AMERIŠKA ..w — . AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 0. 144 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 21, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. Japonska je v popolnem soglasju z Nemčijo in Italijo glede blokade v mestu Tientsinu London, 20. junija. Visoki admiralski krogi Anglije so prepričani, da pomeni blokada kitajskega mesta Tientsina od strani Japoncev toliko kot neuradno naznanilo vojne. Japonsko podpirati v njenih načrtih Italija in Nemčija. Anglija ima radi blokade Tientsina silne težave v Aziji in te težave namerava Nemčija izkoristiti ter povzročiti evropsko krizo, glasorp izjave bivšega angleškega vrhovnega admirala Keyesa. "Anglija mora biti pripravljena za vsak trenutek," se je izjavil admiral Keyes, "kajti tudi Nemčija je pripravljena in čaka le ugodnega trenutka, da udari. Toda Nemčija se bo zmotila, ako misli, da bomo mi mirovali. Včeraj se je sestal angleški kabinet, ki je debatiral, kako naj kaznuje Japonsko, ki je povzročila blokado mesta Tientsin. Vsi ministri so bili pozvani, da ostanejo v Londonu, dokler ne mine kriza. Anglija namerava kaznovati Japonsko z gotovimi odredbami glede trgovine, toda boji se, da bo z enakimi odredbami bolj kaznovana sama kot Japonska. Toliko je gotovo, da vlada Zed. držav1 ne bo sodelovala .glede Japonske z Anglijo. Roosevelt bo skoro gotovo kandidat. Cesar se je branil Washington, bo storil Roosevelt Washington, 20. junija. Roosevelt bo skoro gotovo zopet predsedniški kandidat demokratske stranke, kot trdijo politikarji, ki poznajo položaj. Tudi večina ljudi je prepričanih o tem. Skoro polovica ameriških državljanov, ki volijo, trdi, da je neizogibno, da bo predsednik Roosevelt ponovno kandidiral. V istem času se pa omenjena polovica državljanov ni izjavila, če bo glasovala za Roosevelta. Da bo Roosevelt zopet kandidat potrjuje že dejstvo, d£ doslej na nobeno vprašanje časnikarskih poročevalcev ni hotel tozadevno odgovoriti. Kadarkoli ga vprašajo, se prične Roosevelt smejati. Jako zanimivo je vprašanje in odgovori na vprašanje, ki ga je stavil National Institute of Public Opinion na državljane, namreč, če mislijo, da bo Roosevelt zmagal, ako v tretjič kandidira. 45 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bo Roosevelt zmagal, dočim je 55 odstotkov odgovorilo, da Rooaevelt nima. nobene prilike biti izvoljen. In to ljudsko mnenje zna končno vplivati tudi na predsednika. Kongresman Martin Sweeney trdi, da zaidejo Zedinjene države v vojno, če sprejmejo nevtralitetno postavo Cleveland. — Kongresman Martin L. Sweeney iz Clevelan-da je te dni govoril na nekem pikniku, katerega so priredila nemška društva v Clevelandu in katerega piknika se je udeležilo nekaj nad 3,000 oseb. Pred kongresom se nahaja predlog glede spremembe ameriške nevtralitete, je dejal kongresman Sweeney, in če bo ta predlog sprejet, tedaj skoro gotovo zaide Amerika v vojno. Položaj Zed. držav je danes isti kot je bil v letu 1916. Kongresman Sweeney je tekom svojega govora ponovno napadal obisk angleške kraljeve dvojice v Ameriki in poudarjal, da je bil obisk prirejen le iz vzro- ka, da Anglija pridobi Zedinjene države za svoje vojne s vrhe. "Radi mojega nastopa napram obisku angleškega kralja v Ameriki," je nadaljeval kongresman Sweeney, "sem moral prenesti mnogo grenke kritike, toda v zadovoljstvo si štejem, da sem prejel kakih 6,000 pisem in brzojavk, v katerih se mi je častitalo, ker sem kritiziral obisk angleškega kralja." "Meni je popolnoma jasno," je nadaljeval Sweeney, "da se devet oseb izmed desetih v Zedinje-nih državah strinja z mojim nastopom. Jaz sem za to, da se Zedinjene države absolutno ne vti-kujejo v evropske zadeve." Živela gospa Prisland! Danes praznuje svoj rojstni dan gospa Marie Prisland, glavna predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki, ki je najbolj ugledna ženska organizacija v Ameriki, še mnogo let zdravja in plodonosnega delovanja v blagor naroda ji želimo prav vsi, ki jo poznamo in znamo čislati njene zasluge za narod. Iskrene čestitke, Mrs. Marie Prisland! Privatne industrije najele tisoče delavcev Washington, 20. junija. Kot pravi poročilo delavske tajnice Miss Perkins, so privatne industrije v Zedinjenih državah našle delo tekom meseca ' maja za nekako 333,000 brezposelnih. To je višje število kot sploh še kdaj odkar se je pričela depresija. Tekom junija in julija se pričakuje, da bodo zaposleni ponovni stoti-soči, ko se odprejo razna sezonska dela. Tekom letošnjega leta so privatne industrije podelile delo že nekako 800,000 osebam, ki so bile doslej brez dela. In pričakuje se, da bo nadaljnih milijon mož in žensk deležnih dela tekom letošnjega leta, kar bo, pomagalo razbremeniti relifne urade, ki se nahajajo v precej globokih stiskah. >*fc. Mr. Frank Verbič že dalj časa je tožil Mr. Frank Verbič, ki je bil vsa leta zaposlen pri North American banki, da ga boli noga. Šepal je sem in tja, toda malo so se zmenili za njega, rekoč, da tak fant, ki je bil pri vojakih, sploh bolan ne more biti. Frank je pa vedno bolj šepal in je moral s palico hoditi okoli, a končno je moral celo v bolnišnico. Dr. Oman mu je rekel, da za nekaj časa naj kar pozabi na posle in na dom in se privadi postelji. Mr. Verbič se sedaj nahaja na svojem domu na 120 E. 200th St., v bližini cerkve sv. Križa v Euclifiu. Kristinca, njegova zvesta soproga, pa skrbi za njega, kajti Frank je v resnici resno bolan. Mi mu kot staremu prijatelju prav iskreno želimo, da bi kmalu okreval. Za sušo v Lakewoodu Protestantovski, zlasti metodi-stovski pastorji v predmestju Lakewood so ponovno začeli z večjo akcijo, da se odpravijo gostilne v Lakewoodu. Ti gospodje se še do danes niso naučili, da prohibicija opojne pijače prinese več gorja kot pa urejene gostilne, ki so pod državno kontrolo. Zlasti je srborit neki Rev. Duncan, metodistovski pastor v Lakewoodu, ki je imel že več radio govorov, v katerih je pozival prebivalce predmestja Lakewood, da gredo na delo in odpravijo vse gostilne. Pastor Duncan je preteklo nedeljo tudi napačno poročal glede goštilen v Lakewoodu. Rekel je, da ima Lakewood 125 prostorov, kjer se toži opojna pijača, dočim sedaj naznanja država, da je v Lakewoodli samo 53 takih prostorov. In če dobi Lake-lwood prohibicijo, jih bo pa 500. Japonci mučijo prodajalce živeža v Tientsinu Tientsin, Kitajska, 20. junija. Japonske vojaške čete, ki vršijo blokado okoli angleške in francoske naselbine v tem mestu, so po-lovile več kitajskih prodajalcev živeža, katere so najprvo mučili, potem pa ubili. Japonski vojaški poveljniki so izdali svojim vojakom povelje, da ni nobene razlike, ako stoje v prvih strelnih jarkih ali pa če vršijo blokadno dolžnost. To pomeni, da Japonci streljajo na vsakogar, ki bi se drznil priti z živežem na pomoč Angležem in Francozom. Okoli angleške in francoske naselbine so Japonci zgradili žičnato ograjo, katero so napojili z električnim tokom, tako da v resnici nihče ne more v tujezemsko naselbino. Obenem se čuje, da so Japonci zahtevali, da angleška vlada odpokliče svojega poslanika na Kitajskem, katerega dol-ži, da z vsemi sredstvi pomaga Kitajcem. Nemški begunci so končno dobili zavetje Antwerp, Belgija, 20. junija. Potem ko so se nahajali pet tednov na krovu parnika, katerega niso pripustili v nobeno pristanišče, so končno našli nemški židovski begunci v tem mestu zavetje. .Belgija se je obvezala, da bo sprejela 272 teh beguncev, dočim se ostali naselijo v Franciji, Angliji in Nizozemski. Toda belgijska policija je bila skoro brutalno surova s temi begunci. Za prla jih je v neke koče ob železni oi in ni dovolila niti sorodnikom niti časnikarskim poročevalcem, da bi govorili z njimi. Skoro 24 ur so bili ljudje brez živeža. ---o—-■ Na svežem zraku Miss Angela Gole iz Bonna Ave. v Clevelandu je te dni prispela na oddih za par dni na Hubbard Road, Madison, Ohio. Prav prijetno se zdi Miss Gole, kot nam poroča naš poročevalec Mr Leskovic. Kongres je dognal, da morajo delavci bili deležni profilov, sicer ne bo miru med delavci Washington, 20. junija. Kongres je priznal, da je plačilni sistem v industriji odgovoren za vse spore med delavci in delodajalci in da morajo biti delavci deležni profitov v industriji, sicer ne bo miru. Posebni odbor je bil tozadevno na delu tekom zadnjih deset mesecev. Odbor je poročal, da je kapitalistični sistem v industriji najboljši, toda delavci bi morali na vsak način biti deležni profitov v industriji, sicer ne bo miru. "Višje plače," poroča odbor, "ne bodo nikdar zadovoljile delavce," pač pa bo treba sistem spremeniti tako, da bodo delavci potom svojih izbranih zastopnikov zastopani v industriji in deležni profitov industrije. "Delavec bo mnogo bolj odgovoren za svoje delo, ako bo prepričan, da mu končno delo prinese tudi profit in ne samo navadno plačo. Pazil bo na industrijo in skušal jo povečati. Za vse bi bilo to najboljše." Na podlagi tega priporočila odbora je bilo vloženih v kongresu več predlogov. Dasi se ne pričakuje za letos nobene spremembe, pa se bo kongres gotovo drugo leto pečal s tem nad vse važnim vprašanjem. En predlog, ki je bil te dni vložen v senatni zbornici kongresa, pravi, da bi bili delodajalci oproščeni od davka za vse one svote, katere izplačajo svojim delavcem kot del profita. Kongres odglasoval z ogromno večino, da se ameriikemu businessu nekoliko znižajo davki Washington, 20. junija. Republikanci kot demokrati so se včeraj .zedinili v poslanski zbornici kongresa ii] odglasovalf z 358 glasovi proti enemu, da se odpravijo davki na nerazdeljen dobiček, o katerem je industrija najhujše nasprotovala. In poslanska zbornica je izjavila, da še nj gotova s svojimi; reformami, pač pa namerava odpraviti še druge davke, ki povzročajo zastoj trgovine in industrije. Mnogo davkov je nepotrebnih. Edini glas, ki je bil oddan proti odpravi davka glede nerazdeljenega dobička, je dal kongresman Tinkham iz Massachusetts, ki je izjavil, da glasuje proti, ker je prepričan, da znižanje davkov ni dovolj visoko. Davek na nerazdeljen dobiček so plačevale korporacije. Ako so korporacije zaslužile več kot $25,000 na leto, so morale plačevati ta davek. Ako so dobiček razdelile po^am dividend, so plačevale 16 odstotkov davka. Ako pa dobiček ni bil razdeljen, pač pa vložen v blagajno, tfclgj, sp morala korporacije plačevati 19 odstotkov davka od nerazdeljenega dobička. Predlog gre sedaj v senatno zbornico,' kjer bo gotovo potrjen. Republikanci v poslanski zbornici kongresa si lastijo zaslugo, da so oni izvojevali zmago glede odprave davka na nerazdeljen clobiček in da se je moral novi deal pred njimi umakniti. Rabili bodo to orodje v prihodnji kongresni kampanji. Edino verš more rešiti svet, je izjavil papež Rim, 20. junija. Ko je papež Pij XII. včeraj sprejel novega poslanika republike Bolivia na svojem dvoru, je izjavil več temeljitih resnic, ki se nanašajo na mednarodno politiko. "Današnji časi," je rekel papež, "so več kot resni. In resni so zlasti iz vzroka, ker je svet zatajil vero v Boga in se divje peha za osebnimi dOT bički. Ako bi bilo več vere med narodi, pa manj strasti in sovraštva, tedaj bi bilo za vse , ljudi boljše. Svet brez Boga ne bo nikdar srečen. Svet z Bogom bo pa znal odpuščati in se. medsebojnq pobotati. ' -o- Napačen delegat Detektiv Anton Kočevar je včeraj aretiral nekega moškega, ki se je splazil na konvencijo Ro-taryorganizacije, Češ, da je delegat. Toda adut ni bil delegat, pač pa tat, ki je nekemu delegatu ukradel listnico s $150.00. Delegat je to povedal policiji in briht-ni detektiv Kočevar je kmalu izsledil sleparja. Asesment povrnjen Podružnica št. 3, Slovenske moške zveze je sklenila, da povrne ase'sment vsem onim članom, ki so pristopili k podružnici do 31. dec. 1938. Člani, ki so pristopili meseca julija lanskega leta plačajo asesment samo, še v juniju, potem se jim pa kreditira tako, da imajo asesment plačan za vse leto. Pozdrav — Chas. Bene-vol, tajnik. Mr. Klančar pripravlja delo o naših Slovencih Mr. Anthony Klančar, dobro poznani nadarjeni Slovenec v Clevelandu namerava izdati knjigo, v kateri bodo opisani vsi naši profesijonisti kot naši odvetniki, zdravniki, zobozdravniki, uredniki, duhovniki in sploh osebe, ki so toliko let delovale na kulturnem in družabnem polju v Clevelandu. Mr. Klančar je že dolgo časa na delu na tem projektu in prijazno prosi vse, ki se zanimajo za to lepo idejo, da mu pošljejo svoje podatke na njegov naslov na 1047 E. 67th St., kjer vam bo Mr. Klančar z veseljem podal podrobnejše podatke. Nova delavska stranka za Zedinjene države New York, 20. junija. Več delavskih voditeljev in uglednih delavcev se je zbralo v tem mestu, da se dogovorijo glede načrtov za ustanovitev nove delavske stranke, ki bi bila popolnoma neodvisna in bi vključevala vse neodvisne in progresivne elemente. Nova delavska stranka naj bi bila ustanovljena po načrtih American Labor Party, kot obstoji v državi New York. Predvsem bi se moral poudarjati v stranki amerikanizem in demokracija in odstraniti vse, kar diši po tuje-zemstvu. Komunisti in socialisti ne bi imeli pristopa v novo stranko. Kot pravijo voditelji stranke, ki se sedaj pripravlja, da je ameriški delavec predvsem — Amerikanec, in to je vzrok, da se socializem in komunizem nista mogla vkoreniti med ameriškim narodom, ker obe omenjeni stranki propagirati tujezemske ideje. -o-- Dva protesta od strani Zedinjenih držav Washington, 20. junija. Ameriški diplomatski zastopnik v Tokiu je oddal včeraj japonski vladi dva ostra protesta glede ple-nitve ameriškega premoženja na Kitajskem in glede bombardiranja ameriške lastnine. Obenem je protestiral, ker so Japonci ustavili dobavo živeža v Kulang-sp, kjer je večja ameriška naselbina. Na ta način so Zedinjene države zašle v politiko na Dal-njem vzhodu, dasi se je Japonska trudila, da bi to preprečila in potegnila samo Anglijo v svoj vrtinec. Toda Zedinjene države se niso pritožile radi blokade v Tientsinu, ki je v prvi vrsti namenjena ,samo Angliji, katero Japonska dolži, da pomaga Kitajcem. Toda oster protest od strani Zedinjenih držav pomeni, da Zedinjene države ne bodo mirno gledale na japonski nastop in bodo prej ali slej izvajale posledice. In nobena država.ne more toliko škodovati Japonski v njenem boju proti Kitajski kot bas Zedinjene države. Listnica uredništva Dvema naročnikoma. — Oba se motita. Peto obletnico poroke imenujemo leseno, deseto obletnico "pločevinasto," petnajsta obletnica je kristalna, petindvajseta je srebrna, petdeseta obletnica je zlata in petinsedemdeset-letnica je demantna. štirideseta obletnica zakona je "rubinasta." Zadušnica Danes ob pol osmi uri zjutraj se je v cerkvi sv. Lovrenca brala peta sv. maša ob obletnici smrti Mary Ozimek. (žal, da smo dobili tozadevno notico prepozno, da bi jo pribočili v včerajšnji številki.) Prišel iz domovine Po večmesečnem obisku v domovini še je vrnil v Clevelandu Mr. Ludvik Avsec. Dobrodošel! Na potu v domovino Danes odpotuje v staro domovino na obisk Mr. Stanley Zaje, ki se bo dalj časa ustavil v Jugoslaviji. Dne 23. junija pa odpotuje s parnikom Saturnia Mrs, Eleanor Drčič, ki bo obiskala svoj rojstni kraj, ki se nahaja na otoku Krk. Oba potujeta s posredovanjem potniške tvrdke A. Kollander in obema želimo prav srečno pot in zdravo bivanje v domovini ter srečen povratek. Izgnani člani Workers Alliance organizacija je te dni vrgla iz svojih vrst štiri člane, ki so bili obdolženi, da so širili socialistično politiko med WPA delavci. Izključeni člani trdijo, da to ni resnica, in da so bili črtani le, ker niso hoteli upoštevati komunističnih načel. Molitev za svobodo Rt. Rev. Msgr. ZLamal, poznani češki župnik v Clevelandu, je te dni opominjal svoje farane, da neprestano molijo, da zadobi češka končno zopet svojo svobodo. Imel je več pridig, tekom katerih je izjavil, da je trdno prepričan, da češka ne bo dolgo več nemška sužnja. Godba Bled Izredne vežbe za godbo Bled se vršijo v četrtek zvečer v navadnih prostorih. Vsi godbeniki bodite gotovo na mestu. DOMOVINA . AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN w : W LANGUAGE ONLY feiplina mora biti v delavskih vrstah W York, 20. junija. V svo-I1' tedenskem buletinu, ki ga iz-3ajo združene protestantovske fkve v Zed. državah, se omenja "•Jji teden, da je od delavcev odvisno, če bo Wagner de-^a postava še nadalje v ve-Delavci morajo obdržati ^Plino svojih lastnih vrstah, lyi buletin, ako želijo doseči v '^i kaj boljšega. Obenem isti buletin, da je pastorjem 'f° znano zgodovinsko dejstvo bojih med delavci in de-'ialci. Toda kakor so krivi-1 Nastopali delodajalci napram lycem, tako so se tudi slednji tokrat posluževali metod, ki niso ameriškega znača-Oelavci kot delodajalci bi mo-1 Sedati na to, da prevladuje demokracija v obeh vr- -o- ri ženske zločinke skrivnostno pobegnile J državnih zaporov za ženske ^ysville, Ohio, so te dni po-J^e na zelo skrivnosten način J ženske zločinke, med njimi et stara Velma West, ki je obsojena v dosmrtni zapor, Je leta 1927 umorila svojega l?a v Perry, Ohio. Njen mož poznan kot odličen vrtnar. 0 se je ženskim zločinkam 6čilo priti iz zaporov je taj-'ki ni nikomur znana. Tudi absolutno ničesar ne ve-so zločinke bežale. Po-se jim je priti skozi troje :ilih in zaklenjenih vrat na to- Mrs. West, ki je povzro-I ^g iz zaporov, je bila j ako ' "a v zaporih in je opravljajo spremljevalke v ječi. je ključe do vseh vrat, toda 6 morala vsak večer vrniti. |la večer pred begom jih je \ in to je vzrok, da se oblatijo, kako je mogla pobeg- -- J -o- Uradno povabilo e%a vlada v Clevelandu je 1)1 svojega oddelka za parke '^o povabila slovenska pev-°drasla in kot mladinska lva za skupni koncert, ki naj vršil 20. avgusta v Gordon ^ Tozadevno je pisal !Htelj parkov sledeče: "Nas s'° veselilo, ako bomo mogli ^ogram vključiti v listo na-'°ncertov, ki jih bomo letos ^ili v mestnih parkih. Ne- 1 20. avgusta je odprta za smo vam jako hvaležni sodelovanje in prosimo, poslali program vašega"pet-a lahko sporočimo splošni °sti o vašem mestu. Lepa • L. E. Joki, načelnik petja 1'^be v mestu Clevelandu. --o- Smrtna kosa dve leti trajajoči bolezni je Ni v St. Alexis bolnišnici Pečnik, star 45 let. Po-' bil rojen v šmihelu na ^skem in je živel v Ameriki • Bil je član društva Cleve-J Slovenci št. 14 SDZ. Tu ^a žalujočo soprogo Ano, Cvitkovič, dva sina, Do-I a in Edwarda, hčerki Ano brata Johna, v domovi-krata Mihaela in Adolfa ter .-J Marijo. Pogreb ranjkega žši v petek ob 8:30 zjutraj iz .posti na 5166 Stanley Ave., j6Heights pod vodstvom • Ferfolia. Bodi dobremu Sl °hranjen časten spomin. etim sorodniko™ pošilja-iskreno sožalje! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ___________________________________and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po podrti, celo leto |7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaialclli: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 8 montha Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1Q09, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 144, Wed., June 21, 1939 Današnja ženska moda Lansko leto enkrat je naš častiti kanonik Rt. Rev. J. J. Oman nekaj pripomnil o ženski modi, katere sužnje so današnje ženske. Med drugim je povedal, če se prav spominjamo, da otrokom že ne bi zamerili toliko, ker letajo skoro nagi okoli, pa najsibo po zimi ali v poletju, pač se čudi starim "dondam," ki so že prekoračile 30. leto pa se opravljajo kot frajlice in kažejo vso nagoto, ki jo imajo na razpolago. Father Oman je imel tedaj prav in treba bo zopet odločnega nastopa od gotovih krogov, da naredijo konec škandalu, ki ga povzročajo — ženske mode! S tem nikakor ne mislimo žaliti dekleta ali' ženske, kajti mnogo jih je tudi danes dostojno oblečenih in katerim predpisi mode nikakor ne ugajajo. So pa stare in mlade "donde," ki mislijo, da morajo slediti modi in se oblačijo komaj toliko, da pokrijejo goloto svojega telesa. Kiklje so visoko gori in ko se tako oblečene ženske pripogibajo, se jim krilo dvigne višje in pokažejo še ono, kar imajo sicer deloma zakrito s ta-kozvanim krilom Pa jih vprašajte, zakaj tako, pa bodo rekle, da je to "moda." Hujših prismod težko dobite. Kaj je "moda?" Modo so potuhtale ženske, ki nimajo nobenega druzega dela, ki ne znajo kuhati, gospodinjiti, vzgojevati otroke ali biti sploh koristne članice naše družbe. Modo delajo v Parizu in v New Yorku milijonarke, ki naravnost diktirajo ženskam, kakšne čevlje morajo nositi, da bodo "moderne," kako visoko morajo kiklje privzdigniti, da bodo moderne in ženske oshce jim sledijo ter se ravnajo po navodilih teh židovskih modernih diktatoric. Tekom letošnjega leta je bilo samo po elevelandski policiji aretiranih 247 mladir fantov, ki so bili vsi obloženi, da so posilili mlada ali starejša dekleta. Tekom zaslišanja na sod-niji so trdili, da so mislili, da je dekletom "prav," ako jih posilijo, ker naravnost s svojimi kratkimi krili užigajo strasti in ■ so fantje mislili, češ, zakaj pa se kaže, razven ... K,ot rečeno prej, je na svetu mnogo poštenih mladih deklet in žensk, ki se sploh ne brigajo za modo, ki je diktirana od židovskih mogotcev, da si tako z modo pridobijo nove vire denarja, toda čudimo se včasih sicer treznim ženskam, da sledijo modi in hodijo okoli kot da bi bile naprodaj. In smejati se je tem ženskam, na. primer, glede "modernih čevljev." Spredaj so ti "moderni čevlji" prerezani, da kažejo ženske svoje krive ali nekrive nohtove in krtice, zadaj nimajo pet, kiklja navzgor, da kadar se obrne, pokaže vse, kakor jo je Bog ustvaril. Tako je bilo tudi pred več leti, dokler ni katoliška Cerkev nastopila proti ogabni modi in je tudi uspela. Ženska "moda" se je spremenila, toda od lansl^ga leta naprej pa zapet doživljamo isto. Diktatorji mode pač računajo na svoje dobičke in ženske, ki so tako ničemerne in lahkoverne, mislijo pač, da mora tako biti. Malokatera danes pomisli na svojo notranjost, ako bi bila dotična v modi, skoro sleherna pa veruje v modo in misli, da mora tako biti. V svetem pismu čitamo, da je bila Eva, ki je zapeljala Adama, da je storil greh in bil prepoden iz paradiža in se mora od tedaj truditi človeški rod za svoj obstanek na tem bornem svetu. In tudi danes imamo dovolj modernih Ev, ki zapeljujejo moške indirektno s tem, da se oblačijo, kot da bi se prodajale. Saj človek danes ne more kam pogledati, ako ni slep, da ne bi videl stotero ženskih stegen, kolen in enakega golega materiala. Zakaj to, ne vemo. Prav gotovo pa je, da ženska rada kaže svojo nagoto, sicer se ne bi oblačila, kot se oblači danes. In če je njena želja kazati nagoto, je tudi njena želja prodajati se. In to dobro vedo oni izkoriščevalci žensk, ki ustvarjajo modo, da povzročajo prismodarijo pri starih in mladih. 3n dočim se otrokom ne more zameriti tozadevno, pa se lahko zameri starim dondam nad tridesetimi let;i, ki se oblačijo kot mokri dojenčki v zibelkah. -o-- Na obisku v stari domovini Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lil. NA SVATBI . . . ZAGORJE . . . TRBOVLJE . . . LITIJA PRI S M ART NEM ) Ko smo se nekoliko oddahnili od našega prvega snidenja z našimi domačimi, smo prejeli povabilo od mojega bratranca g. Frane Lisjaka, ki je knjigovodja šef pri Zadružni Zvezi v Ljubljani, na ohcet njegove "edinke" Slavice, katera se je imela vršiti dne 10. julija- Sicer smo imeli namen za ta dan se pridružiti članicam in uradnicam SŽZ, katere so imele namen iti v Polhov Gradec na proslavo škofa Trobca, toda na dva kraja ni bilo možno za nas; odločili smo se za svat- bo, ker se ve, da ni več kot prav se odzvati sorodnikom. Nekoliko nas je pa tudi radovednost mučila, v kakem tonu se ima vršiti taka slavnost ker porok še nismo videle v domovini. Z ženinom smo že v soboto spoznali pri "Bricelnu," kamor smo _ večkrat zahajali, ko smo se še v Štefan j i vasi mudili. Ženin, g. Schoener, kakor nam je bil predstavljen, je doma iz štajerskega iz Rajbenburga, ter vodi svoj lasten frizerski salon na prometnem delu vasi, 'ravno tako nevesta, ki ima tudi" svoj salon v bližini za dame. Takoj sem si mislila, kakor nalašč eden drugemu bosta lahko pri kše-ftu pomagala. Pride nedelja 10. julija, ko se točno ob eni uri ustavi avto pred Kraljevo hišo (kjer smo stanovali). Iz novega Plymouth avta stopi nevestin oče, kateri je prišel po nas, nakar se vsi skupaj odpeljemo na dom, kjer nas je že čakala krasno oblečena po najnovejšem načinu mlada in krasna nevesta Slavka, z belim pajčo-lanom, da se še enkrat poslovi od nas. Pogledam okrog in vidim v bližini stati priče, nato mater od neveste ter druge vse elegantno oblečene. Ženin kakor nevestin oče ter vsi ostali, vsi oblečeni v "tuxedos" (frakih) ter z visokim cilindrom. Takoj mi pride na misel, kaj bi rekla naša ameri-kanska dekleta tu, ko bi to videle, kajti njih mnenje je, cla so poroke v starem kraju nekaj staromodnega, itd. Toda noben kritik bi ne mogel naslikati lepšo svatbo. Poroka se je vršila ob tretji uri isto nedeljo v cerkvi sv. Petra in Pavla, kateri obred je izvršil nevestin sorodnik prof. Joško Florjančič iz škofijskih zavodov sv. Stanislava v Šent Vidu. Svatov je bilo več avtomobilov, nakar se vsi skupaj po obredu odpeljemo k fotografu. Doma nas je že čakala bogato obložena miza, jed za jedjo so servirali, ljudstva polna hiša, med njimi mnogo fiš-jih uradnikov kakor tudi večje število vojaških oficirjev. Za plesaželjne so imeli preskrbljen tri-komadni orkester, kateri je znal tudi vmes zaigrati večje število "jazz" godbe, da je bolj zadovoljilo mlade plesalce, kateri so znali tudi po ameriško se zasukati in teh je bilo v naše začudenje veliko število. No, saj pravim, da se svet modernizira. Svatba je trajala še do drugega dne do poldne, toda mi smo se morali posloviti že o polnoči, kajti udeležiti smo se imeli našega prvega skupnega izleta s SŽZ po Sloveniji prihodnji dan. Tako je bila ta svatba zopet nekaj novega za nas Amerikance, ker smo se prepričali, da tudi poroke se vrše v domovini popolnoma po amerikansko. Naš izlet po Sloveniji ne bom na tem meStu opisala, ker je bil že prej podan v tej koloni popolni opis, temveč hočem potovanje preskočiti ter opisati naše doživljaje po našem prvem potovanju. Povedano nam je bilo zadnji večer skupnega izleta pri Salmiču, kjer smo vsi izletniki imeli našo večerjo, da imamo skoraj 10 dni na razpolago za osebne obiske, predno nastopimo drugo potovanje SŽZ. Takoj smo se odločili, da obiščemo naše ostale sorodnike, kakor tudi da izpolnimo naročilo naših prijateljev tu v Jolietu ter njih prijateljem, sorodnikom in znancem osebno izročimo naše pozdrave. Tako se čez dva dni odpravimo vsi skupaj, to je moj oče, moje dve hčerki in moja malenkost proti Zagorju ob Savi. Že od daleč opazim sestrič-no Anico Pavlinič, katera je v pozdrav mahala z robcem. Po petih minutah vožnje z bu-som se ustavimo pred krasno vilo, ki je bilo njeno bivališče. Vilo je zgradil njen soprog Niko, kateri je gradbeni mojster po poklicu, in kateri je zgradil šolo v istem mestu tor večje število modernih stavb po Zagorju in okolici. Tu v tej vili stanuje tudi njena sestra Ella Kušarjeva. Tu sem se takoj udomačila, kajti krasne velike sobe vile, nato krasni vrt, vse to me je hotelo privezati, da ostanemo še dalj časa v Zagorju. Tu v Zagorju imajo premogovnike, kjer služijo kruh večinoma možje v tem kraju. Ker nimajo tako moderne naprave kot tu v A-meriki se radi tega večkrat či-tajo sti-ašne nesreče, katere se pripetijo mesec za mesecem. Sicer pa, kakor mi je pravil soprog Elle Kušarjeve "Dušan," da vedno polagoma izboljšujejo tudi ta sistem. Ko smo se sprehajali po lepem Zagorju smo videli malo kapelico vzidano v navadni zid ob cesti, podoba Matere Božje, zavetnice rudokopov, pred katero sliko vedno po dnevu in ponoči gori lučka, za kar po vrsti oskrbujejo premogarji. Tukaj imajo tudi krasno cerkev, v kateri župnikuje brat č. g. Markeža. Imajo krasni So-kolski dom, nato velik svet na prostem, kjer poleti prirejajo razne veselice. Zagorje je v resnici krasno, kajti mala vas, obdana v bližini na obe strani s hribi, kjer po sredi teče Sava, nato lepo podnebje, da je tu zdravilišče za najbolj bolnega človeka. Če bi tu bil kak tak kraj sem si mislila, na primer pri nas tu v Ameriki, to bi se delal kšeft, za počitek željne ljudi. Tu v Zagorju smo bili gostje kar dvakrat, kajti pre dodhodom iz Zagorja smo morali obljubiti mojima sestričnima Anici in Elli, da se za gotovo udeležimo velike proslave, katera se je vršila 5. septembra, ko so prišli Sokoli iz vseh delov Slovenije kot gostje ondotnih Sokolov, in kjer so imeli razne vežbe. Ker nismo dotedaj kaj takega doživeli je bilo zopet nekaj novega za nas. Z težkim srcem smo se poslovili iz Zagorja po našem drugem obisku, kajti slutili smo, da nam ne bo več mogoče sem, kajti približeval se je dan ločitve iz domovine. Težko smo zapustili moje sorod-nice nato njih krasna otroka, katera sta na razne načine znala privezat inaše srce na nje. Toda vse to je bilo za nami, ko se zopet peljemo proti Ljubljani. Imeli smo po naročilu ge. Emma Planinšek, predsednice podružnice" št. 20 v Jolietu, obiskati njeno sestro živečo v Trbovljah. Odpeljali smo se že zjutraj ob petih iz Zagorja ob prvem obisku tja, da izpolnimo našo obljubo. Ker so prejeli pismo od ge. Planinšek da pridejo Amerikanci, so nas kar nekako pričakovali, da prej ali slej (♦obijo naš obisk. Komaj izstopimo iz vlaka, že nas čaka bus. Tu vprašamo voznika busa, kje se nahaja stanovanje Berte Romih, Loke. 256. Voznik je takoj vedel, kaj da mislim, malo pogleda naokoli in mi reče, saj je tarn-le njen soprog ter ga ookliče. Že prvi pozdrav je bil tako prisrčen, da smo vedeli, da naše bivanje za časa našega obiska v Trbovljah bo nadvse lepo. Pq 10 minutah vožnje izstopimo pred omenjenim stanovanjem. V spodnjih prostorih imajo prodajalno zlatnine, nato prodajalno s suhim blagom itd. Gremo gor po stopnicah in tu se mi zazdi kot da sem zopet v Jolietu, da vidim go. Planinšek, toda v resnici je bila le njena sestra ga. Romih. Zelo je nas bila vesela, in miza je bila kar na enkrat prenapolnjena z dobrim jedilom. Ker ima njen soprog izdelovalnico s safonom in kragelnom (pop) je takoj drugim izročil vse skupaj za ta dan, da je lahko šel z nami po Trbovljah, da nam vse zA-more natžtnčno razkazati. Resnici na ljubo, da tako prijaznih ljudi se težko dobi izven sorodnikov, kakor so bili ti nad vse prisrčni z nami. Tu so nam pokazali cerkev, nato dom pok. strica naše ge. Planinšek, nato grob in pokopališče, kjer je pokopan oče ge. Planinšek z napisom na spomeniku g. Mafko, nato štacu-no pri Kramer ju, kjer je ga. Planinšek nekoč služila, nato njeno rojstno hišo, Trboveljski premogokop, Sokolski dom, bolnišnico in mnogo drugega zanimivega. . Še v hrib smo morali plezati z g. Romihom, da smo imeli boljšo priložnost videti vso krasoto Trbovlja iz hriba. Po težki in trudapolni poti smo prišli v gostilno, kjer je ga. Romih že naročila krasno in okusno južino. Sicer smo imeli namen iti še pred poldnevom nazaj proti Litiji pri Šmartnem, kjer smo imeli za obiskati še brata in sestre g. Planinška ter soproga ge. Planinška, toda imeli smo tako prijazno družbo, da kar nikakor nismo mogli naprej, še posebno ne, ker Trbovlje nam je postal skoraj enako drag kakor Zagorje, kajti je močno podobno mestu Zagorju, z zelenim hribom na obeh straneh in z čistim zrakom. Bla-grovali smo ljudi, ki imajo tu svoje stalne domove. Tu imajo letovišče vsaki dan, med tem ko drugi si kaj takega privoščijo komaj enkrat na leto. Dan se je nagibal h koncu, vlaki so prihajali in odhajali bolj poredkoma; ni bilo izbere, morali smo zadostiti še eni naši obljubi, toda na naše veselje se ponudi g. Romih, da gre z nami v Litijo, rekoč posebno še, ker je vas bolj oddaljena od mesta in bi jo tako lahko ne našli, med tem ko on ve za vso okolico. Poslovimo se od ge. Romih ter prijaznih hčerk in pri slovesu so se meni kakor tudi njim vlile solze kakor da bi bile sestre, tako smo se vzljubile. Nisem pričakovala, da bo tako težka ločitev s komaj poznanimi novimi prijateljimi. Zdelo se mi je, kakor da se poslavljam z najbolj dragim sorodnikom, toda naša pot nas je peljala naprej in s tisočimi naročili za svoje sestre tu v Jolietu, Pavlo in Emmo, smo se podali z vlakom proti Litiji. V Litiji smo imeli po zaslugi g. Romiha še precej sreče, kajti takoj je bil p"ri rokah voznik, kateri nas je peljal v Zaverstnik. Pred hišo št. 4 se ustavi in tu nam je povedano, da smo na mestu, pred domačijo Pavla Planinšek. Že ko smo se vozili po dolgi poti proti cilju, smo premišljevali kako dolgo bi vzelo, da bi to pot prehodili, toda kar je bilo za nas težavno je za one domačine prav lahko, ker so navajeni dolge poti. K sreči smo našli vse doma. Tu izročimo pozdrave od brata Martina Planinšek in sestre ge. Kostelec iz Jolieta, nakar so ?ledila razna vprašanja, posebno sestre g. Planinška so se zelo zanimale za svojce tu v Ameriki. Tudi tu smo bili zelo prisrčno sprejeti, zdelo se mi je, kakor da sem v Jolietu v gosteh pri Planinškovih, ki so vedno enako postrežljivi do vsakega. Sledil je pozdrav in naročilo za svojce. Ogledali smo domačijo, nakar smo morali izročiti še pozdrav za sestro Mr. Joseph Bučarja v Jolietu,' za sestro, ki stanu je komaj 100 korakov od domačije Pavla Planinška. Tudi tu je bilo mnogo veselja videti enkrat Amerikance, ki vedo kaj povedati o njih dragih. Ker ni bilo nobenega vlaka več, ki bi odhajal iz Litije proti domu, smo morali prej kakor prvotno nameravano se posloviti od prijaznih sestra Planinšek, s Pavlom to pot za ko-čijaža, ki se nam je ponudil, da nas pospremi do postaje. Prišli smo ravno ob času in tu še enkrat si sežemo v roke, ko nam že izpred oči zgine Litija. (Dalje prihodnjič.) -o- —Trst. V Rimu je nenadoma umrl rezervni podporočnik Marij Uršič, drugače industrijski izvedenec, po rodu iz Trsta, kjer zapušča številne sorodnike Šušteršič, Boškin, Hočevar in Uršič. Največji piknik slovenske Zadruge Mnogo je že bilo piknikov Zadruge in mnogo jih bo še, ampak do sedanjega še ni bilo takega! Odbor, ki je na delu in pripravlja vse za ta dan, to je v nedeljo 9. ju^ja na Močilnikarjevi farmi, je sklenil, da mora ta biti največji v zgodovini v vseh ozirih. No, pa malo preglejmo, ako bo res temu tako. Najprvo so sklenili, da mora biti najmanj 30 dobitkov, in vsi vredni Zadruge. Za tem so šli na delo in naročili ženskemu odseku naj pripravijo koštrunov toliko, da bo res za vse, in te naj se servira z ostalimi prigrizki takoj od kraja! Cene naj bodo za koštrunovo založko 10c, ostale po 5c. Vožnja je tudi urejena tako, da bo vozil truk izpred vseh treh trgovin. Najprvo bo odpeljal ob 1. uri popoldne izpred glavne trgovine na 152. cesti, od tam gre na Waterloo in 162. ceste, od tam pred zadružno trgovino na 200. cesti in od tam direktno na piknik. Vsa ta vožnja bo zastonj, ampak otroci morajo biti v spremstvu staršev. In kaj pa bo z godbo, vprašujete? Kaj neki? Sam Jankovich bo uredil za vse to, vse je v njegovih rokah. Direktorij je dal vsem nalogo, da naj podajo vse sjle da bodo vsi prvovrstno postrežem v vseh ozirih na pikniku. Nadalje je sklenil, da za vse one, ki se bodo poslužili sladoleda za žejo naj se jim da zraven cookies zastonj. Cela stvar bi pa ne bila pravi -no urejena, ako ne bi sklenili imeti veliko razprodajo teden pred piknikom. O tem kasneje, le toliko bodi tukaj povedano, da boste dobili po 2 listka za vsak dolar nakupi j enega blaga. Torej, gospodinje, sedaj po njih, da odnesete vseh 30 dobitkov domov! Kot člani Clevelandske zadružne federacije je vabljen sleherni direktor in zadrugar v nedeljo 25. junija v Bedford Metropolitan Park, Union Street, Bedford, do Egbert Road, do parka. Prične se ob 2:30 popoldne. Joseph A. Siskovich, tajnik. -o- Bliža se čas nove maše Kdaj in kje bo nova sveta maša, bo mogoče marsikdo vprašal. Ampak nova maša bo in daroval jo bo odlični rojak in sin New-burga, Rev. Gabriel Rus dne 6. avgusta. Oče novomašnika je bil rojen v letu 1885 v vasi Grad pri Bledu. Starši niso bili premožni, toda jako skrbni za svoje otroke. Mladega Gabriela so dali učiti za krojača in mladi Gabriel se je uči krojaške Obrti na Bledu pri tedanjem in še danes živečem krojaškem mojstru Ivanu Russu. Tri leta je moral delati zastonj in starši so morali plačati za učenje Še 100 kron. Po preteku dogovorjenih treh let je dobil Gabriel spričevalo, da -gre lahko po svetu in dobi delo pri krojačih kot krojaški pomočnik. In da si nabere nekaj skušenj v tem poklicu je seveda vzel popotniško palico v roke ifl šel delat na Koroško, pa tudi na štajersko. Končno ga je pripeljala pot tudi v Ljubljano. In kot še sedaj rad dela pri društvih, tako j.e tudi v mladosti postal društveni član v Ljubljani, kjer so imeli društvo rokodelskih, pomočnikov. Ob neki priliki se je seznanil s krojaškim pomočnikom po imenu Alojzij Simončič, ki je bil obenem tudi organist v neki cerkvi v Ljubljani. Ko sta bila s Si-mončičem že dobra prijatelja, ga je slednji povabil na svoj dom, kjer je gospodinjila sestra Neži-ka. In saj veste, kot je navadno, se pri mladih ljudeh rada vname jubezen. Tako sta se tudi Gabriel in Nežika zaljubila ter sta se eta 1909 poročila na Raki. Gospa Nežika Rus je doma iz vasi Rovišče, fara Studenec pri Krškem. Po poroki se je mladi par naselil na Bledu, kjer je postal ; Mr. Gabriel Rus samostojni ^ jač. Ker je pa imela Mrs. | več bratov tu v Ameriki, zla5'1, Newburghu, so jo bratje vat« sem. Tako se je končno Mr. odločil leta 1912, da gre v Aflf ko. Prišel je k Mr. John Sin"" čiču na 3754 E. 77th St. I"1 f nekaj letih je tudi soproga Pr šla za njim ter pripeljala sse sina Gabriela. Mr. Rus je najprvo dobil de kot pomočnik pri Mr. Louis " hnetu znanemu krojaču, pozneje pa je <>PreIt * svojo lastno delavnico. T^0 l depresije je pa svojo delav"1' t opustil in šel na delo k Nott'jJ * ham Dry Cleaning Co., i« lastuje naš rojak Mr. Ki'lCllJ In tam še sedaj dela. In dne 27. junija se bosta ^ jc riel in Nežika Rus odpeljal* P »i ti domovini, da bosta naVZ. * ko bo njun sin prvič zapel s^ Bogu v cerkvi sv. Martina n® du, in sicer v isti cerkvi, kJ fo prejel sveti krst. Nova rj 6. avgusta. In novomašniš^0 ^ j digo bo imel sam prevzvišelU ih bljanski škof dr. Gregor« * man. ' , ia: Srečni novomašnik je ^ . Si jen 6. januarja, 1910 na ^ at Prvo ljudsko šolo pa je dovršil v Newburghu v kat 2i; šoli sv. Lovrenca, pozneje Je. n pohajal v Cathedral Lati'1 j1 i ( šolo. Pozneje se je vp!Si^ le, marionistih v Daytonu 111 .. ' i šno skončal šolo, nakar je 0 . Isc slan na višjo šolo v Wise0" "2 Njegova iskrena želja je ^ 'tj stopi nekega dne pred oltar ^ daruje Jezusu. Ta nje£°va, sn lja se mu bo prvo edelj0 J"U secu avgustu tudi izpoim1'',. <• še prav iskrene čestitke s' f < r in srečno pot želimo očetu ^ teri. Da bi bilo vaše P° ^ sr v domovino prijetno in ^ ^tl dobro in zdravo obnaša" ^ "j), svojimi prijatelji v donJ?v ''p, vam želimo vsi, ki vas P0'^, \ Marija, vodnica vseh, na tj, ali na morju, naj vaju c »jj. srečno zopet pripelje '' tali družini in k prijatelj ^ Vam pa, častiti gospo" mašnik, kličem: Zap^1 q t), vsakdanji svet, da sLUŽi^ mu kateri je ustvaril vse'?eIi " vali ste vse minljivo 'Kf( da koristite s svojim sta'' i "Ta dem na zemlji, katere k0*, io , li večne resnice. On, v ^ (£a službo st'3 stopili, naj Ji, p moči, da bo Vaše trudap0 ,J Vj>i o Bogu v čast in v nase ^ t, g Sanje. Naj Vam bo P ^ kateri boste hodili v živ ^ gladka, vse Vaše življenj®.^ i bo cvetoča pomlad. P'0^ bij da se spomnite na dan n g( maše svojih prijateljev jUj( ranov. Tudi se Vas bom0' ^ njali na isti dan pri st Tv vah. Prav iskrene česti1 f.( šem in pa srečen povra* .j j„ J-Be? "Da -o—- llj j ob temenic1 b>; (Dolenjski spreho^,, \ Zelene se trave v ] To ozirajo, | Ul krog njenih vodic se z '°ja sonce pno. 0 Vj< Ce na stezi za hip PoS ^p^l. pa v naročje ti plane rosice, ki pljuskne izpod žabice skoka za muho- i fle o»t To je april. Poj Ves blag in- ves mil Jarv je vonj neštetih cvef hQ. izpod vej. 11 i Vrbe so trme. Še v soncu ,0di njih grče strašijo P° Nit So vdane usodi? Temenica lahno vzvalovi se, ^o ko v tolmun se z»žen !°ret< krik zvona iz Šent Lovrenca. -o----- 3e -Trst. S plinom s* g strupili mati in hci e milosti j ivi gospod, tega ne bom rekel. Nekaj drobiža'mi še žvenkeče v žepu." 'Torej kar iz navade? V redu, stric Andraž; pojdite zdaj v zapor." Hvala lepa, gospod. Stric Andraž se; je strumno obrnil in spokojno capljal za stražnikom. Ali vas ni nič sram, ko imate že dva in sedemdeset let?" ga je nahrulil sodnik. Pogledal je v spise in je bil kar iz sebe. Osemnajst kazni! Saj ste polovico svojega življenja prebili v ječi!" Polovico?" je zamišljeno vprašal starček. Dvignil je svoje zgubančene, stare roke in je /.ačel na zveriženih. prstih, ki so bili nekoč strahovito orodje, počasi seštevati. Za sodnike se ni niti več zmenil, tiho se je smehljal, zamišljen je bil sam, vase in je sunil prste v zrak, najprej po dva, nato po tri, slednjič je pa potreboval obe roki za svoje račune: Polovico? Mislim, da bo rajši malo več, se mi zdi." Sodnik tega ni več slišal, ker je že izpraševal pekovskega fanta. Ta je bil vesel prostega dopoldneva, javne pozornosti in je odgovai'jal gostobesedno in zgovorno. Nato je stopila, starčkova hči k sodniku in se jela jokati. -Vsega je imel pri nas zadosti, verjemite mi, gospod sodnik. Pa se ni hotel udomačiti, smeraj je silil proč od nas. Ne, nc, nič mu nismo očitali njegove preteklosti! Čeprav smo poštena družina— moj mož je kleparski mojster — in nismo, kakršna je njegova druga hči, njegova ljubljenka, njegova ljubljenka, njegov biser, Julka, ki je šla v tuje kraje za plesalko in se je izgubila in ne da nobenegS glasu ob sebe. Mi smo pošteni ljudje, -pri nas je imel vsega dovolj. . . ." Starček si je ogledoval zoprno žensko hudobnega obraza in se je čudil, kako da bi bila to njegova hči. Nekoč je bila pa vendarle čedna, zares, čedna in prijazna in vesela — preden je postala poštena družica. Seveda, tako prijetna pač ni bila nikoli kakor Julka, 'a tako lepega dekleta sploh ni več na svetu. Saj,-če bi bila Julka ostala doma, če bi ne bila kar na lepem izginila, mo-•g'oče> . . . Starček se je vzravnal, zakaj sodnik je že razglašal sodbo: le nekaj tednov, ker je bil ukradeni predmet malo vreden in ker je obtoženec že tako v letih. Obtežilno zanj pa . je to, ker je bil že tolikokrat poprej kaznovan. Starček je poslušal in se zahvalil. "Nič ne de," si je dejal. "Nič ne de, zadosti bo." "No, pa sva spet skupaj, stric Andraž!" S temi beseda- mi, ga je sprejel upravnik ječe, ko so starčka drugi dan privedli k njemu. "Saj sem si že mislil, da vas bodo za zimo privedli nazaj." "Nisem prišel semkaj za čez zimo, gospod upravnik." Starček se je smehljal, se oziral po znani sobi in pogledal ven na jetniško dvorišče. "Ali naj vas dam v celico 17? Tam sta še dva od vaše nekdanje druščine." "V celico 17? Zahvalim se vam, ker ste tako "dobri, gospod upravnik. To bi mi bilo že všeč, a mislim, da bi bilo bolj pametno, če me odpravite naravnost v bolniški oddelek. Veste, umret sem prišel •semkaj, kjer sem prav za prav doma, gospod." (Jolan Foldes.) DNEVNEVEST! Brigadni general George Marshall, prvi v sredini, ki ho kmalu imendvan 'načelnikom generalnega štaba, je bil z vsemi častmi sprejet v Buenos Aires, Argentina, kamor ga je po&lala naša vlada na prijateljski obisk. Laško časopisje napada angleško politiko Rim, 20. junija. Laško časopisje, ki je odvisno od vlade glede poročanja v javnosti, zadnje čase napada angleško vlado radi njenega nastopa proti Japoncem, ki so povzročili blokado kitajskega mesta Tientsin. Laško časopisje smeši angleško vlado rekoč, da je slednja v svojih kolonijah, katere si je pridobila s silo, izvajala blokado v zaščito svojih lastnih interesov. "Kako more Anglija napadati Japonsko," piše laško časopisje, "radi dogodka, kateremu je dala povod in vzgled sama Anglija. Kadar se Angliji gre za kožo, tedaj protestira po celem svetu, kadar se pa gre za njeno lastno korist, tedaj je do- ' tičnih koristi sama deležna, če bi bila Anglija poštena, bi pustila Japonce v miru." Kot znano so Italijani nekaki zavezniki Japoncev. -o-- 5,000 ljudi navzočih pri obglavljenju morilca Paris, 19. junija.- Nad 5,000 ljudi je bilo navzočih, ko je pariški rabelj odsekal glavo nemškemu morilcu Weidemanu, ki je bil obtožen, da je umoril neko lepo ameriško plesalko, nakar je bil spoznan krivim in obsojen v smrt. Weideman je bil. poznan, da je imel "silovito zapeljive oči" in je s svojimi pogledi izvabil dekleta v svojo vilo in pozneje v smrt. -o- Deset vojakov ubitih radi nepostavnega žganja Puebla, Mexico, 20. junija. Deset uradnikov in vojakov je bilo ubitih včeraj v bližini'tega mesta, ko so se vračali od nekega po- -gena na deželi, kjer se je nepo-stavnim potom kuhalo žganje. Vojaki so se vozili na truku, ko jih je iz zasede napadlo kakih 50 ljudi in vse postrelilo. MALI OGLASI Soba so odda poštenemu fantu pri mirni družini. Vprašajte na 1165 Norwood Rd. (144) Stanovanje obstoječe iz petih sob se odda odraslim in poštenim ljudem. Vpraša se na 1205 E. 60th St. ____________ (145) Ugodna prilika se nudi podjetnemu trgovcu. Great Lake Aircraft zemljišče je bilo te dni kupljeno po Cleveland Graphite Bronze Co., ki bo povečala svoje prostore in naredila novo tovarno za $2,500,000. Mi imamo prav • tam trgovski prostor, ki se že sedaj dobro izplačuje, in kako se bo še boljše izplačeval, ko pride v bližino skoro trimilijonskonovo poslopje. Omenjeni trgovski prostor je naprodaj radi bolezni in se proda za polovico manj kot bi danes veljalo graditi. Požurite se in vprašajte takoj pri La Salle Realty Co. F. J. Turk, poslovodja 838 E. 185th St. KEnmor^ 3153-W. (144^ WINNETOU Po nemikem Izvirnika K. M*y» Zlezli smo po "stopnicah." či je odšla že pred nami. '"dilo se ji je. Kiow ni bilo več videti v do-odšli so s svojim ranjeni poglavarjem. Previdni In-1 čuna je skrivaj poslal o-Mnike za njimi. Utegnilo bi "i bilo priti na misel, da bi se "lili in se maščevali. Apači so stali krog našega |za v širokem krogu, sredi ''Hi sta se pogovarjala Inču ">a in Winnetou z nekaterimi "ičnejšimi bojevniki. Tudi ^ či je bila med njimi, godila je z Winnetouom. » ženske se pri Indijancih ne 'ejo vmešavati v posle moti. To je veljalo tudi za i0 či, čeprav je bila pogla-leva hčerka. Gotovo so to-| bile važne zadeve, ki je o 'h govorila z Winnetouom, si je upala kršiti strogi in-kiiski običaj. Slutil sem, o čem govori z ttom. Ko smo prišli bliže, sem o-«1, kako je opozarjala brala nas. Govorila sta torej 5 o meni. Vrnila se je med j16, Winnetou pa nam je pri-' naproti in dejal z resnim »som: Zakaj niso ostali naši beli J, Kje v pueblu? Ali jim mo-}'ti stanovanja ne ugajajo, j too jim jih nakazali?" J Ugajajo nam," sem odgovo-si • "In zahvaljujemo se naše-r 1 rdečemu bratu za njegovo ^ in gostoljubnost! Vrnili smo se, ker smo čuli, da bo Hitler usmrčen. Ali je res?" ■ "Ds » ji^a ga nikjer ne vidim!' "NTa vozu leži pri truplu u-Jfjenega." c Kake smrti bo moral umre- H) ,o ^a kolu." 'Ali je tako sklenjeno?" 0 V" rt 'In sklep se ne da spremeni- Nt lie:1 1 "Take smrti moje oči ne mo-:r jf gledati." d 'Zato vas je Inču čuna, moj j Peljal v pueblo. Zakaj ste :V vrnili? Zakaj si prišel gle-itj česar tvoje oči ne morajo ei -lašati?" » 'Ker upam, da bom lahko v;' njegovi smrti, ne da bi se e bilo treba od groze obrniti s' 'tran. Moja vera mi zapo->" kje, da moram za Rattler-n Ml. Torej mu tudi %nauki We vere ne morejo več >agati!" ,'He bom ga sodil po njego-r dejanjih. Svojo versko dol-■'^t moram izpolniti, ne da .Spraševal po mišljenju in • Janju drugih. ^osim te, da mu omilite ka-" in mu prisodite naglo 0il Kar je sklenjeno, se mora Hiti!" brezpogojno?" ('t>a." "Torej mi moje prošnje ne %te uslišati? Ni nobene po- Izmišljeno, pa resno je zrl in odgovoril: £ ,'^ašla bi se pot —." 0 Jatera?" ge čreden jo povem svojemu pjd |,enau bratu, ga moram pro-fi !' naj je rajši ne nastopi! (jiff 0 zelo bi škodovalo njego-ugledu med našimi rde-J^1 bojevniki." bi zopet bila doma v Ameriki. —Torej se vam v Rusiji ne dppada? —Ne morem reči, da mi tu ne ugaja, toda doma sem v Ameriki — in potem. . . . Lo umolkne in zamišljeno gleda pred se. — Potem? — ponovi i njin. —Ne vem — odgovori — Nikakor se ne morem sti neke slutnje, da bo zadela neka nesreča. —Ne bojte se, Lo, & mu naj zgodi? pravim imenom. Bakunjin je prišel, da ponudi Kardovu, da čuva besno Fe-doro. Kardov je hitro pristal nekaj iz maščevanja, še bolj pa radi tega, ker mu je Bakunjin obljubil lepo plačilo za to. Bakunjin se nato hitro poslovi. Ko je bil Ivan Kardov zopet sam s staro Valloni si pomane roke in oči se mu zasvetijo. —Lepa Fedora bo v mojih rokah —• se nasmeje. — To je izvrstno! Nekdaj se je igrala z menoj, ko sem jo prosil za ljubezen, toda sedaj se bom maščeval. Čez nekaj časa je Kardov odšel, da vohuni okrog hotela, kjer je stanovala mlada Američanka. Med potom je premišljeval, kako se je spoznal s staro Valloni. Odkar so ga odpustili iz rudnika, je postal zločinec ter padal vedno globlje in globlje. Postal je vsled svoje lokavo-sti kmalu poglavar vseh petro-grajških zločincev. Dobival je mnogo denarja, toda vse je zapravil z lahkoživimi predmestnimi punčarami, ki so se mu radi denarja vesi-le na vrat, četudi je bil pohabljenec. Ko pa je obolel na tifusu, so ga vsi njegovi prijatelji in prijateljice zapustili, ker ni imel denarja. Takrat se ga je usmilila stara Valloni. Od tistih dni sta živela skupaj, in Kardov ni več zapravljal, ker je starka hranila ves prislužen denar. Hranilne h)Io& Komaj je prečital brzojavko, omahne in krikne. —Kaj se je zgodilo, brat? — vpraša Sonja. — Grozno! — zastoče Pa-len. — Moj otrok — moja Lo — čitaj. Ona prečita brzojavko ter jo prestrašena izpusti na tla. Natalija jo pobere in prečita: Pridi takoj v Petrograd, hčerka brez sledu izginila, bojim se, da je ugrabljena, vSe drugo ustmeno. Mihajlo. To brzojavko je poslal Bakunjin — vzklikne Natalija. —Moja Lo ugrabljena! — je stokal Palen. — Jim, kje si?? Hitro prinesi orožje, moram v Petrograd — in to sedaj takoj, hitro! Palen pohiti iz sobe in najde Jima na dvorišču. —Kaj se je zgodilo, gospodar? — vzklikne Jim. —Ah, Jim, — zastoče Palen, — tudi ti si jo poznal. Moja Lo je ugrabljena! Zamorec stisne pesti ter jezno zavpije: —Ugrabljena? — Jim bo ubil razbojnike, zadušil jih bo, uničil jih bo. —Zapreži konje, kajti morava se čim preje vrniti v Petrograd. Zamorec odhiti v hlev. Par minut pozneje je sedel Palen v kočiji. —Vzemi me s seboj, brat — ga prosi Sonja. — Pomagala ti bom poiskati hčerko. Nato poljubi svojo sestro, Jim požene konje, in kočija izgine v gosti šumi. —Srečen? — odvrne on. — Postal sem bogat, bogatejši kakor kdorkoli v Rusiji, toda srečen nisem bil nikdar. Povejte mi, gospodična Natalija, ali lahko ostanem nekaj časa pod vašo streho. — Dobrodošli! — odgovori ona. — Pojdite v hišo, čez kratek čas bo obed pripravljen. Med obedom sta mu pripovedovali, kaj se je zgodilo z Vladimirjem, potem pa je tudi on povedal, kako je živel v Ameriki in na kak način si je pridobil ogromno bogastvo. t- Moja žena je mrtva — konča on svoje pripovedoval nje, — toda pripeljal sem svojo hčerko Lolo, katero bosta spoznali. Pustil sem jo v Pe-trogradu, kjer pazi na njo Bakunjin. Popoldne je dobil Palen brzojavko iz Petrograda. Amerikanec je pobledel. Vse vloge zavarovane do $5000 po Federal Savings Loan Insurance korporaciji. TEKOČE OBRESTI PO 3% Preglejte svoje investicije, če Vam prinašajo dovolj obresti z zadostno varnostjo. .Voo. -a 6235 ST. CLAIR AVENUE j J^aznanilo Dolgo vrsto let izkušeni in dobro poznani med SloVen i in Hrvati slovenski čevljar j JOHN GABRENJA I naznanja občinstvu, da je odprl čevljarsko obrt "" 1102 E. 63rd St. (v znanih Speli prostorih) j Priporočam se cenjenemu občinstvu, da me ob P" | obiščejo, kadar kaj potrebujejo kar spada v mojo V BLAG SPOMIN 1883 1934 AMERICAN RADIATOR PRODUCT8 WOLFF HEATING CO. p nrf \ GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Poprav-S« 'jamo vse vrste furneze in boiler je. a^Bb- NOBENE GOTOVINE TAKOJ, gSMfl PLACATE V TREH LETIH \ Urad in razstava vseh predmetov ^pP*^ na 715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash Drugega dne je stopal Mihajlo Bakunjin po stopnicah na j elegantne j šega petrograj-skega hotela. Radovedni natakarji so gledali za njim, toda on se na to ni oziral. Šel je po hodniku v prvem nadstropju, nato pa se je ustavil pred nekimi vratmi. Tu je potrkal. —Naprej! — se zasliši ženski glas. Mihajlo Bakunjin odpre vrata ter stopi v sobo. Mlada deklica vstane s svojega stola pri oknu ter gre svojemu gostu nasproti. —Ah, vi ste, stric Mihajlo! — reče ona ter da svojo roko velikemu zarotniku. —Dobro jutro, draga mo.fa Lo, — jo pozdravi Mihajlo Bakunjin. — Kako ste spali? ŽENINI IN NEVESTE! V neki umazani sobi nekega temnega in mračnega poslopja v Petrograjskem predmestju je sedela neka stara babura z moškim pri večerji. Moški je imel sivo brado, toda njegove oči so bile bistre, najbolj čudno pa je bilo to, da je imel obe nogi leseni. To je bil nekdanji policijski ravnatelj Ivan Kardov in starka pa je bila Valloni. Na mizi je stalo pivo in žganje. Na obeh se je poznalo, da sta si ga že precej privoščila. Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Minilo ,1e pet let, odkar je preminul naš nad vse ljubljeni oče Ameriška Domovina HEnderson 0628 ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 20. junija, 1934. Naj mu bo ohranjen časten spomin in naj mirno počiva v grobu, a njegova duša naj se raduje pri Bogu. Žalujoči ostali: Josephine Strnad in otroci Cleveland, Ohio, 21. junija, 1939. —■Samo da se nama najin rtačrt posreči! — reče Ivan Kardov. —Ah, ti misliš na tisto dekle, mlado Američanko, ki stanuje v hotelu? — Ali jo res misliš ugrabiti? —Seveda — odgovori Kardov. -— S tem bova zaslužila lepe denarce. Ti veš, da je Holandec v Petrogradu in da tako robo dobro plača. —Koliko ti je obljubil? —Tri tisoč rubljev! —To je premalo! —Več ne morem dobiti, — reče Kardov. — Ker je stvar zvezana z velikimi nevarnostmi! —Misliš, da bi deklica umrla? —To ravno ne — reče Kardov — toda mnoga dekleta znorijo. —Kako pa je z denarjem? — vpraša Kardov. —Ali hočeš zopet denarja, lopov! Danes ne dobiš nič. Na stopnicah se zaslišijo koraki. —Nekdo potrka na vrata. — Naprej! — zakliče Kardov. Na pragu se pojavi visok mož. —Mihajlo Bakunjin? — Ali je mogoče? —Pst — reče tujec — ti veš, da nočem, da me imenuješ s fiflff^^TlTOlTOilwTlTiiq I Kadar imate svatbo, krstijo, piknik, ali najsi bo kakrkšnekoli veselice ali prireditve, se vam toplo pripo- j ročam z mojimi vsakovrstnimi mehkimi pijačami. Jamčim vam, da boste dobili najboljše in najčistejše, kar 1 se sploh more dobiti. Imam tudi več vrste pive kot ALE m HALF-AND-HALF POKLIČITE PO TELEFONU HEnderson 4629 in pripeljali bomo najsi bo na dom, v dvorano ali na piknik na farme, kamorkoli želite. | DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6511-19 St. Clair Ave. John Potokar, lastnik HEnderson 4629 | V BLAG SPOMIN ob priliki desete obletnice, odkar je preminul nikdar pozabljeni ANTHONY LEVSTIK Umrl je 22. junija, 1929. Naj mu sveti večna luč, in naj počiva pri Bogu, dokler se ne združimo. Preostali žalujoči: Anton Levstik, oče bratje in sestre Cleveland, Ohio, 21. junija 1939. Skrivnosti ruskega carskega dvora | ROMAN ] Alojz Strnad 6117 St. Clair Ave. — Oh, ne vprašajte, dragi stric, — odgovori Palenova hčerka — ta noč je bila strašna! Vi ne veste, kako hrepenim po svojem očetu. Vedno se bojim, da bi se mi moglo kaj zgoditi! —Vi se bojite, draga moja Lo! — vpraša Mihajlo. — Mlade Amerikanke se sicer ne boje! —Amerikanke so hrabre, — odgovori ona, — tudi jaz nisem bojazljivka, toda vživite se v moj položaj. Oče mi je pripeljal v to tuje, mrzlo rusko mevSto, mi najel stanovanje v tem hotelu, nato pa odpotoval. In sedaj moram živeti, kot v kaki ječi. Ne smem niti na ulico, ker mi je oče prepovedal, da zapustim hotel, pa tudi vi ste mi svetovali, da naj ne grem ven. —Rekel sem vam, da lahko greste samo z menoj — odvrne Bakunjin. — Vi niti ne slutite, kako nevaren je Petrograd za mlada in lepa dekleta, kot ste vi. —Pa kaj mi morejo? — reče naivno Lo. —Ah, mnogo slabih ljudi je na svetu — odvrne Bakunjin. — Še enkrat vas opominjam, ne hodite sami ven. —Včeraj ste mi obljubili, da boste prišli po mene! —Ali niste dobili mojega pisma? —Da, dobila sem ga, — reče Lo, — opravičili ste se, pisali ste mi, da nimate časa. —Imel sem nujen opravek, pa mi morate oprostiti, da nisem prišel. — Ali hočete iti danes. Lo veselo zaploska z rokami. —Če hočete, bova se vozila po Nevi. — Ali znate krmariti? —Seveda znam. — Tem bolje, imenitno se bova zabavala. — Ali ste že dobila kako poročilo od očeta? —Nisem — odgovori Lo, — toda po mojem mnenju še ni niti prišel do cilja. Mihajlo Bakunjin se zamisli. —Imate prav, — odvrne on. — Pozabil sem, da mora potovati dober del z vozom, ker dvorec ne leži ob železniški progi. Ali ste že zajutrkovali, Lo? —Ravnokar sem naročila za-jutrek, — odvrne ona, — toda naročila bom slugi, naj pokri-je za dva. —Ne trudite se radi mene. —Ne, danes morate biti moj gost! Mlada deklica pozvoni, in ko je prišel sluga, mu naroči, naj prinese zajutrek za dve osebi. Bakunjin se vsede za mizo. —Kako dolgo že poznate mojega očeta? — vpraša Lo. —Že zelo dolgo! —Oh, mnogo mi je pripovedoval o vas. Oče ljubi svojo rusko domovino, ni mogel več vzdržati v Ameriki, pa je odpotoval semkaj. Toda jaz sama odkrito priznam, dragi stric Mihajlo, da bi bila srečna, ko ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. ; UČITE SE ANGLEŠČINE iz,Dr. Kernovega MGLEŠK0-S10VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena d! O Oil in stane samo: biUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.