»ft
Na
svitlobo
9
nske
rii v
Tecaj
T
srédo 22. kimovca 1847.
List
A1 e it fc a.
(Romanca.)
akaj gor na hribcu, kjer vetric pililja, In bister studeníc spod skale vervrá, Pod lipo košato Alenka stojí, In v dol vse objokane vpíra očí?
Po dolu je cesta, po cesti je roj Junakov nad Turka v kervavi sel boj ;
Med rojem je tudi nje mož bil — vojsak, De rasti njegovi se čudil je vsak.
V	'	' v -	-
Se jutro poslednje jemáje slovo Je rekel, de nikdar nezvest ji ne bo 5 Je rekel: Ne jokaj! berž ko se mirú Napočil bo dan, se bom vernil domu.
Se dan je napočil, in úkanja šum Iz vojske gredočih razlega se trum 5 Noben pa, karkoli jih pride, ne vé Povedati revi, kje mož de je njé.
Zató gor na hribcu, kjer vetric pihljá, In bister studeníc spod skale vervrá, Pod lipo košato Alenka stojí, In
v dol vse objokane vpira očí.	—č.
Se nekaj od plotov.
Bobra reč se mora večkrat ponoviti.
Plotove delajo nasi kmetiški gospodarji vecidel iz krajnikov (mužljarjev), ali iz dilj, ali iz hoste in druzih řečí, ktere pa kmalo istrohné; torej morajo plotovi tudi večkrat iz noviga narejeni in pa vsako leto popravljeni biti. Če premislimo, koliko to delà da, koliko denarnih dohodkov odnese, ker bi krajnike, dilje, i. t. d. lahko gotovo
prodali, in de morajo dostikrat cio gotove denarce delavcam za popravljanje starih in za delanje novih plotov izdati, in de se zavolj slabo zavarvanih mejá clo dolge pravde, hude jeze in sovražtva med so-sedi in soseskami začnejo, če živina v polje ali travnike vhaja, bo resnično marsikter hvaiežin, če še enkrat po vémo, kakó se namreč nar terdniši
in nar obstoj niši plotovi delajo.
De živa ograja nar delj terpi, nihče ne dvo-nii (od zida tukej ne govorimo;) kakó in iz kogá jo narediti, de bo malo delà in malo troškov potřebovala, in vender pràv terdna postala, borno kmalo
povedali. — Nekteri kmetijski gospodarji delajo plotove iz smrek, kér pa pregoste nerade rastejo, redke pa spet slab plot storé, ne veljajo veliko za to rabo.
Drugi žive meje redé iz češminja, rob id ja in čem i ga tern ja; té pa prerade mladike is korenin poganjajo, veliko delà dajo, zatorej spet ne veljajo. — Nar boljši plot pa, kteri verte, polje,
travnike in kar si bodi pred ljudmí in živino ob-varje, dolgo terpi, in malo skerbí potřebuje, je iz béiiga gloga (beliga ternja), kteriga tudi me rive dove h ruši ce imeniijejo; tak plot se takóle naredi :
Y jeseni, ko glog dozori, v naših južnoslo-venskih deželah že mesca kozoperska, naberi ru-dečih, debelih hrušic, in jih na eno ^erdo ali kraj njive vsejaj. Njiva ne sme pa novo gnojena, tudi ne prevec zagnojena biti, kér bi drevesca potlej, v slabši zemljo presajene, pešale, ali cio ne rasle; pa tuđi prevec pusta naj ne bo. Česi hrušice kmalo, ko so bile nabrane, vsejal, bodo, će ne pervo, drugo leto pa gotovo se ozelenile. Dokler so drevesca na njivi, ni druziga delà z njimi, kakor de boš varval, de jim plevél ne bo prevec škodoval, ali jih clo zatopil, to je: opleti jih boš mogel enkrat, ali dvakrat pervo léto. Tisto jesen pa, ko so se pomladi glogove jagode ozelenile, skopaj tam, kamor jih misliš posaditi, globoko, in takó dolgo jamo, kakor dolg plot misliš iz gloga zasaditi. Če si tako jamo ali graben v jeseni skôpal, de se je zemlja zimske moče in rodovit-nosti pràv napila, pomladi, kakor hitrovse hudiga mraza ni več bati, drevesca presádi. Ce se drevesca niso pred krésam ozelenile, jih pervo pom-lad po nobeni ceni ne smeš presaditi, ampak še Ie drugo. Za tó delo si zbêri deževno, ali vsaj oblačno in tiho vreme, de se ne bodo koreninice prevec posušile; čebošpa v deževji presajal, se bodo gotovo vse drevesca prijele. Per presâjanji koreninice obřeži, in drevesca dobro pol pedí eno od druziga postavi; če je suha pèrst, jim je dobro
tudi perlit!.- .	: íN Ç ? .
Prihodnjo ponilad poglej , ce so se vse drevesca prijelê ; kjer kteriga manjka, druziga na
\
15©
njegovo město vsadi, potem jim prirezi verhe po
pedi kratko. Mnogo mladit
bodo
pognale
?
in
Ta ilovnata zmes se sčasama med slamo takó uter-di, de je ne more dež izprati, pa tudi nar hujši vihár ne
de boš práv gosto ograjo zaredil, jih križem s strehe spraviti. Streha, takó z osoljenim ilam dober
prepleta] in mladike, ktere kviško rastejo
y
in
po-§ r
ker
kup ogleštana, trikrat del terpí
y
kot navadna slamna
reži. To delo bodo otroci práv radi dělali,
drevesca tudi veliko hitrejši rastejo, če so opléte, zató kér je dobro osoljena.
ta, in kadar ni za stresno rabo vec, da še dober gnoj
y
WlV/ir^c^w »uu, ' Vítův	,	}
se tudi ta skerb otrokam prepusti. Kakor hitro so
Kakor pri strehah
y
ki jih
s céglam krijejo
y
takó
na križ spletene mladike in odrasliki takó visoko se mora tudi pri imenovanim ilovnatim mazilu na to gle
' iě m	1	«	i	1	I i v 1 « V #	I •	i él	•	V m	m m . i m	ti	•	V • â r t	—v i	•	V	a •
zrasli .kakor visok plot želiš imeti, jih prirezi
dati
y
de je stresje (cimper} dovelj močno.
Kmetje
y
Žive meje iz beliga gloga se vsako leto	ki imate slamnate strehe, verjemite mi, de s to recjó
enkrat obrežejo, in sicer o křesu. Posebno gladko	ki sim jo vam tukej svetoval, in ktera se da prav za
obrezuj drevesca per tleli tam, kjer vejice sak-	majhne denarje napraviti, boste svoje pohištva prav dobro
sebi rastejo, de se ne bodo ne listje ne druge reci	ognja obvarovali! Kér se pa mali kmetič le těžko kake
1	1	■ i	I	V	V"	* 9 ^v	%	•-»	« 1*1	-1	-1	M	i
5
zad nabirale, v kterih se kače fzmije)
• V
mis
5
polzev, in
dike
gost
5 5
, mnogo nove reci poprime in brez premislika vedno le staro pot
veliko druziga merčesa derží. Mla- hodi, stolíte tó, vi brihtni kmetje in posestniki! in dajte
pa grajšaki po de-v novih napravah svoji okolici pervi
ktere na strani rastejo, dokler plot ni dosti svojim sosedam lep
izgled. Posebno
prepletaj, ktere pa na verhu kviško raste- želi bi
zamôgli
jo, p rire zuj. Takó bo plot v šiírih do šestih let takó gost in terdin, de ga ne bodo ne ljudjé
izgled biti.
5
ne
Nobene reci
ki je
galúna
dobro nasitena
y
se
živina prederli.
Per vsim tem bo pa vender marsikter goder njal, in se stare, čeravno slabe navade deržal;tega vprašamo: kteri plot je terdnišiinobstojniši; tak, kakoršniga ti delaš, ali tak, kakoršniga mi pri-porocamo ? — kteri da več delà, in za kteriga boš nar menj denarjev izdal?
ogmj
ne prime. Práv bi tedej bilo, ko bi vsaka soseska
v
sili ognja
tako obleko imela, ki je iz debeliga suk
napravljena, v galii no vi vodi namočena in potem
nj a
dobro posušena bila. V ta namén se raztopí galún, potašelj in mjilo (zajfa ) v vodi. 100 lotov galúna raztopiti, se potřebuje 75 lotov vrele vode, mer zle
pa 2000 lotov.
Če v jeseni otroke pošljes, de glogovih pravljena biti, de cez
hnenovana obleka bi imela takó nain obraz z luknjami za
glavo
lirušic natr esej o, ktere potlej gredé, ko za žito
oči in usta, in čez noge in roke seže;
za roke
v
naj se
orješ, na eno serdo vseješ, in drugo poletje otro- iz enaciga suknja rokovíce napravijo. Clovek, takó kam enkrat ali dvakrat veliš, jih opléti, resnično oblečen, zamore goreče řeči z rokama prijeti in marsi-
še nisi veliko ž njimi opraviti imel.
tem, ko bo cas přišel stare plotove popravljati, motiko ali rovnico seboj vzameš, in dolgo jamo skoplješ, (če ti je to delo v jeseni pretežko stalo,
Če pa po kako rec iz ognja oteti.
(Dalje sledi.)
kar je pa vender veliko drevesca presadiš, tudi
bolji}, in kak deževen
dan
sam ne boš vedil, kdaj de
si jih přesadil; posebno, kér ni treba vsih eno
14
Svez doslovje*
(Dalje.)
. Stavne zvezde
pomlad presaditi
5
ampak, ce
lati, si to opravilo rajši zversti
imaš veliko plota de
?
de si boš vsako leto nekaj žive ograje zaredil. Če še prihodnjo pomlad verhe prirežeš, in če se kako drevesce morebiti přijelo ni, drugo na njegovo mesto vsadiš, te tudi ne bo dôsti zamudilo. Vse drugo delo bodo pa tvoji
z velikim veseljem
kos poga
Vse zvezde, ki se okoli nasiga sonca verte, so le od njega razsvetljene, tedej madlo svetle, se premikva-
se dajo viditi v vsacim času na drugim kraji neba, z okrepčanimi očmi kot okrogle plošice, ali kot krogle veči ali manji od lune, kakor jo vidimo s prostimi očmi

y
5
otroci lahko
opravili, in sicer
Kér je pa druzih zvezd v globocim nebu, ako jih tudi s teleškópi, ki so po 20 do 40 čevljev dolgi, gledajo
j
in bolj ši, kakor ti sam, će jím
če
boš
5
clo nič veči ne vidijo , kot mi s prostimi ocrni
y
je to
spričik njih nezapopadlj
^ }	UJVU. , 1.1.
bil. Zdaj ti ne ostane
kak krajcar, ali kako drugo malinkost obiju
drevesca po
daljave
tudi jih vidijo
druziga, kakor dvakrat per tleli, in vsako leto enkrat po verhu in po stranéh obrezati. Ali mar zamoreš terdniši ograjo v krajšim času z manjšim trudam in brez vsih
drugi,
torej jim pravijo: stavne zvezde ali stavnice, to je, ne-
vselej na enacim městu v priméri ene proti
premikavne vsih 7 zvezd
de (Fixsterne)
takó
y
postavimo

velicig
ali
m a li g
vozá so vidili pred
troško v zarediti? Sercé se ti bo smejalo, kolikor krat jo bodeš vidil in premislil, koliko lét bo ter
kakó dobro bo ljudí in živino odganjala, in zvesto si za svoje in sosedovo premoženje
4000 léti na enacih mestih neba, kakor dan danasnj
7
ravno takó vse ni še potočila.
druge stavne zvezde
Nobena téh se
Hindostáni, v jutrovih Indijah, so v casih, v kte
skerbel!
rih so bili Kaldej
y
y
Babilonci, Egipćani
in vsi dru
é
s.
Hakó pohistva v mestih in po kmeíih
narodi na zemlji še v tamni divjoti in nevednosti zako-
vedno na zvezde pazili; od njih je šlo posvetno
y
O
nja var o Tati
pani
izobraženje pa pi
počasí na
De so slamnat gosp. Angermajer
(Dalje.) strehe bolj
oni so pervi preksončne
druge ljudstva
1
y
emeljne póti
kúpov
ognja
varné
jih z
y
lj
svetje
zvezd odločili, vsacimu kupu posebno imé kake zivalí ali druge posvetne řečí dali. Takó je bilo odločenih téh
Za en stirjak (Quadrat-KIafter) strehe je treba pol nika suhiga ila in pa poltretji funt kuhinsk^
nika Prav
dene
uh
suh il se drobno stolce in v
lam namazati, takó imenovanih dvanajsterih nebeskih znaminj, ki so
[ga dné svoje iména obderžale, pod kte-
y
kamor se le toliko v vodi
pnpr
soli.
posodo
aztoplj
se do današnjiga
riga slehernim je pa po več zvezd zapopadenih. Sčasama so stari učeni, pa tudi učeni poslednjih časov — kar
y
de postane il kakor testó. Ta ilovnata zmes se potem en pale na debelo na slamnato streho namaze in s gladkim lesenim loparjem takó dolgo gori in doli
solí per- je bilo starim še ostalo
vse druge zvezde na sever
y
v slamo pritiska, de se il takó globoko vžene
ppet slama izpod ila prikaže.
y
de se
nim nebu v take kupe ali trume odločili, in jim posebne iména dali.
De bi se učeni pri stavnih zvezdah lože med seboj zastopili, so dali dalje vsaki zvezdi ene podobe ali
kúpa še evoje posebno imé
?
takó
damo pa le za
pripodobo — pravijo pervi zvezdi v ojésu veliciga ali maliga vozá: a, drugi 6, tretji c\ sprednjimu kolesu na desni rf, na levi e ; zadnjimu kolesu na desni na levi g in takó dalje. Vse take podobě, njih iména in zvezd iména se vidijo nar bolj na zrisanim nebu. De bi si učeni se lože kaj od zvezd dopovedali, so tudi vse s prostimi očmi vidljive stavne zvezde v 6 redov ali kla-sov zverstili; v pervi red so jih spravili 15 na očí perve velikosti ; med temi imajo nektere še svoje posebne, lastne imena; takó pravijo na videz nar veči in lepši stavni zvezdi proti jugu Siri; v drugi versti so zvezde nekoliko manji velikosti, v tretji še manji i. t. d. Nekteri učeni so tudi vse stavne zvezde, ki se dajo s prostimi očmi na nebu viditi, v knjigah popisali.
S prostimi očmi ne vidimo tavžentine stavnih zvezd od teh, kar jih je v neizmerljivi globokosti nebá. Kolikor bolj zvezdogledi svoje očí z goršim orodjem, z bolj dolzimi in popolniši teleškópi okrepčajo, ravno toliko več zvezd v bolj globokim nebu vidijo. Tudi take stavne zvezde, ki se le s teleškópi in nikakor drugači viditi ne zamorejo, so v 7 redov zverstili; takó so te-leškópne zvezde tudi perve, druge, tretje velikosti i. t. d. S tacim orodjem vidijo nar več belo kot demante se blesketajočih zvezd ; vidijo pa vender tudi rumene, rudeče, teránaste, zelene, plave in sivkaste. Kjer vidimo na černim nebu kako belo meglico, vidijo uni s svojim orodjem cele kupce ali trumice neprešte-vilnih, se kar lepo blesketajočih zvezdic. Take bele meglice se raztečejo pred tacim orodjem večkrat v dolg-ljate majhne rimske poti brezštevilnih zvezdic, in kjer mi nič ne vidimo, ali tudi v sredi tacih trumic vidijo uni s svojim orodjem nove ne še v zvezdice raztečene meglice. Ni ga med vsimi zvezdoznanci, de bi se bil že preblaznil, le eno, kakoršno si koli bodi, cenitev od števila stavnih zvezd storiti, raji molčé, ko de bi jo zarobili ali prazno rekli. — —
Naše sonce, do kteriga je le 20 milijonov milj, je doma,, je v naših krajih; stavne zvezde so pa kar deleč od njega, ali od nas; njih daljave presežejo vse zapopadke pozemeljskiga člověka, ne dajo se nikakor razumljivo dopovedati. Ako bi ti na ravnim polji pri lipi stoječ, četertin ure deleč, vasni zvonik pogledal, bi ga na nasprotni gori pri beli skali vidil ; če bi pa šel 600 korakov deleč na stran k pilu — kapelici — bi ga ne vidil več pri beli skali, temuč pri velicim hrastu na nasprotni gori; bolj oddaljene reci postavijo naše oči vselej na konec. Po tacih razločkih bi zemljomér lahko do koraka ali čevlja prerajtal ali zvedil, koliko korakov ali eevljev de je od lipe ali pila do zvonika. Ce vidimo luno nècoj ob polnoči tikama pri kaki zvezdi, jo bodo
vidili ob enacim času v Belimgradu, na Dunaji, v Milani i. t. d. na drugim kraji ali pri kaki drugi zvezdi nebá; po tem takim se da nje dal java od zemlje na tanjko zmériti ; ravno takó, pa vender z veči težavo
daljava od sonca.
Ce smo pa danes 20 milijonov milj deleč takraj sonca, bomo čez 6 meseov ravno za toliko deleč unikraj njega ; v 6 meseih smo se tedej na nebu premaknili za 40 milijonov milj daljave, in vender na enacim mestu, kjer danes vidimo stavne zvezde, jih bomo tudi čez 6* meseov v daljavi 40 milijonov milj vidili; za las se nam niso na nebu premaknile, de bi jih drugej vidili. Kakó deleč morajo tedej biti !
Ako bi krogla iz kanona od nas do sonca v 26 létih priletela, bi potřebovala po sklepih naj glasovitni-ših zvezdoznancov za tako pot od nas ali od našiga sonca do naj bližnje stavne zvezde čez 8 milijonov lét! — ISvetloba pride od sonca do nas v 8 minutah; od nar bližnje stavne zvezde potřebuje pa do nas po 3 léta in pol, po 6 ali morde se po več lét, od naj daljnih te-
leškópnih pa čez 611,000 lét. Do nar bližnjih stavnih zvezd bi bilo 16 do 20 bilijonov milj. Od dveh lét sèm terdijo zvezdogledi, de so od 3 ali 4 nar bližnjih dalja vo na 14 do 20 bilijonov milj zmerili. De stavne zvezde, ktere na kupih vidimo, so takó deleč saksebi, kakor je v eni priméri, od našiga sonca do nar bližji, je po tem takim lahko verjeti. Kakó veliko je nebó! — — Koliko veči je pa ta, ki ga je vstvaril! — —
(Dalje sledi.)
Sola v Smeleđniku blizo Krajnja.
Ker se Novice za solstvo toliko poganjajo in posebno rade oznanujejo, kar se v njih po kmetih veseliga in dobriga godi, naj povedó svojim bravcam in šolskim pri-jatlam tudi, kakó se je letas Smeledniška šola obnesla.
26. véliciga serpana je bilo po dokončanim šolskim letu očitno izpraševanje tukajšnih šolarjev in šolarc, kterih je pozimi 60, poleti pa okoli 33 v solo hodilo. Vsi iz keršanškiga nauka, v branji v starim in novim pravopisu, in v raj tanji vprašani so se takó pridno obnašali, de po pravici zamoremo rêci, de Smeledniška sola je per va kmetiška cele Krajnske tehantije. Veselo je bilo viditi, kakó pažljivo je cela sola na postavljene prašanja poslušala, in kakó so, če se je kak šolarček v odgovoru le kolčikaj zmotil, vsi drugi hrepenéli, to pomoto popraviti. V keršanskim nauku, kteriga jim véjo gosp. kaplan Hrb as posebno umljivo zlagati in z zgodbami iz sv. pisma prijetno razjasnovati, so se vsi pràv lepó podučene skazali; ravno takó tudi v rajtanji. Nar bolj pa smo se čudili nad odgovoram 6 let stariga fantiča, Alojzja Drobniča, ki je iz pameti (iz glave) takó urno rajtal, de smo se eden druziga pogledovali. Kar nas je pa pri rajtanji še posebno veselilo, je bilo to, de je verli učenik Smeledaiške sole gosp. Janez Len arci č svoje učence vse v številstvu navadno zaznamo^anje (terminologijo) v slovenskim jeziku naučil, in de nismo nič popačenih nemških besed ne v izpraševanji, pa tudi ne v odgovorih slišali, in takó je práv. — Práv gladko so brali šolarji in šolarce tudi nov pravopis; — „Kdor bo pa med vami tremi" (so povzdignili poslednjič vélikí solski prijatel, gosp. komisár Ambroš, besedo in so 2 deklici in eniga fantiča po imenu poklicali) „kdor bo med vami tremi bukvice od miloserčnosti do žival v novim pravopisu nar boljši bral, temu bom jez še podařil poverh lepe molitevske bukve." Zdej se je skušnja med temi tremi začéla — pa kaj? vsi so takó lepó brali, de jih je bilo veselje poslušati; častitljivi šolski ogleda, gosp. tehant Dagarin so potem razsodili, de naj deklica, ki se je nar boljši obnesla, darilo dobí.
Hvala, komur hvala gré! Učenik Smeledniške sole gosp. JanezLenarčič, zasluži očitno hvalo; njegovo prijazno obnašanje z otroci, njegov trud in njegova vednost v solskih rečéh zasluži, de bi se tudi njegov stan saj nekoliko poboljšali Ali se ne da to od nobene strani storiti? Škoda, zares škoda bi bilo, ko bi šola taciga pridniga učenika zgubila! Gosp. komisár Ambroš, ki za Smeledniško šolo takó po očetovo skerbé, in pa častitljivi gosp. fajmošter Ka val ar, ki okoljšine Smeledniške fare dobro poznajo, bosta prijazno poskerbéla, de se bo kje kakošna pripomoga za-nj našla.	Kosir.
Prošnja farmanov do sojiga fajmoštra«
(Dalje.)
Ravno to, kar smo od napuha, lakomnosti, nečistosti in pijanosti rekli, veljá tudi v veči ali manji méri od vsih drugih poglavnih in posebnih strast: od nevošljivosti, požrešnosti, jeze, lenobe, ne-pokoršine, lažnivosti, opravljivosti i. t. d. Cela
truma terpljenj in nesreč iz njih izhaja, tokó de je malo
152
zlegov
na svetu, kteri bi
druge
vire ali vzroke imeli;
# i
in vse pregrehe in strastí nam vpijejo z enim glasam,
Izai.
48, 22. Yia hudobniga ni miru (sreće j, reče Gospod.
kar sv. pismo s temi kratkimi besedami oznani
Oznaiulo
družbi na ogled poslaniga krajnskiga
Kokó velika je tedej sreča, ktero ljubezin cloveku prine
se že od te plati, de ga od toliko
zlegov
in terpljenj
sadja.
(Dalje.)
34. Zlahtna gospa Veste
Senpet
pole
otmè
še ni
( ktere is hudiga poželjenja in djanja izhajajo !
Tode s tem ljubezen še ni dovoljna. Nji namrec zadosti, de se le hudiga poželjenja in djanja varuje; ampak ona si z enako zvestobo tudi za vse nasprotne čednosti prizadeva, tedej namest napuha skazuje ponižnost; namest skoposti darljivost in postrežnost; namest nečistosti čistost i. t. d. In kér je natorski red od nar modrejši stvarnika tokó osnovan, de navadno (to je kolikanj se brez škode viših
namenov zgoditi zamore,) iz dobrih djanj tudi dobri
nasledi izhajajo: kokó velika je sreća, s ktero ljubezin spet po ti plati soje zveste služabnike obdaruje!
De le po večim in sèmtertje kak izgled opomním: Kakošno lepo město najde dostikrat le ena sama ponizna beseda iz ljubijočiga serca izrečena! Koliko jeze vto-
Krajnja so poslali
Nr
1
o*
(bre
krajnskiga imena)
y
hafs
kraj nski
hvale vrednih zgodnjih bresk Fruhpiirsiche.)
Revalischer Birnapfel Nr. 2. weisse Sommer-
a imena) in pa posebne ev (kleine violette nakte
35. Od gosp. F
S
?
ki ima veliko prav
žlahtnig
y
kupca
Lj ub
sadja na svojim
vertu, smo dobili posebne hvale vrednih jabelk
O* p i? c
flammte fruheSommercousinott nih hrušk: fruhe dunnstieli
y
tudi žlaht
5
e Sommerberg motte; razun teh tudi :rothbakige Sommerzuck
b i r n e
vse brez krajnskih imén
36. Gosp. Matija Mil
zgodnjie
laži
y
koliko krega in prepira
štovanje ponižnimu samimu nar veči prijaznosti ali dobrotnosti do njega obadi! — Koliko nar lepši veselja pripravlja dobrotnikam
darljivost in postrežnost; s kakošnimi p rij et nimi
čut ili dobrih djanj njih vest oblažuje; h kakošni hvali in hvaležnosti ona dostikrat obdarované obudí
odverne; kakošno po-
morebiti cio k
poslal 2) zgodnj nic (rothbri
7
iz
Studeniga,
je
violette Dattelpflaume)
y
íbar (rothe Mirabelle) in pa 3) šm Himbeerapfel.)
nakloni, ali
37. Gosp. Aloj z Ur b
V • V
iz Predd
grosse Sommerzapfenb
y
3")
geblumte Muskatbirn,
o
3)
lange violette Dattelpflaume , 4) violette Kaiserpflaume 5) rothe Damaszenerpflaume (brez krajnskih imén).
y
38
Gosp
fajmoster Ra vnik
na Selih
n
y
kokó
rjev (grosse Rambour oder Pfundapfel) in pol
njih dobro imé povzdigne in vse dobre, ja tudi hu-(lobne k njih poštovanji nagne, in kjer koli potrebujejo, k nasprotni pomoci in postrežbi obudí! —Dalje s
obdaruje soje zveste nasïed-
tinskih kosmace Wachsreinette.)
39. Gosp. M ii 11
(we
Sommerreinette
y
weisse
V
• V
N
11
lotrinških
blagostjo
kakošno srečo in nike čistost? Kakošin notranji mir in veselje jim
zmerej obrani; kokó varuje in uterdi njih zdravje; s
rj
Lothringer-Rambour
oder Pfundapfel), ki so
take velikosti, de zavoljo prevelike teze dostikrat še clo
Nr. 13. bl
y
kakošno lepoto kinci obličje mladenca in device; kokó prosto razpleta in zveršuje njih umno st in brihtnost kakošno poštovanje in ljubezin jim pri vsih pridobí; kakošno spretnost in pripravnost za vsak stan jim uterdi ! —	,
popolno dozoriti ne morejo, Sommer pepping (?), Nr. weisse r Sommerrambour posebniga priporočevanja vredne
12
marmorirt
N
mensaurer oder vse troje pleména r. 14. Flasehen-
kiirbisb
y
N
1
Solcb
»
40. Gosp. vitez Widerkh
iz Mal e L ok
so zopet poslali
Enako veljá od vsih drugih čednost, od kterih
y
birne)
y
N
2
Nr.
fr uh
1
S olcbur
Schweitzerberjramott
»
(Salcbu
ger
de ne bo govorjenje predolgo, le eno samo še v misel Nr. 3. Veilchenapfel, in Nr
4
p eru vianj skih
vzamem
y
namrec
/
A9
vesto delavnost v sojim pokliču, bresk
(friihe Peruvianerinn.) Yse te pleména so
kteri je lenoba ali pohajkovanje naoproti. Kokó obilno de je večidel povračilo pridne delavnosti že tu kej, ne
lahtne pleména in zaslužijo sadjorejcam priporočene
biti
y
krajnskih imén pa se dozdaj nismo
mogli
zvediti
y
dvomim, de bi ne bili ze veckrat sami prica bili. Tode bojè de jih tudi ni. Kér bi se pa vunder utegnilo pri m ar si ke dobriga ima delavnost v sebi, kar jih veliko
meriti, de jih bomo
zvedili, bomo se en čas čakali
pr
ne pozna, ali saj premalo cisla. Ena imenitna dobrota din jim bomo nove dali. Gotovo pa je, de veliko žlahtnih delavnosti, ktere jih veliko ne čuti, je že ta, de nas plemén še krajnskiga imena nima, ktere bomo tedej od neterpljive dolgočasnosti otmè. Ko bi vi imeli več praznikov eden za drugim, koker jih pa imate,
mogli
na novo kerstiti
m
ko bi o praznikih clo nic delati ne smeli : tedej bi se prepričali, kokó nepřenes lj iva je dolgočasnost, in ka-
Odborstvo sadně razstave konec
(Dalje sledi.)
serp. 1847,
kosno dobroto nam je
stvarnik skazal, de
nas je k delu
Današnjim« listu je perdjan pet in dvajseti del
vstvaril. Mislite si postavim jetnika, kteri je le na tri kemije, ali štiri dni v ječo obsojen, kjer clo nič delà nima; in to vém, de bi že drugi ali tretji dan nobeden iz med
ima, z njim menj a ti ne hotel.
vas, ce tudi nar terji delo
(Dalje sledi.)
V
Kalostno oziianik.
Ravno za Trebnišk
gosp
nici
pogréba
i ga telianta iz voljeni časiit-
so po kratki bolezni v Rib-
li. Za instaliranje odločeni dan je bil dan njih
J
T
y
WÂtnï kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
Krajzja
18. Kimovca. » 13. Kimovca.
gold.
srold.
mernik Pšenice domaće •
> banaske
Tnrsice.........
Soršice.........
Reži...........
Jećmena........
Prosa ..........
Ajde...........
Ovsa...........
Vrednik Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani