Osebna dohadnim 3v V«s«»jak: K»J pa napoTem kct doliodek? Posebnega pojasnila je treba irašiin vinograd-« | Dohodek pri vinogradniku jo takorekoč »dinole nikoiH, da se anajo ravnati pri napovedi dohodkov i» iviuo, kajti takohpenovani odpadki — tropine in droža izdatkov. V te naj služijo sledeče vrstice: j— ne vržejo mnogo in nekateri jih splošno pokrmijo I*lo domaeinoT in drnglli. \?^inLali i?jo.za ?M.n.at?_e,. z^ske d™gim- ?}™LČ? Svoj« lastno delb in delo svojih domačinov, torej svoj« drnžine, si vinogradnik ne sme odtegniti, ednosno zarašunati med stroške. Zaračunati sme samo to, kar ga stane hrana teli oseb. To je stališč« Savfaie oblasti. Delo drugih oseb — dninarjev, viničarjer ita< — Baračunam po dejanskih stroških, torej dnino i n Hrano. Say8da moram tukaj pripomniti, da davčne oblasti Tse premalo upoštevajo, da mora dobiti delavec y Tinogradn, pa naj je to domačin ali dninar ali viaičar ali kakoršenkoli težak, dnevno lliter. do 2 litra vina in š« druge pijače. Delo je težko in tudi običaj }« tak in kdor se ne ukloni, ne dobi pravočasno in iudi ne dobrih delavcev. Odtod prihaja, da morajo vi* HOgradniki računati z veliko množino vina za lastno aporabo. Ne grtf, da davčna oblast pri osebni dohodniai tega dorolj n« uvažuje in celo sili poseben da* Ttjk na rino. Deputati, ki jih imajo viničarji, se računaja s stroške, pa naj so to živila ali vino ali dogovorjen« STOt« ctenarja ali obleka itd. Kaj pa stroški za orodje? P*i Tinogradništvu rabim veliko orodja — moMte, kramp«, žage, škarje, škale, sode, kletarsko opcavo sploi, stiskalnica s svojimi deli, dalje škropilai»e itd. Ti predmeti so vinogradniku poleg drugih, M jih nisera naštel, neobhodno potrebni. Treba jih je Tečkrat na novo kupiti ali popraviti. Stroške za vse te reči odračunam in sicer za tisto leto, v katerem seoa te predmete plačal. Drugi obratnl stroški. Mefl Tsakoletne obratne stroške mora naš vinoa*«adnik računati poleg dela tudi še posebej visoke iadatke za modro galico, za žveplo in za vezavo ter finančna oblast zagrabi dohodke iz teh pri žganjekuhi. Kjer je dohodkov iz odpadkor več, jih davčna oblast seveda tudi računa. Množino pridelka napovem lahko kot vinski mošt, ali pa kot pretočeno vino. Naši ljudje Sesto napravijo napako, da računajo množino vinskega mošta kot vino. Tako si škodujejo sami, ker smatra davčna oblast napoved vedno podano na podlagi sSiščenega pridelka, ako se izrecno ne navede, da je navedena množina vinski mošt. — Seveda je merodajna tudi ge kakovost vina, kajti ni vseeno, aka pridelam manj vredno mešanico iz izabele, samorodnega trsa in eiia* kih vrst, ali pa dobro sortirano vino. Mnogo naših mn vrst, aii pa dobro sortirano vino. Mnogo naStn vinogradnikov pridela manjvredno in ne povprečno srednje vino. Davčna oblast računa običajno povpre- 6ni pridelek srednje vrste. Važno je torej tudi, da tu navedem, da ima valed lege in vrst le manjTredno vmo. Š8 par opomb. Vsakovrstni Ijudje in iskalei noviB Oavkor so ¦apačnega anenja, da je treba sedaj vinogradnik« stisniti, kakor grozd v stiskalnici, da da od sebe vse kar ima in ostane polomljen, izsušen in izmozgan. Le malokdo se spominja pri takšnem početju na ves ogromen trud in delo, ki ga opravlja vinogradnik, posebno naš kmet s svojimi ljudmi sam. Skoro nihče tudi nofie vedeti, da imajo vinogradniški kraji za seboj strašno dobo poman.jkanja in naravnost glada, ko jih je gospodarsko za desetletja upropastila trtna uš in drugi novi škodljivci, o katerih se našim prednikom še sanjalo ni. Malokdo tudi računa s tem, da bodo še prišla za naše vinogradništvo slaba leta ne oziraje se na množino in kakovost pridelka, ki je tudi kakor dobiček v loteriji, saj živi vinogradnik med upom in «rugo. Vse te izdatke tudi odtegnern, odnosno nave - strahom od trenutka, ko začne trta poganjati m ji 8em v STOiem računu kot stroške.  Pretl pozeba, pa preko točonosnega poletja do hladne jeseni, ko spravi sad svojega trpljenja, dela in skrbi. Investicije in melljoractje. Ako zidam uovo gospodarsko posiopje pri vinojgradu, ki je pri vinogradniškem obratovanju potreb bo, ako delam vedje ali manjše škarpe in druge varaostne naprave, da zabranim plazove, smatrajo to davCne oblasti kot investicije in melijoracije in stroš- Vse te okolnosti nas prepričajo, da moramo stati na stališču: našega vinogradništva z dohodninskim davkora guliti ne smemo. Prav je, da se pokrajine iz svoje nekdanje bede in revščine bolj opomorejo. Po' sebno pa se mora pri manjših posestnikih-vinograd - kov ne odtegnejo. Ce sem se pri tem zadolžil, zara-  nikih, ki živijo pretežno ali izključno od vinograda , žunam obresti in primeren del za amortizacijo dolga, l obzirnejše računati osebna dohodnina, kakor se je to kakor sera že navedel v prejšnjih člankih. Stroške za hot nasad in za nove kole ter brajde odračunam v polnem obsegu in sicer za tisto leto, -v katerem se je ie izvršilo. Glede popravil poslopja velja isto, kar pa sem že BaTedel v prejšDjih člankih. godilo do sedaj v zadnjih letih. Ne pahnite teh ljudi, ki so pridni kakor mravlja, zopet v prejšnje neznos no gospodarsko in žirljenjsko stanje! (Dalje *prihodnjič.)