TRGOVSKI UST datfopls sa trgoirlno# !xidu§tr^|o Xm obrt. BWBlWIWJPa« !isn» Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za l/2 leta 90 Din, za M lela 45 Din, j Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, ■ueaežno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. j Dopisi so ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953 LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 7. junija 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 64. Dr. Fran VVindischer: Obrtniški krediti pri Narodni banki. Ustrezajoč vztrajnemu prizadevanju stanovskih zastopov in zlasti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je Narodna banka leta 1925 hvalevredno dovolila, da se dajejo ob sodelovanju stanovskih obrtniških organizacij pod gotovimi pogoji obrtnikom po celi' državi potom krajevno pristojnih podružnic Narodne banke obrtniški krediti proti menicam na 6% no obresto-vanje in trimesečna odplačila v izmeri 5000 Din na ta način, da sme obrtnik po odplačilu prvega posojila prositi za nov kredit. Dasi kredit v te namene v celoti ne iznaša sedaj za celo državo preko 14 milijonov in kredit za obrtniška posojila pri podružnici Narodne banke v Mariboru znaša samo 400.000 Din, pri podružnici v Ljubljani pa 600.000 Din, torej v celoti za obrtnike v Sloveniji 1 milijon dinarjev, je vendar vsa naša gospodarska javnost in osobito naš rokodelski stan pozdravil z veliko radostjo to lepo ustanovo Narodne banke, ki je za zavod, kakor je Narodna banka, posebnost in je pokazala, da je v naši Narodni banki zdravo in pravo razumevanje za potrebe obrtniškega stanu. Predmetni krediti so bili tudi poceni, pa so nam bili dragocene načelne vrednosti zategadelj, ker so dajali možnost tudi našemu obrtniku, da se je posluževal vsaj v skromnem obsegu denarnih virov Narodne banke. Tudi sodelovanje stanovskih in gospodarskih organizacij Pri teh posojilih nam je bilo jako simpatično. Dovoljeno vsoto za obrtniške kredite smatrali smo za začetek in smo bili prepričani, da bo Narodna banka postopoma razširila to ustanovo, pa odmerila večje kredite za obrtniška posojila in dovolila, da sme posamezen prošnjik dobivati posojila tudi v večjih zneskih. V tej smeri smo se pri nas tudi trudili za izpopolnitev te lepe naprave, za katero gre hvaležno priznanje vodstvu Narodne banke. Ustanova se je pri nas hitro udomačila, pa moramo hvaležno priznati glede Slovenije, da je vodstvo podružnice v Ljubljani in Mariboru v tem poslovanju res pokazalo svojo ljubezen in svoje lepo zanimanje za mlado napravo. V obrtniških krogih in v krogu naših gospodarjev je precej enodušno mnenje, da je treba truditi se za ohranitev in izpopolnitev obrtniških kreditov, ki so se obnesli v naših krajih. Na žalost nam prinašajo letošnji bin-koštni prazniki neugodno vest, da je Narodna banka že izdala naročila vodstvom svojih podružnic, da je ustaviti nadaljno dajanje teh posojil. Obstoječe kredite te vrste pa bo v rokih, ki so za vračila določeni, likvidirali. Do tega ukrepa Narodne banke je prišlo, kakor čujemo, zategadelj, ker je ustanovljena Državna obrtna banka s sedežem v Beogradu, ki bo imela v Sloveniji svojo podružnico v Ljubljani in, kakor se obeta, svojo poslovalnico v Mariboru. Vsi prijatelji našega obrtniškega stanu z veseljem pozdravljajo ustanovitev Državne obrtne banke in si obetajo, da bo nov denarni zavod koristno deloval za obrtniški stan. Mislimo pa, da j^prav dobro združljivo, da se poleg Državne obrtne banke pridrži in ohrani tudi še obrtniške kredite, ki nikakor ne ovirajo poslovanja Državne obrtne banke. Kreditne potrebe so napram razpoložljivim zneskom obeh naprav velike, pa ni nobene stvarne ovire, da ohranimo obrtniške kredite pri Narodni banki, katera s tako napravo dokazuje, da ima pravilno razumevanje za potrebe našega obrtniškega stanu, ki je po svoji važnosti za naš gospodarski razvoj v bodočnosti gospo-darsko-politično činitelj, enakovreden trgovini in industriji. Z resnično žalostjo sprejemamo vest o nameravani likvidaciji obrtniških kreditov, pa smo prepričani, da se pri nas zavzamejo vsa poklicana mesta odločno za to, da očuvamo lepo in koristno napravo obrtniških kreditov pri Narodni banki. Na vsak način nam naglica pri nameravani likvidaciji nikakor ni všeč, pa nam tudi ne ugaja okolnost, da prihaja ukaz o likvidaciji nepričakovano, ne da bi bila gospodarska javnost kakorkoli pripravljena na ta dalekosežen ukrep. Pobiranje 4% davčne var-1 ščine od deklarativne vrednosti. Na vprašanje neke carinarnice, je li treba pobirati 4% davčno varščino tudi v slučaju, ako je z inozemskim tovornim listom dospelo blago na naslov osebe, ki svojega uvozniškega podjetja ni prijavila za odmero davka, pa ta oseba kot naslovnik na tovornem listu želi, da prenese svojo pravico na drugo osebo, je generalna direkcija cairin sporazumno davkov . odločila sledeče (C br. 21.217 od 25. maja 1927): 1. Pri prenosu tovornih iistov Iiaj carinarnice vedno zahtevajo od onega, ki tovorni list prenaša na drugo ime, da ji dokaže, da je svojo uvozniško podjetje prijavil davčnemu oblastvu in tu^i pja. čal davek za vstrezni čas. Ako ta oseba to dokaže, carinarnica izvrši prenos lastninske pravice na blago na drugo osebo brez vsake pripombe. Nasprotno Pa> ako ta oseba ne predloži spredaj 0*iiačenih dokazov, carinarnica sicer prenese lastninsko pravico blaga na drugo osebo, vendar pa pod predmetnim potrdilom nakaže poslujočega carinika, da pri uvoznem carinjenju pobere od deklaranta-uvoznika 4% davčno varščino od vrednosti blaga, čeprav bi uvoznik, to je oseba, na katero je tovorni list prenesen, dokazala, da je svoje podjetje prijavila davčnemu oblaistvu in da je davek za vstrezni čas že plačala. To pripomnjo morajo carinarnice vedno označiti na tovornem listu, da je uvoznik o dolžnosti, plačati 4% davčno varščino, že obveščen v času, ko se prenaša tovorni list na njegovo ime. 2. Pri predlaganju deklaracij za uvozno carinjenje so deklaranti dolžni, da na prvi strani v razpredelku >prilogi< vedno označijo, kakšen tovorni list prilagajo ali originalni ali s prenosom. Točnost te prijave overi oseba, ki v imenu carinarnice prejema deklaracije v poslovanje, a uradniki, katerim se deklaracija odkazuje v poslovanje, morajo vstrajati na tem, da se ta odredba naj-točneje izpolnjuje. 3. Ako se pri carinjenju blaga pojavijo slučaji, da prenese tovorni list oseba, ki ne more dokazati, da je svojo uvozniško podjetje prijavila davčnemu oblastvu za davčno odmero, na drugo osebo, ki ima dokaz, da je prijavila svoje uvozniško podjetje davčnemu oblastvu, je carinarnica dolžna, da pobere 4% davčno varščino od deklarativne vrednosti od deklaranta, a zaračunava se na ime onega, na kogar se glasi originalni inozemski tovorni ‘list. Kolikor moremo položaj presoditi na prvi mali, ima odredba svojo dobro, pa tudi slabo stran. Na eni strani bo onemogočila inozemskim firmam, da bi dahi irala na našem področju prave razpo-šiljalnice, kakor se to dogaja, na drugi strani pa bo brez dvoma škodovala interesom našega spedicijskega podjetništva, ker bo otežavaio prenos tovornih listov. KARTEL ^PIRITA v JUGOSLAVIJI. Pred več kot dvema letoma so ustanovili jugoslovanski kartel špirita s sedežem v Zagrebu. Pripadale so mu tako industrijske kot tudi poljedelske žgalnice špirita. Po komaj dveletnem obstoju se je kartel razšel, ko so bili interesi obeh vrst preveč različni in ker sindikatni dogovor prekršitve kartela ni onemogočil. Ker je pa produkcija višja kot domača poraba in ker možnosti eksporta ni, je konkurenca zelo huda in se ta industrija komaj še splača, čeprav so trošarino zelo znižali. Ta znaša sedaj pri poljedelskih žgalnicah 16 dinarjev, pri industrijskih 17 za li-terprocent. Ta prednost poljedelskih žgalnic je pa prikrajšana po zmanjšanju njih kontigenta na samo 4 vagone letno za 1 tovarno. Zato se borijo te žgalnice proti kontingentiranju; industrijske žgalnice pa tudi niso zadovoljne in se trudijo za obnovo kartela, a samo /.ase, in s sedežem v Beogradu. ZUNANJA TRGOVINA ITALIJE. V prvih štirih mesecih tekočega lela je bil položaj italijanske zunanje trgovine sledeči: Import se je v primeri z istimi meseci leta 1926 zmanjšal od 9081 na 8129 milijonov lir ali za 10K>%, eksport se je pa zmanjšal od 5457 na 5250 milijonov lir ali za 3.8%. Imporlni previšek v teh mesecih se je znižal od 3624 na 2879 milijonov. Primerjanje letošnjih in lanskih številk je pa vsled spremenjenega tečaja lire precej otež-kočeno in je treba računiti, da je bila lira letos za ca 20% dražja kot lani. Pridemo do zaključka, da import letos ni bil manjši kot lani, eksport pa da se je — v zlatu izračun jen — celo dvignil. Ta račun pokrepujejo številke teže. Tako na primer se je v prvem četrtletju izvoz umetne svile dvignil od 2,100.000 kg na 3,400.000 kg, izvoz avtomobilov od 7500 na 7944 kosov. Važna eksportna panoga oranž in mandarin kaže dvig od 824.000 met. stotov na 1,060.000, eksport riža od 34.000 na 54.000, eksport lanu od 152.000 na 191.000 met. stotov. Nazadoval je pa eksport obeh največjih postavk, surove svile in bombaževine, od 12.358 na 11.008 kg in od 121.000 na 101.000 kg. Ce italijansko zunanjo trgovino v tekočem letu bolj natančno ogledamo, slika ni neugodna. Eksport ni toliko nazadoval, kolikor so se bali z ozirom na dvig lire, temveč je svoje stališče dobro branil. Izjema je morda le tekstilna industrija, ki se že dolgo časa pritožuje, da so inozemska naročila nezadostna. Fr. Zelenik: Reklama. Beseda reklama marsikomu nekoliko neprijetno zveni, ker si z njo predstavlja nekaj kričečega, manjvrednega, neprimernega ali celo nedostojnega. Kdor tako misli o reklami, ta ne pozna njenega bistva, še manj pa njen pomen za moderno trgovino in gospodarstvo. Beseda reklama izhaja iz besede / reclamo<<. — vzklikam — priporočam nekaj, kar ima vrednost. Vrednost je tista mera, katero ima kako blago za kritje kake potrebe človeka. Priporočanje se vrši z namenom, da bi se vzbudila želja po blagu, ker ne kupuje se le tisto blago, katero je v resnici potrebno, ampak tudi takšno blago, brez katerega bi kupec tudi lahko živel, ali je prodajalec znal vzbuditi v njem zanimanje in čut potrebe. Reklama se vrši na različne načine, da se blago ali predmet pokaže ali da v roko (stojnica, izložba, razstava, po-skušnja) ali da se priporoča ustmeno (prodajalec, potnik, zastopnik) ali se priporoča s pismom ali tiskovino (pismena ali tiskana ponudba, okrožnica, oglas, cenik, prospekti, plakati itd. Reklama se obrača ali na široke sloje, ali le na gotove kroge ali osebe. S spajanjem raznih načinov nastajajo različne vrste reklame. Ali bi trgovina lahko bila brez reklame? Brez priporočanja in hvaljenja ni mogla biti trgovina niti tedaj, ko je bila še na najnižji stopnji, ko se je le izmenjavalo blago za blago. Eden je kazal in priporočal blago drugemu, ki je rabil njegovo blago, pa je imel tako blago, katero je rabil prvi. Ce bi ne kazala in priporočala drug drugemu, bi gotovo' ne prišlo do zamenjave ali do kupčije. V poznejših oblikah in dobah prometa, ko je postal denar menjalno sredstvo, je kupec moral imeti toliko denarja, da si je lahko nabavil potreb- ščine. Denar je pa dobil za svoje izdelke ali pridelke, katere je moral ponujati in priporočati, da je dobil za nje denar. Kdor hoče kaj prodati, mora na ta ali oni način opozoriti svojega bližnjega na svoje blago ter mu dokazati, da je blago ne samo potrebno ampak tudi v ceni ugodno. Brez priporočanja ali reklame bi ne bilo prodaje, bi ne bilo prometa. Z naraščajočim medsebojnim tekmovanje mali s konkurenco raste tudi potreba reklame. Ako je blago (po mnenju kupca) obeh prodajalcev enakovredno, bo več prodal tisti, ki je bolj glasen, ki zna boljše priporočati in hvaliti svoje blago, ki vrši obsežnejšo in boljšo reklamo. Kolikor več dobrin se proizvaja in prihaja v trgovino, kolikor večji je promet in možnost prodaje, toliko obsežnejša in bolj-mora biti reklama. Napačni so teoretični ugovori, da reklama podražuje blago. Izkušnja in življenje nam daje dokaze, da je ravno nasprotno. Ne samo, da reklama ži- vi mnogo ljudi, kakor umetnike, oglasne zavode, tiskarne, klišarne, tovarne papirja, časopise itd., ona v resnici po-cenjuje blago, ker z njeno pomočjo se veča proizvodnja in v razmerju se zmanjšujejo stroški proizvodnje in prodaje. Reklama ni samo neobhodno potrebna, ampak je naravnost nedo-gledne koristi za moderno trgovino, narodno in zasebno gospodarstvo. Že priprosti narodi so poznali in poznajo pomen in potrebo reklame, zato pa sledi reklame najdemo v najdav-nejših časih. V najnovejši dobi je reklama dosegla tak obseg, da jo porablja ne samo največji trgovec in indu-strijec, ampak tudi majhen trgovec in proizvajalec, seveda vsak po svojih močeh in potrebah, ne samo ob posameznih prilikah, ampak navadno trajno. Kdor bi delal kar tja v en dan reklamo brez dobro preudarjenega načrta in načina, ta ne bi uspel. Re- Stran 2. ■** klama mora biti primerna predmetu. Prodajalec ur in zlatnine dela drugačno in najbrže tudi drugje reklamo, kakor pa prodajalec oblek. Drugačna je reklama za predmete, katere kupujejo široki in revnejši sloji, in drugačna za predmete, pri katerih se ne zasluži, tedaj noben pameten trgovec ne bo delal reklame za sladkor in sol. Nihče ne bo delal in tudi ne more narediti natančno do pare proračuna j za reklamo. Biti pa mora zveza med j »moram«, »zmorem« in »bodem . Predvsem pa moramo biti na jasnem, kakšni predmet hočemo uvesti ali povečati prodajo in če se izplača. Upoštevati moramo gospodarski položaj kupcev in pa konkurenco. V dobi gospodarske bolezni, kriz, ne bomo začeli z reklamo za luksuzne predmete, ki se kupujejo le v dobrih časih. Nadzorovati moramo, kako se obnese eden ali drugi način reklame, da spoznamo najboljši in najugodnejši način. Imeti moramo natančen pregled in načrt, kakšna naj bo reklama, kje in za kakšen krog ali sloj odjemalcev, v katerem času in koliko časa. Vsa velika podjetja so zrastla iz majhnih okolščin s pomočjo reklame, kakor so propadla tudi največja in najbolj znana podjetja, ko so opustila reklamo v mnenju, da so dovolj znana in vpeljana in ne potrebujejo več reklame. Milijoni izdatkov za reklamo donašajo še več milijonov zaslužka. Brezdvomno je, da je tudi veliko žrtev reklame kot take, ampak njih pogin je povzročila nepravilna reklama ali reklama za kaki nepripravni in brez-vredni predmet, ki se ni obnesel. Kdor govori, da ne potrebuje reklame, ta ne zasluži priimka trgovec in tudi bo prej ali slej zmrznil. Brez reklame ni trgovine, ni prometa, ne življenja in ne večjega dobička. Reklama je potrebna vsakemu podjetju in obratu, toda vsaka oblika ali vsak način ni pripraven za vsako podjetje. Kdor naj presoja o načinu in vrsti reklame za svoje podjetje ali za svoj predmet, mora na vsak način poznati ne samo osnovne pojme in pogoje reklame, ampak tudi vse mogoče načine in vrste reklame. a*«*- Novo knjigovodsko deio. Štejemo si v dolžnost, opozoriti Vas na temeljito, novoizišlo delo, ki ga je izdal honorarni nastavnik naše univerze g. dr. Albin Kandare o knjigovodstvu. Knjiga je naslovljena: »Knjigovodstvo pridobitnih podjetij« in obsega ‘28 strani s 4 prilogami. Pisateljeva zasluga je, da je postavil temelje naše strokovne nomenklature, da upošteva naše, priznano zamotano stanje zakonodaje, v kolikor se zakoni bavijo s knjigovodstvom in da obravnava knjigovodsko vedo v jasnem vzporedu materialistične teorije. Po pravici polaga avtor posebno važnost na pravilno podlago zara-čunjanja v inventarju, ki naj izkazuje točno imovinsko stanje, kajti samo na zanesljivi podlagi pravega imovin-skega stanja je mogoče doseči zanesljiv rezultat po poznejših vknjižbah. Posebno nazorno je očrtano razmerje med inventarjem in bilanco na eni strani ter med bilanco in drugimi sestavnimi računi na drugi strani. Stališče bilance v knjigovodstvu je treba točno označiti, kajti nejasni pojmi o bilanci so razlog, da imamo še vedno knjigovodje, ki niso bilance zmožni. Mnogo praktičnih primerov, ki so vpleteni v besedilo razprav, povzroča, da je knjiga nazorna in lahko umljiva. To in pa zaporedba snovi ter mnoga razmotrivanja o knjigovodski praksi pričajo, da je pisatelj praktik, ki si je ustvaril svoje prepričanje v praksi po tehtnem preudarku razlogov za in proti. Da uvažuje pri vsakem vprašanju pravno in gospodarsko stran problema in se ne omejuje na knjigovodsko stališče, nego razmo-triva skladnost teh motrišč, poglablja vsestransko umevanje in stavi knjigo na višji nivo znanstvenega dela. Verziranost v praktičnem knjigovodstvu je tudi odločilna za avtorjevo gledišče v marsikaterem vprašanju, osobito v takih vprašanjih, ki vplivajo na knjigovodsko prakso. Tako je pisatelj v vprašanju saldokonta kot enotne knjige dopisnikov drugačnega mnenja kot večina teoretikov, opira Naš letošnji velesejem. Še dober mesec dni in otvoril se bo VII. Ljubljanski vzorčni velesejem. Kdor se je zanimal za gospodarsko življenje Evrope, ta je uvidel, da so se gospodarji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobili si svoj predvojni trg nazaj ali pa ga celo razširiti. Kot eno najuspešnejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne velesejme. Tudi Ljubljanskega velesejma so se naši gospodarski krogi poprijeli in bo letos udeležba skoraj še mnogobrojnejša in bogatejša kot lani. Pri tej priliki z zadovoljstvom ugotavljamo smotreno propagando, ki j jo vrši uprava Ljubljanskega velesejma že vsa leta, da privabi čim večje število kupcev. Tudi letos bo Ljubljanski velesejem naravnost sijajno propagiran. Ne samo po mestih in trgih, v vsaki večji vasi se bo te dni za bliščal z naših prosvetnih domov, s cerkvenega zidu ali pa iz županskega poslopja ličen plakat letošnjega velesejma ter ljudstvo vabil, naj pride v dnevih od 2. do 11. julija t. 1. v belo Ljubljano. Tu boš na velesejmu našel vse,-kar potrebuješ, in mnogo, za kar si dosedaj mislil, da moraš naročati iz tujine, češ, da se ne izdeluje doma, ali pa, da so domači izdelki manj vredni, ozir. dražji. Ogled velesejma te bo pa prepričal, da temu ni tako. Zadovoljen z dobavnimi kupčijami, -ki si jih sklenil na velesejmu, boš veselo odhajal domov s trdnim sklepom, da boš naročal blago pri tvrdkah, ki so izlo-žile na velesejmu in katerih prvovrstne izdelke si si od blizu sam ogledal in izbral. Pa tudi v inozemstvu je naš letošnji velesejem dostojno reklamiran.- Vsa čast ministrstvu zunanjih zadev, ki je to akcijo podprlo, in zastopstvom naše kraljevine v inozemstvu, ki jo z največjo pripravljenostjo uspešno izvajajo in se trudijo, da se bodo naši trgovinski stiki s sosednjimi narodi poglobili, zrahljane vezi na novo utrdile pa svoje prepričanje i na teoretične razloge i na praktičen občni primer. Vprašanje odpisovanja, ki je za vsako trgovsko podjetje izredne važnosti, je točno obdelano in avtor dokazuje, da podjetja često greše z napačnimi odpisi in ne varujejo pravilno svojih koristi napram davčnim oblastim. Nekatere probleme so stavila knjigovodski vedi šele zadnja leta. Inflacija denarnih sredstev med in po vojni je postavila podjetja pred vprašanje ustalitve* svojih inventarnih in bilančnih vrednosti, skratka pred problem valorizacije. Kar se je o tem vprašanju razpravljalo v naši literaturi, se nanaša skoro izključno na pravno vprašanje zakonodajstva in sodstva. Da je pisatelj ta problem osvetlil za naše razmere in objasnil naš zakon o valorizaciji, je treba z veseljem pozdraviti. V zadnjih letih se pojavlja cela vrsta novih knjigovodskih »sistemov«, katerih oznanjevalci jih hvalijo kot edino zveličavne. Tako propagirajo mnogi knjige z nadomestnimi listi in knjigovodstvo na listih v več oblikah. Avtor razmotriva tudi te nove načine knjigovodstva in jih kritično obravnava i raz strokovno i raz pravno stališče. Taka umovanja dajejo podjetjem podatke, kakšne so prednosti in kakšni so nedostatki teh oblik ter praktične nasvete za pravilno in umestno ureditev knjig. Oprema knjige je v vsakem pogledu lična in dela čast tiskarni, iz katere je izšla. Izredno pregledni seznani vsebine olajšuje hitri pregled, obsežni in točni register na koncu knjige pa omogoča hitro orijentacijo, tako da se more tudi praktik v poedinih primerih brez truda orijentirati. Seznam obsežne strokovne literature osvedo-ča, d« je delo plod resnega, večletnega razglabljanja, kateremu se je posvetil avtor. Pisatelj je knjigo izdal v samozaložbi in avtor sprejema naročila na svoj naslov v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. Cena v platno vezane knjige Din 120.— jo z ozirom na ob- seg knjige in opremo zmerna. Vsakemu praktiku jo toplo priporočamo. Položaj naše industrije. Inšpekcije dela naše države so izdate poročilo o poslovanju v letu 1926. Zanimivo v tem je poročilo Inšpekcije dela v Ljubljani o položaju naše industrije. Iz tega poročila posnemamo: V poslovnem letu se industrijska kriza v splošnem ni zmanjšala ter je ekonomski položaj delavstva slabši kot v letu 1925. Kot giavne vzroke krize se smatra predvsem pomanjkanje cenenega kapitala. Podjetja, ki rabijo cenejši inozemski kapital, pro-cvitajo boljše kot istovrstna z domačim kapitalom. V drugi vrsti tarejo visoke dajatve (davki itd.) industrijo kakor tudi obrt. V mnogih slučajih so podjetja nerentabilna vsled zastarelih naprav in metod^ proizvajanja ter se je radi tega v prošlem letu več večjih podjetij moderniziralo. Vsled splošne obubožanosti je konzum padel. Nekatera podjetja hirajo vsled novih državnih mej bodisi, da so ostali njeni sestavni deli v inozemstvu, ali pa da so vsled tega jzgubila svoje trge, oziroma dobavišča surovin. Nasprotno pa je nekaterim podjetjem, predvsem tekstilnim, sprememba mej podlaga za dobro procvitanje. V mnogih slučajih se opaža pomanjkanje zaščitnih carin oziroma carine prostega uvoza surovin, strojev itd. 1 udi tarifna politika železnic še ni popolnoma v skladu s potrebami industrije. Opazilo se je tudi popolnoma nestrokovno vodstvo podjetij, ki so drugače imela vse predpogoje za dobro uspevanje. V °brtu^ se je zelo razpaslo takozvano »šušmarstvo« (nedovoljeno in neprijavljeno izvrševanje obrti), ter je Inšpekcija dela prejela v tem oziru mnoge pritožbe, ki jih je sprovedla na pristojne obrtne oblasti. V takih slučajih je potrebno v interesu obrtništva kakor tudi delavstva najstrožje postopanje. Razvoj, posebno manjše industrije v Ljubljani, ovira tudi draga električna gonilna moč. Smotrena politika v tem oziru, kot n. pr. v Mariboru, bi mogla zelo koristiti i mestu i prebivalstvu. V naslednjem se podaja kratek pregled gospodarskega stanja v posameznih industrijah: III. Kamnolomi, apnenice, cementarne so vsled malega stavbnega gibanja delovale pod normalo. Apnenice so nekaj več obratovale, vsled večjega konzuma v južnih krajih kraljevine. Tri večje cementarne so vsled velikih zalog v drugi polovici ustavile obratovanje. Ena cementarna je v stadiju modernizacije in razširjave. Opaža se velika konkurenca dalmatinskega cementa vsled ugodnili prevoznih tarifov. Steklarne so obratovale normalno. Opekarne so večinoma počivale. IV. Livarne so bile dobro zaposlene, istotako tudi tovarne raznih železnih drobnih predmetov, rinčic, kljukic, stanijola, zaponk, ključev, železnih pletenin itd. Martinarne, valjarne in žičarne srednje dobro. Isto tudi kovaška industrija srpov, kos, kovanih žebljev, žičnikov itd. Za zvonarne je konjunktura minula. V. Industrija strojev je bila zelo slabo zaposlena, ker ne more konkurirati z inozemskimi stroji in cenami. VI. Lesna industrija je med letom preživljala razna razočaranja. Izvoz lesa je odvisen od razmerja našega dinarja k liri. Po slabšem pričetku v zadnjem letu se je trgovina z lesom poživila, proti koncu leta pa vsled slabih gospodarskih razmer v Italiji zopet nekoliko ustavila. V splosnem je bila zadovoljiva, četudi ne mogoče z narodno-gospodarskega stališča, ker se vsled velikega pomanjkanja denarja gospodari neracionalno z našimi gozdovi. Stolarne so delale srednje, pohištveni in stavbeni mizarji ter parketarne zelo slabo, tovarne za kopita, leseno robo, strugarne in po dobno boljše. VII. Gumijeva industrija je zelo dobro uspevala. vojno svoje naprave do skrajnosti izrabila, je bila v veliki večini prisiljena se obnoviti ter modernizirati, nakar je zelo dobro obratovala. Starejši obrati se niso dvignili nad normalno produkcijo. IX. Teksilna industrija, tkalnice kot predilnice, so izmed vseh industrij najboljše delovale. Neka nova tovarna se je razširila. Ustanovila se je letos večja tovarna, ki pa še ni v obratu. XI. Podobno je tekstilno-oblačilna industrija (pletenine, perilo, nogavice, zavese, vezenine) delovala zelo dobro, konfekcija dobro, istotako tudi čevljarne, katere pa zelo občutijo inozemsko konkurenco. Zanimivo je, da so manjše čevljarske tovarne bile sorazmerno bolje zaposlene kot velike. XII. Papirna industrija je obratovala nornialno. Potrebno bi bilo, da se sklene nekaj trgovskih dogovorov z vzhodnimi državami, kamor je ta industrija svoj čas izvažala svoje izdelke. XIII. Živilna industrija. Mlini so obratovali slabo, istotako tovarne za živila, ki eksportirajo svoje izdelke. Tovarne testenin dobro, pivovarn«' vsled slabega poletja slabo. Izdeloval-nice likerjev in vinska trgovina dobro. Mesarji in peki srednje. XV. Kemična industrija v splošnem slabše, tovarne tanina dobro, istotako tovarne raznega olja, mazil in črnila. Ena kemična tovarna, ki je pod sek-vestrom, je vsled pomanjkanja kredita ustavila obratovanje. XVI. Stavbinska industrija je tudi v tem letu večinoma počivala. Po privatni inicijativi se je še vedno malo gradilo, razne zadruge in Mestni magistrat v Ljubljani pa je nekoliko poživil stavbeno gibanje. Zidal je več stanovanjskih hiš ter uredil več ulic. Za prihodnje leto se obeta po inicijativi magistrata večje stavbeno gibanje. Privatniki so zidali večinoma eno- do dvestanovanjske hišice. XVII. Grafična industrija je obratovala normalno. XVITI. Istotako so tudi centrale za moč in luč obratovale normalno. Vsled krize v industriji in obrti ter skrčenja obratovanja posebno v nekem rudarskem velepodjetju je bila letos brezposelnost med delavci še večja. Nekoliko io je sicer omililo izseljevanje v Francijo, ki je bilo letos organizirano in pod državnim nadzorom, vendar pa traja še dalje in tudi ni izgleda, da bi se v bližnji bodočnosti razmere spremenile. Vrhu tega pa je prirastek industrijskega delavstva večji kot prirastek industrije, ker je kmetijstvo že popolnoma zasedeno ter mora prirastek prebivalstva za kruhom k industriji. TRAČNICE ZA NAŠE ŽELEZNICE. Naše državne železnice so javno razpisale dobavo 40.000 ton železniških tračnic. Za ta veliki razpis se je pojavilo evropejski železni industriji veliko zanimanje; zastopniki številnih tovarn železa so se se mudili v zadnjem času v Beogradu, da se pogajajo z generalno direkcijo železnic o tej dobavi in pa o drugih nameravanih investicijah. Za dobavo 40.000 ton tračnic so vložile srednjeevropske tvrdke Alpine Montan, Vitkovici, Berg und Hiitten, Praško železo in Rima skupno ponudbo. Ta ponudba pa ni bila v celoti sprejeta, ker lioče kriti vlada del potrebe tračnic v Nemčiji na račun reparacij, del pa pri poljskih tovarnah za zamenjavo za tobak; kar ostane, to dobi imenovana skupina. Torej se je začel naš železniški program prav resno izvajati. BOLGARSKO VINO. Ni splošno znano, da pridela Bolgarija tudi velike množine vina ter da je to vino vča9ih prav izborne kakovosti. V zadnjem času so šle večje pošiljke bolgarskega vina v Nemčijo in Avstrijo, pred kratkim na primer velik transport vina iz Suhidola po Donavi in dalje po morju v Nemčijo. To vino ima veliko podobnost z renskim vinom in ga zato v Nemčiji prav posebno cenijo. Avstrijci zopet pa VIII Kožarska industrija, ki je med | dajejo predaest drugim vrstam. 'Ubpwnw(»i MIH MED FRANCOSKO IN NEMŠKO INDUSTRIJO. Moro Giafferi, bivši francoski minister, se je napram poročevalcem o gornji točki takole izrazil: »Po mojem mnenju je glavno povojno zlo nadaljevanje gospodarske vojske in prohibitivnih carinskih mej, ki so se z njimi ogradili posamezni narodi. Med vojsko sta bili obe veliki stranki bolj ali manj sami nase navezani in sta si morali vse potrebne industrije sami ustvariti. Iz tega je prišlo stremljenje po gospodarski neodvisnosti, še po vojski trajajoče. Bili so mnenja, da je treba ščititi industrije, ki ob prosti konkurenci niso zmožne življenja. Mir v Versaillesu je napravil 15.000 km novih obmejnih črt. Carinske tarife so se razvile v zaščitne ali prohibitivne tarife. Tok delavnosti Evrope je bil zmeraj na novo oviran po novih zaščitnih zidovih. Hrati se je na novo začel boj za osvojitev inozemskih trgov, ki so jih domače industrije potrebovale. Stroške tega boja je pa moral zmeraj nositi domači kon-sument; kajti njemu so vsilili žrtve, ki so bile potrebne, da se je moglo poceni prodajati v inozemstvo. To nerazmer-nost so povečale še težke finančne in denarne krize, tako da je nastala slednjič iz Evrope gospodarska zmeda. Obstojijo pa izven Evrope še drugi veliki mednarodni delovni trgi, kojih se Evropa ne. bo več mogla dolgo ubraniti. Rusija preživlja gospodarsko in socialno krizo, a bo slednjič vendarle zopet odprta mednarodni trgovini. U. S. A. s svojim 120 milijoni prebivalcev in ogromna britanska svetovna država, ko-je posamezni členi /.e vsled poenotenih voznin tvorijo skupnost, sta izredno velika delovna trga, ki pretita bolnemu evropskemu trgu z zadušenjeni. Evropo more grozeče propasti rešiti le močna organizacija gospodarskih skupin Francije in Srednje Evrope, ki bi obsegala 250 milijonov prebivalcev in ki bi se mogla kosati z drugimi delovnimi trgi. To se seveda ne da izvršiti vse naenkrat. Najprvo bi morale izginiti industrije, ki so nastale kar čez noč in ki ni-niajo nič opraviti z gospodarskimi pore ami; nato bi se morale zavarovati vse vrednote pred vsakim kolebanjem, povsod bi se moral vpeljati Tajdorov sistem in fabrikaeija bi se morala racionalizirati. A dvigniti se morata tudi živ-ljeijgki standard delavca in njegovo socialno stališče. Z odstranitvijo nepotrebnih prekupcev in s pridobitvijo širših slojev konsumentov bi se dalo dosti napraviti za znižanje produkcijskih cen. Pozdraviti moramo ustanovitev železnega kartela in prav tako med Francijo in Nemčijo sklenjeni kalijev dogovor; to pomeni dosego naših medsebojnih gospodarskih dogovorov, to pomeni mir lned nemško in francosko industrijo. Trgovina. Tekstilni eksporterji Češkoslovaške Uprava praškega velesejma je izdala obširen adresar »Standard Textile Ex-porter of Czechoslovakia«, ki predstavlja obširen in izčrpen opis položaja češkoslovaškega tekstilnega eksporta. Veletrgovcem uvoznikom češkoslovaških tekstilij bo služil kot najbolj zanesljiv in odličen vodnik. Obenem upozarja uprava velesejma na letošnji sejm, ki se ,)°V„.il od 18- do 25. septembra t. 1., na op°7'arjajo vsi naši uvozniki. konzXrvVLjiblfamkih tvr(,k' Bel^ski vente belgijskih učruhT°Ša, vse abso1' blagovolijo sporočiti 8voie°^°V}' da ,mU tero stroko so absolvirali in 1ove’ ako zanimajo za prevzem zastopstev h i ■■ skih industrijskih, finančnih ali nih tvrdk. Posledice japonskega bančnega poloma. Kakor vemo, je moralo vsled poloma tvrdke Suzuki itd. zelo veliko japonskih bank ustaviti izplačila. V svr-o Pospeševanja sanacije teh bank so s en^i njih ravnatelji, da prodajo svojo zasebno lastnino, vključno svoje pa-ace. Med ravnatelji je tudi princ Matsu-{ata. Ugledne osebe japonskega trgovskega sveta bodo torej ubožale. Takšna Požrtvovalnost je pač le na Japonskem Mogoča. »Arcos« v Nemčiji. Iz Londona pregnana ruska trgovska družba »Arcos« je prenesla svoj sedež v Hamburg. Pišejo, da hoče ustanoviti v Nemčiji nemško podružnico z izključno nemškim osob-jem. In ta podružnica, zopet z izključno nemškim osobjem, naj ustanovi filialko v Londonu v svrho trgovine z Rusijo. V londonskih bančnih in trgovskih zavodih so že povpraševali, kateri nemško govoreči nastavljenci bi bili pripravljeni vstopiti v službo pri londonski podružnici. Od 400 sovjetskih uradnikov in trgovcev pri : Arcos« je izgnala angleška vlada 70 oseb. Iz naših organizacij. Uradni dan "T. O. J. zbornice v Mariboru. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja v,se interesente, da se vrši prihodnji zbornični uradni dan v Mariboru izjemoma v petek, dne 10. junija t. I. dopoldne V uradnih prostorih Gremija (Jurčičeva 8/II.). Občni zbor Gremija trgovcev v Radovljici, Sedmi občni zbor se je vršil dne 8. maja 1927 na Bledu. Zbor je otvoril gremijalni načelnik g. L. F ur sage r, iz kojega poročila posnemamo, da je štel gremij koncem lela 1926 262 moških in 224 ženskih članov. Prijav je bilo 48, odjav pa 19. Sej je imel gremijalni odbor 5. Gremij se je udeleževal po načelniku skoro vseh sej Zveze gremijev v Ljubljani. O splošnem položaju je g. Fursager podal nadalje sledečo sliko: V prete- čenem letu se trgovcem našega okoliša razmere niso zboljšale. Krizo smo občutili vsi, promet je bil splošno skromnejši, posebno ker nastaja vedno več novih trgovin. V našem srezu so pridobitne prilike od prevrata sem mnogo slabše, prebivalstvo se ni pomnožilo in na treh točkah zgubili smo prostost prometa, tako v Bohinju, pri Kranjski gori in pri Hrušici-Jesenicah. Pot imamo samo na eno stran, kamor se pa tudi ne moremo razvijati. To dejstvo bi morali vpoštevati vsi javni predstavniki in posebno še davčna oblast. Gg. tovarišem priporočam pa v težkem boju za obstanek ob gospodarski krizi, da je treba previdno kupovati in stroške obrata zmanjšati. Vzor naj nam bodo veliki industrialci, tovarne in trusti, ki se vedno bolj združujejo. Prepričani so, da je v solidarnosti največja moč. Krošnjarstvo nam še veduo močno škoduje, neštetokrat in povsod se trgovstvo pritožuje. Zahtevamo samo, da se pri nas izvaja icrošnjarski patent iz leta 1852, ki nudi dovolj jamstva za postopanje napram prestopkom krošnjarjev. Konsumna društva žalibog ne moremo navaditi na pravilno izvrševanje svojih pravil, ker le prerada prodajajo vsakemu nečlanu, namesto, kakor so si sama napravila pravila, da bi prodajala samo članom. Pravila se kršijo, oblasti pa nič ne store, da bi se ta nedostatek popravil. Pri notranjem poslovanju opažam, da se nekateri člani ne drže dolžnosti točne prijave vajencev in pomočnikov ter bomo v bodoče prisiljeni take člane kaznovati od 100 do 300 Din. Priporoča se za vajence sprejemati samo v starosti od 14 v° • let in dobrim šolskim napredo-čpv• "a uCne P°godbe in učna spri- 2 dobre tiskovine na raz- odhodnio vnr Je priporoča načelnik za prihodnjo volitev v dohodninske komisije enoten nestrankarski nastop. Gosp. R u s prečitp nato računski zaključek za leto 1926, ki izkazu^dinat jev 21.053 56 prejemkov in Din 20.321 — izdatkov ter končno gotovino dinarjev 735‘53. Poročilo se odobri ter se podeli abso! utori j soglasno brez ugovora. O poročilu računskih preglednikov g. G. Eržena in ge. Marije Hrašovec poroča tudi g. Rus. Gremijalno premoženje je znašalo koncem leta 1926 Din 21.748‘74. K tej točki poroča načelnik in po vse-s lanskem odobravanju predlaga spre- m o člena 14., odst. 4. grem. pravil, člnn T1 V Prih°dnje glasi sledeče: Vsak nljičati1 nanovo pristopi gremiju, mora Smi „wSt°,p ",ale ''e0™* 9 8'»- meni irA iii ’, retino> zelenjavo, semeni m podobnim Din 200— za nastop vsake druge trgovine pa Din 500,- sprejemnine. Za delniške družbe, družbe z omejeno zavezo in vse vrste zadrug znaša sprejemnina Din 1000.—. In-korporacijski pristojbini so zavezani tudi imetniki obrtnih listov, kateri se preselijo iz okoliša drugega gremija v radovljiški srez, ali ako se otvori podružnica v okolišu radovljiškega gremija. Nadalje predlaga spremembo glede določitve vsote za redovne kazni, ukore in globe do Din 300.—, namesto dosedanje vsote 20 kron (predvojnih). K volitvi delegatov za občni zbor Zve-ze prekine načelnik zborovanje za pet minut. Po zopetni otvoritvi zborovanja so 'bili predlagani sledeči gg. kot delegati: Peter Sitar, Jesenice, Boris Černe, Gorje, Leopold Z o -r e , Kranjska gora, Leopold Fiir-sager, Radovljica in Vinko Savli i k, Radovljica. Za namestnike pa gg. Jakob Kunstelj, Gorje, Janko Kramar, Dobrava, Franc Ž m i t e k , Bohinj. Bistrica, Anton Harlander, Javornik in Jakob Jan, Sp. Gorje 6. Soglasno sprejeto. K slučajnostim se oglasi g. Starkel z očitkom, da gremij ne stori dovolj za ukinitev krošnjarstva in pove, da je bilo kupujejo tudi ukradeno blago. Načelnik rute, katero blago so kupili ljudje od krošnjarjev. Očito je tedaj, da krošnjarji kupujejo tud ukradeno blaoo. Načelnik nato izjavlja, da je naše načelstvo kakor tudi drugi gremiji in Zveza gremijev delovala na to že vsa leta, da se kroš-jarstvo omeji. G. veliki župan je leta 1925 izdal naredbo, s katero se prepoveduje krošnjarstvo v vseh obmejnih srezih. Toda komaj 6 mesecev pozneje je minister dr. Krajač na ljubo hrvat-skim krošnjarjem izdal nove odredbe, ki so našim stremljenjem nasprotna. Od tedaj (23. jan. 1926) je zopet povsod polno krošnjarjev. Pri nas obstoja še vedno krošnjarski patent iz leta 1852 ter bi bile naše oblasti dolžne točno izvajati ta zakon, žalibog pa čutimo, da se ne drže zakona, ampak osebnih na-redb posameznih ministrov. Naznani naj se vsaka kršitev, da more gremij konkretno nastopiti. G. Zupan omeni, da mora biti za občino Bled krošnjarstvo sploh zabranjeno ter naproša načelnika, da stori tozadevne korake pri srez/kem poglavarstvu. G. Kunstelj ve iz lastne skušnje, da tržijo krošnjarji tudi z ukradenim in neocarinjenim blagom, kar škoduje državi in legalni trgovini. Načelnik obljubi, da bo vedno vse ukrenil, da se krošnjarstvo omeji ali prepreči. G. Kunstelj vpraša glede člena 11. grem. pravil, kdo sme imeti vajence in ali obstoja kaka meja glede strokovnega znanja v tem pogledu. Načelnik na-glaša, da se nanaša člen 11. greni, pra-vil na zakonito določbo člen 98. obrtn. reda in da odloča načelstvo v posameznih slučajih, kdo sme imeti vajenca. — Nadalje se je sklenilo, da se da za spomenik kralja Petra v Ljubljani iznos Din 500.—. G. Rus želi, da se gremij zavzame za zopetno vzpostavitev merosodnega urada v Radovljici ali še bolje na Jesenicah ter upa na gotov uspeh, ako se naredi resen korak. Ob sklepu priporoča načelnik znova solidarnost in zbliževanje med tovariši. Vsak trgovec naj vidi v drugu svojega prijatelja in ne samo konkurenta ali sovražnika. Nepotrebna konkurenca je Škodljiva, potrebno je se ožje združiti, da se ubranimo ikonzumov, utesnimo krošnjarstvo, delujmo na izjednotenje efen glavnih predmetov. Posebno še priporoča, da se vsak naroči na »Trgovski list«, ki edini zastopa naša stremljenja. Kfmečno zaključi številčno sicer pičel, a.vendar v lepem soglasju uspeli občni zbor ob 12'A uri. RAZNO. Zavarovanje proti dežju. Kakor na Nemškem pridobiva tudi v Avstriji to novodobno zavarovanje zmeraj večji krog. že leta 1925 je neka velika avstrijska zavarovalna družba v ozki interesni skupnosti z velikimi angleškimi skupinami začela s tem delom. Številne prireditve, zlasti športne, so se lani v veliki meri poslužile zavarovalne zaščite proti gospodarskemu oškodovanju vsled deževnega vremena. Švicarji se sedaj vprašujejo, zakaj to zavarovanje tam še ni zadosti upoštevano, ko mora vendar Švica kot središče tujskega prometa izvesti obsežne prireditvene in slavnostne programe. Zato se je začela tam živahna propaganda za vpeljavo zavarovanja proti dežju. Zavaruje se lahko tudi posameznik, na primer uradnik, ki gre na počitnice. Če je vreme slabo in nima nič od počitnic, ima vsaj to zadoščenje, da je za svoje razočaranje plačan. Poljedelstvo v češkoslovaški. Številke za leto 1926 priobča sedaj čehoslov. statistični državni urad. Z žitom je bilo obdelanega 3,186.000 ha sveta (pšenica 623.000, rž 83.000, ječmen 709.000, oves 843.000); krompir je pokrival 628.000 ha, sladkorna pesa 271.000 ha, sočivje 100.000 ha. Pridelali so pa 9,289.000 stotov pšenice (14’9 na 1 ha), 11,341.000 st. ječmena (16*1), 13,799.000 ovsa (10'4), 97.000 hmelja (9'2), 50,457.000 krompirja (80'4), 65,900.000 stotov sladkorne pese (243 1 na 1 ha). Donosi na 1 ha so v sredi med najvišjim in najmanjšim pridelkom v Evropi. Po svetu. Ker se je v Ameriki po zadnjih nalivih pojavilo spet lepo vreme, so začele cene žita v zadnjem času spet padati. — Eksport sladkorja iz Poljske v prvem letošnjem četrtletju je znašal 967.000 ton v vrednosti 66,771.000 zlato v. — Vsi državni dohodki na Poljskem v aprilu so znašali 202,500.(KK) zla-tov, vsi izdatki pa 166 milijonov, prebitek torej 36,500.000 zlatov. — Odstotno razmerje rezerv do pasiv pri Angleški banki 2. t. 111. je znašalo 28.53. — Avstrijci so hoteli najeti inozemsko posojilo. Krogi v Zvezi narodov so pa mnenja, naj najame Avstrija najprvo notranje posojilo. Sedaj bodo najeli doma posojilo v znesku 75 milijonov šilingov. — Med otokom Sylton in med celino so zgradili Nemci 11A km dolg nasip in je začel obratovati s 1. junijem tam železniški promet. — Ob afriški Zlati obali so odkrili velike zaloge boksita; vso količino cenijo na 33 milijonov ton, ki bodo dali ca. 6 milijonov ton aluminija. — Predsednik Poljske republike je podpisal naredbo o zaščiti delovnega trga. Kadar doma ni dela, se ne smejo sprejemati inozemski delavci, niti ročni niti duševni. Le v izrednih slučajih se da inozemcem posebno dovoljenje za dobo enega leta. — »International Match Co.« (Mednarodna vžigalična družba) v Ameriki izkazuje za leto 1926 14,596.000 dolarjev čistega dobička (leta 1925 ga je bilo 10,696.000). — V Ameriki razpravljajo vprašanje zvišanja cen umetne svilo, ker je prodaja stalno ugodna. — Na Češkoslovaškem so izdelali nov načrt za zavarovanje proti nezgodam. — Državni podtajnik angleškega zakladnega urada je v zbornici priznal, da je odšlo do 31. maja 1 A milj. funtov zlata iz Anglije v Rusijo. S tem je dementi-rana izjava Angleške banke, da so sen-zacionelni odhodi zlata namenjeni samo v Francijo in ne tudi v Rusijo. — Čehi tožijo, da izvoz njih premoga v Italijo in sploh na jug stalno pada in da bo šlo to nazadovanje še naprej. V«rok je lmda^ konkurenca poljskega premoga, ki dela z ugodnejšimi pogoji. Deloma je vzrok tudi na novo se pojavljajoči angleški premog. — V Marijinih Lažnih na Češkem se bo 21. in 22. t. m. vršila ponovna konferenca o tarifnem boju med Hamburgom in Trstom. — V Beogradu bodo napravili veliko iinportno podjetje, v katerem bodo v prvi vrsti vzročne blagovne vrste. — Blagovni promet na avstrijskih zveznih železnicah je bil v januarju za 19% večji kot v lanskem januarju, v februarju za 8%, v marcu za 19%, v aprilu za 13%, v maju za 15 odstotkov. — Vsako drugo leto se vrši konferenca ameriških trgovskih delegatov, v Evropi delujočih. Letošnja je na Dunaju od 6. do 8. t. m. Predmet konference je pospeševanje ameriške trgovine v inozemstvu. — V enem samem dnevu so v Berlinu poravnali 32 milijonov mark tečajnih diferenc. — Banque de Bruxelles bo zvišala glavnico od 200 milijonov frankov na 250 milijonov. — Newyorška sladkorna tvrdka Willett and Gray ceni svetovni pridelek sladkorja v tekočem poslovnem letu na ca. 466 milijonov stotov, za 24 in 3 milijonov manj kot v preteklih dveh poslovnih letih. — V »Illustrierte Technik fiir jedermann« je popisan nov aparat, kj prepreči, da avtomobili ne odletavajo in na gladki cesti lahko neovirano starta-jo. — Jugoslavija ima 3,500.000 KS, ki so zmeraj na razpolago, maksimalno pa še enkrat toliko. Slap Niagara ima 3 milijone KS, slap Viktoria v Južni Afriki pa do 36 milijonov. — S priklopljenjem sosednih občin je postal Berlin po razsežnosti največje mesto na svetu. Veliki Berlin pokriva namreč 878 kvadratnih kilometrov, Newyork 864, Chicago 585, London 302, Dunaj 179 in Pariš 80. — V TJ. S. A. porabi vsaka oseba na leto 860 litrov bencina in petroleja, na Angleškem 109, v Franciji 60, v Nemčiji 11 litrov. Gospodarske vesti. Nemci bodo podaljšali sedanji carinski provizorij najbrž do 31. julija 1930. — 15. t. m. se vrši zadnja seja Mednarodne donavske komisije v Bratislavi. Nato se preseli komisija na Dunaj kjer bo imela prvo sejo 1. oktobra. — Prepoved izvoza žita iz Poljske je podaljšana do septembra. — V Ameriki bo izdal zakladni urad nove dolarske bankovce, ki bodo za tretjino manjši kot sedanji, na bolj trpežnem papirju in bolj zavarovani proti ponarejanju. Stare bankovce bodo postopoma jemali iz prometa in prav tako bodo izdajali nove. — Rusi bodo naročili v Gornji Šleziji 1 milijon ton ali pa celo 1J4 milj. ton premoga. Sleški rudniki so se o razdelitvi naročila že dogovorili. — Budimpeške banke bodo imele v prvi letošnji polovici veliko večje dobičke kot lani in se je vsled tega začelo razmotrivati vprašanje o ob-javljenju polletnih bilanc. — Od 13 budimpeških velemlinov jih je delalo v sedanji kampanji samo 7, za bodočo kampanjo pa računijo samo s petimi. Sedaj se vršijo med njimi pogajanja, kateri mlini bodo delali. — Z ozirom na precejšnjo pasivnost poljske trgovinske bilance v aprilu sklepa vlada o odredbah, da se deficit v bodočih mesecih po možnosti zmanjša. V zadnjih dneh niso za več vrst inozemskega blaga, ki ni ne-obliodno potrebno, dali nobenega uvoznega dovoljenja več; sledile bodo še druge importne omejitve. — Praška Mestna- hranilnica ima že 1766 milijonov Kč hranilnih vlog. — Izvoz čevljev iz Češkoslovaške se je v letu 1926 v primeri z letom 1925 zelo dvignil; zlasti veliko so prodali galanterijskih čevljev. — Ruska komisija na Dunaju se bo konstituirala v sredi junija. Posojilo za dobave v Rusijo bodo dobila samo tista naročila, ki jih bo ruska komisija pregledala in odobrila. — V aprilu je bilo na Ogrskem 86 insolvenc, v marcu 116. — Češka komercijalna banka izkazuje nad 7 miljonov Kč čistega dobička. Dividenda je 5 odstotna alf 10 Kč na delnico. — Nemška tvrdka jekla Phbnix sedaj izredno dobro dela. Dnevna produkcija plavžev znaša 2000 ton, in jo bodo še za 700 ton zvišali. Pred vojno je bilo zaposlenih 9000 delavcev, sedaj po racionalizaciji že spet 5500. — Podpisana je trgovska pogodba med Češkoslovaško in Ogrsko. — 1. junij je bil za berlinsko borzo zopet črn dan, ki je glede izmer skoraj dosegel črni petek od 13. maja. Sedaj upajo,' da je najhujši val že odšel. — 20 milijonsko dolarsko posojilo mesta Budimpešte, o kojega porabi smo že pisali, je bilo v Newyorku trikrat prepisano; to se pravi, dobilo je podpisov za 60 milijonov dolarjev. V Londonu bo izdanih od posojila 1,150.000 funtov, v Amsterdamu 700.000 hol. gol- dinarjev, ostalo pa v Ameriki. — Tovarna vžigalic v Vrbovškem (Hrvaška) je prešla z večino delnic v roke švedskega vžigaličnega trusta. — Vsled pomanjkanja naročil v ostrovskem premogovnem okraju se število brezposelnih zmeraj bolj dviga. — Glavne odjemalke poljskega premoga v maju so bile Avstrija, Italija, Danska in Švedska. Produkcija v maju je bila približno na višini aprilove produkcije. — Pričela se bodo trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško ter med Rumu-nijo in Češkoslovaško. Poleg pogodbe z Ogrsko je podpisala Češkoslovaška tudi trgovsko pogodbo s Turčijo, pa mora priti še pred parlament. — Češka Union-banka izkazuje v bilanci nad 30 milijonov Kč čistega dobička. Predlagali bodo 10 odstotno dividendo, to je 20 Kč na delnico. — Avstrijska industrijska in trgovska banka (Oesterr. Industrie- und Handelsb‘ank) je bila v decembru že v poravnalnem postopanju, a je dosegla sedaj izvensodno mirno poravnavo z vsemi upniki. — Centralna hranilnica občine Dunaj je imela na koncu maja 267,628.000 hranilnih in čekovnih vlog. Ponudite: na Ljubljana, poštni predal 85: :Sl Trame, merkantilne (uso Trst), po možnosti večina jelkove, lepo tesane, z navedbo teže 1 m", dobavnega rol«i in najnižje cene franko vagon meja via Postojna ali Podbrdo: cm m kosi m3 cm m kosi m3 21/26 13 100 'M 70-980 13/19 12 Prenos 85 305-995 25-194 19/24 6 4 P094 13/19 11 160 43-472 19/24 5 70 15-960 13/19 8 85 16-796 j 16/21 14 90 42-336 13/19 6 250 37-060 16/21 12 85 34-272 13/19 5 165 20-378 | 16/21 11 175 64-680 13/16 6 do 10 166-400 16/21 8 85 22-848 11/13 5 30 2-145 1 16/21 6 85 17-136 11/13 4 420 24-021 i 16/19 12 20 7-296 11/13 3 360 13/19 14 85 29-393 S oz. 6 oz. 180 15-444 Odnos . . 305-995 656-898 Trame, rezane na živ rob, z označbo teže 1 m3, dobavnega roka (tudi za dolno dobavo) cena franko vagon meja ital. : cm m kosi m3 cm m kosi m3 1 Prenos . . 94-521 j 8/25 11-00 80 17-000 7-00 20 1-400 i 10-00 20 4-(XX) 4/20 12-00 22 2-112 8/15 8-00 200 19-200 11-00 160 14-080 8/12 3-00 22 0.634 10-00 50 4-000 6/20 12-00 2 0-288 8-00 20 1-280 11-(X) 50 6-600 6-00 100 4-800 10-00 2 0-240 5-50 100 4-400 8-00 14 P344 5-30 290 12-296 7-00 15 1-260 5*00 •280 11-200 6/10 4-00 90 2-160 4-50 104 3-744 3-00 32 0-576 3-00 34 0"916 2\M) 120 1-440 2-00 190 3-040 1-50 24 0-216 1-60 16 0-205 5/25 6-50 22 P7S8 4/15 11-00 12 0-792 4-1X1 100 5.000 10-00 290 17-400 24)0 11 0-275 9-50 44 2-508 5/2 i 7-1X) 20 1*400 8-50 70 3"570 4-00 100 4MOO 3-50 20 0-420 5/15 3-00 • 200 4-5! 0 2-60 36 0-540 2-00 200 3"<’00 3/15 3-51 250 3-938 4/25 12-00 80 9-600 2-00 380 3-420 11-00 20 2-200 ■1-30 700 4"095 9-00 80 7-200 • Odnos . . | 94-521 Skupaj . . 194-677 VeSsfrge-vina v Ljubljani pripor« Ca ftpeceriisko blago rasnevrstno Iganje, »oko in deSelne prt« delke. • RaiRomtu« rudninsko vodo. Lastna pralama sa ka« vo in mlin sa dl Kav« s •laktrlCnlm efcrete—. . Conlkl na reapolegel ■L?*,:. NajboijCa v matarijalu in konstrukciji so: Josip Pefelinca kolesa in šivalni stroji znamke Csrifzner, Adler in PSiPti£x0 HaJSapte opreme, pesamesni deli. pneu-motika, igle sa vse sistem« — samo v , Nafnilja cenaJ — Tutti i IIIR B IRM ■ b,ilu Prešernovega na meteina odplačila. tnemenika ob vodi. 7 GRITiNEK ■J 4^ A K_N A t%gm \ ® Jefenir LeonJsea)°f I »» MAJARON(KOVu Spiritov in vinski kis Ustanovljena leta 1886 Telefon 2578 Rezana Jelovlrta, tombante, izključeno gnilo in razbito, paralelno, ostrorobo, očeljeno, vezano v zvezke po 4 oziroma 2 kosa: K Jlli lil Hanina n m 4 15 2-75 4 15 3-05 2 15 3-66 2 15 4-27 2 15 4-88 2 15 5-49 2 15 6-10 4 15 2-75 4 15 3-05 2 15 3-66 2 15 4-27 4 15 4-88 2 15 5-49 4 15 6-10 40 43/68 43/68 43/68 43/68 43/68 43/68 43/68 43/93 43/93 43/93 43 93 43/93 43/93 43/93 Kap Ton Diliiia m 2 15 6-71 2 15 7 32 2 15 4-27 4 15 4-88 2 15 5-49 4 15 9-10 2 15 671 2 15 7-32 2 15 4-27 2 15 4-88 2 15 6-49 2 15 6-10 2 15 6-71 2 16 7-32 in 43/93 43/93 43/93 43/144 43/144 43/144 43/144 43/144 43/195 43/195 43/195 43/195 43/195 43/195 72 Polne mere, kvalitativno in kvantitativno prevzemanje na licu mesta. Iflobuke, slamnike l\ ter rlaznovrstno modno in galanterijsko bllag.O nudi najugodneje™ Jakob Lah, Maribor, Glavni trg it. 2. Radi prezidave izredno nizke cene! VVOgNICH KIH JS OU.BAMUU(OKnilNllA imSTHUMM v » VV. DRUŽBA S.0Z.L3USI3ANA ,S.S. S- . p-— fTrNEZ TERPENTIN 4V Prodajalna DUNAJSKA C.«4 LJUBLJANA SOUOTRGOVINA SCHNIIDER »VEROVSEK PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEII Trgovci, obrtniki, iudustrijalci, oglašajte v ..TRGOVSKEM LISTU1! Veletrgovina kolonijalne in • Špecerijske robe ivan Jelačin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik! Pomlad! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, klotl v vaeh barvah, Sifoni, Sollngen škarje, noži, potrebSCIne za krojače, čevljarje, tapetnike. Šivilje ln aedlnrje. Razna dišeča milo — aamo pri Josip Peteline blizu Preš.ernovepa'spomenika, ob vodi Ljubljana. Najnlljo cono I Točna poalrežba I TISKARNA MERKUR V TRG.-IND. D. D. K.? u^fMnike,\>abe!e* vabfla^lepake, posetnice Itd! * LASTNA I LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-induatrijiko d. d. »MKRKUR> kot iz/lajatelia in tickarja. A. SEVER. Ljubljana.