U AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINM DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MARCH 19, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII Ml nfi M } APRILA BO ZA 12 STOTKOV manj mesa ^ebjvalstvo ^ 'n§ton. — Vlada je naznanila v soboto večer, da a,yl ^iv'lnemu prebivalstvu 12% mesa, začenši 1. °° najmanjša kvota v zadnjih 10 letih, ki jo je briško prebivalstvo. Manj govedine in manj svinjine, je naznanil urad za vojne in- Amerikanci vzeli Coblenz °v.{1f^toinj„ p obiskati Šved- a® «01 ni ^ ^bbenlrop baje obiskali miru V Stockholmu se namerava Jtn Co obenem s feld-Keitelom> načel- Te ' ega generalnega 4 h4 CwVorice SO se kmalu k0 Je bil v ^ikarske Je k i ki a mh36 Prišel skoro Hesse, agencije tipati za PARIZ, 17. marca. — Zgodovinsko mesto Coblenz je v ameriških rokah! Postalo je plen 3. ameriške armade. Ameriški tanki, in pehota so popolnoma štrli nemški odpor tam. Sedma ameriška firmada, ki operira v Posaarju, se je vrgla v Siegfried linijo ter napredovala od 6 do 8 milj. Tako je 7. armada oddaljena samo 17 formacije. Istočasno pa bomo'milj od tretje armade pri Coblenzu. dobili več teletine, jagnjetine m1 Nemška armada be?i 0(J Coblenza kozlovine. _ i proti Mainzu. Tretja armada hiti pro- Vojna živilska administracija' ti Reni> da jim odreže beg_ Nemd ima_ je določila za april maj in junij | jo samo 20 milj širok koridor odprt za za civilno prebivalstvo mesa v umik oti Mainzu. količini 115 funtov na leto, do- čim smo ga imeli v tem četrtle- ,* rva amerlska armada, ki se je po- gnala pri Remagnu čez Reno, ima zdaj v rokah skoro pet milj Adolf Hitlerjeve ceste, ki vodi v Porurje. Zdaj, ko zavezniki ^IT^t, " gotovo poslal n'5 nemški zuna- H Nio ;endar tega ni "" j0 nob naciji ne pre" % h6ne °dgovornosti, i je v^neSreči. .»Povm,, , bbentrop isto-DI ^ in J Vedskim časni-rh ^ pralnim diplo-Nemci pustili Hii 1 Vso Nemčijo, ne da^ Hoiv, pogojev kot vdaio. Značilna Jlr-Hesae prav ne- za mir. naselbin i• ■j v t(,th Tli Pri dr"ži-11 r,roj-0man' e r°jenice in pu- — Tukaj je c> stara 45 let. ere, sma in bra- ■ rank Shober, či i; • SlUiii -e bil star 20 Shober, ki je W ' je bil Star 20 y padalnih če- V v V opušča dva armadi) in šest ie bila obve- {Kit} je bila da je bil V* ? materezapu- uh Pa , Sestre- — Na Vg^tudi J0e Ko- tudi K P°leg Se" Ul brata. Prvotno, da je po- A I>, J j 3 i — Dne 26. umrla , ; 9-67 let, roje-m Ihrski Bistri- h & M X \ -it Je na letalo- ^ o Tukaj za ^ Sc n Pri^'atelj-2rf' Cal. __ Za V 62 iS umrl J°hn 1 doma od j \ ^ ubitVTakciji na Pa- < Služii °e K°chevar' tju v količini 130 funtov na leto. Vlada naznanja, da je zmanjšala tudi kvoto mesa, ki se ga pošilja iz dežele iz posojilnega sklada, več ga bosta pa dobili armada in mornarica. Tako bo dobila Anglija v prihodnjih treh mesecih 25,000,000 funtov mesa iz posojilnega sklada, kar je za 12% manj- kot zdaj. V drugem četrtletju bo dobilo civilno prebivalstvo 3,793,-000,000 funtov mesa, vojaštvo pa 1,381,000,000. Od lanskega leta bo dobila vsaka oseba 30 funtov manj mesa, in 10 funtov manj, kot ga je dobila povprečno vsaka oseba v letih od 1936 do 1939. Vlada pravi, da se položaj z ozirom na meso ne bo izboljšal do jeseni, ko bo prišla glavna živina v večjem številu lia trg. Rusija dobi iz posojilnega sklada 300,000,000 funtov mesa glasom pogodbe. -o- Poljska je izgubila do 28% prebivalstva London. — Poljska je imela v tej vojni do 10,000,000 izgub, vojaških in civilnih, ali 28 odstotkov od predvojnega prebivalstva, ki je štelo 35 milijonov. Tekom petih let nemške okupacije je bilo ubitih na Poljskem 5,000,000 oseb, med temi je bilo do .3,000,000 Judov. Več kot 3,000,000 Poljakov ■so Nemci odpeljali na Nemško :n še vedno je kakih 662,000 Poljakov "nekje v Rusiji." -o- Za čekiranje koles V Clevelandu bo ta teden campanja, v kateri bodo na-prošeni lastniki avtov, da dajo .takemu izvedencu pregledati jvoja avtna kolesa, če morda ie potrebujejo nove prevleke. Kampanjo vodi OP A, ki bi rad videl čez poletje kolikor mogoče največ avtov na cesti. , Pobiranje asesmenta Tajnica dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 pobirala asesment v novi šoli sv. Vida, soba št. 6. Vreme Dočim smo imeli včeraj v Clevelandu lep dan, smo dobili ponoči naliv. Za danes tudi napovedujejo mokro in nekoliko hladneje. ^^ADUSIL, KER SE JO ^Trn SAMO NA SVETU 'Si j CHtClarence Ham- >J? 0° '5 ;jfe 2 blazino za. ! k i, «t ** Je bil to edi- •Izpovedal je na policiji, da se je bal, da bo šel na oni svet pred materjo, ki bi morala biti odvisna od drugih ljudi. Policija pa ne verjame prav njegovim trditvam ter je ukazala preiskavo, če ni starka morda umrla naravne smrti. zmagujejo na vseh frontah, se vedno bolj slišijo po evropskih mestih glasovi, da je Nemčija prosila, da sovražnosti prenehajo. Vse ima oči uprte v Švico, odkoder pričakujejo posredovanje med zavezniki in Nemčijo. V zavezniškem glavnem kanu ne omenjajo, če je Nemčija res vprašala za premirje. General Eisenhower je posvaril prebivalstvo v nemških mestih: Frankfurt, Mannheim in Ludwigshafen, proti katerim prodira 3. armada, da bodo ta mesta brez vsakega prizanašanja bombardirana, zato naj se umaknejo kam drugam. Prva armada je svojo fronto razširila onstran Rene na 14 milj ter je izolirala Hitlerjevo glavno cesto, ki vodi med Frankfurtom in Porurjem. Vzhodno od Rene se je pomaknila prva armada že 7 milj od Rene v notranjost Rajha ter je zavzela sedem nadaljnih nemških mest. Nemci poročajo, da vozijo zavezniki nižje ob Reni priprave*za prehod čez reko. Preko reke spuščajo zaveztniki umetno meglo, da Nemci ne morejo videti pripraV. Patrulje 9. ameriške armade se ponovno zaganjajo preko Rene, da dobivajo informacije o moči sovražnika. Tudi naciji pošiljajo patrulje to-stran reke z istim namenom. Tretja armada je naskočila Coblenz v soboto zjutraj ob treh potem, ko se nemška garnizija ni ozirala na ultimat, ki ga je poslal gen. Patton. Prva je naskočila mesto 87. divizija. Amerikanci so planili v mesto od severa in od juga hkrati. Tanki tretje armade drve proti Mainzu, mesto z 110,000 prebivalci, kjer so trije mostovi čez Reno. Tretja in sedma armadi skušata zdaj zajeti vse nemške armade v past, ki so še na levem bregu Rene. Nemci trdijo, da štejeta obe ameriški armadi 750,000 mož. Patton s tako naglico žene svoje tanke za Nemci, da ti nimajo niti časa podirati za seboj mostov čez reke in potoke. General Eisenhower očividno pripravlja tak napad na nemške pozicije, da bo proti temu prehod čez Reno pri Remagnu kot nekaka igrača. Glavni stan še vedno ne omenja skrivnostne 15. armade, 0 kateri so Nemci poročali, da je prišla zdaj pred Reno. Njene moči Nemci ne poznajo. Naciji tudi ne vedo, če je za 15. armado še kaka druga zavezniška armada, ki se bo pognala naprej ob ugodnem trenutku. Newyoriki župan je podaljšal policijsko liro na svojo roko New York, 18. marca. — Danes popoldne je newyorški župan La Guardia po radiu naznanil, da bodo vse gostilne in nočni klubi odprti do ene ure zjutraj, začenši od nedelje. To je storil župan kar na svojo roko. Kaj bo k temu rekel vojni mobilizator Byrnes, se še ne ve, ker ni prišla še beseda iz Washingiona. Storiti more samo eno: ali dati enako dovoljenje ter pomakniti policijsko uro do ene gostilnam po vsej deželi, ali pa preklicati odredbo newyorskega župana. La Guardia je rekel, da je podaljšal policijsko uro za eno uro z namenom, da bodo| imeli gostje po gostilnah čas plačati svoje račune in da se jim ne bo treba dren jati pri vratih o polnoči. Tako zdaj newyorške gostilne lahko točijo opojno pijačo do ene zjutraj. To se pravi vsaj toliko časa, dokler vojni mobilizator ne ukrene drugače. (Clevelandski župan Burke je včeraj rekel, da se bo Cleveland ravnal po ukazu iz Wash-ingtona, to je, da ostane policijska ura o polnoči.) -o- Beneš je dospel zdaj v Moskvo Moskva. — Dr. Edvard Beneš, predsednik Cehoslovaške in njegovo spremstvo, je dospel v Moskvo iz Londona. Tukaj bo stal kakih 10 dni, nakar se poda v Košice, ki je izbran za začasno glavno mesto Cehoslovaške, dokler ne bo Praga osvobojena. GEN. PATTON NI BIL UBIT, KOT SE GOVORI Pariz. — Iz glavnega stana generala Eisenhower j a se zanika, da bi bil general Patton, poveljnik 3. armade, ubit v bojih, kot se je raznesla govorica zadnje dni. Govorice so brez vsake podlage in ta najboljši ameriški poveljnik se prav dobro počuti pri svojih četah, trdi vrhovno poveljstvo. --o- Roosevelta sta obhajala 40 letnico poroke Washington. — Predsednik in Mrs. Roosevelt sta v soboto obhajala 40 letnico poroke. Ob tej priliki je prišla na obisk nizozemska princeza Juliana iz Kanade in nji v počast je bil prirejena slavnotsna večerja. -o--— Strica išče Krečič Viktor iz Ustja pri Ajdovščini bi rad zvedel ,za naslov svojega strica Antona Krečiča, ki se baje nahaja v Clevelandu. Zglasi naj se pri Mrs. Rozi Šabec, 16103 Hunt-mere Ave., telefon IV 1157, kjer bo dobil Viktorjev naslov. V zadnje slovo Članice društva Carniola Hive št. 493 T. M. naj se zberejo nocoj ob 7:30 v Corrigan pogrebnem zavodu, zapadna 148. cesta in Lorain Ave., da izkažejo zadnjo čast pokojni sestri Agati Škoda. -o-—-— Vse najboljše! Danes obhajajo god, vsi Jožeti in Jože fine. Kličem jim: še na mnoga leta naj vas Bog ohrani zdrave in vesele. To vam želi vaša prijateljica — Tončka Jevnik. Nova regulacija cen za moško in žensko obleko ter druge hišne potrebščine Iz Washingtona naznanja urad za kontrolo cen, da bo v par dneh naznanil novo regulacijo cen za trgovine na drobno z moško, žensko in otroško obleko, tkanino, blago na jarde, pohištvo, svetilke in podobno. Vsak trgovec, ki prodaja tako blago, bo moral v teku 30 dni po uradni objavi predložiti uradu za kontrolo cen listo, na kateri so napisane cene, po ka-. terih prodaja £lago. Potem bo urad za kontrolo cen listino revidiral in potrdil. Vsi trgovci bodo dobili še ta teden od svojih uradov za ra-cioniranje potrebna navodila. Trgovci bodo predložili listino s cenami blaga OPA v Union Commerce poslopju. Jutri večer ob 8:15 bo seja trgovcev v Rainbow sobi v hotelu Carter. Vsi trgovci so vabljeni, ker bodo slišali tozadevna pojasnila. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Iz Scott Field, 111, je prišel v ba in njih žene podali v nedeljo soboto za 48 ur domov Cpl. Louis Grdina, ki služi za inštruktorja pri signalnem koru. Prišel je domov, da bo ustmeno čestital svoji ženki k rojstnem dnevu in imendanu. V armadi se mnogo udejstvuje tudi pri petju kot odličen baritonist. Posedal nam je, da bodo vojaki njegovega šta- 25. marca opero v Chicagu. Ves dobiček gre v dobrodelne svrhe. »s , (a ta Mrs. A. Rossa iz 814 E. 156. St. je naročila sinu Stanleyu Ameriško Domovino. Stanley je pilot pri zračni trdnjavi B-25 in se nahaja točasno nekje na Filipinih. Razne važne vesti | iz prestolnice * Trgovinski tajnik Henry Walace napoveduje, da bo civilna zrakoplovna industrija v teku 10 let po vojni preskrbela najmanj 400,000 osebam delo. Priporočal je senatnemu podose-ku za trgovino, naj bi vlada pomagala graditi letališča po vojni, da se tako preskrbi ljudem delo. * Predsednik Roosevelt je vprašal kongres za nekaj nad 23 bilijonov dolarjev za mornarico. Denar bi bil 1945-1946 za moštvo in sicer: 3,389,000 v mornarici, 378,000 v koru marinov, 173,165 pri obrežni straži. * Državni tajnik Stettinius je povedal delegatom za konferenco Združenih narodov, ki bo v San Franciscu 25. aprila, da bodo lahko stali popolnoma na samostojnih nogah. Upa pa, je rekel, da bo ameriška delegacija končno stala solidno za skupno stvar. * Senat zahteva preiskavo glede položaja živilskih zalog. Zahtevo je povzročil zastopnik mesarske industrije, ki je pričal pred senatnim odsekom, da bo sedanje pomanjkanje mesa še večje. —--o- Nov naslov Mr. in Mrs. John Udovich sta se preselila iz 14206 Jenne Ave. na 6927 Hecker Ave. tel. EN 2510. Most čez Reno se je, podrl Poškodovana podpora v sredini ni vzdržala bremena; mnogo vojakov, ki so popravljali most, je padlo v vodo in utonilo. Pariz, 18. marca. — 1,200 čevljev dolg most pri Remagnu, preko katerega se je pred 10 dnevi vsula prva ameriška armada v Rajli, se je v soboto porušil. Ta čas je popravljalo most kakih 200 ameriških inženirjev, ki so padli 70 čevljev globoko v vodo. Vz;rok pripisujejo ^poškodovani podpori v sredini mostu. Poškodovana je bila po razstrelbi, ko so hoteli Nemci most uničiti potem, ko so se umaknili čez reko. Poveljstvo je mislilo, da bo podpora vzdržala težko breme in ga tudi je do sobote. Mnogo inženirjev, ki so popravljali most, so rešili. Koliko jih je pri tem pa utonilo in koliko je ranjenih, pa ni uradne številke. Most oziroma del mostu se je zrušil v soboto popoldne ob 3:10 V času, ko se je poškodovana podpora vdala, ni bilo na mostu nobenega prometa. Ker ima armada več ponton-skih mostov čez reko, porušeni most ne bo dosti zadrževal promet čez Reno. Sicer pa javljajo poročila, da je most približno že zopet popravljen. -o- V Italiji ponarejajo zavezniški denar Rim. — Dva Italijana so prijeli, ki sta ponaredila za $10,000 zavezniških vojaških bankovcev. Ponaredila sta jih tako spretno, da jih je italijanska banka izmenjala kot pristne do 7,000. Eden za fiskalno leto Je dobil 10 Iet zapora, drugi se- dem. Sina je ubil, ker je bil odpuščen South Bend, Ind. — Joseph Sygler je ustrelil svojega 17 let starega sina, ker je bil nečastno odpuščen od trgovske mornarice in s tem dal družini črn madež. Hči je poklicala policijo, ki je očeta aretirala. Iz klubovih prostorov bo bolnišnica Lorain, O. — Del klubovih prostorov organizacije Veteranov št. 451 bodo porabili za vojaško bolnišnico. Prostor se nahaja na Broadway in 19. cesta. Postavili bodo 30 postelj. Ena diplomirana bolničarka bo na čelu pomočnicam, ki so že dobile treningo v St. Josephs bolnišnici. Vse stroške bo nosila organizacija veteranov, naprošene bodo pa še druge organizacije, da pomagajo. ---o-- Vlada bo zavarovala koruzno letino Washington. — Vlada bo v kratkem nudila zavarovanino za koruzno letino 1945, 1946 in 1947. Farmarji bodo lahko zavarovali koruzo proti slabemu vremenu, škodljivim žuželkam in boleznim na sadikah. Za posku-šnjo bo dala vlada to zavarovalnino v sledečih državah: Kansas, Nebraska, South Dakota, Minnesota in Iowa. -o-- Vesela vest Vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. Matthew Le Nassi, 1064 E. 169. St., ter ji prinesle zalo hčerko, drugo v družini. Materino dekliško ime je bilo Joyce Bittenc. Čestitke ! Vabilo na sejo Nocoj je redna seja društva sv. Antona Pad; 138 C. K. of O. Članstvo naj se udeleži polno-številno. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke X-5, Y-5, Z-5 in A-2 do S-2 so veljavne zdaj. X-5, Y-5, Z-5, A-2 in B-2 so veljavne do 31. marca. MESO, sir, sirovo maslo itd. _ Rdeče znamke Q-5 do Z-5 in A-2 do J-2 so veljavne zdaj. Q-5, R-5 in S-5 so \jeljavne do 31. marca. RABLJENA MAŠČOBA — Dve rdeči znamki dobite za vsak funt rabljene maščobe. SLADKOR — Znamka 35 iz knjige 4 je veljavna do 2. junija. ČEVLJI — Znamke 1, 2 in 3 "airplane" iz knjige 3 so veljavne do preklica. GAZOLIN — Kupon A-14, vsak za 4 galone,, je veljaven dd 21. marca; kupon A-15 je veljaven od četrtka pa do 1. junija; B-5 in C-5, B-6 in C-6 ter B-7 in C-7, dokler jih imate kaj AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1945 -WTlWi^ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ' (JAMES DEBEVEC, Editor) ,8117 St. Clair Ave. HKnderson 0628 Cleveland S, Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do DoStl, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalciii: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada. $3 50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 0 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 centa. Čez tri gore, čez tri vode 3 Entered as second-class matter January 5th. 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 63 Mon., Mar. 19, 1945 To diši po totalitarizmu Radi nove policijske ure, ko morajo gostilne in drugi prostori zapirati o polnoCi, si narod še vedno ni na jasnem, kaj hoče Washington s tem doseči. Ako je namen to, da gre delavec, ki je zaposlen v vojni industriji, prej spat in si obenem prihrani tudi nekaj denarja, ki ga po polnoči ne more zapraviti, poleg tega, da se naspi in da ložje dela drugi dan, potem je zapiranje o polnoči zdrava ideja. Tak, ki prečuje večji del noči za baro, ne bo vršil dobrega dela v tovarni. Ampak če je to vzrok zapiranja o polnoči, zakaj potem tega Washington ne pove odkrito? Seveda politik ne bo nikdar povedal svojega pravega namena. Navadno da kak popularen izgovor, ali ga pa sploh ne da. Pravi politični bos ne bo, na primer, nikdar povedal, zakaj temu ali onemu ne more preskrbeti političnega dela. Vojni mobilizator Byrnes je pravi politik od nog do glave, zato tudi nudi vsakojake vzroke zapiranja, gostilen in drugih zabavišč in dovoli, da si publika sama najde pravi vzrok. Prihranek na premogu je, recimo, en vzrok nove policijske ure. S tem se da narodu v glavo misel, kako važno da je kurivo v vojnem č«su, kar bo zelo prav prišlo, če bi hotel John L. Lewis s svojimi unijskimi premogarji začeti stavko na 1. aprila. Tudi to, da se ne spodobi veseljačiti na domači fronti, dočim se bije totalna vojna na vseh frontah sveta, je dober vzrok. Z novo policijsko uro je narod izgubil del osebne svobode, o tem ni nobenega dvoma. Toda odkar smo v vojni smo izgubili že mnogo svojih svobodščin in ena več ali manj ne pomeni dost;i. Čas o tem razmišljati bi bilo v letih 1937, 1938 in 1939, ko so začeli diktatorji rožljati z sabljo v Evropi in Aziji. Izguba osebne svobode je bila določena, ko se je v tej deželi začelo med narodom ali na višjih mestih oblikovati mnenje, da je ta vojna, ki se je začela onstran morja, tudi naša vojna. O tem zdaj ni časa pretakati solza. Kar bi morala biti naša skrb je, da gledamo na to, da po tej vojni dobimo svoje osebne svoboščine nazaj. Ne samo del istih, ampak vse, prav vse moramo dobiti nazaj, če hočemo še nadalje ostati svoboden narod, kakor je bil od vojne za rešitev angleških spon. Dvoje vrst' zelotov bo poskušalo tudi po vojni izrabiti vojne restrikcije za stalne,.na to se prav lahko zanesemo in je dobro, če smo nanje že zdaj pripravljeni. Ena vrsta zelotov so suhači, ki že zdaj na vse grlo hvalijo novo policijsko uro. Prizadevali si bodo na. vse načine, da bi policijsko uro še bolj skrajšali in nazadnje — gostilne popolnoma zaprli. Na to se lahko popolnoma zanesemo, ker poznamo njih zvijače. Druga vrsta zelotov je pa tista, ki je odločena, da izrabi vojne restrikcije za vpeljavo totalitarizma. Ako se jim bo to posrečilo, je'odvisno od kongresa in sicer od onega kongresa ,ki bo izvoljen leta 1946. Zato ni nič prezgodaj, če že zdaj premišljamo, kake vrste ljudi bomo drugo leto poslali v kongres — zelote in njih hlapce, ali prave Amerikan-ce, ki jim je osebna svoboda naroda vse. Več ali manj del? Pravimo, da je idealna ameriška družina tista, kjer poglavar družine dela, žena vodi gospodinjstvo in oskrbuje družino, otroci pa pridno pohajajo v šolo. Taka. družina živi res idealno, če poglavar družine zasluži dovolj, da svojo družino pošteno preživi. Da pa bo zaslužil dovolj za pošten standard življenja, je pa ali bi morala biti skrb vlade. Zdaj se mnogo sliši o 60,000,000 del po vojni, kakor smo že na tem mestu omeniii in tudi rekli, da je 60,000,000 del v mirnem času navadna raca. Ako hočemo, da bo delalo 60 milijonov ljudi, potem bosta morala delati najmanj po dva iz vsake družine, če ne celo trije. In ako.se bo to zgodilo, da bosta morala delati v tovarni mož in žena, pa celo morda mladoletni sin ali hči, potem naše družinsko življenje ne bo več idealno. In če ne bo družinsko življenje več idealno, zakaj potem skušamo v mirnem času ustvariti 60 milijonov del? Nekateri pravijo, da je nemogoče ustvariti 60 milijonov del. Seveda je lahko mogoče. Ako hočfemo, lahko ustvarimo delo celo za dojenčke. In če pravijo, da bodo ustvarili po vojni 60 milijonov del, zakaj ne bi obljubili, da jih bodo ustvarili 100 milijonov? Naši možgani ustvarjajo vedno nove stroje. Pripovedujejo nam, da se š temi stroji prihrani delo z rokami. Takih strojev bo več in več. Zdaj, na primer, ni treba več kopati grabnov s krampom in lopato. To vse opravlja stroj. Podobno tem strojem so bili izumljeni še drugi, da delavcu ni treba lomiti hrbta in nositi krvavih žuljev domov. - če je to vzrok, da se izumlja vedno nove stroje, potem je to prav, ker stroji podaljšajo trpečemu delavcu življenje. In če je ta proces pravi, kar po našem mnenju tudi je, potem bi ne smeli misliti, kako bi ustvarjali več del, ampak bi morali misliti na to, da jih ustvarimo manj, ampak ta dela naj plačujejo tako mezdo ali plačo, da ne bo treba možu in ženi delati, da bosta prehranjevala svojo družino, ampak da bo za to zaslužil sam mož ali poglavar družine dovolj. Torej mesto 60 milijonov del raje 40 milijonov in teh 40 milijonov naj plača prav toliko kot 60 milijonov, pa bo naše družinsko življenje v resnici idealno in vredno človeka. Dne 6. februarji letos je Ameriška Domovina pisala v uvodniku med drugim: "Prqd par tedni je papež sprejel odposlanstvo Rimljanov in jim govoril: Ves svet mora biti prenovljen in njegov moralni, družabni, intelektualni in mednarodni red mora biti obnovljen. Te obnove ni mogoče doseči s povrnitvijo v preteklost." To mimogrede, če je kdo tisto pisanje prezrl. * * * Živimo v časih, ko je poleg "redne in legalne" vojne v či-slih tudi gerilstvo. To je menda zapeljalo neke ljudi okoli "Ameriško Domovine," da so se dali organizirati v tolpe ge-rilske in so se "izza plota," kakor pravi Pisano Polje, lotili streljanja na Pisano Polje. Z imeni niso prišli na dan — kaj hočete, gerilci so bili! Vendar je pa še vedno urednik, ki pred plotom stoji, in še vedno mu je Jaka ime. Njega se je lotila manija titovstva in je organiziral gerilce. Naj ga slavno občinstvo strese za lase! * * * Zanimivo pa je, kako je Pisano Polje reagiralo na to grdo gerilstvo. Prihrumelo je z ogromnimi kanoni svoje "redne in legalne" vojske nad nazadnjaške gerilce in udarilo s "super-Berto" za plot: "... Trunk je čistokrven komunist, kakor bi dobival reden mesečen ček iz Stalinove pisarne. Tako štoknejo v Cle-velandu, in s podpisom si ne upajo na dan, streljajo izza plota." Ko je ta kanon počil, so se gerilci razpršili kot jata vrabcev. Časa so imeli, ker je Ber-ta merila previsoko. Le Jaka je ostal mirno preji plotom, ker ga kanonir ni opazil, ko je pomeril za plot. Jaka se je seveda skoraj sesedel, vendar se je kmalu spet jasno zavedel. Zažvižgal je in priklical predse izmed razpršenih gerilcev peresnika te kolone in mu naročil: Vzemi pero in piši: * * * "Izjava gerilskega radia Slo-bodna Ameriška Domovina. Jaka, komandant gerilcev za plotom, daje na znanje.: Ce Pisano Polje ve navesti iz Ameriške Domovine besede, iz katerih se da vliti zgoraj opisani kanon, garantira spodaj podpisani Jaka, da bi naložil vsem svojim gerilcem, naj pridejo pred plot in z urnebesnimi milimi klici prosijo kanonirja Pisanega Polja za zamero. Če ne, naj se 'calumniare audac-ter' kam drugam naslovi. Govoril sem' — Jaka." « * Jaka je sedel na t\a, mrzla in mokra, in se predal odpočit-ku. Prižgal si je cigareto in strahotno potegnil. Ko se je dim malce razkadil, je še pe-resnik te kolone k Jaku prise-del. Potreboval je počitka in se je zagledal Jakatu v zasop-Ijen obraz. "Vse izgubljeno, Jaka, ko-merat, vsi izgubljeno ... En sam kolosalen kanon, pa smo šli rakom žvižgat po vrsti! Malo je manjkalo, da se ni še plot po vrhu podrl! Samo ti si nam še ostal, Jaka!" Tedaj-je Jaka zatulil kot ranjena zver in je krotko povedal * * * "Šleva nemarna, kje je kaj izgubljenega, to mi povej! Kje je kaj propadlega, kje? Dosegli smo dosti! Ali ne vidiš? J Naših posameznih strelov Pi-1 sano Polje ni skušalo po vrsti1 odbiti, sploh se ni lotilo takega j dela. Samo po naših glavah je i lopnilo z ogromnim kanonom, j ki jo pa meril vse previsoko, j To pa ni nič, saj naše buče so j trde. Nam ni šlo za buče, ne' svoje ne" druge, le boljšo miselno smer katoliškega pisanja smo hoteli doseči. In smo naprej povedali, da jo bomo. In smo." "Da smo dosegli,.si rekel?" "Dosegli, sem rekel. Poglej, moj kolonar! Še nedavno je bil v A. S. komunizem samo grešen kozel, ki so nam ga nacisti porivali pred nos, da nam je tako grozno smrdel. Zdaj je, hvala Bogu, tudi v A. S. ta smrdljivi kozel že dobil dolgo in široko kolono, ki ga je opisala po njegovih osebnih zaslugah. In še dalje poglej! Poprej je bilo treba glasom Pisanega Polja vse grozno 'po novem' — in vse tisto 'novo' je imelo priti iz Moskve. Enkrat je bilo naravnost rečeno, da je vse drugo le hikenhoken. Zdaj že ve Pisano Polje, da je še kdo, ki noče vsega 'po starem,' na primer papež in ž njim ves zares katoliški svet—dasi pač ne tako do konca 'po novem,' kot bi Moskva hotela. Zdaj je torej tudi Pisano Polje tam, kjer je že davno Ameriška Domovina—skupno z drugim katoliškim svetom, ki hoče 'po novem,' pa ne po moskovskih mislih. In še na nekaj nameri, kolonar, svoje oči! Še nedavno so na Pisanem Polju 'kozo kradli' edino Poljaki, zdaj že beremo istotam črno na belem, da 'morajo Poljaki IN RUSI spremeniti ravnanje z Ukrajinci, ako hočejo, da bo mir.' To je res poprej že povedal neki Chamberlin, pa nekaj podobnega je pred kratkim nove-dala tudi Ameriška Domovina —naravnost na naslov Pisanega Polja. Po mojih mislih torej še samo te tri reči, čeprav naprej ne naštevam, pomenijo lepe uspehe našega zaplotni-škega gerilstva. Le držimo glavo pokonci, kolonar!" * * * "Viš, pa je res," je rekel pe-resnik, "na te reči pa še mislil nisem. Torej, komerat Jaka, ti hočeš reči, da nam ni šlo za uveljavljanje samih sebe, ampak da bi TAM skušali spremeniti smer pisanja za javnost?" "That's all," je Jaka zamahnil. "Ampak, Jaka, vse pa le še ni čedno na Pisanem Polju. Oni dan je bilo zapisano, da so v zame j ni poljski vladi taki, ki bi te šli tožit, če bi rekel, da so le tudi Slovani. Dostavljeno je bilo: MORDA ne vsi. — Ali se strinjaš s tem, Jaka " "Ne strinjam se, o človek ti moj! Ampak tako pisanje po mojem uredniškem mnenju nič bolj ne- škoduje, kakor je škodil oni kanon, ki sva ga malo poprej doživela. Preveč je očitno, da pridejo take reči na papir le kot blesteča krilatica, izrečena in zapisana v ognju zanosa in neugnanega navdušenja ZOPER stvar, ki peresni-ku razpalja kri in zatemnjuje premislek." "Strahota! Kako govoriš, Jaka! Navdušenje ZOPER stvar, praviš? Doslej smo poznali samo navdušenje ZA kako stvar, ali pa smo molčali o navdušenju, kot se spodobi. Jaka, ti nam nov jezik ustvarjaš! Po domače povej, kaj bi rad rekel!" ../■ "Po domače? Takole: Neki uradnik je imel v potni list mlade dame zapisati, kakšne ima tista zorna mladenka oči. Bistro si jo je ogledal, pa ni vedel, kako bi, ker . . . Skratka, vzel je pero in takole zapisal: Oči svetle in lepe, plave, zelo izrazite, samo enega manjka. . Vidiš, ta uradnik je vedel, kaj vel-ja — takt! Tako sem tu-di jaz poprej izrekel one krilate besede o Pisanem Polju, namesto da bi bil zinil bolj razumljivo in v njegovem lastnem jeziku: claumniare aud^c- ter, semped aliquid haeret! Jaz torej nisem rekel, da Pisano Polje obrekuje in da se nekaj le prime." ♦ * * "Saj res, Jaka! Kaj pa je tisti calumniare in kar je še zraven? Mora biti silno učeno?" "Ni taka reč. To je navaden recept." "Re-cept?" "Recept, kako pa! Saj veš, da recept ni zanič, če ni latinsko napisan. Zato tudi Pisano Polje recepte v latinščini piše. No, včasih tudi po nemško. Morda dočakamo še kaj grških receptov, če bomo dovolj potrpežljivi. To veš, da recept ni pisan za vse ljudi, ampak samo za tiste, ki so jim areni je. potrebne. Z receptom stopijo do apotekarja, pa dobe, kar je zanje. Na ta način Pisano Polje zelo dobro delo opravlja. Včasih je po nerseči recept tako napisan, da za Pisano Polje samo velja. Pa je tudi to dobro delo." * * * * "Ti torej vse take reči lepo odpuščaš, Jaka? Odpuščaš z lahkoto, seveda, če ne leti nate, ampak za zame j no poljsko vlado v Londonu! Pristranski si, Jaka!" "Da po praivci povem, ne odpuščam tega brez vsake, vsaj tihe zamere. Toda treba je upoštevati mero takta, ki si ga je kdo vzgojil pri peresnikovanju, pa tudi taktiko, ki jo kdo pri vosjkovanj.u z redno in legalno vojsko uporablja. Zato tisto, kar si ti smatral za važno, v resnici ni važno. Take reči se same sproti ubijejo, kakor hitro začno svoje borno življenje. In takega je na Pisanem Polju zvrhano mero." "Kaj torej, Jaka? Ali smo zdaj vsi tvoji gerilci za plotom ob službo?" * * * "Ob službo, kolonar, pa če še tako javkaš. Da, na vsak način, če bo le ostalo približno pri dosedanjih naših uspehih. Ob TO službo, se reče. Ne bo več potrebna naša dosedanja gerilska kampanja. Ha, stoj, kolonar! Ko sem izrekel besedo 'kampanja,' mi je samo od sebe nekaj na misel prišlo. Amerikanski Slovenec in Pisano Polje imata ravno zdaj svojo vsakoletno kampanja. In vsaka kampanja je služba! Stopite vanjo, gerilci! Tako ko-mandiram jaz, Jaka, glava gerilcev. Jaz sam imam za enkrat še za silo službe in fižola pri Ameriški Domovini. Torej, kolonar, razloži gerilcem, da se odpovedujem vsemu titovstvu nad Vašim zaplotniškim delom — če, in dokler, seveda. Z eno besedo, kakor sem rekel." "Govoril si, Jaka, in tako tudi bodi! In še eno bom gerilcem povedal, da vsa ta reč ni bila le hikenhoken. Ali smem še to reči?" "Reči, ker tudi jaz pravim: Ni bilo! In dostavi, da je bil recept domačih zdravil, ki pa vendar osatne nekaterim nerazumljiv." Jaka je vrgel čik v lužo in je takoj na St. Clair odmarširal. Bog mu daj dolgo službo, malo dela, pa veliko fižola! Zahvala Dolžnost naju veže, da se naj prisrčne j še zahvaliva najinim sorodnikom in dobrim prijateljem, ki so nama pripre-dili 12. februarja tako lepo presenečenje ob priliki 25 letnice najine poroke. Prisrčna hvala ženam Oltarnega društva fare sv. Kristine in članicam podružnice št. 14 SŽZ za tako krasno darilo. Prinesle so nama ga Mrs. Zaje in Mrs. Antonija Šuštar, prav lepa hvala obema. Dalje naša najlepša zahvala vsem sorodnikom in prijateljem in Slovenskemu društvenemu domu, kjer so nama priredili dobro večer-jo. Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Rotter za lepo darilo. Prav tako lepa hvala Mr. in Mrs. Klein za lepo darilo, bila sta nama zvesta tovariš in to-varišica. Še posebej hvala Mr. Rotter ju za krasen voščili govor in za vse, kar ste nama dobrega storili. Lepa hvala tudi Joe Kušarju za lepe in poskočne valčke in polke in prav tako hvala Valentinu Grill. Dragi prijatelji vsem skupaj naj bo tukaj izrečena najina prisrčna zahvala in dobri Bog naj vam povrne vsem, če vam midva ne bova mogla. Molila bom za vas in vaše sinčke, da bi jih Mati božja varovala in kmalu pripeljata v vaše naročje. Najina prisrčna zahvala naj velja vsem sledečim: Mr. in Mrs. Frank Rupert, Shawnee Ave., Mrs. Mary Grill in sinovi, Mr. in Mrs. Jos. Stu-pica, Mrs. Louise Poje, Mr. in Mrs. John Ropret, Mr. .in Mrs. Anton Slopko, Mr. in Mrs. Leo Troha, Mr. in Mrs. John Bencin, Mrs. Bajt, Mr. in Mrs. Žagar, Mr. in Mrs. Anton Sustar, Mr. Sajovec, Mrs. Mary Une-tic, Mrs. Intihar, Mr. in Mrs. Andrew Repasky, Mr. in Mrs. Cebul, Mrs. Podborsek, Mrs. Sirk, Mr. in Mrs. Cercek, Mr. in Mrs. Primoznik, Fran Kri-stoff in Josephine Vadnal, Ursula Gavtroža, E. 70 St. Mr. in Mrs. Frank Hribar, E. 222nd St., Mr. in Mrs. Frank Hochevar, Miller Ave., Klein Družina, Muskoka Ave., Mr. in Mrs. Rotter, Mr. in Mrs. Frank Zabnikar, Albin Krem-zar družina, Mrs. Mary For-tuna, E. 47th St., Miss Mary Paik, Miss Anna Paik, Zaitz družina, Lindberg Ave., Mr. in Mrs. Johan Ratzman, Mr. in Mrs. Andrew Zdesar, Mr. in Mrs. John Zaje, E. 209th St., Mr. in Mrs. Jos. Robert, Mr. in Mrs. Ed Posch, Mrs. Mary Globokar, Mr. in Mrs. Lud. Kovacic, Mr in Mrs. Flori j an Kuhar, Mr. in Mrs. John Hočevar, Arrowhead Ave., Mr. in Mrs. Smrdel, Mr. in Mrs. Štrukelj, Mr. in Mrs. Skulj, Kewa-nee Ave. Končno pa želiva vsem našim sorodnikom in prijateljem prav vesele velikonočne praznike, Vam hvaležna Valentin in Uršula Trtnik. CeverjameleaTjf , No pa kaj, če se nje pripalilo! Saj s°" tu Fortuncu v Ne*° j| %dov klobase v sušilnici. Pa palile, zgorele so, van> s šendo vred, da so Dl" j ti fajerlešerji in naPrJ1 nec veselemu ognJu; mastil s klobasam1 ( Fortunca. Ali so blle ali prašičje klobase, PaJ Škoda je enih kot « |»d bi j 10 0(ia nis 'ati vrn gor< - kal A« T«di v Praznik varstva sv. Jožefa v stari Ljubljani Na vogalu današnje Tyrše-ve ceste in Dalmatinove ulice je stala nekoč veličastna cerkev, posvečena sv. Jožefu. Poleg nje so imeli samostan dis-kalceati — bosi menihi ali av-guštinci, ki jih je imenovalo ljudstvo po domače "školcija-ti." S pomočjo knežje rodbine Eggenbergove so se avguštinci lotili leta. 1657. zidanja velike cerkve, katero je šele dne 28. marca 1700 posvetil knezoškof Žiga Krištof grof Herberstein V prostrani božji hram so ljudje kaj radi zahajali, zlasti izza leta 1675 ko je določil cesar Leopold I. sv. Jožefa za zavetnika svojim deželam. Pri tej cerkvi je bila bratovščina Jezusa, Marije in sv. Jožefa, ki so ji pozneje dejali sploh bratovščina sv. Jožefa, te tolikanj "gnad polne Bratovshne S. Joshefa." Tretjo nedeljo po veliki noči je uvela ta bratovščina leta 1750 praznovanje obletnice posvečen j a svoje cerkve, ki ga je zaključila slovesna procesija. Na Ajdovščini — pred današnjo kavarno Evrope--se je zbrala silna množica pobožnega ljudstva. Po navadni sveti maši z blagoslovom se je pričela procesija pomikati .po sedanji Tyrševi cesti mimo kla-ris, ki so imele svoj Samostan in svojo cerkev na mestu današnje Ljubljanske kreditne (Nadaljevanje na 3. strani) Fortune ne bo izlepa;U® le dot krute usode, ki ob klobase in ob suši|1!l Pa še danes, ko je jo iskati klobas. MoJe sožalje, Fortune, , nesifečo, ti je zg0 dražje na svetu. To sem moral z ne bo kdo korenček di pripaljenega al')Z ga roštanja. Ko sem stal tam P^ treb»j [oje | nad! ini&l PHdri at>eka Jg; Ko iosti i '111 stri: žili, p: j .><1 ( Sat Nis, Kov ku in mešal tisto P'f ™ čud, roštanja v kastroli,s J nudil krasen Priz°r^{ mala dva sta me 0 m 'sPeli tako verno zijala v® bil jaz kak cirkus P. doi ?ki ' H ki Je je, da bi jima z lev«' nogo dal prijazen svet, naj se skidataJ ce, pa sta se mi 0m » siH 1 se imata, revčka, ^ najsi je tudi na J, Ako sta za mojim V kala kakšne frise. - v mili slovenski ^ vem; ker nisem sme skoz je 1 'H 2 s >ko , k, u 81 ijNm f J tebi o, Pal Ve<*rn0 V> 8 Sod 2N gov kisli obraz, ^fs D°v gleda od ponve, bilo; če sta se kol' po men!, ki bi se ^ nem slučaju raZP ^ nikdar tako iz src» J kot kadar pri j ate1 J ^ petel pri marjasU' p res ni lepo, amP8^ si ne morem, 8a gov kisli obraz, Dn z bridko besedo: tako pride." Ko preobračam ' ki bi moral biti P Jitn' roštanje, ni trenutku je bil8,-/| od štedilnika do * in samo dvakr Je ti- » eno je zacviv- < kot iz Tokia, mečejo Japoncem he, potem je U ■ i p < pil s katrolo in * . „ pa sem ga trosci ^ čno je zacvrčalo- p« kad* , r .. . O sa vse tiho v ^ Sesedel sem se,.1i j' stol in se zagl® v steno, dočim straža verno °lj ;)]y ■ Jean na eni, J1"11 ' Zdelo se jima je> A ni pripraven ČflS po zdravju in sJ" ,:l jaz sem bil Pa J vesti, da si nisen dati vročega srtllu/'| pravnimi prip01*' p1! cer veliko zale£ 'j/| "oblačn.o" kot P1^ ),i: čem, da ne bi, Če t on .k ne , V, ž \ H % ^tr »r ■S ik> slal za blincem ■.V di na/ ko sem se m ti, da ne bi nasledstvo. ^ j Tam na štedij11.,,, moht veselo ' se mi je, da s : i1 "No, ali bo že ali ne bo?" V j Ampak tiste"1 yi a j moh t bi pa in AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1945 Junaštvo iti Zvestoba finski roman Iz časov francoske reyolucije. ii F 0 M 1,11 flfJd bi „ »o-- * Peljal s seboj p/" toda J■ ]Ubno hiš0 v švi' i, > tati mogli več za" j !teZg0 Ve in odšli smo bile1 icifj ko smo mu prej Ul'Kako ganljive smrti drf . Tu(jj V hrabri in blagi 1 ie d I Sartl°stanu Ein-je zaman iiii aaelf . 1 Key ser j a in hg dni- Vleklo nas : OiiioSH°; Smo tedai v ka-- i^Polnili svojo za- ili, oje . iadf bo gore« iD i* Wim°si en dan nek°- ,r'' ^Potili smo se oiau P^ltlče romarjem, • orati 4 i« Uisen?t<3r je kmalu imel o&iov8' m bi ju vzel s Je ioi Povito Nt, ki speli lep jesenski m pre"1 seifli oM '»"t vo * M* i ^ J se tesnim vejev- ju«! A Skozi med Sivimi de-arevi ^ blestel0 v esen-' Pedali modro el0 re>* bil »J U J if i v o:$ SSi ' tudi r s«1 f < d0' A m Mkn "top,.; ald"> ni postalo srcu, marveč ejšemu tova- Sij °Pazil- Celo ži-ček',. J'0" drugače stoDalJa1' Je utihnil. % p0, nekaj korakov veče^eg kapucina, ki j C molitev. S0:e °P°eumil in PfidJ. Veliki sodnik leč, lem0 Wo; domov, vas Že veza rn/6 mi- da r°ko vaše hče- Pršiti. ltn Dovolit, "Ja voril. ste pr- >a",r mi seveda ni ne. > Do 6 odeo 1,1 s to %n bT,1Slijo v ^avi v tedaj ste se W 111 sicer na do- 0 vihn Vviha ega mIa" \ kj teh par let % v mu lahko veva«- Seveda, l°Žei'>erei10, ok0r « v moji |^tino osrečim, ko bi > nil' m dan- Ker Va T Prinesel iz sa> kak. m A i ^, ?! sem odvr J i/# i ^ s k M f[ ) (jfV , d" V I -ŽP' P. ie>. V g« IPJ M A i, M J e. t°r pač ve- J iVo namu- (l 116 bo a druga? "Kaj pa, če nek hotela 'eno- S % da je odtrkljal doli po potu. Nato je spoznal tudi naju, in radostno smo se pozdravili. Nakrat pravi samotarec "Gospod Keyser, neke ženske so v kapeli, in vse se mi zdi, da je tudi vaša hči med njimi. Kaj ne, da jih takoj pokličem?" "Pusti jih. Ne motimo njihove pobožnosti. Rajši sedimo na klopico pod bukev, dokler ne pridejo iz kapele." In tako smo storili. Slišali sem dobro znan glas, ki je naprej molil lavrentanske litoa-nije, in srce mi je jelo tolči tako silno, kakor da mi hoče počiti. Končno je odzvenel zadnji "Kristus usliši nas!" in pobožne molivke so prišle iz cerkvice. Prva je šla botra v svoji nagubani avbi; Verena ji »je sledila ter ji ponudila roko. Za-hajoče sonce je ožarjalo njene zlate lase; zdela se mi je lepša, nego kdaj poprej. Složno stž stopali za prvima zvesti stari dekli, Katra in Veronika. (Dalje prihodnjič.) -o- « Praznik varstva sv. Jožefa v stari Ljubljani (Nadaljevanje z 2 strani) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV APRIL: 7.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ praznuje 35 letnico obstoja v SND na St. Clair Ave. 14.—Slovenska ženska zveza priredi veselico v SND. 15. — Glasbena matica priredi koncert v SND. 15. — Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ ima plesno veselico v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Začetek ob dveh popoldne. 22. — Pevski zbor Slovan pri-rtdi koncert in prosto zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. MAJ: 6. — Pevsko društvo Planina priredi koncert ob 7:30 zvečer v SND, Stanley Ave., Maple Heights. JUNIJ: 17. — Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ ima prvi letni piknik na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. .'a ,, Je moje oko ^ > h7av° in> hvala 'kakor Je ,p°kriva, "vza-etlno pridemo v prej. >>ei 4 jo > da, uka-ne vidim> na Sen, Sekunda in 'o fk LnaPr°sil, da K k 1 se *ičesar." Preskušnj e sem banke. Dalje po sedanji Prešernovi ulici do avguštincev, k^ so imeli svoj dom na mestu današnjih frančiškanov, ter mimo kapucinov, ki so bili naseljeni v današnji Zvezdi. Sprevod se je pomikal mimo uršu-link in se vrnil v cerkev sv. Jožefa. Sprevod je spremljalo ubrano zvon j en je vseh štirih sosednih samostanov. Slovesnost je poveličevalo štirikratno grmenje dvanajstih topov, ki jih je bil v ta namen posodil grof Leopold Lamberg. Po procesiji se je završila dopoldanska pobožnost s slovesno peto sv. mašo. Leta 1756. je prosilo vodstvo bartvoščine sv. Jožefa tedanjega ljubljanskega škofa grofa Ern. Attemsa, naj dovoli, da se sme procesija pomikati tudi skozi mesto.. Cerkveni vladika je uslišal prošnjo in tako je omenjenega leta prvikrat krenila bratovska procesija mimo klaris in uršulink skozi vice-domska vrata v današnjo Gosposko ulico, po Novem trgu in Čevljarskem mostu po Velikem — današnjem Mestnem— trgu, po Špitalski — Stritarjevi — ulici, mimo avguštincev domov. Pri tem obhodu je prvikrat vihralo novo bratovsko bandero iz rdečega damasta s podobo sv. Jožefa z Jezusom na eni, a na drugi strani s sliko sv. Ane z Marijo. Ob bande-ru sta korakala dva moža s plamenicami. Poleg velikega . bandera so nosili za procesijo več manjših zastavic in bratov-ski kip, osvetljen s šestimi plamenicami. Kip sv. Jožefa so nosili možje, opravljeni v suknje iz modrega platna z rumenimi ovratniki, pasovi in osleci. Kip je predstavljal sy. Jožefa sedečega in poleg njega Jezuščka, igraj očega se s svojim rednikom. Ob vznožju je bilo osem an- Doma in v svetu POVEST Spisal Zvoran Zvoranov Delavec je brez zaslužka, on pa srez dobička. To postopanje imenujejo "štrajk" ali "stavka." če puste delo vsi delavci v celem mestu, tedaj nastopi splošen štrajk. To je edino orožje, s katerim delavci lahko prisilijo gospodarja, da jim usliši kako pro-njo!" "Kaj misliš, ali začne morda tak štrajk?" je vprašal France. "Bog ve!" je odgovoril Janez. Te stvari so kakor vreme. Kar ,]az delam v Trstu, je bil tuin-tam kak majhen štrajk, velikega pa še ne. A letos se nekaj čudnega kuha med delavci in nične rečem, da bi iz vsega tega ne nastal kak velik štrajk. Sitno je takih časih, ker ni nikakega zaslužka in ne smeš delati!" "Kako, da ne smem?" se je začudil France, "če sem s svojim zaslužkom zadovoljen, potem me nihče ne more prisiliti, da bi pustil delo." "Beži, beži, France!" se mu je nasmejal Janez. "Ob štrajku ne smeš delati, ker ne puste tisti, ki štrajkajo, da bi jim kdo štreno mešal. Saj veš, da malo število ne opravi nikoli ničesar prati veliki večini!" , "Potem pa Bog pomagaj!" "Tako je ni nič drugače!" * * * Janezova slutnja se je uresničila. Proti koncu januarja so se začele širiti med delavci govorice, da prične kmalu splošni štrajk. Razni govori na shodih in tiskani oglasi So jih izpodbuj'ali, naj pokažejo svojo moč in naj nastopijo s silo proti pijkvkam človeštva — kapitalistom. Kurjači na parnikih so štraj-kali prvi. Reveži so bili res slabo plačani in so po "pravici zahtevali, naj jim plačo povišajo. Toda prošenj jim niso hoteli usli-šati. štrajkali so vztrajno dalje, od dne do dne se jim je godilo slabše. Zaslužka ni bilo, kar so si prihranili, je že davno pošlo, upanja na ugodno rešitev ni bilo. A štrajkati s0 morali, ker so že začeli in so jih voditelji iz-podbujali in jih tolažili, da nastopi zarije vse tržaško delavstvo, če v kratkem ne pride ugodna rešitev. Tako so vztrajno nadaljevali štrajk, dasi se je začela oglašati že beda v njihovih družinah. Vse delavstvo je bilo razburjeno in zdaj tu, zdaj tam se je pričel štrajk vprilog kurjačem, tako, da je število delavcev, ki niso delali, vedno bolj rastlo. Kakor temna poletna nevihta, ki jo že od daleč naznanja grmenje in bliskanje, tako se je širil^ uporno gibanje med delavci in -skrivnostne govorice so šel po njih vrstah, da bodo do zadnjega branili svoje pravice in zahteve in da se upro tudi proti oboroženi moči in državi, če bi bilo treba. Mračna slutnja o nečem groznem, neznanem je ! legla v njih duše, vsakdo je bil pripravljen preliti kri v boju proti pijavkam, bogatinom in njihovim krivicam, vpijočim v nebo po maščevanju. Delavci so čutili v sebi moč, pred katero bodo trepetali mogočneži, ko stopijo prednje tisoči, prosti okov in spon, v katere so jih hoteli vkovati, in bodo zahtevali z mogočnim glasom pravice. . . ' V prvih dneh februarja se je odigrala ta žaloigra, ki je s krvavimi črkami zapisana v zgodovini tržaškega delavstva. Tedaj je tekla prvič kri zaslepljenih delavcev, ki vpije v nebo po božjem maščevanju in kazni nad tistimi, ki ljudstvo odirajo, in nad tistimi, ki je zapeljujejo. Vsi delavci v Trstu so štrajkali in tudi v tvornici, kjer so delali naši znanci iz Zapolja, je mirovalo delo že par dni. Nekega dne proti večeru sta bila Tone in France sama doma in sta se dolgočasila, Tine in Janez sta bila pa šla v mesto. Tone je popravljal staro ključavnico pri vratih, France pa polomljeno stolico. "Kaj se ti zdi, Tone, kako konča ta štrajk?" je vprašal France. "Eh, ne bo hudega, ne . . . Malo se podolgočasimo, par oken pobijemo, včasih se ste-pemo s policaji in jim prerah-ljamo malo kosti, pa bo vsega konec. Kaj pa hočeš, da bi bilo? Dobička ne bomo imeli od štrajka ne mi, ne drugi!" "Meni je pa nekam tesno pri srcu, sam ne vem, zakaj. Kakor bi nas čakala kaka .nesreča, se mi zdi!" "E — beži, beži! Kdo nam pa kaj more?" "Ali nisi slišal, da bo cela vojska in da mora kri teči, če se nam vsem plača ne izboljša," "To so same sleparije soci-jalistov, anarhistov in takih ljudi . . . Kdo bo pa nosil kožo na prodaj, ko je tako malo upanja za zmago!?" Toda Tone ni še izgovoril, ko so se šipe nenadoma stresle in se je zaslišal od daleč, iz sredine mesta, zamolkel strel. "Kaj pa je to," je vzkliknil France in pustil delo. "Presneta reč, menda bo vendar kaj res . . . Ko sem cesarju služil, sem slišal tak pok včasih na vajah, če je ustrelila cela kompanija hkratu . . ." "Vidiš, Tone, da sem prav pravil, da poteče kri!" je dejal France. "Bog ve? ... Morda so streljali v zrak samo za strah! — Najbolje bo, če greva sama v mesto pogledat, kake čudne reči se pletejo. PraV radoveden sem . . ." je menil Tone, poiskal klobuk in oblekel jopič. Tudi France se je napravil in odšla sta v mesto. Ko sta stopila na ulico, sta zagledala od daleč Brumnove-ga Tineta, ki je hitel, kar je mogel, proti domu. "Kam pa tako naglo, Tine? Saj ti ne gori za petami!" mu je zaklical Tone, ko so prišli skupaj. (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE GO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. I MALI OGLASI Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. ___(x) Hišo v najem Vzamemo hišo v najem, 4 ali 5 sob; štirje odrasli v družini; najraje v slovenski naselbini. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. ■ (65) Dobra služba Sprejme se takoj moškega za delo na farmi. Dobra plača in stalna služba. Zglasite se pri John Dreniku na 23776 Lakeland Blvd., Euclid, O. (x) Forge pomočniki ter Hiša naprodaj 6 sob, na vogalu, 99x110, moderna kuhinja s ploščami, 3 velike sepalnice, izgotovljeno podstrešje, cementni dovoz, garaža, jekleni beneški zastori, preproge, nov furnez; cena prava. Hišo prodaja lastnik. Pokličite EN 3494.__(64) Odda se stanovanje Odda se stanovanje 5 sob, zgo-rej. Stanovanje je na 176. St. in Grovewood. Pokličite od 4 do 8 zvečer IV 7183. (63) Heaters, Oilers Scale-Blowers Trimmer Operators Delo od kosa % Zglasite se Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. (65) Delo išče Priletna ženska išče kakšno lahko delo v okolici 185. ceste ali 200. St. v Euclidu. Kdor ima kaj primernega, naj se oglasi pismeno pri Helen Sustarsic, 20975 Arbor Ave. (64) Dve sobi išče Dekle bi rada v najem dve sobi, kuhinjo in spalnico. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 0898. (64) Sprejme se TOOL MAKERS DIE MAKERS Važno vojno delo zdaj Po vojni zagotovljena prilika Dobra plača od ure Zglasite se E. F. Hauserman Co. 5800 Grant Ave. južnovzhodno od E. 55. St. na Pohištvo naprodaj Proda se kompletno pohištvo za sprejemno sobo s plinskim grelcem, ter kuhinjski set s pečjo na plin; da se tudi lino-lej. Zglasite se na 1167 E. 58. St. suite 8, zgorej, zadej. (64) Hiša naprodaj Za 2 družini, dvojna garaža. Zglasite se pri lastniku od 6 do 8 zvečer na 1251 E. 167. St. (64) oTna ^ubezen! gelčkov, ki so imeli v rokah raz d?1' 4a n Izabeline na-% Sem niti naj-0 tem k lai Toda no tesarsko orodje. Prav na dnu pa sta dva krilatca nosila 1 krono. Vso to skupino je izde- Ni zahte-'lal kipar Antqfn Schwaerzl iz njNto > udati- lesa> a flavi sv- ^žefa in Je-je st, ! i iz gozda in zusčka je iz neke druge snovi napravil Albert Pichet. Slikar sko in pozlatarsko delo pa je izvršil Ivan Jurij Wechsler. Sv. Jožef in Jezusček sta bila o-v zelo dragoceno ob- ^ r,'"5 stal „ Hi 1 s 01 Prijaznimi, senčeno celi- ,;it S;,!V\Verene. Si- je sedel % jo'2 slame panj. i pravi j ena s katoliškim lačilo. /n k0 V sv0;i en bodi Je-je oče Se- i H brevir, od-'tf Sla*!' arnen! Brat %asno Hi kriknil ve- P°Pustil panj, Jožefa. Dne 19. aprila 1786 je vlada avguštince razgnala, njihovo imetje pa dodelila verskemu zakladu. S samostanom vred je bila zatrta tudi cerkev sv. Gornja slika nam predstavlja ruske vojake na lovu za Nemci v gorečem in zavzetem nemškem mestu Muelliausen, Vzhodna Prusija. To je bilo ravn-o na dan 27. obletnice rdeče armade. Soba in kuhinja Odda se v najem kuhinja in ena soba, z garažo ali brez. Lahko se vselite takoj. Naslov se izve v upravi tega lista. koncu ulične proge (64) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Trebušne podpore Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore (Abdominal Supports) Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Hotel Statler Mi imamo odprte stalne pozicije za: Dclavce v pralnici (moške ali ženske) Counter women (will trade) Pomivalec posode (moške ali ženske) Kuharje (moške ali ženske) Ženske za pastry Ženske za kuhinjo Houseman (will trade) Zglasite se Hotel Statler E. 12. St. in Euclid Ave. MALI OGLASI 4 sobe želimo Iščemo stanovanje 4 sob, spodaj, 2 odrasla in 2 otroka, 4 in 11 let stara. Se moramo seliti pred 1. majem. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2086. (66) Pohištvo naprodaj Proda se dresser z ogledom, miza, gramofon Mervarjevega izdelka; vse v dobrem stanju. Zglasite se na 1171 Norwood Rd. (65) Stanovanje išče Pogorelka išče stanovanje 4 ali 5 sob; ima 4 leta starega ot-' roka. Kdor , ima kaj pripravnega, naj pusti, naslov v uradu tega lista. (65) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in snamke. / ALL HANDS NEEDED/ to save USED FA> A ALLTHE ITEMS BE«" GENERAL CtSENH®' SHELLS. 0UNS,TlRE5. AND PLANES USED FAT INTHIER J* SAVE EVER* Oft fat. irs WORTH tXTRa RATION > AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1945 Jaz tudi lahko skoro vse prevedem, Mylord," reče Tim-bleton. "Zmožen sem kitajščine nekoliko." "To mi ne pomaga nič, imeti moramo nepristranskega pre-] vajalca odgovorov in izpovedi^ tega Kineza," reče Hart-well. "Nepristranski sem jaz tudi, Mylord," pristavi Timbleton.. A tedaj je že vstopil tolmač. | "Vsekakor vam je nekoliko do tega, da dokažete nekaj pro-, ti Kinezu, Timbleton," reče] sodnik. "Delal sem po naročilu svoje oblasti, Mylord, in posrečilo se mi je doseči uverjenje o krivdi tega Kineza," reče Timbleton.' "Prosim torej, ne mislite, da' hočem tukaj nekaj izpovedati ] v svojo korist. Priseči hočem, da bom govoril čisto resnico.", "Kako se vam je posrečilo priveti Kineza do izpovedbe?" vpraša sodnik Hartvvell. "Veliko mi je pomagalo to, Mylord, da govorim kitajsko. To je zbudilo v njem zaupanje do mene. Vrhtega sem vedel, da je kakor vsi njegove vrste, strasten kadilec opija. Tako sem se poslužil zvijače. Pre-skrbel sem nama vsakemu eno pipo, seve z nadzornikovim dovoljenjem. In to je razvozlalo Kinezu jezik. Poznam to svo-jat, ker kupčujem že več let po kitajskem mestnem delu. Vem, da so ti ljudje ob opiju sicer ravno tako molčeči, a vseeno pa dostopnejši kakor drugače." "Torej sta v svoji celici kadila?" vpraša Hartwell. "Povedal sem že Mylord, da z nadzornikovim dovoljenjem, ki je-vedel vse podrobnosti mojega načrta." "Smatral sem za svojo dolžnost, Myolrd, da sem v tem slučaju dovolil kajenje," reče Weiss. "In kaj vam je povedal Ki-nez ?" "Tako po ovinkih sem zasukal govorico na Diabolo močvirje, na prepir med Fu Tangom in njegovim pajdašem in na besede, ki jih je slišal stari črnec v krčmi. Fu Tang je pre-vejanec, Mylord, lisjak kakor vsi Kinezi. Kar tako lahko ni bilo izvleči kaj iz njega. Zato sem moral kakor mačka okoli vrele kaše hoditi, če sem hotel kaj doseči." "Kakor se mi zdi, ste se bili lotili svojega dela na parvem koncu," prizna Hartwell sam. "Ali še veste natanko Kinezo-ve besede?" "Bile so tako važne, Mylord, da se jih ne da nikakor pozabiti! Fu Tang se je vjel sam. Ob opiju je bil zgovornejši. Na vprašanja, ki sem mu jih bil stavil naravnost, ni hotel odgo- varjati, ali kljub temu se je vjel v past! Izjavil mi je, da je bil Tse Kung njegov skrivec, in če je imel sokrivca, je moral biti tudi sam krivec." Hartwell prikima s svojo resno glavo. "Vprašanje je le, za katero krivdo gre," meni zamišljeno. "Tudi to sem dognal, Mylord. Kinez mi je priznal, da je našel pri dekletu v Diabolo močvirju vsoto denarja ter ga delil s Tse Kungom." Hartwell se vzravna. "To vam je povedal?" vpraša. "To je na vsak način jako važna izpovedba, zakaj, sedaj ni nobenega več dvoma, da bi ne bilo Tse Kungovo priznanje resnično in da bi ne bila oba Kineza umorila dekleta." "Fu Tang je označil Tse Kunga za svojega sokrivca ter zatrdil, da je z njim delil uro-pani denar, Mylord. To sta izpovedbi, ki mi ju je priznal Fu Tang." Hartwell se okrene do Knieza ter prične govoriti z njim potom tolmača. "Vprašam Yas> Fu-Tang, ali sedaj priznate, da ste skupno s Tse-Kungom umorila deklico v Diabolo-močvirju ter jo oropala." "Lahko je, da je to storil Tse-Kung, a jaz ne vem ničesar o tem," odgovori Kinez. "Ali niste imenovali sami Tse-Kunga za svojega sokrivca?" | (Dalje prihodnjič.) -o- Kupujte vojne znamke! Shoe Št«S Gornja slika je posneta iz bojev na otoku hvo Jima. Tovariši pomagajo ranjenemu vojaku na ladjo obrežne straže. Na raztrgani obleki tega marina je videti, kam so zadeli kosci japonsMh šrapnelov. S Red > Goose vShoes Mi smo si pripravili najbolj komplet^0 , S obuvala za POMLAD in VELIKO NOC SE vašo družino. ' Dobili boste regularno najboljšo Ma11^' = kvaliteto. Mi imamo veliko izbiro otroških belih ■ idealni za veliko noč in za prvoobhajahce- Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini OK=KO] Mandel's Shoe SW ^tla v- 6107 St. Clair Ave. poleg Grdina Shoppe ODPRTO ZVEČER ŽENINI IN NEVEŠČ Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po Jako zmerni ceni. Pri* dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina j .i. A____HE® 6117 StClair Ave. "Bog bodi z nami!" pripomni stari Braddock po kratkem molku ter sklene svoje tresoče se roke. "Bog daj, da se nam posreči obdržati gospoda Sama pri življenju! Potem se bo tresel krivec, ki niti ne sluti o vsem tem!" STOSEDEMINŠTIRIDESETI DEL Razkrinkan Jetriiški nadzornik Weiss je tKi-dan, ko je Timbleton podal svojo izjavo, poročal sodniku Mamvellu o Beekerjevi zadevi/ "Stari črnec, po imenu Paddy, me je naprosil za to, Mylord," je dejal Weis, vse mu je na tem, da reši svojega gospodarja, tistega Becker j a, ki je po črnčevi misli po krivem obsojen. To me je napotilo, da sem privolil v črnčev nasvet." "Zaprli ste torej drugega jetnika h kitajskemu pomorščaku?" vpraša Hartwell, ki ga je pričela zadeva čedalje bolj zanimati. "Vsekakor, Mylord, tistega Timbletona, ki je bil prijet v luki radi nekega tepeža. Ta Timbleton ni hudoben človek. Če bo uspešen, sem mu obljubil pomiloščenje." "In je dosegel kakšen uspeh ?" • Tako se mu zdi, Mylord. Rekel mi je, da je dodobra prepričan o Kitajčevi krivdi. Sedaj gre za njegovo natančno zaslišanje. Kakor posnemam iz njegovih besed, se je prepri-_ čal, da je Becker nedolžen in da sta oba Kineza oropala deklico v Diabolo močvirju." "To bi bilo vendar tako važno," reče Hartwell. "Nemudoma hočemo zaslišati tega Timbletona, nadzornik, in dajte privesti semkaj tudi Kineza! Takoj se hočem zavzeti za celo zadevo!" Medtem ko je nadzornik velele! pazniku, naj privede oba jetnika v sodno dvorano, sta Timbleton in Fu-Ttang obedovala v svoji celici. Kinez je jel svojega sojetnika sumiti, ker so ga bili poklicali iz celice poprej. "Vi pač igrate nekam čudno vlogo," meni Kinez. "Ali ste morda najeti, da bi kaj izvlekli vi mene?" "Saj ste mi pač povedali resnico, ali ne?" reče sedaj Timbleton. "Ali še veste, kaj ste' mi bili povedali?" "Včeraj zvečer? Bil seirt o-mamijen," reče zviti Kinez, "o vsem, kar sem govoril, ne vem ničesar." "Pijani ste bili? To se meni ni zdelo tako. Saj ste govorili popolnoma razumno." "Jaz hočem vedeti, ali ste vi vohun ali ne?" ' In če bi bil?" "Potem bi se vam smejal, zakaj,, hotel sem vas le preizkusiti.' Ce ste hoteli kaj izvedeti od mene, potem ste pošteno potegnjeni." "Ha, ha, s tem ne opravite ničesar pri meni," se zasmeje Timbleton. "Vsa čast vaši zvitosti, toda včeraj zvečer niste na to pomislili, da vas hočem izkušati." "Vi torej priznavate," za-škriplje kitajski mornar, ter plane besen pokonci, spestivši roke. "Hinavski pes, to mi še "drago poplačaš!" "Nikar mi. ne pridite preblizu, sicer vam poj de slaba, zakaj, jaz ne poznam šale." Fu-Tang se vrže kakor divja zver n% svojega sojetnika ter ga pograbi za vrat.. In vnela se je vorča borba. Dasi je bil Kinez manjši od Timbletona, mu je dala jeza toliko moč, da bi mu je človek ne mogel pripisovati. Bil je ravno tako čvrst kakor spreten. Zato. je podrl Timbletona na tla. Kitajec se vrže na nasprotnika. Zapičil je svoje prste in nohte Timbletonu globoko v vrat. Timbleton je bil sicer kos takšnim napadom, ali tu se je zdelo, da podleže. Kmalu pa se boj v celici za-suče v drugo smer. Timbleton je začutil, da ga je jel Kinez daviti. Zato pograbi Kineza* z eno roko za kito, da potegne nasprotnika od sebe, a z drugo pestjo pa mu primaže eno, da jo je gotovo pomnil do smrti. Potem se oprosti Kinezove roke z vrata ter se spravi v prihodnjem trenutku na Kineza, ki je bi) sedaj pod njim. "Sedaj se mi pa nikar ne gani, lopov!" reče Timbleton. "Ce se malo zganeš, pa te pobijem do smrti!" • Spoznavši premoč svojega nasprotnika, ni Fu-Tang nič več poizkušal sv9je sreče. In tedaj se odpro vrata. Dva paznika vstopita ter vidita ležati jetnika na tleh. Nemudoma sta spoznala, kaj se je pripetilo. Zato skočita urno k njima, da ju spravita narazen. "fcrokleti Kinez je pričel prvi," reče Timbleton, ki je izpustil svojega nasprotnika ter vstal. "Ali naj se mu dam u-Diti?" Fu-Tang je bil tako jezen in srdit, da ni mogel spraviti nobene besede iz sebe. Izgledal je strašno. "Uredite si svojo obleko," je zapovedal eden izmed obeh paznikov. "Popeljati vaju moram pred sodnika Hartwella." Timbleton je storil, kakor mu je bilo ukazano. Ali Kinez ie ni zmenil za paznikove besede. Par kletvic mu je privrelo iz prsi, nakar je počepnil na svoje ležišče. S tem je hotel pokazati, da ne mara nikamor, da mu je novo zaslišanje zoprno. Ali vse to mu ni nič pomagalo/ Paznik stopi k njemu ter mu še enkrat grozeče zapove, naj gre z njima. "To je zavraten lopov," meni Timbleton, ki je bil takoj pripravljen slediti paznikoma. — •'Nikar ne ceremonite toliko s tem pokletim Kinezom! Ali ni ca zver planila name, da me zadavi?" Oba paznika sta bila takoj na Timbletonovi strani. "Zvežite Kineza!" je še pristavil. "Zelo nevaren zločinec je. Jaz hočem sodniku Hart-svellu nemudoma podati svojo izpoved." Zdaj šele je bil Kinez pripravljen iti na zaslišanje. Dvignil se je z odločnim usmevom. "Naprej!" zavpije eden paznikov. "Ce se boste še kaj obotavljali, vam zvežem roke!" Kinez zamomlja nekaj v svojem jeziku. "Slišita," reče Timbleton, "ta pasja dlaka mi prisega maščevanje. Ce se izmuzne ta lopov na prosto, lahko naredim jaz svojo oporoko še tisti tre-notek. Prežal bo name ter mi porine bodalo zavratno v hrbet, kakor je to storil z deklico v Diabolo močvirju." Paznik povede Timbletona in Kitajca iz celice v uradno sobo sodnika Hartwella. Weiss je bil tudi še v njej. Ko obstane paznik pri vratih zapove sodnik obema jetnikoma stopiti bliže in pošlje po toln^ača.