW 2.0 m/s 19.2 % SE 4.7 m/s SSW 2 2 m/s 0.3 % SSW 13 m/s SSE 4.6 m/s S 17 m/s m 1 2 % N 4 2 m/s N NNW 39 %/s NNE 6 6 %/s NNW 12 m/s NNE 13 m/s ccc 3 5 % 3 6 % SSE 36 m/s S 4 3 m/s Slika 23. Vetrovne rože, julij 2007 Figure 23. Wind roses, July 2007 NW 1 1 %/s MC 7 5 % NE 1.9 m/s 13.1 % NW 4.6 m/s MC 2 2 % NE 5.5 m/s NW 15 %/s NE 1.5 m/s 4 4 % WNW 1 5 m/s 5.3 % ENE 2.0 m/s 5 8 % WNW 3 8 m/s EMC 4 2 % ENE 7.3 m/s EMC 6 0 % ENE 16 m/s 2.5 % W 2.8 m/s 1 9 % E 4 2 m/s .„, 9 6 % W 13 m/s 4 0 % E 13 m/s 4.9 % W 16 m/s 33 3 % E 19 m/s WSW 3 2 %/s ccc 89 % ESE 3.2 m/s ccc 29 % ESE 1.0 m/s WSW 1 7 %/s ccc 147 % ESE 1.4 m/s WSW 1.4 m/s 6.3 % SW 5 1 m/s 31.8 % SE 3.8 m/s se 44 % SE 1.4 m/s 6.5 % SW 2 1 m/s SE 0.7 m/s 6 7 % SSW 5 8 m/s SSE 74 % SSE 1 4 m/s SSW 1.5 m/s SSW 3.2 m/s SSE 1.6 m/s S 12 m/s S 3 1 m/s 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodni veter, pripadlo mu je slabih 32 % vseh terminov, severozahodniku pa 13 %. Najmočnejši sunek vetra je 23. julija dosegel 23,5 m/s, bilo je 15 dni z vetrom nad 10 m/s in dva s sunki nad 20 m/s. V Kopru je bilo 8 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 4. julija dosegel 19,5 m/s. V Biljah sta vzhodjugovzhodnik in vzhod-nik skupno pihala v 48 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 4. julija dosegel 21,2 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s in le omenjen dan je veter presegel 20 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal v dobrih 28 % vseh primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema v slabih 28 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 24. julija 19,3 m/s; v 9 dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 6 dneh presegel 20 m/s, v dveh od teh 30 m/s; v sunku je 24. julija dosegel hitrost 34,8 m/s. Severozahodniku in severseverozahodniku je pripadlo dobrih 38 %, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa slabih 36 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseve-rozahodniku pripadlo slabih 33 % vseh primerov, južnemu vetru s sosednjima smerema pa skupno dobrih 39 % terminov. Sunek vetra je 5. julija dosegel 15,3 m/s; bilo je 15 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 55 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku in severovzhodnik pa je skupaj pripadlo slabih 13 % vseh terminov. Največja izmerjena hitrost je bila 16,9 m/s 30. julija, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 24. julija dosegel hitrost 23,5 m/s, bilo je 18 dni z vetrom nad 10 m/s in dva nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 14 dni z vetrom nad 10 m/s, en dan nad 20 m/s, tega dne, 30. julija, je sunek dosegel 21,2 m/s. V prvi tretjini julija je bila povprečna temperatura v večjem delu Slovenije nad dolgoletnim povprečjem, odkloni so bili večinoma med 0 in 1,5 °C, največji je bil v Murski Soboti (1,8 °C); hladneje od povprečja je bilo le na Goriškem, Brniku, v Ratečah in Lescah, odkloni niso presegli -1 °C. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo povsod z izjemo obale, kjer je padla komaj dobra polovica povprečnih padavin; največji presežek je bil v Ratečah, kjer je padla skoraj 2,2-kratna količina običajnih padavin, v Ljubljani skoraj 2,6-kratna, drugod je bil presežek večinoma 50 do 100 %. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, z izjemo Rateč, kjer so dosegli 86 % in Murske Sobote z 99 % običajnega trajanja sončnega vremena; največji presežek je bil na obali (16 %) in Goriškem (13 %). Osrednja tretjina meseca je bila temperaturno precej nad dolgoletnim povprečjem, odkloni so bili večinoma med 2 in 4 °C; največji odkloni so bili v Jeruzalemu (5,1 °C), Mariboru (4,9 °C), v Murski Soboti (4,6 °C) in Velikih Dolencih (4,4 °C), najmanjša v Kočevju (1,5 °C) in na Goriškem (1,9 °C). Padavine so bile povsod precej podpovprečne; na obali padavin ni bilo, v Postojni so padli le štirje % običajnih padavin, največ padavin glede na dolgoletno povprečje pa je bilo na Kočevskem (35 %) in v Sevnem (30 %). Sončnega vremena je bilo povsod precej več kot običajno; na obali je bil presežek 29 % , najbolj so dolgoletno povprečje presegli v Mariboru (55 %), za polovico več sončnega vremena kot običajno je bilo v Slovenj Gradcu. Zadnja tretjina julija je bila temperaturno nad povprečjem, vendar so bila odstopanja manjša kot v osrednjem delu julija. Večina odklonov je bila med 1,5 in 2,5 °C; največji je bil odklon na Goriškem (2,7 °C), najmanjši v Kočevju in Lescah, kjer je bilo topleje za dobro °C. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo v večjem delu države; podpovprečne so bile padavine na Primorskem, v Kočevju, Novem mestu in Beli krajini. Obala je dobila le dva % povprečnih padavin, največji presežek pa je bil v Slovenj Gradcu (64 %). Sončnega vremena je bilo več kot običajno; največji presežek je bil v Mariboru (26 %), najmanjši v Ratečah (14 %). 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961-1990, julij 2007 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961-1990, July 2007 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0,7 2,2 2,1 1,7 55 0 2 23 116 129 118 121 Bilje -0,4 1,9 2,7 1,5 115 40 80 84 113 139 121 124 Postojna 0,3 2,3 2,5 1,7 138 4 51 68 Kočevje 0,3 1,5 1,1 1,1 186 35 15 80 Rateče -0,9 2,9 1,5 1,3 257 26 133 132 86 1 47 114 116 Lesce -1,0 2,4 1,2 0,9 188 26 102 100 Slovenj Gradec 0,5 3,5 2,0 2,0 197 20 164 122 102 150 124 125 Brnik -0,4 2,7 1,5 1,3 157 31 85 86 Ljubljana 0,3 3,9 2,1 2,1 216 21 120 121 102 1 48 122 124 Sevno 0,4 4,4 1,9 2,3 107 30 149 91 Novo mesto 0,8 3,4 2,3 2,1 167 25 61 83 104 1 44 123 124 Črnomelj 1,2 3,5 1,6 2,0 156 13 52 76 Bizeljsko 0,6 3,2 2,1 2,0 148 14 115 91 Celje 1,0 3,9 2,1 2,4 149 13 109 87 109 1 45 120 124 Starše 1,5 3,7 1,9 2,3 129 8 174 94 Maribor 1,2 4,9 2,3 2,8 160 7 153 96 105 155 126 128 Jeruzalem 0,8 5,1 1,7 2,5 144 13 111 83 Murska Sobota 1,8 4,6 2,4 3,0 141 20 145 94 99 1 45 116 119 Veliki Dolenci 1,3 4,4 1,5 2,3 176 9 107 90 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M ■ odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) ■ padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) ■ trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec ■ mean temperature anomaly (°C) ■ precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) ■ bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) thirds and month Slika 24. Kredarica z Malega Triglava, 5. julija 2007, po prehodu hladne fronte, ki je na Kredarici pustila veliko na novozapadle-ga snega (foto: Jaka Ortar) Figure 24. View on Kredarica from Mali Triglav on 5 July 2007 after the cold front has passed (Photo: Jaka Ortar) Na Kredarici je bilo julija letos 15 cm snega (5. julij). Julija 1978 so namerili 238 cm debelo snežno odejo, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju. Med bolj zasnežene spadajo še juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Brez snega je bila Kredarica 17 julijev od začetka meritev. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 250 200 P , 100 50 0 20 KREDARICA | | | I 1- - 1 ... 1 J 1 1 rh—: i ■ Slika 25. Največja višina snega v juliju Figure 25. Maximum snow cover depth in July 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 15 1= ^c ro 10 c KREDARICA 1 Slika 26. Dnevna višina snežne odeje v juliju 2007 Figure 26. Daily snow depth in July 2007 Na Kredarici je bila snežna odeja v juliju prisotna le štiri dni. Od sredine minulega stoletja na Kredarici sneg ni nikoli obležal ves julij. Brez dni s snežno odejo je 19 julijev, največ dni s snežno odejo je bilo leta 1978, ko so jih zabeležili 25, leta 1984 pa 20. 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan ^ 10 > 0 LJUBLJANA 20 15 ž 10 > 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 on 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju Figure 27. Number of days with thunderstorms in July Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija. Največ dni z nevihto ali grmenjem v okolici meteorološke postaje so julija 2007 zabeležili na Celjskem, in sicer 10, po 8 v Mariboru, Novem mestu, in Lescah, po 7 na Kredarici, v Ratečah in na Kočevskem. V Ljubljani je bilo julija število takih dni podpovprečno, 9 nevihtnih dni predstavlja en nevihtni dan manj kot običajno; največ nevihtnih dni je bilo leta 1972 in 1976, zabeleženih je bilo 18 dni z nevihto ali grmenjem, najmanj pa v letih 1954 in 2004, ko so bili le 4 taki dnevi. Najmanj nevihtnih dni so zabeležili na Krasu, le dva, po tri so 5 0 20 15 5 5 21 23532330238948235332532353 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zabeležili v Murski Soboti in na Bizeljskem, 4 v Črnomlju, po 5 so jih zabeležili na obali in v Postojni, po 6 na Goriškem in v Slovenj Gradcu. Na Kredarici so zabeležili 11 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 8 dni z meglo je bilo zabeleženih na Kočevskem, trije v Slovenj Gradcu, dva taka dneva sta bila v Novem mestu. Po en dan z meglo so zabeležili v Lescah, Murski Soboti in na Bizeljskem. Drugod takih dni ni bilo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili štirje dnevi z meglo, kar je manj kot v dolgoletnem povprečju, ki znaša 6 dni. Od sredine minulega stoletja so bili le trije juliji brez opažene megle, v juliju 1953 pa jih je bilo kar 17. 20 Slika 28. Število dni z meglo v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 28. Number of foggy days in July and the mean value of the period 1961-1990 15 c "O i 10 > 1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 23 Razvoj vremena v juliju 2007 Weather development in July 2007 Janez Markošek 1. julij Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno Nad južno Evropo in Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, čez dan je bilo občasno na nebu precej srednje in visoke koprenaste oblačnosti. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 30 °C. 2.-3. julij Pooblačitve, plohe in nevihte, jugozahodnih, jugo Nad severozahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je od zahoda dosegla Alpe. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. Prvi dan je oblačnost od zahoda naraščala. Že zjutraj so bile v zahodni Sloveniji krajevne plohe. Čez dan so se pojavljale tudi v osrednji Sloveniji. Pihal je jugozahodnik, ob morju jugo. V noči na 3. julij in nato čez dan je prevladovalo pretežno oblačno vreme s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Ponekod je pihal jugozahodni veter (slike 4-6). Drugi dan je bilo nekoliko manj vroče, najvišje temperature so bile v severozahodni Sloveniji le okoli 22 °C, drugod še od 24 do 29 °C. 4. julij Prehod izrazite hladne fronte - dež, nevihte, jugo, burja, močna ohladitev, v visokogorju sneg Nad severozahodno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je čez dan ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 1-3). Oblačno je bilo s padavinami in nevihtami. Ob morju je sprva pihal jugo, čez dan je zapihala zmerna do močna burja. Ohladilo se je, v visokogorju je snežilo. Na Kredarici je do večera zapadlo 20 cm snega. Najmanj padavin je bilo v jugozahodni in severovzhodni Sloveniji, do 20 mm. Drugod je padlo od 40 do 60 mm dežja, v gorah severozahodne Slovenije lokalno do 90 mm. Jutranje temperature so bile od 14 do 20 °C, po prehodu hladne fronte se je ohladilo in popoldanske temperature so bile od 9 do 14 °C, na Primorskem do 21 °C. 5. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Nad Alpami se je zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo nad srednjo Evropo še jedro hladnega in vlažnega zraka in je vplivalo tudi na vreme pri nas. Zjutraj je bilo pretežno jasno, čez dan pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 26 °C. 6.-8. julij Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno Nad južno Evropo in Sredozemljem je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah so nad Alpami pihali močni zahodni vetrovi, s katerimi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Pretežno 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Prva dva dni je ponekod še pihal jugozahodni veter. 7. julija zvečer je bila na območju Maribora osamljena nevihta. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 32 °C. 9.-10. julij Pooblačitve, jugo, dež, plohe, nevihte, burja, razjasnitve Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je v noči na 10. julij ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Za njo je v nižjih plasteh ozračja od severovzhoda pritekal hladnejši zrak (slike 4-6). Prvi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Proti večeru so se povsod, razen v severovzhodni Sloveniji, pojavljale krajevne plohe in nevihte. V noči na 10. julij je bilo v večjem delu Slovenije oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Že zjutraj se je na Primorskem razjasnilo, zapihala je burja. Drugod so bile dopoldne še krajevne padavine, deloma nevihte, popoldne se je delno razjasnilo. Največ dežja je padlo v severozahodni Sloveniji, okrog 80 mm, najmanj na obali. Drugi dan se je ohladilo, najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21 °C, na Primorskem do 26 °C. 11. julij Zmerno do pretežno oblačno, krajevne plohe in posamezne nevihte, proti večeru razjasnitve Nad srednjo Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Zmerno do pretežno oblačno je bilo. Ponekod so bile kratkotrajne plohe in posamezne nevihte. Proti večeru se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 12. julij Na Primorskem pretežno jasno, drugo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, plohe in nevihte Na obrobju visokega zračnega pritiska se je v višinah nad našimi kraji še zadrževal razmeroma hladen in nekoliko bolj vlažen zrak (slike 7-9). Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 26 °C. 13. julij Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno Nad srednjo in južno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje je od severozahoda občasno še pritekal nekoliko bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28 °C. 14.-19. julij Jasno in vroče Nad južno polovico Evrope je bilo ustaljeno območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje je pritekal zelo topel in suh zrak (slike 10-12). Vreme je bilo jasno in iz dneva v dan bolj vroče. Od 16. do 19. julija so bile najvišje dnevne temperature od 31 do 37 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20. julij Pretežno jasno, popoldne v severni Sloveniji posamezne nevihte, zelo vroče V območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje s šibkimi jugozahodnimi vetrovi pritekal zelo topel zrak. V Alpah je bilo ozračje nestabilno. Pretežno jasno in vroče je bilo, popoldne so bile v severni Sloveniji posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 39 °C, kolikor so izmerili v Murski Soboti. 21. julij Pretežno jasno, vroče V šibkem območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje od jugozahoda pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 35 °C. 22.-23. julij Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, vetrovno Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje s hladno fronto. Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal malo manj vroč in občasno bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Pihal je jugozahodni do jugovzhodni veter. Malo manj vroče je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 27 do 33 °C. 24. julij Hladna fronta - pooblačitve, plohe in nevihte, osvežitev Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je popoldne in zvečer ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 13-15). Dopoldne se je pooblačilo, pojavljale so se že krajevne plohe. Pihal je jugozahodni veter. Popoldne in zvečer je bilo oblačno s padavinami in nevihtami. Lokalno so bila tudi neurja z močnim vetrom, ponekod je padala toča, ki pa večje škode ni povzročila. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. Osvežilo se je. Najvišje dnevne temperature so bile še od 25 do 33 °C, po prehodu hladne fronte pa so bile zvečer temperature od 12 do 19 °C, ob morju 23 °C. 25.-27. julij Pretežno jasno, spet vroče Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, le občasno je bilo delno do zmerno oblačno. Prvi dan zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. K nam je pritekal spet toplejši zrak, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 29 do 33 °C. 28. julij Pretežno jasno, proti večeru več oblačnosti in v severni Sloveniji krajevne nevihte, vroče Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad južno Evropo pa šibko območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena vremenska fronta se je severno od Alp pomikala proti vzhodu. Pretežno jasno je bilo. Več oblačnosti je bilo proti večeru, takrat so se v severni Sloveniji pojavljale krajevne nevihte. Zapihal je severni do severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C, na Primorskem do 35 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 29. julij Spremenljivo do pretežno oblačno in povečini brez padavin V šibkem območju visokega zračnega pritiska je ob zahodnih višinskih vetrovih nad naše kraje pritekal razmeroma vlažen zrak. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, v severovzhodni Sloveniji so bile kratkotrajne krajevne plohe. Zjutraj in dopoldne je na Primorskem še pihala šibka burja. Proti večeru se je v večjem delu Slovenije delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C, na Primorskem do 34 °C . 30. julij Pooblačitve, dež, nevihte, močna burja Nad severno in delom srednje Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je čez dan ob zahodnih do jugozahodnih vetrovih prešla Slovenijo (slike 16-18). Pooblačilo se je, dež se je razširil nad vso Slovenijo. Ob prehodu hladne fronte so se pojavljale tudi nevihte. Ob nevihtah so bila lokalno tudi neurja z močnim vetrom in točo. Ohladilo se je, zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem močna burja. Najvišje dnevne temperature zabeležene pred prehodom hladne fronte so bile od 18 do 24 °C, na Primorskem od 28 do 32 °C. Zvečer pa so bile temperature le od 11 do 14 °C, na Primorskem do 15 do 20 °C. 31. julij Delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj ponekod megla, burja Po prehodu hladne fronte se je nad srednjo Evropo zgradilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen in občasno še bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Proti večeru se je razjasnilo. Na Primorskem je pihala burja. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 22, na Primorskem do 27 °C . 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 7. 2007 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on July, 4th 2007 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9. 7. 2007 ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on July, 9th 2007 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 4. 7. 2007 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on July, 4th 2007 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 9. 7. 2007 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on July, 9th 2007 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 7. 2007 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on July, 4th 2007 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 7. 2007 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on July, 9th 2007 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12. 7. Slika 8. Satelitska slika 12. 7. 2007 ob 14. uri 2007 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on July, 12th 2007 at 12 GMT Figure 8. Satellite image on July, 12 2007 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 7. 2007 ob 14 uri Figure 9. 500 mb topography on July, 12th 2007 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 7. Slika 11. Satelitska slika 16. 7. 2007 ob 14. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16. 7. 2007 ob 14. 2007 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on July, 16th 2007 at 12 GMT Figure 11. Satellite image on July, 16 2007 at 12 GMT uri Figure 12. 500 mb topography on July, 16th 2007 at 12 GMT 29 Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 7. Slika 14. Satelitska slika 24. 7. 2007 ob 14. uri 2007 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on July, 24th 2007 at 12 GMT Figure 14. Satellite image on July, 24th 2007 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 7. 2007 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on July, 24th 2007 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 7. 2007 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on July, 30th 2007 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 30. 7. 2007 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on July, 30th 2007 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 7. 2007 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on July, 30th 2007 at 12 GMT 30 UV indeks in toplotna obremenitev UV index and heat load Tanja Cegnar UV indeks Sončni žarki so proti koncu julija že nekoliko šibkejši kot na začetku meseca, vendar je moč ultravijoličnega dela sončnega sevanja še vedno primerljiva z močjo v juniju, saj je zaščitna ozonska plast običajno nekoliko tanjša. O UV indeksu in zaščitnih ukrepih pred močnimi ultravijoličnimi žarki smo obširneje pisali že v junijski številki Mesečnega biltena. j- 7- i —»_- | l_! r . --i ■ — 1 1 Slika 1. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 1., 11. in 21. julija 2007 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 1. Total ozone on 1st, 11th and 21th of July 2007 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Meteorological Service of Canada Običajne vrednosti za ta letni čas so ob jasnem vremenu sredi dneva v visokogorju okoli 10, po nižinah 9. Odkloni od teh vrednosti so predvsem posledica odklonov debeline zaščitne ozonske plasti od dolgoletnega povprečja. Najvišje vrednosti UV indeksa v juliju so sovpadale z vročinskim valom, ki je naše kraje zajel med 15. in 21. julijem 2007. Seveda pa je oblačnost najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na to, koliko UV sončnih žarkov doseže tla. Pretirano izpostavljanje UV sevanju ima za zdravje škodljive posledice, predvsem škodi očem in koži (pospeši nastanek sive mrene, ki lahko povzroči tudi slepoto, pospeši staranje kože, pripisujejo mu celo kancerogene učinke) ter slabi imunski sitem. Vendar je potrebno poudariti, da ima zmerno izpostavljanje sončnim žarkom tudi koristne učinke: UV sevanje sodeluje pri tvorbi vitamina D, ugodno vpliva na počutje in razpoloženje ter delovanje hormonskih žlez, v medicini ga uporabljajo za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Na sliki je prikazan odklon debeline zaščitne ozonske plasti 18. julija 2007. Odklon je izražen v % od povprečne debeline ozonske plasti v obdobju 1978-1988. Podatki so povzeti po Kanadski meteorološki službi, ki deluje v okviru organizacije Environment Canada. Svetlo modra barva označuje območje, kjer je bila zaščitna plast 15 do 20 % tanjša kot v povprečju, močno zelena 10 do 15 % in svetlo zelena 5 do 10 % tanjša kot v povprečju Figure 2. Ozone deviation from the normals in % on 18th July 2007; source: Meteorological Service of Canada Julija je naše kraje zajel najmočnejši vročinski val poletja 2007, še huje kot pri nas je bilo na Balkanu, kjer so zabeležili rekordno visoko temperaturo zraka. Slika 3. Najvišja dnevna vrednost ekvivalentne temperature v juliju 2007 Figure 3. Maximum daily equivalent temperature in July 2007 Na sliki 3 je podana ocena toplotnih razmer na osnovi ekvivalentne temperature izračunane po Faustovem pravilu, ki je preprosta in zato pogosto uporabljena mera za toplotno obremenitev. Upošteva le vpliv temperature in vlažnosti zraka, medtem ko ostale dejavnike zanemari. Prag splošne toplotne obremenitve je pri 56 °C. 2. julija so bile razmere obremenilne le v Ljubljani, drugod so bili prvi trije dnevi obremenilni le za najbolj občutljive. Od 4. in 7. julija je bilo sveže povsod po državi. Od 7. do 10. julija je bila vročina obremenilna na obali in Goriškem, nato pa je ponovno sledilo sveže obdobje, ki mu je sledil močan vročinski val. Razmere so bile toplotno močno obremenilne od 15. do 21. julija. Na srečo je visoko temperaturo zraka spremljal dokaj suh zrak in smo vročino razmeroma lahko prenašali. Vročinski val je bil pravilno napovedan nekaj dni vnaprej in tudi navodila in Toplotna obremenitev 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo priporočila, kako ravnati v času vročine, so bila prek medijev javnega obveščanja in spletišča ARSO javnosti pravočasno posredovana. Najhujša je bila vročinska obremenitev na obali 16. in 19. julija. Na obali so se splošne obremenilne razmere pojavljale še v posameznih dneh do konca meseca; drugod so imeli težave najobčutljivejši, 25. julija je toplotna obremenitev popustila povsod. Zadnji dan julija je bil precej svež povsod po državi. 1 1 1 LJUBLJANA 1 1 1 ■IVI II ■miri Q 6 O 5 m 4 i- 4 • Lil I- •OT 1 on 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 20 °C Figure 4. Number of days with maximum temperature below 20 °C NOVO MESTO i I . . i L. . . ■« 11 iirrir 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 6 10 8 — 4 2 2 0 0 3 8 6 = 2 4 2 0 0 Kot zanimivost si oglejmo, kako pogosti so v osrednjem poletnem mesecu razmeroma sveži dnevi, ko temperatura ves dan ne preseže 20 °C. V dolgoletnem povprečju sta julija v nižinskem svetu v notranjosti države dva dneva, ko temperatura ne preseže 20 °C, na Goriškem in na Obali pa so taki dnevi julija zelo redki. V zadnjih letih opažamo, da postajajo taki dnevi bolj redki, kot so bili v preteklosti. Njihova pogostost je prikazana na sliki 4. Julija 2007 dolgoletno povprečje ni bilo nikjer preseženo. V Biljah takih dni ni bilo; v Biljah julija že 26. leto zapored ni bilo dni z maksimalno temperaturo pod 20 °C. V Ljubljani je bil svež en dan, v obdobju od sredine minulega stoletja so bili brez takih dni v 19 julijih, po 5 so jih zabeležili v julijih 1954, 1968 in 1976. V Murski Soboti v letošnjem juliju takih dni ni bilo, največ jih je bilo leta 1984, in sicer 8, brez le-teh so bili še v 16 julijih. V Novem mestu je bil en svež dan, največ jih je bilo julija leta 1962, ko so jih zabeležili 7, brez njih pa so bili v dvanajstih julijih. Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo nad 20 °C Figure 5. Number of days with minimum temperature above 20 °C •o o CL O Q O 1 LJUBLJANA I I MARIBOR | BILJE I I I I I "I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I'M I 1996 2001 7 6 5 4 3 2 ro 1 0 1951 1956 1966 1971 1976 1981 1991 2006 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Topla noč je noč, ko temperatura ne pade pod 20 °C. Take noči so za ljudi zelo obremenilne, saj je v toplih nočeh pogosto moteno spanje in si telo od vročine ne more dovolj odpočiti. V Ljubljani toplih noči ni bilo, po eno so zabeležili v julijih 2002 in 2006, leta 2003 pa so bile tri; v ostalih letih julija takih noči ni bilo. Maribor je v letošnjem juliju imel tri tople noči, toliko jih je bilo tudi v julijih 2000 in 2002; po eno toplo julijsko noč so zabeležili v letih 1994 in 1957, dve julija 2003, največ pa jih je bilo julija 2006, in sicer 6. V Biljah so zabeležili eno toplo noč, toliko jih je bilo tudi v julijih 1986, 1996, 1997, 1998, 2002 in 2006, julija 2003 so imeli dve taki noči. V Portorožu so bile štiri tople noči, v Novem mestu in Murski Soboti po ena taka noč, v Celju jih niso zabeležili. ž20 Q O =d 15 > Lil I- •tn io NOVO MESTO Q O Q O > Lil '00 10 1 ll .... 1 I..I 1 „IUI Fni™ü nln H fl 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 i 1999 2005 PORTOROŽ I I 1 ..1 . ... iiiinnnur ' r p p iTnirl * Q Sl5 > Lil '00 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 Slika 6. Število vročih dni v mesecu juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 6. Number of hot days in July and the corresponding mean of the period 1961-1990 Za primerjavo še nekaj podatkov o povprečnem številu vročih dni (temperatura doseže vsaj 30 °C) v juliju. Letošnji julij spada med tiste s številnimi vročimi dnevi. V Ljubljani je v povprečju 5 vročih in 20 toplih dni, julija letos je bilo povprečje močno preseženo, saj je bilo 14 vročih in 24 toplih dni. V Murski Soboti julijsko povprečje vročih dni znaša tri dni, letos jih je bilo 15, kar je toliko kot julija 1994, le lani jih je bilo več, in sicer 17. V Portorožu je bilo 20 takih dni, kar presega dolgoletno povprečje za kar 16 dni, več jih je bilo le v julijih 1994 (26 dni) in 2006 (25 dni). V Biljah je bilo 18 dni s temperaturo nad 30 °C, povprečje je bilo preseženo za 8 dni. V Novem mestu je bilo dolgoletno povprečje prav tako preseženo, bilo je 14 vročih dni, kar je toliko kot julija lani in največ doslej; povprečje znaša 11 dni manj. Dolgoletno povprečje je izračunano za obdobje 1961-1990, torej za obdobje, ko so bile podnebne razmere dokaj stabilne in še nismo opažali posledic naraščanja toplogrednih plinov v ozračju. 20 30 25 15 5 5 0 0 30 30 25 25 20 20 5 5 0 0 SUMMARY The Global UV index describes the level of solar UV radiation at the Earth's surface. The typical high values in Slovenia are in high mountains up to 10, in lowland up to 9. On some meteorological stations July 2007 was among the warmest ever recorded, also the number of hot and warm days was among the highest ever. After a relatively fresh weather in the period from 10th do 15th of July a heat wave occurred (15th to 21st of July). 34 Meteorološka postaja Lučine Meteorological station Lučine A Mateja Nadbath gencija Republike Slovenije ima eno izmed padavinskih postaj v Lučinah. Lučine se nahajajo v zahodnem delu Slovenije, na nadmorski višini 639 m. Slika 1. Geografska lega naselja Lučine (vir: Atlas Slovenije) Figure 1. Geographical position of Lučine (from: Atlas Slovenije) Meteorološka postaja se nahaja v vzhodnem delu vasi, na južnem pobočju hriba. Ombrometer je postavljen na opazovalčevem dvorišču. V okolici instrumenta je opazovalčeva hiša, posamezna drevesa, gospodarski objekti in cvetlični vrt. Slika 2. Meteorološki opazovalni prostor v Lučinah, Slika 3. Meteorološki opazovalni prostor v Lučinah, sli- ortofoto leta 2000 (vir: Interaktivni naravovarstveni atlas) kano proti vzhodu, maj 2007 (foto: P. Stele) Figure 2. Meteorological station in Lučine, ortophoto of Figure 3. Meteorological station in Lučine, photo taken the year 2000 (from: Interaktivni naravovarstveni atlas) to the east, May 2007 (photo: P. Stele) V Lučinah merimo višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega ter opazujemo oblike padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja ter važnejše vremenske pojave. V začetku delovanja postaje smo merili v Lučinah le padavine, medtem ko snežno odejo merimo od januarja 1947. Z meteorološkimi meritvami in opazovanji smo v Lučinah začeli maja 1926, v arhivu imamo podatke od januarja 1929. Meritve so trajale do konca aprila 1941. Z njimi smo ponovno pričeli januarja 1947. V tem času in do julija 1956 je bil meteorološki opazovalec Ivan Dolinar. Od julija 1956 pa vse do danes opravlja meteorološke meritve in opazovanja Filip Dolinar. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V dolgoletnem povprečju 1961-1990 pade v Lučinah 1881 mm padavin na leto. Najbolj suh mesec je februar, s 117 mm; največ padavin dobi november, 206 mm (slika 4). Po letnih časih pade največ padavin jeseni, 535 mm, najmanj pa pozimi, v povprečju 393 mm. V tridesetletnem obdobju 1971-2000 je povprečna letna višina padavin 1810 mm, največ padavin v tem obdobju pade oktobra, 197 mm, in novembra, 193 mm, najmanj pa februarja, 103 mm, in januarja, 108 mm. Od letnih časov je v omenjenem obdobju najbolj namočena jesen, 563 mm, najbolj sušna pa zima, 360 mm. Razen pri jesenskih mesecih je v primerjavi z obdobjem 1961-1990 pri vseh letnih časih in tudi na letnem nivoju zaznati upad padavin. 240 200 160 120 80 40 0 J F M A M J JASOND 800 700 600 500 400 300 200 100 0 □ 1951-1960 ■ 1961-1970 1971-1980 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter Slika 4. Dolgoletna 1961-1990 povprečna mesečna višina padavin v Lučinah Figure 4. Long-term 1961-1990 mean monthly precipitation in Lučine Slika 5. Desetletna povprečna višina padavin po meteoroloških letnih časih* in pripadajoče dolgoletno povprečje (rdeče črte) v Lučinah Figure 5. Mean decade seasonal precipitation and long-term mean seasonal values (red lines) in Lučine 400 350 300 250 200 150 100 50 Slika 6. Julijska višina padavin v obdobju 1929-2007 in dolgoletno povprečje (zelena črta) v Lučinah Figure 6. Monthly precipitation for July in period 1929-2007 and long-term mean value (green line) in Lučine Podoben trend zasledimo, če primerjamo višino padavin po desetletjih in letnih časih (slika 5). Zimska višina padavin od desetletja 1951-1960 stalno upada. V desetletju 1991-2000 je v primerjavi z ostalimi desetletji najmanj padavin doslej kar v treh letnih časih, jesen pa izstopa s porastom. Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 0 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Julija 2007 je padlo v Lučinah 149 mm padavin. V dolgoletnem povprečju 1961-1990 pade julija 147 mm, v obdobju 1971-2000 pa 139 mm. V obdobju 1947-2007 je julija največ padavin padlo leta 1961, kar 356 mm, najmanj julijskih padavin so izmerili leta 2006, le 16 mm (slika 6). V Lučinah je snežna odeja vsako leto. V referenčnem letu 1961-1990 je bilo povprečno 72 dni s snežno odejo, medtem ko je v povprečju tridesetletnega obdobja 1971-2000 takšnih dni 62. Oktober je najzgodnejši mesec s snežno odejo, v obdobju 1947-2006 jih je bilo 11. Najdebelejša oktobrska snežna odeja je bila izmerjena 30. oktobra 1950, kar 44 cm. Najzgodnejši datum s snežno odejo je 1. oktober 1957, namerili so 4 cm snega. Maja še lahko zapade sneg, v obdobju 1947-2007 je bilo 7 majev s snežno odejo. Najvišja majska snežna odeja je bila izmerjena 6. maja 1957, 33 cm. Najkasneje je sneg maja zapadel leta 1969, 20. dne v mesecu, višina snežne odeje je znašala 10 cm. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Lučinah v obdobju 1947-2006 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Lučine in 1947-2006 največ leto/datum najmanj leto/mesec maximum year/date minimum year/month letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 2620 1965 1240 2003 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 554 oktober 1964 0 januar 1964 in 1989 marec 1973 oktober 1965 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 180.4 10. oktober 2004 0 / najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) 180 16. februar 1952 10 4. marec 1989 letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 134 1952 17 1989 200 180 - 160 7Š 140 rH 120 Š 100 ^ 80 S 60 ° 40 20 0 t-» 0 m 6 CK 2 in 8 1 4 t-» 0 m 6 0\ 2 in 8 1 4 in in in in 6 6 6 t-» 8 8 8 8 0 o 0 o 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 (N Slika 7. Letno število dni s snežno odejo (stolpci) in najvišja letna snežna odeja (krivulja) v obdobju 1947-2006 v Lučinah Figure 7. Annual snow cover duration (column) and annual maximum depth of total snow cover in period 19472006 in Lučinah SUMMARY In Lucine there is a precipitation meteorological station. It is located in western part of Slovenia. Meteorological station was established in 1926, but we have data from January 1929. Precipitation, snow cover and new snow cover are measured and meteorological phenomena are observed. Filip Dolinar has been meteorological observer since July 1956. 37 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Iztok Matajc, Ciril Zrnec, Ana Žust Do sredine julija je dež izdatno namočil tla v večjem delu Slovenije. Padlo je od 50 do 90 mm dežja ponekod v hribovitih predelih tudi več kot 100 mm. Najbolj so se razveselili padavin na Goriškem, kjer je po dolgotrajnem suhem obdobju padlo dovolj dežja, ki je napolnil talni vodni zbiralnik. Suh in brez padavin julija pa je ostal večji del severovzhodne Slovenije - Prekmurje, Go-ričko in del Štajerske. Julija, pa tudi avgusta, se vsako leto ob prehodih hladnih front pojavljajo tudi močnejša neurja, ki jih lahko spremlja tudi toča. Letos se je to zgodilo prvič 9. julija, ko je neurje s točo povzročilo precej škode na kmetijskih površinah na območju Nove Gorice in Šempasa ter v Slovenskih goricah na območjih Cankove in Apač, drugič pa je 11. julija prav tako neurje s točo povzročilo veliko škode na kmetijskih rastlinah v Brežicah in okolici. Po 11. juliju je državo zajel vročinski val, ko so najvišje temperature zraka dosegale 37 in 38 °C, v Prekmurju celo 39 °C, kjer se je sicer v juliju temperatura nad 30 °C povzpela kar 12-krat, v povprečju se to zgodi le 5-krat. Izhlapevanje vode iz tal in rastlin (evapotranspiracija) je bilo zaradi tako vročega daljšega obdobja zelo visoko, na obali, Goriškem, na Krasu in v Beli krajini je izhlapelo od 157 do 172 mm vode. Zaloga vode v tleh se je zmanjševala in v Prekmurju dosegla skrajni minimum, rastline vode iz tal do globine 30 cm niso več mogle črpati, suši so se lahko upirale le še tiste z globjim koreninskim sistemom v bogatih globokih tleh. Nekoliko boljše je bilo stanje preskrbljenosti rastlin z vodo v tleh na Primorskem, kjer so se nekoliko višje zaloge vode v tleh ves julij počasi zmanjševale in proti koncu meseca dosegle kritično mejo uporabnosti za rastline. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, julij 2007 Table 1. Decade and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman-Monteith's equation, July 2007 Postaja I. dekada II.dekada II.dekada mesec (M) povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S povpr max. S Portorož-letališče 5.3 6.4 52 6.1 6.6 60 5.5 6.4 60 5.6 6.6 172 Bilje 4.6 6.0 45 5.7 6.4 57 5.3 6.2 57 5.2 6.4 159 Godnje 4.6 5.9 45 5.6 6.3 56 5.3 6.3 58 5.2 6.3 159 Postojna 3.8 5.0 37 5.2 5.9 52 4.6 5.8 49 4.5 5.9 138 Kočevje 4.1 5.3 42 5.1 5.9 51 4.4 5.8 48 4.5 5.9 140 Rateče 3.5 5.3 35 5.0 5.8 50 4.1 5.5 45 4.2 5.8 130 Lesce 3.7 5.5 37 5.3 6.0 53 — — — — — — Slovenj Gradec 3.8 5.3 38 5.3 6.3 53 4.4 5.9 47 4.5 6.3 139 Brnik 3.9 5.5 39 5.3 6.1 53 4.5 5.9 49 4.6 6.1 141 Ljubljana 4.2 5.8 42 5.6 6.5 57 4.6 6.2 51 4.8 6.5 150 Sevno 4.0 5.1 41 5.4 6.3 54 4.6 6.1 50 4.7 6.3 145 Novo mesto 4.4 5.9 45 5.6 6.5 57 4.7 6.0 52 4.9 6.5 153 Črnomelj 4.7 6.0 47 5.6 6.4 56 5.0 6.1 54 5.1 6.4 157 Bizeljsko 4.2 5.4 42 5.5 6.3 56 4.7 6.1 51 4.8 6.3 149 Celje 4.2 5.7 41 5.6 6.5 56 4.7 6.1 51 4.8 6.5 148 Starše 4.4 5.9 44 5.4 6.3 55 4.6 5.8 50 4.8 6.3 148 Maribor 4.1 5.2 40 5.8 6.7 58 4.7 6.4 51 4.8 6.7 148 Maribor-letališče 4.2 5.3 41 5.7 6.6 57 4.5 6.4 49 4.8 6.6 147 Jeruzalem 3.9 4.9 37 5.6 6.7 56 4.5 6.4 49 4.6 6.7 142 Murska Sobota 4.1 5.0 39 5.5 6.5 55 4.4 6.3 48 4.7 6.5 142 Veliki Dolenci 4.1 5.4 40 5.7 6.6 57 4.7 6.3 50 4.8 6.6 147 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo VPLIV VREMENA NA CVETENJE KORUZE JULIJA 2007 Julija prične pri nas običajno najprej metličiti in nato cveteti koruza. Tako metličenje kot tudi potek cvetenja, to je pojav prašnikov na metlici in pojav svilenih niti na storžih, so zaradi sortnih lastnosti dokaj raznoliki, vendar pa na sam razvoj teh treh fenoloških faz odločilno vplivajo meteorološki dejavniki. Temperatura zraka in talna vlaga sta poglavitna krmilna faktorja, ki neposredno sovplivata na razvoj in potek rasti koruze. Letošnje julijske vremenske razmere so pogojevale zgoden potek cvetenja in odločale o nadaljnjem stanju rastlin. Koruza je pričela metličiti ponekod že v zadnjih dneh preteklega meseca, še pogosteje pa na začetku julija. Med 23. in 30. junijem je nastopila faza metličenja na Primorskem, v spodnjem Posavju, Pomurju in ponekod na ugodnejših sončnih legah v Beli krajini, na Dolenjskem in v Slovenskih Goricah. Naslednja razvojna stopnja - cvetenje moških socvetij - ki ji sicer fenologi pravimo tudi »pojav prašnikov na metlici«, je sledila metličenju že po nekaj dneh, ponekod pa je prišlo do časovnega zamika, tako, da so pričele metlice prašiti med 30. junijem in 10. julijem. Skoraj istočasno, pri nekaterih hibridih pa celo veliko kasneje, se je pričelo cvetenje ženskih socvetij, ki ga naznanja pojav svilenih laskov na storžih; svileni laski so botanično le brazde cvetov ženskega socvetja. V Sloveniji je letos ta fenološka faza nastopila na večini posevkov med 10. in 15. julijem. Zaradi skromnih padavin junija in julija in več dni trajajočih zelo visokih temperatur zraka krepko nad 30 °C po 11. juliju, je na koruzi že kmalu prihajalo do venenja in sušenja spodnjih listov. Na peščenih in prodnatih plitvih tleh je bila koruza v še slabšem stanju. Posledice so bile hude, saj so se posevki pričeli sušiti in propadati. Koruza na srednje globokih in globokih tleh je ob primernih predhodnih agrotehničnih ukrepih julijsko sušo prenašala bolj uspešno. ZORENJE OZIMNE PŠENICE IN POTEK ŽETVE OZIMIN V LETU 2007 Zaradi visokih temperatur je ozimna pšenica letos pričela zoreti že v juniju, veliko prej kot je to običajno v slovenskem prostoru. Enako se je dogajalo z ozimnim ječmenom, ki je dozorel izredno zgodaj, celo prej kot izjemno sušnega leta 2003 in so prvi snopi ozimnega ječmena padli že na začetku junija. Pšenica je prisilno in hitro zorela, polnjenje zrnja je bilo slabše, zato je bil pridelek kasneje razpolov-ljen. V Pomurju, na Štajerskem, ponekod na Dolenjskem, v Posavju in tudi v Beli krajini je faza polne zrelosti zrnja nastopila že na koncu junija, med 25. in 30. Žetev, ki je sledila fazam zorenja, je bila zgodnejša. Splošna žetev pšenice je potekala letos med 1. in 15. julijem. Le ponekod na Gorenjskem so ozimno pšenico poželi do 20. julija. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Cvetenje koruze ter polna zrelost in žetev ozimne pšenice julija 2007 v neposredni okolici meteoroloških postaj v Sloveniji Table 2. Corn flowering and full ripening and harvest of winter wheat in July 2007 in the neighborhood of meteorological stations in Slovenia postaja nadm. višina (m) metličenje KORUZA prašenje metlice svilene niti na storžu OZIMNA PŠENICA polna žetev zrelost Bizeljsko 170 28. 6. 30 6. 2. 7. 22. 6. 7. 7. Brod 147 23. 6. 8. 7. 12. 7. 30. 6. 8. 7. Bukovci 216 23. 6. 28 6. 29. 6. 24. 6. 29. 6. Celje 380 7. 7. 18 7. 25. 7. 29. 6. 14. 7. Cerknica 576 19. 7. 23 7. 27. 7. 3. 7. 13. 7. Grad 438 3. 7. 4. 7. 12. 7. 17. 7. 19. 7. Griblje 163 3. 7. 4. 7. 15. 7. 24. 6. 27. 6. Grm 330 10. 7. 12 7. 13. 7. 13. 7. 13. 7. Ilirska Bistrica 410 10. 7. 11. 7. 15. 7. 15. 7. 15. 7. Kadrenci 316 28. 6. 6. 7. 13. 7. 26. 6. 3. 7. Ljubljana 299 30. 6. 9. 7. 12. 7. 2. 7. 10. 7. Maribor 275 2. 7. 6. 7. 8 . 7 26. 6. 7. 7. Murska Sobota 184 1. 7. 3. 7. 5. 7. 26. 6. 10. 7. Novo mesto 220 20. 6. 26 6. 30. 6. 28. 6. 1. 7. Podlehnik 230 7. 7. 11. 7. 9. 7. 30. 6. 10. 7. Sevno 515 10. 7. 13 7. 14. 7. 30. 6. 9. 7. Slovenske Konjice 332 5. 7. 7. 7. 6. 7. 5. 7. 10. 7. Starše 240 29. 6. 30 6. 29. 6. 23. 6. 11. 7. Velenje 420 2. 7. 5. 7. 6. 7. 4. 7. 14. 7. Veliki Dolenci 308 7. 7. 9. 7. 12. 7. 2. 7. 14. 7. Zgornje Bitnje 378 2. 7. 6. 7. 9. 7. 8. 7. 8. 7. Zibika 245 2. 7. 3. 7. 3. 7. 28. 6. 7. 7. Preglednica 3. Primerjava polne zrelosti in žetve ozimnega ječmena leta 2007 z 46-letnim povprečjem (19612006) za nekatera območja Slovenije Table 3. Comparison of full ripening and harvest of winter barley between 2007 and long-term average (19612006) in some agricultural areas of Slovenia postaja nadmorska višina (m) 1961/2006 pol. zrelost žetev 2007 pol. zrelost žetev Celje 380 180 187 174 178 Grad 438 181 183 170 179 Ljubljana 299 178 182 165 170 Murska Sobota 188 177 181 159 168 Slovenske Konjice 332 187 192 163 167 Starše 240 181 187 157 166 Zibika 245 183 186 166 166 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, julij 2007 Table 4. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, July 2007 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 25.5 25.5 35.9 35.1 14.4 14.5 28.3 28.1 39.3 38.7 18.2 18.4 28.5 28.4 39.9 38.2 19.2 19.5 27.5 27.4 Bilje 24.5 24.8 32.7 32.0 15.6 16.2 28.0 28.3 38.3 37.2 17.3 18.0 27.4 27.8 37.6 36.8 16.7 17.3 26.7 27.0 Lesce 18.8 18.9 27.8 25.0 11.4 12.0 22.6 22.4 32.6 29.3 14.0 14.4 22.4 22.5 31.7 29.3 12.5 13.3 21.3 21.3 Slovenj Gradec 21.2 21.0 33.1 29.6 12.5 13.0 24.8 24.1 35.6 32.4 13.7 14.5 24.1 23.7 35.4 32.0 15.0 15.7 23.4 22.9 Ljubljana 22.2 22.2 36.3 33.1 13.0 13.0 26.2 25.8 38.2 35.0 14.9 15.0 24.9 25.0 37.6 34.4 15.1 15.4 24.5 24.3 Novo mesto 22.9 22.6 30.3 28.9 15.3 16.5 25.2 24.7 34.0 31.6 16.9 17.2 24.7 24.4 33.2 30.7 18.2 18.3 24.3 23.9 Celje 23.1 22.6 33.4 31.6 14.1 15.2 25.0 24.3 34.2 32.2 15.8 16.0 23.2 23.3 32.5 30.8 15.8 16.2 23.8 23.4 Maribor-letališče 23.1 22.9 34.9 31.8 14.2 14.8 27.1 26.5 40.4 37.2 14.0 14.8 26.1 26.0 38.8 35.8 14.8 15.6 25.5 25.2 Murska Sobota 23.3 23.0 33.0 29.8 13.2 13.8 25.8 25.2 36.9 33.6 14.9 15.6 25.6 25.5 36.0 32.9 16.0 16.7 24.9 24.6 LEGENDA: Tz2 Tz5 o 40 35 30 §25 (D S 20 (D 15 10 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -ni podatka PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 35 5^30 |25 e20 tU 15 10 Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 35 - O S-30 «e 125 & S 20 15 10 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, julij 2007 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, July 2007 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, julij 2007 Table 5. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, July 2007 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 228 241 277 746 41 178 1 91 222 591 41 128 1 41 167 436 41 3231 2188 1274 Bilje 205 237 266 708 44 1 55 187 211 553 44 105 1 37 156 398 44 3082 2055 1196 Postojna 174 204 224 602 54 1 24 154 169 447 54 74 1 04 114 292 54 2461 1495 784 Kočevje 177 197 210 584 31 1 27 1 47 155 429 31 77 97 100 274 31 2350 1420 730 Rateče 145 189 191 525 37 95 1 39 136 370 37 46 89 81 21 6 37 1897 1129 546 Lesce 165 205 212 581 17 115 155 157 426 17 65 1 05 102 271 17 2316 1407 749 Slovenj Gradec 176 21 4 217 606 62 1 26 164 162 451 62 76 114 107 296 61 2293 1425 775 Brnik 176 21 5 223 61 3 40 1 26 165 168 458 40 76 115 113 303 40 2416 1503 831 Ljubljana 197 241 245 683 66 1 47 191 190 528 66 97 1 41 135 373 66 2865 1867 1073 Sevno 181 229 227 637 70 131 1 79 172 482 70 81 1 29 117 327 69 2619 1626 878 Novo mesto 197 231 240 668 68 1 47 181 185 513 68 97 1 31 130 358 68 2798 1798 1015 Črnomelj 208 239 239 685 62 158 1 89 184 530 62 108 1 39 129 375 62 2903 1901 1100 Bizeljsko 196 228 238 662 60 1 46 178 183 507 60 96 1 28 128 352 60 2803 1805 1025 Celje 197 234 235 666 72 1 47 184 180 511 72 97 1 34 125 356 72 2699 1730 981 Starše 206 234 236 676 73 156 1 84 181 521 73 106 1 34 126 366 73 2756 1776 1035 Maribor 204 248 242 694 87 154 1 98 187 539 87 104 1 48 132 384 87 2832 1833 1069 Maribor-letališče 200 239 235 674 67 150 1 89 180 51 9 67 100 139 125 364 67 2680 1705 974 Jeruzalem 199 249 237 685 78 1 49 199 182 530 78 99 1 49 127 375 78 2820 1823 1032 Murska Sobota 207 241 240 688 92 1 57 191 185 533 92 107 1 41 130 378 92 2701 1730 1008 Veliki Dolenci 199 238 228 664 73 149 188 173 509 73 99 138 118 354 73 2723 1731 981 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Vm I., II., III. M SUMMARY July again was hot and half of the month dry in most parts of Slovenia. Air temperatures in the first third of the month were slightly under LTA but after 11t July hot weather with maximum air temperatures ranging up to 38 and 39 °C persisted for more than 10 days. Evapotranspiration was extremely high this month and its maximum monthly sums ranged from 159 mm to 179 mm at the Littoral. Consequently agricultural crops suffered from lack of soil water, where its content lowered down to wilting point and remained in that state for more than a fortnight. Phenological phases were still in advance for more than 10 to 15 days and for that reason harvest of cereals were earlier. Thunderstorms with hail in some agricultural regions halved the harvest and made serious damage to other crops. soil temperature at 2 cm depth ( °C) soil temperature at 5 cm depth ( °C) maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) sum in the period - 1st January to the end of the current month declines of monthly values from the averages ( °C) decade, month 43 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v juliju Discharges of Slovenian rivers in July Igor Strojan O d letošnjega aprila dalje so bili pretoki rek v povprečju za polovico manjši kot v primerjalnem obdobju 1971-2000. Julija so bili pretoki 38 % manjši kot navadno v juliju vendar še vedno večji kot v preteklih mesecih od aprila dalje. Poleg Mure in Drave, ki se napajata v avstrijskem visokogorju, so bile reke nekoliko bolj vodnate v zahodnem delu države, v vzhodnem delu države pa je bila vodnatost rek pretežno majhna (slika 1). Pretoki so bili večji v prvi tretjini julija, kasneje so se vse do konca meseca zmanjševali. Časovno spreminjanje pretokov V prvi polovici julija so se pretoki rek trikrat povečali, večinoma nekoliko preko srednjih pretokov. Na Savi, Ljubljanici in Dravi so se pretoki petega julija povečali do povprečnih velikih pretokov. Vse od 11. julija dalje so se pretoki rek večinoma zmanjševali. Izjema so pretoki rek Soče, Mure in Drave na katerih so pretoki prilagojeni režimu delovanja hidroelektrarn. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili manjši kot navadno. Večjih visokovodnih konic ni bilo. Največji so bili pretoki Save, Ljubljanice in Drave 5. julija, ko so bili največji tudi pretoki ostalih rek (preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili najmanjši na manjših rekah severovzhodne Slovenije (preglednica 1). Najmanjši pretoki rek so bili večinoma le nekoliko večji od najmanjših pretokov v primerjalnem obdobju. Pretoki so bili najmanjši v zadnjem delu julija (preglednica 1). SUMMARY The discharges of Slovenian rivers were in July 38 % lower comparing to the average of the reference period. The discharges of the last four months were about fifty percent lower comparing to those of the 1971-2000 reference period. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek julija 2007 in povprečnimi srednjimi julijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the July 2007 mean discharges of Slovenian rivers compared to July mean discharges of the long term period 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 ioo; s 60 80 60 40 2o 0 1 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 borl+formin gornja radgona rakovec -veliko sirje 450 400 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i rv i i 1 1 1 1 1 1 i n ^ i i 1 1 1 1 1 1 : 1 J M VV i / K \ \ \ \ 1 1 i 7/t\ i j L _ 1 J i \ Jy /^j / l \ PA l ¡1 J ^ 1 ' 1 \\l T^ / \ 1 1 1 1 V\i i i i 1 1 1 1 \V i i i L 4--1-- V 1 N^T^l t — 1 1 1 k--1 r -1 —i -hp- - u— u _ 1 3 5 7 9 i radovljica 13 15 17 Šentjakob 19 21 23 25 27 29 — hrastnik -čatež i 1 1 1 I I 1 1 I I Ji 1 1 I I ji 1 1 I I 1 i 1 1 I I J li\ 1 1 /s. 1 1 I I I I Iji \ ¿•J/4 ~ ^ / i f>~J- -f-- 1 / ~ ^v^ 1 --1--1--- I I ~~ - I --I-- --- I --1-- --1_ I t\-1 / 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — suha —podbočje i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — solkan -dolenje podroteja | [ Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek julija 2007 Figure 2. The July 2007 daily mean discharges of Slovenian rivers 7 9 11 13 15 cerkvenikov mlin 19 21 23 25 27 29 31 moste -radenci i 31 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7,0 > 6,0 H ep 4,o «3,0 i 2,0 1,0 0,0 n H 1 - - [ n- n- l 1- 1 1 ^ / J1 £ f J> / */*//* / / tr V / / /, V/ □ Qvk julij 2007 □ Qvk julij 1971 - 2000 5,0 B4,° E S 3,0 2,0 1,0 0,0 JU JU JE Iti J Hi JD ^ / ✓ / ./ / / / / f / / / / ./ / / 4? Jr X X v / ^ / / ^ □ Qsr julij 2007 □ Qsr julij 1971 - 2000 4,0 £ § 3,0 S 2,0 1,0 0,0 / / JU JB Hi ID j i JD s/ff// S * s / / / s / *' e # £ Č 'Q ^ □ Qnp julij 2007 □ Qnp julij 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki julija 2007 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in July 2007 in comparison with characteristic discharges in the long term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long term period 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki julija 2007 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in July 2007 and characteristic discharges in the long term period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Julij 2007 Julij 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 104 27 79,3 128 227 DRAVA BORL+FORMIN * 211 29 121 215 445 DRAVI NJA VIDEM * 1,3 1 1,0 3,65 7,6 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 6,8 24 4,7 15,0 28 SOTLA RAKOVEC * 0,9 19 0,0 1,6 3,2 SAVA RADOVLJICA * 9,5 30 8,3 22,8 41,2 SAVA ŠENTJAKOB 29,0 29 20 44,2 94 SAVA HRASTNIK 43 30 37 61,6 76,9 SAVA ČATEŽ * 71 21 62,5 118 245 SORA SUHA 2,1 28 2,5 6,0 17,3 KRKA PODBOČJE 5,5 24 8,3 16,7 41,6 KOLPA RADENCI 7,0 26 3,5 8,0 12,6 LJUBLJANICA MOSTE 5,1 30 7,2 14,6 32,4 SOČA SOLKAN 18,4 31 14,4 35,9 71,9 VIPAVA DOLENJE 2,2 21 1,0 2,0 3,0 IDRIJCA PODROTEJA 1,4 28 1,3 1,9 3,0 REKA C. MLIN 0,5 9 0,4 0,9 1,8 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 168 108 204 460 DRAVA BORL+FORMIN * 352 231 362 548 DRAVI NJA VIDEM * 2,8 1,5 9,7 38,3 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 17,7 10,7 38,9 79,9 SOTLA RAKOVEC * 1,7 0,9 5,9 20,9 SAVA RADOVLJICA 29,7 18,5 43,4 80,5 SAVA ŠENTJAKOB 51 31,2 74,4 133 SAVA HRASTNIK 97 46,4 119 215 SAVA ČATEŽ * 124 77,4 209 442 SORA SUHA 6,5 3,5 12,3 32,3 KRKA PODBOČJE 12,7 12,6 33,1 83,1 KOLPA RADENCI 12,3 7,7 21,5 62,4 LJUBLJANICA MOSTE 20,6 12,7 32,2 73,7 SOČA SOLKAN 65 26,6 69,6 150 VIPAVA DOLENJE 4,1 2,0 5,9 9,5 IDRIJCA PODROTEJA 3,5 1,6 4,1 9,3 REKA C. MLIN 0,6 0,6 2,1 5,4 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 391 11 181 476 1205 DRAVA BORL+FORMIN * 881 10 336 841 1534 DRAVI NJA VIDEM * 9,0 5 5,7 55,8 228 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 135 5 17,2 234 853 SOTLA RAKOVEC * 3,6 6 1,7 44,5 264 SAVA RADOVLJICA * 132 5 42 138 313 SAVA ŠENTJAKOB 282 5 77,5 243 758 SAVA HRASTNIK 418 5 111 439 1091 SAVA ČATEŽ * 396 5 161 638 2003 SORA SUHA 20 5 11 72,1 250 KRKA PODBOČJE 40 5 25 94,6 255 KOLPA RADENCI 72 5 11,2 134 490 LJUBLJANICA MOSTE 143 5 25,1 117 289 SOČA SOLKAN 156 5 69,6 325 1075 VIPAVA DOLENJE 22 5 4,0 30,6 59,3 IDRIJCA PODROTEJA 22 3 2,0 34,8 159 REKA C. MLIN 1,0 5 1,0 14,9 58,5 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu- opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu- srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * Pretok rek julija 2007 ob 7:00 * discharges in July 2007 at 7:00 47 Temperature rek in jezer v juliju Temperatures of Slovenian rivers and lakes in July Barbara Vodenik Julija je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 15,7 °C, obeh največjih jezer pa 20,4 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,8 °C, temperatura obeh največjih jezer pa za 0,7 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se izbrane reke segrele v povprečju za 0,6 ° C, jezeri pa za 1,5 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v juliju Večina rek je dosegla najnižje vrednosti 5. oziroma 6. julija, dan po tem, ko je Slovenijo dosegla izrazito hladna fronta z močno ohladitvijo, dežjem in celo snegom v visokogorju. Za tem se je temperatura rek zopet dvignila in z naslednjo hladno fronto ponovno znižala. Tako so 12. julija najnižje vrednosti dosegle Mura v Gornji Radgoni, Krka v Podbočju in Reka v Cerkvenikovem mlinu. Večina rek se je nato vse do konca meseca z manjšimi nihanji segrevala. Obe jezeri sta dosegli najnižjo temperaturo 6. julija. Temperatura Bohinjskega jezera se je z ohladitvijo znižala za 3,2 °C, Blejskega pa za 1,6 °C. Blejsko jezero je bilo v povprečju toplejše od Bohinjskega za 4,2 °C. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 —MURA - G.RADGONA 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 - SAVA-RADOVLJICA • SAVA - ŠENTJAKOB J__I___I__I___I__I___I__L 1 3 5 7 9 11 13 1 5 17 19 21 23 2 5 2 7 29 -IDRIJCA-PODROTEJA - - K. BISTRICA - KAMNIK 1 3 5 7 9 11 13 15 -SAVINJA-NAZARJE 19 21 23 25 27 29 ■ SAVINJA-LAŠKO Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v juliju 2007 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in July 2007, measured daily at 7:00 AM 30 30 25 25 fT 20 20 15 15 T10 10 30 30 25 25 C20 15 15 10 10 5 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo —REKA-CERKVENIKOV MLIN -BLEJSKO J. - MLINO -- BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v juliju 2007 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in July 2007, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 0,2 °C nižje, obeh jezer pa 0,4 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 7,6 °C (Kamniška Bistica v Kamniku) do 17,5 °C (Krka v Podbočju). Najnižji temperaturi jezer sta bili 14,8 °C (Bohinjsko jezero) in 20,6 °C (Blejsko jezero). Največje odstopanje najnižjih mesečnih temperatur od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Krki v Podbočju za 2,5 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 9,7 °C (Kamniška Bistica v Kamniku) do 21.4 °C (Krka v Podbočju). Povprečna temperatura rek je bila 15,7 °C, jezer pa 20,4 °C, in je za 0,8 °C oziroma 0,7 °C višja od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 22.5 °C, Bohinjskega pa 18,3 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,8 °C, temperaturi jezer pa za 1,3 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 10,2 °C (Idrijca v Pod-roteji) do 24,8 °C (Krka v Podbočju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 24 °C, Bohinjskega pa 22,2 °C. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer julija 2007 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in July 2007 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Julij 2007 Tnk °C dan Julij obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 13.0 12 11.7 14.1 17.7 SAVA RADOVLJICA 9.5 5 7.6 10.1 12.8 SAVA ŠENTJAKOB 11.0 6 10.0 12.3 16.2 IDRIJCA PODROTEJA 9.0 6 8.6 9.1 9.7 K. BISTRICA KAMNIK 7.6 6 6.8 8.8 12.3 SAVINJA NAZARJE 11.3 6 8.5 10.5 12.8 SAVINJA LAŠKO 12.5 5 10.1 13.4 18.0 LJUBLJANICA MOSTE 12.7 5 10.8 13.5 16.6 SOČA SOLKAN 10.7 6 8.5 11.4 15.2 KRKA PODBOCJE 17.5 12 10.6 15.0 22.8 SORA SUHA 13.3 6 9.3 11.8 14.6 REKA CERKVEN. MLIN 15.2 12 11.0 15.5 22.0 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 17.5 15.0 17.1 20.8 SAVA RADOVLJICA 13.0 10.5 12.5 14.7 SAVA ŠENTJAKOB 14.9 12.1 14.6 17.7 IDRIJCA PODROTEJA 9.8 9.0 9.6 11.1 K. BISTRICA KAMNIK 9.7 7.6 10.7 14.5 SAVINJA NAZARJE 16.3 11.0 13.2 16.8 SAVINJA LAŠKO 19.4 14.3 17.1 21.1 LJUBLJANICA MOSTE 16.5 13.3 16.4 19.8 SOČA SOLKAN 15.4 11.7 14.0 17.3 KRKA PODBOCJE 21.4 15.1 19.1 24.2 SORA SUHA 16.6 11.6 14.6 17.9 REKA CERKVEN. MLIN 17.6 16.1 19.4 23.7 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 20.8 21 16.8 19.7 23.3 SAVA RADOVLJICA 14.6 29 12.4 14.6 16.8 SAVA ŠENTJAKOB 16.7 29 14.6 16.2 18.6 IDRIJCA PODROTEJA 10.2 10 9.0 10.1 11.5 K. BISTRICA KAMNIK 12.0 29 9.2 12.5 15.8 SAVINJA NAZARJE 19.3 20 12.5 15.8 19.8 SAVINJA LAŠKO 23.6 20 17.0 20.3 24.2 LJUBLJANICA MOSTE 19.0 21 15.6 18.8 23.1 SOČA SOLKAN 17.9 27 13.4 16.3 19.6 KRKA PODBOCJE 24.8 22 17.0 22.6 26.4 SORA SUHA 18.6 29 14.0 17.0 20.2 REKA CERKVEN. MLIN 19.6 29 18.5 23.6 36.0 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Julij 2007 Tnk °C dan Julij obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 20.6 6 14.8 6 18.0 20.7 22.4 10.1 13.9 20.0 BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 22.5 18.3 20.6 22.3 24.6 13.7 17.1 22.6 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 24.0 22 22.2 29 22.4 23.7 24.8 16.0 19.9 24.1 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in July were 0.8 and 0.7 degrees higher, respectively. 51 Višine in temperature morja v juliju Sea levels and temperature in July Mojca Robič š ina moria in temperatura v juliju sta bili nadpovprečni. Višine morja v juliju Časovni potek sprememb višine morja. Morje je bilo ves mesec nekoliko višje od napovedanih vrednosti. Odstopanja niso bila velika. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja julija 2007 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of July 2007 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper jul.07 jul 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 223 205 215 228 NVVV 297 256 279 314 NNNV 138 107 135 147 A 159 149 144 167 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v juliju 2007 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in July 2007 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 20 20 10 ™ 0 Najvišje in najnižje višine morja. Najvišjo gladino je morje doseglo 5. julija ob 12. uri in 40 minut, ko je bila izmerjena višina 297 cm. Najnižja gladina je bila 13. julija ob 2. uri in 55 minut, 138 cm (preglednica 1 in slika 2). Primerjava z obdobjem. Karakteristične višine morja so bile nekoliko višje od srednjih obdobnih, nobena pa ni izjemna. Najbolj je bilo zanimivo dogajanje v prvih dneh meseca, ko je bila izmerjena tudi najvišja gladina morja. Ta je bila za poletne mesece relativno visoka in je presegla pogojno vrednost, ko začnemo v hidrološki prognozi podrobneje spremljati gibanje morja (preglednica 1). 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 5 7 9 11 13 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja julija 2007 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in July 2007 and difference between them (Hres) 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juliju 2007 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in July 2007 50 — 0 Ha dP Vs 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v septembru 2007 80 - 11:3 23:5 2 11:54 fin 40 T '»v 20 i V t "a 0 "h ■7 H 3- (-i r1 1- 1 * i k- * h ff r tth -20 žr 1 2 .8 o 0 IU- o i TT i i v V 2 v V -80 - 4 1:5" 18:09 5 :1 8:57 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v septembru 2007 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in September 2007 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v juliju Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Povprečna temperatura morja v juliju je bila izjemno visoka, 25,2 °C. Najnižja in najvišja mesečna temperatura pa sta bili sicer nadpovprečni, vendar ne izjemni. Razlika med njima ni bila zelo velika, 5,5 °C. V prvi tretjini meseca se je temperatura morja nekoliko zniževala, sledilo je obdobje ogrevanja, ki je doseglo vrh 22. julija, in proti koncu meseca ponovno znižanje temperature morja (slika 5 ). 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 30 400 300 25 200 100 15 ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v juliju 2007 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in July 2007 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juliju 2007 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v petnajstletnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in July 2007 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Julij 2007 °C Julij 1992-2006 min sr max °C °C °C Tmin 1 22.6 Tsr 1 25.2 Tmax I 26.8 19.3 21.3 23.0 22.7 23.8 24.6 24.8 26.2 28.0 SUMMARY Both, sea level and sea temperature were above the average in July 2007. The maximum sea level, 297 cm, was measured on 5th July. The mean monthly temperature of the sea was extremely high. 55 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v juliju 2007 Groundwater reserves in alluvial aquifers in July 2007 Urša Gale Julija so v aluvialnih vodonosnikih prevladovale zelo nizke vodne zaloge. Zelo nizko vodno stanje je bilo zabeleženo na celotnem Kranjskem, Sorškem, Vodiškem, Krškem in Šentjernejskem polju, v Vipavski dolini in v dolini Bolske. Takšno vodno stanje je prevladovalo tudi na Prekmurskem, Murskem, Apaškem, Dravskem, Ptujskem, Brežiškem in Mirensko-Vrtojbenskem polju. Normalne vodne zaloge so bile v juliju izmerjene na Ljubljanskem polju, na Vrbanskem platoju ter v delih vodo-nosnikov spodnje Savinjske doline, Mirensko-Vrtojbenskega in Dravskega polja. Na območju vodonosnikov Ljubljanske kotline je julija padlo za okrog petino več padavin kot znaša dolgoletno povprečje. Na ostalih delih aluvialnih vodonosnikov julijsko padavinsko povprečje ni bilo doseženo. Najmanj padavin so izmerili na območju Vipavsko-Soške doline, kjer je padavinski primanjkljaj znašal petino povprečnih vrednosti. Padavine so se pojavljale v obliki poletnih ploh in neviht. Največ dežja so izmerili v prvih in zadnjih dneh meseca. V juliju so na pretežnih merilnih mestih prevladovali upadi podzemne vode. Glede na absolutne vrednosti so bila znižanja največja v vodonosnikih Ljubljanske in Murske kotline. Na merilnem mestu v Preserjih v dolini Kamniške Bistrice so tako zabeležili 86, v Rankovcih na Prekmurskem polju pa 27 centimetrski upad podzemne vode. Glede na absolutne vrednosti je bilo znižanje gladine največje v Vipavskem Križu v Vipavski dolini, kjer je upad znašal 19 % maksimalnega razpona nihanja na tem merilnem mestu. Zvišanje podzemne vode je bilo julija zabeleženo redko. Največji dvig, 36 cm, je bil dosežen na postaji v Britofu na Kranjskem polju. Glede na maksimalni razpon nihanja na postaji je bil največji dvig s 13 % zabeležen v Staršah na Dravskem polju. Kljub temu, da julija v gorah ni bilo videti trajnejših snežnih odej, so bili izviri z zaledjem v visokogorju v tem mesecu precej izdatni. To dokazuje, da taljenje zalog snega in ledu iz visokogorskih zatiš-nih leg še vedno prispeva k ugodnemu vodnemu stanju v vodonosnikih, ki imajo napajalno zaledje v visokih planinah. Slika 1. Izvir Završnice v juliju Slika 2. Kamniško-Savinjske Alpe na obrobju vodonosnika Figure 1. Završnica spring in July Kranjskega polja po julijski nevihti Figure 2.Kamnik and Savinja Alps on the margin of the Kranjsko polje aquifer after July thunderstorm 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Žepovci - Apaško polje Lipovci - Prekmursko polje 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Tezno - Dravsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skopice - Krško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Trgovišče - Ptujsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Preserje - d. Kamniške Bistrice 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Zgornje Krapje - Mursko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Kleče - Ljubljansko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Britof - Kranjsko polje SOV Meja - Sorško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 2007 100 50 0 100 80 Slika 3. Odklon izmerjenega nivoja podzemne vode od povprečja v juliju glede na maksimalni julijski razpon nihanja na postaji iz primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 3. Declination of measured groundwater level from average value in July in relation to maximal July span on a measuring station from for the comparative period 1990-2001 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mursko polje - Zgornje Krapje SSSSSSgiSgiSgSššššššfefefefefefe o 100 200 300 400 500 600 Sp. Savinska dolina - Levec ■■□'■□nnnnnnDnii°nnnDan Čateško polje - Čatež Ljubljansko polje - Kleče 0 100 ~ 200 E. 300 1 - 400 I ro 500 600 0 100 f 200 £ 300 .1 400 dav 500 £ 600 61 56 51 ¡46 Vipavska dolina - Šempeter 0 M PflO-llUtU P25-P75 i— PI-3-PZ5 PadA'.lna - mti pajpni|« -*- MtiIm i^itfNh d1*«'!' PSd i—I mln-Pia < P.idAvrM - rjl.-iipr^r^ Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2004, 2005, 2006 in 2007 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2004, 2005, 2006 and 2007 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001 V juliju je bilo stanje zalog podzemnih vod manj ugodno kot v istem mesecu preteklega leta. V juliju 2006 je v pretežnih delih vodonosnikov z izjemo spodnje Savinjske in Vipavsko-Soške doline prevladovalo normalno in visoko vodno stanje. Zelo nizke zaloge podzemnih vod so tedaj prevladovale v vo-donosniku Vipavske doline ter v delih Ljubljanske kotline in Prekmurskega polja. Na večini merilnih mestih je bilo v juliju zabeleženo znižanje nivoja podzemne vode, kar je vodilo k zmanjšanju zalog podzemne vode. SUMMARY Groundwater reserves did not change essentially in July compared to previous month. Very low groundwater reserves predominated in most alluvial aquifers due to high amount of evapotranspiration. The exceptions were Ljubljansko polje and Vrbanski plato aquifers, where normal groundwater reserves predominated. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu juliju 2007 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, V. Savič) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in July 2007 ( U. Gale, V. Savič) 59 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula O nesnaženot zraka v juliju 2007 je bila le malo večja kot v juniju, bolj opazno so se povišale koncentracije ozona zaradi več sončnega vremena in višjih temperatur. Padavin je bilo v juliju malo, pogost pa je bil jugozahodni veter, kar je ugodno vplivalo na kakovost zraka. Mejna dnevna vrednost koncentracije delcev PMi0, 50 pg/m3, je bila prekoračena skoraj povsod - največ petkrat na mestnem in zelo prometnem merilnem mestu Maribor ter na podeželskem merilnem mestu Prapretno, ki pride občasno pod vpliv emisij iz Zasavja, predvsem iz TE Trbovlje. Na obeh merilnih mestih v Mariboru, na merilnem mestu EIS Celje in v Zasavju, je bilo do konca julija že preseženo dovoljeno letno število prekoračitev mejne dnevne vrednosti (35) za delce PMi0. Koncentracije žveplovega dioksida so bile v povprečju nizke, občasno pa so se povišale in tudi prekoračile mejno urno vrednost na vplivnem območju TE Šoštanj (na merilnem mestu Šoštanj zaradi pogostega jugozahodnega vetra in na višje ležečem Velikem Vrhu) in na vplivnem območju TE Trbovlje (merilno mesto Kovk) zaradi krajše prekinitve v delovanju odžveplovalne naprave v trboveljski termoelektrarni. Koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile julija povsod precej pod mejnimi vrednostmi, koncentracije ozona pa so julija povsod prekoračile ciljno 8-urno vrednost, skoraj povsod pa tudi opozorilno urno vrednost - največkrat na višje ležeči Otlici na Primorskem. V Kopru je bila prvič v letu 2007 prekoračena tudi alarmna vrednost koncentracije. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TES, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana v preglednici 1 in na sliki 1. Koncentracije SO2 so bile nizke v vseh večjih mestih. Kratkotrajno povišanje koncentracije v Hrastniku je bilo posledica prekinitve delovanja odžveplovalne naprave v TE Trbovlje 1. julija zjutraj. Tudi v višje ležečih krajih vplivnega območja TE Trbovlje je bila onesnaženost zraka z SO2 nizka, razen kratkotrajnega povišanja koncentracije s prekoračeno mejno urno vrednostjo na Kovku zgoraj omenjenega 1. julija zjutraj, ko je pihal jugozahodni veter. Najvišja urna koncentracija je tedaj dosegla 958 Mg/m3. Nekoliko višje koncentracije so bile izmerjene kot ponavadi na vplivnem območju TE Šoštanj. Tako je bila štirikrat prekoračena mejna urna vrednost na merilnem mestu Šoštanj, enkrat pa na višje ležečem Velikem Vrhu. Na merilnem mestu Šoštanj, ki ob jugozahodnem vetru zaradi turbulence za hribom južno od elektrarne pride pod vpliv dimnih plinov, so koncentracije SO2 dosegle najvišje dnevno in mesečno povprečje v Sloveniji za mesec julij. Dušikovi oksidi Urne koncentracije NO2 so dosegle okrog 40 % mejne urne vrednosti, le na zelo prometnem merilnem mestu Maribor so bile višje, vendar mejna vrednost ni bila prekoračena. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Koncentracije so bile višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišja povprečna 8-urna koncentracija na merilnem mestu Ljubljana-Bežigrad je dosegla 13 % mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom v juliju je bila zaradi precej sončnega in pogosto vročega vremena običajna za ta letni čas. Opozorilna urna vrednost koncentracije je bila prekoračena največkrat na višje ležečih krajih in na Primorskem. Alarmna urna vrednost je bila prekoračena enkrat v Kopru. Koncentracije bi bile še višje, če ne bi pogosto pihal močan jugozahodni veter. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 4 in na sliki 3. Delci PM10 in PM2 5 Koncentracije delcev PMi0 so v juliju prekoračile mejno dnevno vrednost do največ petkrat na mestnih merilnih mestih in na merilnem mestu Prapretno. Najvišje koncentracije so bile izmerjene med 18. in 21. julijem, t.j. ob koncu daljšega obdobja brez padavin. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM25 je prikazana v preglednici 5 ter na slikah 4 in 5. Ogljikovodiki Povprečni mesečni koncentraciji benzena za mesec julij v Mariboru in Ljubljani sta bili nizki. Koncentracije nekaterih merjenih ogljikovodikov prikazuje preglednica 6. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2007: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2007: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 46 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 6.5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v juliju 2007 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in July 2007 mesec / 3 ure / month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV MERILNA MREŽA postaja % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. * 71 2 16* 0* 0 0 4* 0* 0 Maribor* 65 2 8* 0* 0 0 4* 0* 0 Celje 96 6 24 0 0 0 8 0 0 DMKZ Trbovlje 96 2 39 0 0 0 6 0 0 Hrastnik 96 6 260 0 0 0 18 0 0 Zagorje 95 3 13 0 0 0 7 0 0 Murska S.Rakičan 80 4 53 0 0 0 9 0 0 Nova Gorica 82 7 26 0 0 0 11 0 0 SKUPAJ DMKZ 4 260 0 0 0 18 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 95 3 20 0 0 0 7 0 0 EIS CELJE EIS Celje* 0 0 Šoštanj 96 22 643 4 10 0 58 0 0 Topolšica 96 5 88 0 0 0 12 0 0 Veliki Vrh 96 17 356 2 8 0 55 0 0 EIS TES Zavodnje 96 10 102 0 0 0 29 0 0 Velenje 95 4 44 0 0 0 13 0 0 Graška Gora 96 5 88 0 0 0 17 0 0 Pesje 96 6 118 0 0 0 19 0 0 Skale mob. 96 3 79 0 0 0 15 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 9 643 6 18 0 58 0 0 Kovk 96 10 958 1 1 0 53 0 0 EIS TET Dobovec 95 6 302 0 0 0 24 0 0 Kum 94 7 32 0 0 0 19 0 0 Ravenska vas 96 13 72 0 0 0 24 0 0 SKUPAJ EIS TET 9 958 1 1 0 53 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* 46 14* 43* 0* 0 0* 19* 0* 0 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v juliju 2007 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in July 2007 no2 NOx mesec / 3 ure / mesec / month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bež. UB 87 19 88 0 0 0 22 DMKZ Maribor UT 82 31 144 0 2 0 42 Celje UB 96 19 70 0 0 0 22 Trbovlje UB 96 21 77 0 0 0 26 Murska S. Rakičan R 94 13 51 0 0 0 15 Nova Gorica UB 81 19 81 0 0 0 27 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 90 1 11 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* UT 0 EIS TEŠ Zavodnje R 96 4 64 0 0 0 Skale mob. R 96 6 60 0 0 0 EIS TET Kovk R 78 11 71 0 0* 0 EIS TEB Sv.Mohor R 76 7 46 0 0* 0 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v juliju 2007 Table 3. Concentrations of CO (mg/m3) in July 2007 mesec / month 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bež. UB 92 0,4 1,3 0 DMKZ Maribor UT 95 0,2 0,4 0 Celje UB 96 0,2 0,4 0 Nova Gorica* UB 84 0,1 0.6* 0* Krvavec R 94 0,1 0,2 0 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v juliju 2007 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in July 2007 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour od l.apr. 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV A0T40 Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec R 95 117 208 16 0 51970 188 22 95 Iskrba R 95 72 194 7 0 38914 176 19 55 Otlica R 96 119 208 36 0 58254 193 25 83 Ljubljana Bež. UB 92 77 206 8 0 32983 177 15 37 DKMZ Maribor* UT 87 63 145* 0* 0* 11347 131* 2* 4 Celje UB 96 76 180 0 0 29072 175 15 33 Trbovlje UB 95 67 175 0 0 22826 163 10 15 Hrastnik UB 96 74 178 0 0 27700 167 13 25 Zagorje UT 96 60 161 0 0 13925 144 8 13 Nova Gorica* UB 81 81 210* 19* 0* 35494 186* 14* 40 Koper UB 95 1 01 243 9 1 36244 180 17 41 Murska S. Rakičan R 96 74 176 0 0 30832 164 14 29 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 96 1 08 211 20 0 39644 186 22 64 MO MARIBOR Maribor Pohorje* R 27604 33 EIS TES Zavodnje R 96 1 00 182 2 0 33371 170 17 44 Velenje UB 96 85 218 14 0 42824 191 19 55 EIS TET Kovk* R 85 1 05 187* 2* 0* 28359 166* 17* 39* EIS TEB Sv.Mohor R 96 96 196 2 0 29221 166 16 25 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 v juliju 2007 Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in pg/m3 in July 2007 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA >MV kor. MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UT 95 24 55 1 17 1,03 15 27 DMKZ Maribor UT 100 31 64 3 49 1,00 17 38 Celje UB 100 23 55 2 21 1,00 Trbovlje UB 99 28 64 3 43 1,04 Zagorje UT 100 26 50 0 56 1,00 Murska S. Rakičan R 90 25 55 2 14 1,10 Nova Gorica UB 87 28 58 1 25 1,11 Koper UB 97 26 69 2 12 1,10 Iskrba (R) R 94 14 26 0 0 11 23 MO MARIBOR MO Maribor UB 99 34 78 5 53 1,30 EIS CELJE EIS Celje* UT 52 34 53* 1* 51* 1,00 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 90 21 45 0 2 1,30 EIS TES Pesje R 99 19 53 1 1 1,30 Skale mob.* R 30 19* 38* 0* 2 1,30 EIS TET Prapretno R 86 34 73 5 18 1,30 Opombe / Notes: (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Preglednica 6. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v juliju 2007 Table 6. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m in July 2007 MERILNA etil- m,p- o- n- iso- n- MREŽA postaja podr. % pod benzen toluen benzen ksilen ksilen heksan heptan oktan oktan DKMZ Ljubljana UB 57 0,9 4,8 1,0 4,3 0,9 0,6 0,2 0,2 1,0 Bežigrad Maribor UT 94 1,4 3,9 1,1 2,8 1,3 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. * Maribor* Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje* Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 10 15 20 25 30 cp(^g/m3) MV-lura(št.primerov) MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 ter prekoračitve mejne urne in mejne dnevne vrednosti v juliju 2007 Figure 1. Average monthly SO2 concentration with exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values in July 2007 Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Škale mob. Kovk Sv.Mohor Cp Mg/m3 I Cmax ur. 180 200 MV urna Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v juliju 2007 Figure 2. Average monthly and maximal hourly NO2 concentration in July 2007 0 5 35 40 0 100 120 140 160 220 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter prekoračitve opozorilne urne in ciljne osemurne vrednosti v juliju 2007 Figure 3. Average monthly concentration of O3 with exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in July 2007 Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje* Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Pesje Škale mob. * Prapretno Vnajnarje Iskrba I cp(^g/m3) MV-24ur(št. primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in prekoračitve mejne dnevne vrednosti v juliju 2007 Figure 4. Average monthly concentration of PM10 with number of 24-hrs limit value exceedences in July 2007 0 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -■-Ljubljana Bež. ■ Maribor -■-Celje -■-Trbovlj e Koper • Nova Gorica - - - Zagorje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v juliju 2007 Figure 5. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in July 2007 SUMMARY Air pollution in July 2007 was just slightly higher than in June, but with noticeable increase of ozone concentration due to more sunny and hot weather. There was not much rain in July, but frequent southwest winds favorably influenced the air quality. PM 10 daily limit concentration was exceeded up to five times at the urban sites and at Prapretno. SO2 concentrations were generally low, with some higher values and few hourly limit value exceeden-ces in the Šoštanj Power Plant influential area. There was also a short time increase of concentrations around Trbovlje Power Plant, with one hourly limit value exceedence at Kovk, as the functioning of cleaning device at the power plant was shortly interrupted. Concentrations of NO2, CO and Benzene were far below the limit values. Ozone concentrations exceeded the target 8-hour value as well as the hourly information threshold mostly at the places of higher altitude. For the first time in 2007 the alert threshold was exceeded at Koper station. 67 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - julij 2007 Earthquakes in Slovenia - July 2007 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so julija 2007 zapisali 118 lokalnih potresov, od katerih smo za 109 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 29 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri (srednjeevropski poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juliju 2007 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji - julij 2007 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in July 2007 V juliju so prebivalci Slovenije čutili le en potres, ki se je zgodil v Jadranskem morju, v Kornatskem arhipelagu. Potres je nastal 18. julija ob 10. uri 54 minut UTC (oziroma 12:54 po lokalnem, poletnem 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo srednjeevropskem času), 38 km južno od Zadra. Magnituda potresa je po podatkih Evropsko-mediteranskega seizmološkega centra (CSEM, www.emsc-csem.org) bila 4,6. Povzročil je nekaj manjših poškodb v naseljih na bližnjih otokih. V Sloveniji so ga čutili posamezniki v visokih nadstropjih ljubljanskih stolpnic; ocenjujemo, da je intenziteta tega potresa v Ljubljani bila II EMS-98. Zanimivo je, da sta se v mesecu juliju zgodila dva potresa v bližnji okolici Šmarja pri Jelšah, za katera je bilo pričakovati, da bi ju prebivalci čutili, toda o tem nismo prejeli nobenega obvestila. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - julij 2007 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - July 2007 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2007 7 1 6 12 45,73 14,14 13 1,2 Rakulik 2007 7 1 8 35 46,28 13,66 7 1,4 Krn 2007 7 3 11 54 46,08 14,77 9 1,0 Kresniške Poljane 2007 7 3 12 34 46,27 15,40 7 1,4 Dramlje 2007 7 4 2 49 45,49 15,29 5 1,4 Bojanci 2007 7 4 3 2 45,47 15,29 6 1,8 Bojanci 2007 7 6 22 36 45,67 14,30 13 1,0 Palčje 2007 7 9 15 58 46,67 15,33 0 1,1 Remšnik 2007 7 9 21 39 45,77 15,02 8 1,0 Podhosta 2007 7 10 15 1 46,21 15,46 11 1,3 Šmarje pri Jelšah 2007 7 15 12 12 45,66 15,51 0 1,0 Krašič, Hrvaška 2007 7 15 16 36 46,78 14,08 0 2,8 Feldkirchen, Avstrija 2007 7 17 13 11 46,74 14,72 7 1,2 Saualpe, Avstrija 2007 7 18 12 12 45,55 15,35 7 1,1 Ribnik, Hrvaška 2007 7 19 14 28 46,20 15,51 9 2,1 Šmarje pri Jelšah 2007 7 22 15 33 46,06 14,76 9 1,0 Velika Štanga 2007 7 23 1 0 46,20 15,53 5 1,0 Šmarje pri Jelšah 2007 7 23 12 18 46,06 14,77 9 1,9 Velika Štanga 2007 7 24 9 4 46,06 14,76 9 1,5 Velika Štanga 2007 7 25 9 18 46,06 15,04 6 1,5 Podkum 2007 7 25 15 41 45,27 14,52 17 1,2 Bakarski zaliv, Hrvaška 2007 7 26 0 2 46,06 14,77 9 1,0 Velika Štanga 2007 7 27 2 39 46,31 13,59 7 1,3 Bovec 2007 7 27 21 0 46,11 15,17 8 1,7 Radeče 2007 7 29 9 54 46,03 14,85 10 1,5 Litija 2007 7 29 10 16 46,20 15,50 9 2,2 Šmarje pri Jelšah 2007 7 31 0 10 45,50 15,35 8 1,5 Gorenjci 2007 7 31 2 13 45,93 13,82 21 1,5 Čaven 2007 7 31 11 33 46,36 16,55 2 1,6 Mala Subotica, Hrvaška 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - julij 2007 World earthquakes - July 2007 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - julij 2007 Table 2. The world strongest earthquakes - July 2007 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 16.7. 01:13:22,2 37,57 N 138,38 E 6,6 10 blizu zahodne obale Honšuja, Japonska Na območju mest Nagano, Niigita in Toyama je življenje izgubilo 9 oseb, vsaj še 1088 je bilo ranjenih. Uničenih je bilo 875 hiš, poškodovane so bile ceste in mostovi. Sprožilo se je nekaj zemeljskih plazov. Pri Kashiwazaki je iztiril vlak. 16.7. 14:17.37,3 36,80 N 134,87 E 6,2 6,8 350 Japosko morje 22.7. 23:02:14,0 30,89 N 78,27 E 5,0 4,3 13 Uttaranchal, Indija Tri osebe so bile ranjene. Poškodovanih je bilo nekaj zgradb v Uttarkashi, Chamoli, in Muzaffarnagarju. 26.7. 05:40:16,2 2,82 N 127,48 E 6,4 6,7 6,9 25 Moluško morje V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2007. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - julij 2007 Figure 2. The world strongest earthquakes - July 2007 71 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Vletu 2007 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Na vseh merilnih mestih je bil v zraku cvetni prah ambrozije, pelina, pravega kostanja, metlikovk in ščirovk, trpotca, trav in koprivovk; na celini je bil v zraku predvsem cvetni prah koprive, na obali poleg koprive tudi krišina. Največ cvetnega prahu so v zrak prispevale koprivovke in pravi kostanj, v Mariboru je bilo 72,2 % tega cvetnega prahu, v Ljubljani 58 % in v Kopru 51,5 %. Daleč največ cvetnega prahu smo v juliju zabeležili v Mariboru, in sicer 2.400 zrn, v Ljubljani je bilo 1.767 zrn, najmanj pa v Kopru 1.267. Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v juliju 2007 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, July 2007 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku v juliju 2007 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Julij se je začel s sončnim in poletno toplim vremenom in z zmerno obremenjenostjo zraka s cvetnim prahom. Največ cvetnega prahu so v zrak prispevali pravi kostanj, koprivovke in trave, zelo malo pa trpotec, pelin in metlikovke. 2. julija se je v Ljubljani kmalu pooblačilo, v Kopru in Mariboru pa je bil dan še večinoma sončen, pihal je jugozahodni veter. Večina padavin je bila v noči na 3. julij, ki je bil v Ljubljani precej oblačen, drugod pa večinoma sončen, ponekod je še pihal jugozahodni veter. Padavine niso bistveno zmanjšale količine cvetnega prahu v zraku. 4. julij je bil oblačen in deževen, ob morju je zapihala burja, naslednji dan je bilo največ sončnega vremena v Kopru, obremenjenost zraka s cvetnim prahom se je nekoliko znižala. Od 6. do 8. julija je bilo sončno, le v Mariboru občasno nekoliko bolj oblačno. 9. julija je jugozahodni veter postopoma prinašal oblake, v noči na 10. julij so bile v Ljubljani in Mariboru padavine, dan je bil ob morju, kjer je pihala burja, sončen, drugod 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo oblačen. Padavine in veter so zmanjšali količino cvetnega prahu v zraku, pravi kostanj je zaključeval s cvetenjem. V Mariboru se je koncentracija cvetnega prahu nekoliko manj znižala. Tu je bila v zraku večja količina cvetnega prahu kopriv. Ta zelo majhna zrna cvetnega prahu v slabem vremenu dalj časa vztrajajo v zraku. Naslednji dan je bilo največ sončnega vremena v Mariboru, drugod so bila sončna obdobja kratka. 12. julija je bilo v Kopru sončno, drugod pa je bilo kar precej oblačkov, vendar tudi krajša sončna obdobja. V dneh od 13. do 21. julija je bilo sončno in zelo vroče. Pravi kostanj je v vročih dneh zaključil s cvetenjem tudi v nekoliko višjih legah, posledično se je koncentracija cvetnega prahu močno znižala. Le v Mariboru je bila višja, ker so bile v zraku večje količine cvetnega prahu kopriv. Tudi 22. in 23. julija je bilo ob jugozahodnem vetru večinoma sončno, najhujša vročina pa je popustila. Pojavljati se je začel cvetni prah ambrozije. 24. julija so nas prekrili oblaki, sprva je pihal jugozahodni veter, popoldne se je veter obrnil v severovzhodnik, na Primorskem pa v burjo, v Ljubljani in Mariboru so bile padavine. Od 25. do 28. julija je prevladovalo sončno vreme. 29. julija je bilo nekaj oblakov in nekaj sončnega vremena. Predzadnji julijski dan je bilo oblačno s padavinami, zapihal je severovzhodni veter, le v Primorju je bilo večinoma sončno z močno burjo. Čez dan se je povsod občutno ohladilo. Burja je v Primoiju pihala tudi zadnji julijski dan, ko je bilo ob morju jasno, v Ljubljani in Mariboru pa je tudi prevladovalo sončno vreme. Koncentracija cvetnega prahu posameznih vrst rastlin je bila v tem obdobju nizka. V zadnjem tednu je prišlo do tehnične napake v Mariboru, tako za to lokacijo ni podatkov. Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav julija 2007 Figure 3. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, July 2007 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 12 10 CC 8 N O > LU >W 6 - 4 Koper Ljubljana Maribor .1...Il.i lir. T i Minulimi! TRPOTEC 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca julija 2007 Figure 4. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, July 2007 200 co 150 E Koper Ljubljana KOPRIVOVKE Ol N 100 > lu I— 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk julija 2007 Figure 5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, July 2007 12 10 CO E Z Ct N O _J > LU I— Koper Ljubljana Maribor AMBROZIJA I I 1 - 11 Ji 111 I I Hill j -1- III 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije julija 2007 Figure 6. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, July 2007 0 0 8 6 4 2 0 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru julija 2007 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, July 2007 Ambrozija Pelin Pravi kostanj Metlikovke / Ščirovke Liguster Bor Trpotec Trave Koprivovke SKUPAJ Koper 2.1 1.6 33.5 3.0 2.7 3.3 6.9 12.7 18.0 86.0 Ljubljana 2.0 2.7 20.5 2.9 0.1 1.5 7.4 14.8 37.5 89.5 Maribor 0.1 0.8 13.0 1.3 0.1 1.0 5.7 11.5 59.2 92.7 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina julija 2007 Figure 7. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, July 2007 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk/ščirovk julija 2007 Figure 8. Average daily concentration of Amaranth/Goosefoot family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, July 2007 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in July: Sweet Chestnut, Grass family, Plantain, Amaranth/Goosefoot family, Mugwort, Ragweed and Nettle family. The data from 24 July to 29 July 2007 for Maribor are not presented. 75 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012006 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2,5-3,5 MB) ali tiskanje (velikost okoli 7-10 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. Državna meteorološka služba Za vse ljubitelje vremena in s podnebjem povezanih tematik smo na Agenciji RS za okolje pripravili zbirko tematskih listov s predstavitvijo našega področja dela. Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših dejavnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Državna meteorološka služba skrbi za mednarodno vpetost slovenske meteorologije, njena področja dela pa obsegajo tako meritve, zbiranje podatkov in njihovo hranjenje, pripravo napovedi vremena ter spremljanje podnebnih razmer. Veliko pozornosti je namenjene tudi povsem uporabniško naravnanim storitvam. Vremenske in podnebne podatke pripravljamo za neposredno uporabo na različnih družbenih in gospodarskih področjih. V publikaciji »Državna meteorološka služba« je dejavnost predstavljena s tematskimi listi, ki so strukturirani tako, da vsak zase opisuje vsebinsko sklenjen del tematike, lahko pa jih med seboj povezujemo v zaokrožene enote. Zbirko tematskih listov smo pripravili tako na zgoščenki kot tudi v obliki tiskane publikacije. Climate of Slovenia 1971-2000 Za ljudi, ki jih zanima podnebje v Sloveniji, smo pripravili zbirko tematskih listov o podnebnih in fenoloških spremenljivkah, zbirko tabel s podnebnimi značilnostmi 33 krajev v Sloveniji ter 31 kart podnebnih in fenoloških spremenljivk. Zbirka Climate of Slovenia je v angleščini in je izdana na zgoščenki. Tematski listi in podatki so v obliki datotek formata PDF. Uporabnikom so dostopni preko prijaznega grafičnega vmesnika. Živeti s podnebnimi spremembami Podnebne spremembe povzročajo sodobni družbi precejšnje težave. Do sedaj je bila glavnina naporov usmerjena v nadzor in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Vendar so podnebne spremembe proces, ki že poteka in ga ne moremo preprečiti. Lahko ga le blažimo z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in omilimo posledice s prilagajanjem na spreminjajoče se razmere. Spoznanje, da se je in se bo tudi v prihodnje treba podnebnim spremembam prilagajati, se je uveljavilo šele v zadnjih letih. Za učinkovito prilagajanje je potrebno temeljito spoznav-vanje tako prostorskih kot tudi časovnih značilnosti podnebja ter njegovih vplivov na različna področja človekove dejavnosti (kmetijstvo, zdravstvo, turizem, energetika, promet itd.). V Sloveniji še nimamo sistematičnih znanstvenih študij s področja prilagajanja na bodoče podnebne razmere, zato bo to šele potrebno razviti. Agencija RS za okolje je lani pričela s projektom Prilagajanje na podnebne spremembe, da bi pripravila strokovne osnove za smotrno uporabo dragocenega naravnega vira, kar podnebje je, tudi v prihodnje. V okviru tega projekta smo v knjižici Živeti s podnebnimi spremembami predstavili prostorske in časovne značilnosti podnebja v Sloveniji. Izpostavili smo vremenske in podnebne dogodke, zaradi katerih smo ranljivi, nanje pa bomo morali biti posebej pozorni tudi v prihodnje. Za področja, ki so od podnebja najbolj odvisna, smo ocenili, kako bi jih spremembe lahko prizadele. Zgoščenki in knjižici lahko naročite na naslovu Agencije RS za okolje: Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b 1000 Ljubljana