Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejrmun velja: Z» celo leto predplačan !•'> irld., za pol leta 8 piti., za ietit leta
4 fld., za en meieo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejema» rcljii: Z» oelo leto 12 trld., z» pel leta (t cid., tu četrt leta 3 cid., /.u en mesen 1 gld. V Ljubljani na dom pofcljan velja 1 irld. 20 kr. vei n» leto.
Posamezne Številke veljajo 1 kr. Naročnino prejem» opravniitvo (administracija) in ekspedioija, Semeniike nliee it. 2.
Naznanila (inserati) se »prejemajo in velji trlstopn» petit-vrat»: 8 kr., če во ti*ka enkrat; 12 kr. ie m tiska dvakrat; 1бкг.,&еи tisk» trikrat. Pri večkratnem tipkanji se cena primerno zmanjia.
itokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma >o no sprejemajo. Vmlnlštvo je v SeiueniJkih ulicah b. et. 2. Izhaja Tsak dun, izvzem&i nedeljo in prainike, ob <',(>. uri popolU'lne.
в.
V Ljubljani, v ponedeljek 10. januvarija 1887.
Imetnik XV.
Blaznost*
Opazovali smo obe atrauki liberalnih Nemcev ter v poslednjem času toliko spoznali, da niso za vladauje zmožni, po kterein v najnovejšem času z vso silo hrepeni. Videli smo, kako ee jo Plener v deželnem zboru češkem obnašal, kjer je izhod Nemcev le zarad tega provzročil, da bi bil dokaz tem večji, da v Avstriji res ui več Nemcem živeti. Minuli teden opazovali smo pa dva dni zaporedoma Chlumetzkega, kako ee je potil okoli Poljakov, da bi jih bil spravil v svoj tabor, kjer se je hotel z njihovo pomočjo vspeti — ne nad zvezde, temuč le do vladnega stališča. Ker pa ni šlo ne prvo iu ne drugo, Nemci, pravi, trezni in pametni Nemci v Avstriji namreč za Ple-nerjeve bolečiue prav tako malo porajtajo, ker jih ne občutijo, kakor Poljaki za Chlumetzkyjevo ljubezen, polotila se je celo liberalne stranke nekaka obupnost, da, ker po naravni poti ne more do krmila priti, od vlade zahteva, da naj se ji tisto izroči. „Dajte nam vladno oblast, da se otresemo sedanje pristujene nam veČine, ter sami na njeno mesto stopimo!" Take in enake zahteve čujejo ee skoraj da po vsih liberalcih nemških listih, po nekterih določno in naravnost izražene, po drugih pa le med vrstami označene. Lepi taki junaki, ki zahtevajo, da uaj sovražnik puške proč pomeče, da ga jim bo mogoče zmagati, kar si ne upajo, dokler bi se po postavnem potu sem in tje streljalo. Kaj naj si svet o takih ljudeh misli? Kaj druzega. kakor da se jim pamet kisa, da so — zblazneli!
Vsak pameten politikar pričakoval bi od njih, da, ko so že enkrat prvo dejanje komedije, ki jo mislijo igrati, v češkem deželnem zboru dovršili, da bodo v drugem dejanji svet s kakim določnim programom iznenadili, po kterem mislijo revščino kar zriškoma odpraviti, solze uhoštvu mahoma posušiti, davke kmetu kar zbrisati, vbogim učiteljem slabo plačo povikfcdti ali če že vsega tega ne, vsaj s programom, iz kti rega bi se že vsaj dobra volja raz-videla, da hočejo Ustni stranki pomagati, če že za
celo Avstrijo ne čutijo zadosti moči v sebi. Toda nič tega, temveč kar od kraja in naravnost zahtevajo od krone, da naj jim izroči vladarsko oblast, da jim bo mogoče svojo dosedanje nasprotnike — pestiti. No, ali to ni že prava blaznost, zrela za Studenec!
Pa recimo, da bi se jih presvitla krona res usmilila, kakor so včasih dobra mati nagajivega otroka usmili, samo da se ga za uekaj časa odkriža, če ne več, za toliko, da se ji ušesa ohladi, ter bi jim vlada spolnila voljo s tem, da bi razpustila sedanji državni zbor, da bi dalje razpisala nove volitve, pri kterih bi zopet Schmerlingova geometrija poglavitno ulogo dobila, vsled ktera bi Nemci po vladui milosti in pritisku od zgoraj — kar se je pri takih prilikah že večkrat zgodilo — res prišli do večine, če tudi umetne, nič ne do — vprašamo le: kaj bodo pa začeli s tako umetno večino, če je ne bodo marali niti Slovani, uiti konservativni Nemci! Ali bi to ne bil pravi porrat tistega časa, Lo smo imeli takozvano meščansko ministerstvo iu pa kasneje pod Auerspergon^? To bi bila vendar živa reakcije, pa še bedarija zraven, ker prišel bi potem drugi natis znanega „krati a".
Vse kaj druzega pa bi bilo, če bi sa liberalni Nemci iz lastne moči tako visoko vspeli, da bi sh-danji večini tla spodnesli, ter na njenih podrtinah postavili nov nemško-liberalni kabinet. To bi bil pot, ki bi bil postaven in naraven ob enem in tako bi bilo pošteno. In prav to bi ne bilo nič novega; koliko je vendar držav na svetu, kjer se dostikrat stranka na krmilo požene, ktero bi celo krona najrajši tamkaj imela, kjer celö oves ue zori. Toda, kaj se hoče? Stranka je pokazala, da ima moč iu razum; da, kar je postala, je postala sama iz sebe po svoji moči in s tako stranko je potem treba protistranki račuuiti in boriti se. Na Angležkem se kaj takega skoraj vsake kvatre enkrat prigodi, da eua gre in druga pride, toda vselej po postavnem potu, po potu zaupauja. Nikdar pa ne smuka nasprotna stranka na krmilo skozi zadnja vratica,
ker si spredaj pri glavuih vratih ne upa noter, ali pa ne more.
Tudi nam nikakor neče v glavo, zakaj bi morali izključljivo le liberalni Nemci v Avstriji na krmilu biti? Avstrija vendar ni izključljivo nemška in brozverska država, temveč roznojozična in po večini katoliška! V taki državi se pa vendar vlada spodobi večini, ki je sestavljena iz vseh kulturnih naroduosti, in kjer so vse pokrajine zastopane. Če se Nemei hvalijo, da z duševno izobraženostjo in s književnostjo iiadkriljujejo vse druge narode, jim na to druzega ne moremo reči, kakor: če je tako, Boga zahvalite! To vam pa še nikakor ne dajo pravice do zatiranja družili narodnosti. Če hočete res zopet vladno oblast v roke dobiti, se morate pred vsem navaditi, druge narode, njih verske čute ter narodne običaje spoštovati, kar bote s tem najbolje dokazali, če bote za koristi vseh enako skrbeli, ne pa le edino svoje veduo pred očmi imeli! Da bi radi gospodarili, to vam bo vsakdo jako rad verjel — tudi brez priduševanja. A kdor hoče gospodar biti, si mora poprej program napraviti, sicer mu gre gospodarstvo pod nič. Kakošen pa je vas program? Kakor ua novo razorana ujiva. ki ni še povlečena — ves razrit, kakor tudi vi somi. Pa Še nekaj vam manjka — ljube doslednosti. Najprvo ste bili centralists da bi vas bil kar pozlatil, kdor bi vas ne bil poznal; kmalo na to postali ste dualisti ter se jeli rotiti in zakliujati, da je le v dualizmu rešitev Avstrije, in daudanes? Dandanes bi jo pa naj-rajše menda v Prusijo zavozili. Kaj pa je prav za prav vaše politično prepričanje? Nič! Ali pa, če hočete, druge pestiti, sebi žepe polniti! Pod Schmerlingom cvetela vam je pšenica in ste jo tudi želi. A dobro, da ste že tedaj pokazali svojo pravo barvo, da so vas človek v6 vorovati Spridili ste si za vedno vso veljavo tudi pri vaših rojakih konservativnih Nemcih, kajti tudi ti so prepričani, da ste blazni. Blazni ljudje pa niso za gospodarstvo, ampak — za blaznico!
LISTEK.
„Pro Slavia" ali nekaj o beneških Slovencih.
.01)! Mamini (Irapa in mila! Okove in žulje poglej, Ki nosim in liom jih nn»ila Jaz v »vojeui doiuovju vselej!" — Tako p«va hčerka Slovenijo na Doneškem.
Tako sem moral vzdihniti tudi jaz s pesnikom: „Slovenija in njena hčerka na Beneškem'', (glej „Sočo- od 24. maja 1871, prvi letnik) ko sem prebral najnovejši proizvod „sočutja in ljubezni Italije" do beneških Slovencev. Ta proizvod italijanske ljubezni do svojih sodržavljanov, beneških Slovencev, se imenuje: „Pro Slavia", tiskan v Oovdadu 1880, na veliki tiskaui pAli, (v veliki osmurki in) z osmimi stranmi. Akoravno je ta klic za gmotno pomoč poplavljenim beneškim Slovencem izšel že meseca avgusta t. I., sem ga jaz po uaključbi od uekega tamošnjega znanca - duhovnika Ao le te dni v roke dobil, toraj mi ni bilo mogoče dosihmal o njem v Vasem cenjenem „Slovencu" kaj več razpravljati. Veudar-le se pa nadjam, če pride ta reč tudi malo pozuo v „Slovenca", da je dobro iu prav za Slo-
venstvo sploh, kdaj pa kdaj tudi o tej od živega drevesa Slovenije odsečeni še veduo živeči, še vedno stični veji, govoriti, akoravno me boli v srce osoda tistih naših bratov onstran državne meje. Tem bolj budi mi to dovoljenu, ker jaz iinain že dalje časa priliko, z onimi našimi brati onstran občevati! Tudi „Slovenec" jih ne more iz svojega okvira izločiti in to tim manj, ker oni sami sebe nikdar drugačo ne imenujejo, kakor le „Slovence, Slovenko, oziroma beneški Slovenci, beneška Slovenke!" Če že piše „Slovenec" o raznih slovanskih naroduostih v Avstriji in izvuu te, o njih stiskah in težnjah; zakaj naj ne bi p» dolgem času molčanja zopet enkrat o tih naših bližnjih bratih, s kterimi mejimo iu občujemo, govoril saj nekaj nedolžnih besed?!
Kaj mi je pa dalo povod, da sem danes v ta namen svoje rujave pero v črnilo pomočil? Ravno gori omenjeni italijanski klic (z raznimi spisi), zložen od nekega O. Mariuellia v laški Pontebi meseca julija I. I., kteri mi je, kakor sem rekel, še le te dni dosel v roke, pravi v svojem uvodu: „Ave, dolor!" in potem lepo nagovarja Italijane, kako da sočutne britkosti in nesreče družijo ljudi v bratovsko ljubezen, ki se izrazuje z dejansko pomočjo, podporo in darili. Kakor so pokazali Italijaui v poslednjem času svojo dejansko ljubezen raznim ponesrečenim krajem, n. pr.
po potresu ogujeuika „Etne"; (na Siciliji, 3313 m nad morjem), „Epomea", ki je otok Ischia i mestom Casamicciolo 1883 podsul in v razvaline premeni!; kakor so pošiljali pomoč prebivalcem Podvrečja*) (Polesine) iu (1885—86) od kolere okuženim krajem spoduje Italije, Neapolja in Palerme, tako naj bi se pomagalo zdaj (18b»5) kjer so je 8. julija t. I. vtrgal oblak, ki je neizmerne škode storil ondašnjim prebivalcem, ki žive ua skrajui meji planin severo-izhodno Italije. Iu ta pomoč naj bi se jim podelila tim bolj, ker tam prebiva dobro ljudstvo, ki je zmerno iu delavno, ktero bi znalo enkrat v svojem času junaško braniti svoje planine, ua kterih biva že dolgo stoletja, naj bi pomagali ljudstvu, s kterim smo mi pobratimi (?), ki ima z nami iste težnje, iste smotre! — Zbudimo se toraj s tiini žlaliuimi občutki ter spomiujajmo so vzajemne k obilni ali saj zadostni pomoči ponesrečencem, ki delijo vso zgodovinsko osodo z nami žu od praveka ter gin jeni recimo: „Ako ima uesreča iu bolečina bližnjega toliko moč, blagor naj jim tudi dojde!"
___(Dalje pri h.)
*) Delete med Adiio in Padom, t. j. med t Miglio in tag-nago ali med spodnjim tokom omenjenih rek s« imenuje „Polesina" — Padorečjo, kjer se g «wir pogostne povodnje, Pi».