iPoBtutns pliiftiiia v gotovini. Leto XVII., št 151 Ljubljana, petek 3. julija 1936 Cena 2 Din OpravzuStvOi i^juDijana, rt. naMjeva Ottca & — relefon št. al22, 3123, 3124, 3125, 3126f Uiseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova ui. 3. — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica M. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt tek. zavodih: LJubljana St 11-842, Praga čisto 78.180, Wien 9t 105-241. izhaja vsak dan. razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dm 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica It Telefon 4t 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, __Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Kongres JNS Delegati političnih organizacij, ki so bili v Beogradu na kongresu Jugoslovanske nacionalne stranke, so se po večini že vrnili na svoje domove. Prišli so iz prestolnice polni zadovoljstva in zadoščenja, prežeti z novo voljo do dela in borbe za načela realne in iskrene jugo-silovenske politike, a ob enem tudi prepojeni z okrepljenim zaupanjem v uspeh in zmago te politike. Na kongresu so se zbrali preizkušeni in uorbeni politični delavci, a tudi med njimi je bil redek, ki bi ga kongres in njegov potek prijetno ne presenetila, ker sta presegla najbolj optimistična pričakovanja. Ž/e sama udeležba je bila res impo-zanbna. Stranka ni v položaju, da bi mogla izvajati kakršenkoli pritisk. Tudi ni v položaju, da bi mogla delegatom nadoknaditi z udeležbo zvezane žrtve na času, trudu in denarju. Kdor se je udeleži: kongresa, ni mogel pričakovati ni-kake nagrade v kakršnikoli obliki, lahko pa se je izpostavil mnogim neprijetnostim. Polovična vožnja, običajna pri vsaki večji društveni prireditvi, je bila za kongres objavljena šeie potem, ko so bili delegati ali že v Beogradu, ali vsaj že na potu, tako da ugodnosti polovične voznine niso mogli izkoristiti. Kljub vsem tem zunanjim zaprekam se je poleg senatorjev in poslancev zbralo na kongresu JNS preko 700 delegatov sre-skih organizacij iz vseh pokrajin države. Že to samo dejstvo je dovolj pričalo, kako močno so načela Jugoslovenske nacionalne stranke zasidrana v prebivalstvu Jugoslavije, pa je zato že samo po sebi navdalo delegate z zavestjo moči njihove politične vojske. Zbor delegatov je po svoji sestavi najbolje pokazal, kaiko smešni so napadi nasprotnikov z raznih strani, da je Ju-goslovenska nacionalna stranka le nekaka gosposka ali vsaj pretežno meščanska stranka, da niti ne omenjamo iz pobožne želje izvirajočih laži o »generalih brez vojske«. Slika, ki jo je nudil kongres, je potrdila pred vso javnostjo, da je res ravno nasprotno, da je namreč Jugoslovanska nacionalna stranka resnična ljudska stranka, predstaviteijica vseh sestavnih delov, vseh slojev in stanov prebivalstva Jugoslavije. Ogromno večino med delegati so tvorili zastopniki malega človeka, kmeta, delavca in obrtnika, čeprav je bila ravno za te Sloje udeležba združena z največjimi žrtvami. Iz ifrbije so prišli poleg delegatov tudi številni drugi kmečki pristaši stranke, ki so hoteli prisostvovati kongresu. Enako kakor delegati so bili tudi oni nad vse zadovoljni. Potrjeni so bili v svoji veri. da so interesi vsakega sloja, posebno tudi kmečkega, najbolje zaščiteni v politiki, ki je osnovana na načelu nacionalne solidarnosti. Stvarni potek kongresa je bil dostojen Lmpozantnega zunanjega okvira. Poročila vodstva stranke, podana od Slano? vodstva, so bila dokaz ogromnega duševnega dela, izvršenega v stranki. Jasno so opredelila stališča do vseh problemov, ki jih mora politična stranka obravnavati. Obdelala so tudi najbolj kočljiva. vprašanja ter prožila dokaz o soglasnosti naziranj tudi v zadevah, kjer se zde nasprotsbv r'tznih vrst največja. Pokazala so s tem, da je stranka res jugoslovanska. Poročilo o delu in politiki stranke v triletnem razdobju od zadnjega kongresa v letu 1933. je podal glavni tajnik stranke senator dr. Kramer. Pokazali je na uspehe stranke in njene zasluge za jugoslovansko konsolidacijo. Razložil je, zakaj se je stranka po smrti velikega kralja začasno umaknila v rezervo, in dokazal, da se je to zgodilo iz obzirov na višje državne interese, ki jih stranka »vedno predpostavlja svojim lastnim interesom. Impozantni kongres sam je bil najboljše potrdilo dr. Kramerjeve ugotovitve, da ta začasni umik ni bil nikak izraz notranje slabosti. Nfud vse pomembno je bilo načelno politično poročilo, ki ga je poda,i senator Jovan Banjanin in ki smo ga v obširnejšem izvlečku objavili v včerajšnjem »Jutru«. Prepričevalno je dokazail, kaiko je samo v iskrenem jugoslovenskem duhu mogoča pravilna in uspešna rešitev vseh "velikih in težkih problemov, ki so danes na dnevnem radiu naše državae in nacionalne politike. Ovrgel je tolikokrat uporabljeno prozorno izmišljotino, da je uciitarizem identičen s centralizmom, konstatiral veliko škodo, ki jo je birokratični centralizem povzročil ravno jugoslovanski misli, ter ugotovil, da je centralizem definitivno likvidiran. Pokazal je pot, ki vodi v res obsežne in samostojne samouprave, katerim mora država prepustiti poleg čim večjega delokroga tudi vsa potrebna finančna sredstva, tako da bodo samouprave tudi v finančnem pogledu samostojne. Ponovno je ojK>zorii, da je bistvo narodnega edin-stva ravno v tem, da more biti nosilec države le narod kot celota, iz katere ne sme biti ločen noben njegov del. Nujna konsakvenca tega stališča je, da mora tudi vrhovna državna uprava biti vodena pod enakomernim in enakopravnim vplivom vseh delov narodne celote. Razumljivo je, d)a je to jasno stališče naletelo na navdušeno odobravanj e. JASNA IN RAVNA LINIJA FRANCOSKE ZUNANJE POLITIKE Nova vlada hoče popraviti Lavalove napake ter okrepiti odnosa je z zavezniki, zlasti z Malo antanto Beograd, 2. julija, p. Od kar je prišla na krmilo v Franciji vlada ljudske fron_ te, so postale smernice francoske zunanje politike zopet jasne. Nobenega dvoma ni več, da hoče sedanja francoska vlada voditi zopet politiko prijateljstva z vsemi svojimi zavezniki, in to odločno in dosledno. Kakor se izve v tukajšnjih diplomatskih krogih, je predsednik fran_ coske vlade Leon Blum za časa svojega bivanja v Ženevi in v teku svojih razgovorov s predstavniki zavezniških držav pojasnil stališče svoje vlade ter podčrtal, da stremi za čim tesnejšim sodelovanjem z vsemi starimi prijatelji in zavezniki Francije. O priliki sestanka z jugoslovenskim delegatom, pariškim poslanikom dr. Puricem sta Leon Blum in zunanji minister Delbos naglasila, da hoče Francija nadaljevati politiko prijateljstva z Jugoslavijo docela v duhu prijateljskega pakta, ki obstoja med obema državama. Trdno je odločena, dosledno izvrševali vse obveznosti, ki j izvirajo za Francijo iz te in vseh drugih pogodb z Jugoslavijo. Ni dvoma, da hoče Blum popraviti napake, kj jih je napravil Laval, kateremu sedaj zelo zamerijo in očitajo, da je preveč zanemarjal politiko prijateljstva in zavezništva z Malo antanto. Sedanja francoska vlada hoče to napako popraviti in voditi politiko, kj ne bo dopuščala nobenega dvoma v njeno iskrenost in ki bo v naprej izključevala vsako dvoumnost. Na eni zadnjih sej francoske vlade se je vodila razprava izključno o odmošajih Francije do Male antante, zlasti pa do Jugoslavije. Ob tej priliki je bilo ponovno konstatirano, da bo Francija strogo spoštovala in dosledno izvajala prijateljski pakt z Jugoslavijo ter da bo najstriktnejše izvrševala vse obveznosti, ki izvirajo za njo iz pogodb, sklenjenih med Francijo in Jugoslavijo. Zanimiv predlog za francoske ustave Sestavili so ga odlični pripadniki najrazličnejših strank — Predlog hode očuvati demokracijo, a čim bolj izločiti njene hibe Pariz, 2. julija, bv. Problem francoske ustavne reforme je že nekaj let predmet velikih javnih razprav in polemik. Nastop Blumove vlade in socialne reforme, ki jih ta izvaja, so spet sprožile nove polemike o tem vprašanju, čedalje bolj čutijo, tako na levici kakor na desnici, da je treba francoski ustavni zakon, ki ne odgovarja več današnjim potrebam in tendencam, ki se uveljavljajo na ustavnem področju, spremeniti An ga prilagoditi novim razmeram. V nizu načrtov in predlogov, ki se pojavljajo kakor gobe po dežju, je te dni vzbudil posebno pozornost do vseh podrobnosti izdelan načrt posebnega odbora strokovnjakov — pravnikov in političnih pisate- ljev — ki se je sestal na iniciativo Jacque-sa Bardouxa in v katerem so bile zastopane vse politične struje in zastopniki vseh mogočih ustavnih tendenc. Ta odbor je sedaj stopil pred javnost s svojimi predlogi, ki upoštevajo vso dosedanjo francosko ustavno tradicijo, obenem pa uveljavljajo nove smernice, ki odgovarjajo duhu in potrebam časa. Načrt Bardouxovega odbora »tremi po odpravi vseh napak, h se pokazale do sedaj pri izvajanju obstoječih ustavnih predpisov, pri tem pa ostro zavrača vsako misel po posnemanju tujih vzorov, pa naj bodo to sovjetski, hitlerjevski ali fašistični. Glavni namen novega načrta je okrepitev Fo kongresu JNS Brezuspešne spletke po listih — Brzojavne čestitke novemu vodstvu stranke - Slab vtis napadov na g« Živkoviča Beograd, 2. julija, p. Sijajni uspeh kongresa JNS gre mnogim očividno na živce in ga skušajo zaradi tega na vse mogoče načine zmanjšati. Razumljivo je, da je za te ljudi tako nepričakovano veličastveni potek kongresa JNS skrajno neugoden ter da prihajajo do spoznanja, da predstavlja JNS mogočen branik šiti. Nekateri beograjski listi naravnost tekmujejo med seboj, kdo bi se bolj izkazal s spletkami proti JNS in njenemu vodstvu. Tem listom so se seveda pridružili tudi nekateri listi v Zagrebu in Ljubljani, ki jim je bila JNS že od nekdaj trn v peti. Vse te intrige niko gar ne razburjajo in tudi v vodstvu JNS jih sprejemajo le s posmehom. Na kako veliko razumevanje je naletela obnovljena JNS v ljudstvu samem, najbolj dokazujejo neštete brzojavke, ki jih dobiva vodstvo stranke iz vseh krajev države, tako od svojih prijateljev, kakor tudi od onih, ki so doslej stali ob strasd. Brzojavke pozivajo novo vodstvo JNS. naj odločno in dosledno nadaljuje započeto delo ter mu zagotavlja-'o sodelovanje in podporo. Seja poslanskega kluba JNS Beograd, 2. julija, p. Daacs dopoldne je biila seja poslanskega kluba JNS. o kateri je bij izdan naslednji komunike: »Poslanski klub JNS je imel danes svojo sejo pod predsedstvom predsednika kluba dr Vase Jovanoviča- Seji so prisostvovali tudi podpredsednika JNS gg. Jo-vo Banjanin in Jurar Dcmetrovič ter glavni tajnik JNS dr. Albert Kramer. Razpravljali so o vpr »sanjah, ki so v zvezi s kongresen stranke ter so bili soglasna sprejeti vsi potrebni sklepi. V smislu dtrtočb čl. 39 statuta stranke se pozivajo vsi oni narodni poslanci, ki co člani stranke. da vstopijo v poslaniki klub JNS. Vp sovanie se vrši v prostorih kluba dnevno od 11. do 12. uire- Povratek predsednika vlade z Bleda Beograd, 2. julija. AA. Z jutranjim brzo-vlakom iz Zagreba ob 8.21 je dopotoval z Bleda v Beograd predsednik vlade dr. Mi-Stojadinovič s soprogo. Konferenca o sanaciji zadružništva Beograd, 2. jlija. p. Jutri se prične v Beogradu konferenca precHavmkov vseh zadružnih ustanov. Na tej konferenca bodo razpiravžiti poročilo o delu stranke po zadnjem kongresu. V imenu glavnega odbora je podal to poročilo na predvčerajšnjem kongresu stranke glavni tajnik dr. Albert Kramer. Iz njegovega referata posnemamo: Kongres L 1933 Prvi kongres stranke je bil 20. julija 1933. Takrat se je stranka definitivno konstituirala, si dala definitivno ime, odobrila formulacijo svojega programa in potrdila svoje statute. Za predsednika je bil izvoljen g. Nikola Uzunovič, poleg njega pa sta tvorila vodstvo stranke širši in ožji glavni odbor, prvi z 250, drugi s 45 člani. Glavni odbor je imel 10 podpredsednikov, glavnega tajnika in blagajnika. Delo stranke je vodil predsednik s posvetovalnim sodelovanjem podpredsednikov in z generalnim tajnikom kot izvršnim organom. Seje ožjega glavnega odbora so bile sklicane le, kadar so bila na dnevnem redu posebno važna politična ali taktična vprašanja. Delo stranke po kongresa Ker so bile na kongresu leta 1933 ukinjene banflvinske organizacije, je moralo vodstvo stranke vzdrževati direktno zvezo s sreskimi organizacijami. Glavno stremljenje je šlo za tem, da se ustvari notranja |^>mogenost v stranki in se izločijo stare strankarske razdvojenosti. V tem pogledu so bili doseženi lepi uspehi, čeprav težkoče niso bile majhne. Vodstvu se je posrečilo, da je obdržalo organizacije stranke v stalnem pokretu in pri živahnem delu, vendar pa se je kmalu pokazalo, da ukinjenje ba-novinskih organizacij ni bilo koristno. V oktobru 1933 se je stranka v vsej državi udeležila občinskih volitev. Pod devi-zo sodelovanja vseh konstruktivnih elementov v naših samoupravnih edinicah, v katere je zakon o občinah uvedel novo demokratsko življenje, so dale volitve zelo pomembne rezultate in stranka jih je mogla zabeležiti kot popoln uspeh. V narodnem predstavništvu je stranka v sezoni 1933-34 dala državi proračun v težkih razmerah. V teku budžetske debate je predsednik stranke g. Nikola Uzunovič februarja 1934 prevzel tudi vodstvo kraljevske vlade. Po predložitvi proračuna se je vodstvo strank sistematično posvetilo organizacijskemu delu. V teku leta 1934 so se vršile po vseh banovinah okrožne konference, ki so prinesle zelo zadovoljive rezultate. Dvignile so voljo za delo v organizaciji, okrepile solidarnost in borbenost stranke. Tragični 9. oktober 1934. je prekinil to delo. Smrt Velikega kralja je pahnila narod v globoko žalost. Reči smemo, da je delo za nacionalno konsolidacijo, ki ga je stranka že izvršila v vseh krajih naše države, mnogo pripomoglo, da je naš narod prenesel katastrofalni udarec v dostojanstvenem miru. . , Režim g. Jevtiča Smrt kralja Zedinitelja je postavila državo, a ž njo tudi našo stranko pred težke probleme. V novembru 1934 je bila cela vrsta predsedstvenih sej, na katerih je bila izvedena temeljita diskusija o nastali politični situaciji in posebej še o novih nalogah stranke. Dne 17. decembra 1934 pa je prišlo do ostavke vlade g. Nikole Uzunovi-ea in dne 21. decembra je g. Bogoljub Jev-tič sestavil svojo novo vlado, četudi JNS ni prevzela nikake formalne odgovornosti za novo politično situacijo, je vlado g. Jevtiča v narodnem predstavništvu lojalno podprla. Stala je na stališču, da je treba v težkih časih, ki so nastopili za narod in državo, državne in nacionalne interese predpostaviti vsem strankarskim ozirom. Stranka je službeno sodelovala še pri volitvah v senat v februarju 1935. Usodnega značaja za nadaljnji politični razvoj v državi in za stranko samo pa je bil razpust narodne skupščine. Na sejah ožjega glavnega odbora vodstvo stranke ni prikrivalo svojega mnenja, da nove volitve ne bodo dale koristnega rezultata za konsolidacijo razmer v državi. Vendar je na teh sejah prevladalo mišljenje, da je treba iskati možnost, da stranka sodeluje z vlado pri teh pomembnih in za nadaljnji razvoj razmer v državi odločilnih skupščinskih volitvah. Do tega sodelovanja ni prišlo. Treba je podčrtati, da ne po krivdi stranke. Petomajske volitve Vodstvo stranke je bilo postavljeno pred težko odgovornost. Združena izvenparla-mentarna opozicija je pripravljala enoten nastop pri volitvah in njene šanse so bile dobre spričo vedno večje razcepljenosti nacionalnih vrst. Stranka se je morala zato odločiti, ali naj s samostojnim nastopom pri volitvah razdeli nacionalne volilce v dve nasprotujoči si fronti proti enotni fronti združene opozicije. Splošni državni nacionalni interes je zmagal nad strankarskim, je bilo predsedstvo stranke prepričano, da kerbi dve nacionalni listi značili zmago zdru žene opozicije. Sklenjeno je bilo zato, da stranka ne postavi svoje liste in da da svojim somišljenikom prosto izbiro med listami, ki niso nasprotne državnemu in narodnemu edinstvu. V smislu te odločitve je na listi g. Jevtiča kandidiralo in bilo izvoljeno večje število članov JNS. V mnogih krajih so organizacije JNS požrtvovalno sodelovale v volilni kampanji. Vnovi narodni skupščini so poslanci, pristaši JNS, podprli vlado. Vstopili so v vladni skupščinski klub tem lažje, ker mu je bil dan v glavnem splošno nacionalni delovni značaj. Vlada g. Stojadinoviča Kmalu pa se je pokazalo, da je nova skupščinska večina nehomogena in da ne proži dovolj čvrstega oslona za konse-kventno zamišljeno državno politiko. Ko je 24. junija prišlo do sestave vlade g. dr. Milana Stojadinoviča, si je mogel novi režim brez velikih težkoč sestaviti večino iz vrst poslancev, ki so bili izvoljeni na docela drugačnem programu. Tako v vladi g. Jevtiča kakor pozneje v vladi g. dr. Stojadinoviča so sodelovali na lastno odgovornost tudi nekateri odlični pristaši JNS. šele v momentu, ko je nova vlada pristopila k formiranju nove politične stranke, so naši strankarski prijatelji iz stopili iz nje. Politična in organizacijska delavnost stranke je v decembru 1934 bolj in bolj zastajala. V vodstvu stranke je prevladalo mišljenje, naj stranka stopi v rezervo in ne ovira novih kombinacij, o katerih se je govorilo ,da bodo mogle uspešneje vplivati na razvoj političnih prilik in hitreje reševati težke politične, gospodarske in socialne probleme. 10. julija konec sankcij Danes bo Društvo narodov sklenilo, da lahko vse članice obnove svoje gospodarske odnošaje z Itafijo Obnova strankinega delovanja Kmalu pa je v vrstah strankinih prijateljev nastopila reakcija, čim večja je postajala aktivnost nasprotnikov jugosloven-ske ideje ,tem jačja je bila zahteva, da se obnovi JNS kot najmočnejša politična organizacija jugoslovenskih nacionalistov. Te težnje so prišle do izraza najprej na raznih konferencah, od katerih je tako zvani pohorski sestanek dobil nekak poseben pomen in so ga mnogi celo skušali naslikati kot akcijo, naperjeno proti JNS. O. dr. Kramer je nato poročal o delu in politiki poslancev in senatorjev JNS v obeh zbornicah narodnega predstavništva. Omenil je med drugim znano interpelacijo kluba senatorjev JNS v novembru 1935., ki je opredelila stališče strankinih mandatarjev do kraljevske vlade in do vseh aktualnih političnih vprašanj. Orisal je na kratko tudi potek proračunske razprave v senatu in pomen znanih senatnih sklepov. Končno je še podrobno orisal organizacijsko delo za obnovo strankinega delovanja in vse priprave za kongres. Rekel je med drugim-. V vseh banovinah so izvedene banovinske organizacije stranke. Z rezultati lanovin-skih skupščin emo lahko popolnoma zadovoljni. Pokazale so vsej jugoslovenski javnosti. kako napačna so bila tolmačenja o značaju rezervi ranosti naše stranke, pokazale so, da je jugoslovenska misel povsod živa moč. ki vliva odpornost In Dorbenost. Skoro povsod smo očuvali kadre naših zvestih pristašev. Konstruktivni jugoslovenski element je ostal zbran na progm-mu naše stranke in izraža svojo odločno voijo za delo in borbo v naših vrstah. Ženeva, 2. julija, g. Čeprav se bo splošna debata v plenumu DN. končala šele jutri, se je vendarle že danes dosegel načelni sporazum med večino delegacij o popolni ureditvi abesinske za. deve. Dejstvo, da je Leon Blum že danes odpotoval iz Ženeve, dokazuje, da ne bo več prišlo do resnih komplikacij. Mogoče je, da bo neguš dvignil svečan protest proti ukinitvi sankcij, kar pa ne bo ničesar izpremenilo na določenem postopanju- V kratkem govoru bo najprej francoski zunanji minister Delbos formuliral praktične zaključke splošne debate, nakar bo DN izročilo vprašanje ukinitve sankcij koordimacijsl fcnnu odboru. Po debati na plenarni seji bo sklicanje koordanicijskega odbora samo fonnalnega značaja ter bodo na tej seji samo določili datum, ko prenehajo sankcije proti Italiji in bodo vse države zopet dosegle svojo svobodo, namreč, da lahko obnove svoje odnošaje do Italije. Ta termin *bo najbrže 10. julij. Vprašanje reforme pakta o DN se bo odgodilo na prihodnje plenarno zaseda, nje DN meseca septembra- Ženeva, 2. julija, r. Društvo narodov je danes zasedalo dopoldne in popoldne. Popoldanska seja se je zavlekla pozno zvečer. Vsega je bilo za danes pripravljenih še 15 govornikov. Jutri bo najbrže samo kratka sa;a. na kateri bo sprejeta resolucija, nanašajoča se na italij.nsiko-abesins.ki spor, na ukinitev sankcij in na reformo Društva narodov. Nekateri ženevski listi ironično pišejo, da se bo jutri izvršil z največjimi svečanostmi pogreb sankcij proti Italiji, ki pa bo bržkone tudii pogreb samostojnosti abesinske države. Takoj po jutrišnji zaključni seji se bo sesial sanacijski odbor, ki bo sklenil svoj prostovoljni razid, ker bo z ukinitvijo sankcij prenehala tudi njegova funkcija. Na današnji dopoldanski seji je prvi govoril avstralski delegat Bruce. V svojem govoru je izvajal, da je treba sankcije ukiniti. ker zdaj ničemur več ne koristijo. Bruce upa, da bo skupščina DN skrbno proučila vprašanje preureditve ženevske ustanove. Misli, da zaradi neuspeha DN ne gre valita vse krivde na določbe pakta DN, t o it več na način, kako so se določbe tega pakta izvajale. Sedanja praksa vzbuja po sodbi Brucea popolnoma napačno poji.no-vnje o pojmu varnosti. Urugvajski delegat je bifl mnenja, da zdaj ni čas za proučevanje o načinu izvajanja pakta. Govornik miali, da sankcije nimajo nobenega smisla več in tudii upravičene niso več, zaito jih je treba ukiniti. Nato je povzel besedo danski zunanji minister Munch. ki je izjavil, da bi nadaljevanje sankcij danes pomenilo brezplodno demonstracijo brez učinka. Cilj, ki si ga je svet DN ponovno postavil, namreč da se doseže pravičen mir, se ni dosegel. O priznanju položaja, ki je nastal s silo orožja, ne more bita govora- Država nd prenehala obstojati, tudi če je zasedena od tuje vojske. Švicarski delegat Motta je obrazložil vzroke, ki po švicarskem mnenju govorijo za to, da se sankcije takoj ukinejo. Za njim je poudarjal litevski delegat, d« je treba sitremetti za tem, da se izpolnijo obveznosti za mirno rešitev vseh sporov. V tem pogledu je potrebna reforma DN. Litva je že pred le'i stavila o tem svoje predloge. Napake v tu DN 90 mnogo manj nevarne, nego po.zkus nekaterih držav, da se osvobodijo obveznosti, izvirajouih iz tega pakta. Nizozemski delegat se je najprej izjavil za ukinitev sankcij ter je pri tem poudarjal da se mora proučiti položaj, do katerega je prišlo zaradi tega, ker so bile države prisiljene k izvedbi gotovih obveznosti, ne da bi se tem državam obenem dalo gotovo jamstvo proti možnosti napadov. Na popoldanski seji je zastopnik Cila podprl izvajanja argentinskega delegata. Ponovil je svoje nedavne inicijative pred svetem DN glede reforme DN. Po mnenju njegove vlade mora reforma v prvi vrsti omogožiti univerzalnost DN. V ostalem so pokazala izkusiva, da akoije DN ne morejo brbi učinkovite, ako ne bodo šle dalje kot v italijansko-abesinskem konfliktu, in da se morajo rešitve problemov po-veriibi predvsem direktno zainteresiranim državam. Ako poizkus, da bi se pakt DN prilagodil dosedanjim izkustvom, ne bi dovede! do miru ai!i do kolektivne varnosti, bi si morala država Čile zopet vzeti nazaj svojo suvereniteto, ki jo je opustila z vstopom v DN. Naito je madžarski delegat izjavil svoje zadovoljstvo nad spravljivim duhom, ki 6e je pokazal v razpravi. Madžarska vlada ve, da ženevski mehanizem kaže gotove nepopolnosti, ki delema izvirajo iz pakta samega, deloma pa iz načina njegove uporabe. Madžarska vlada je mnenja da naloge DN ne smejo biti omejene samo na strogo uporabo sredstev za pritisk. Ta sredstva se morajo pred vsem spravil!« v sklad s pogoji, ki so določeni v členih II, 13. in 19., torej z mirnimi sredstvi za ur»-ditev sporov, da se po možnosti izboljša v vsakem primeru nastala situacija. Madžarska vlada ugotavlja. da danes ni več osamljena pri dosegi tega cilja. Vsak dan se množijo glasovni, ki zahtevajo uporabo celega paikla. Švedski delegat je ugotovil, da tje fronta sankoijfikih držav za povsod predrta. Ker ®o sankcije odvisne od kolektivne akcije, morajo sedaj, ko se nekatere članice DN zavzemajo za ukinitev sankcij, slediti temu primeru tudi druge države. Irski delegat De Valera je poudanjai, da l^e zelo neugodno, da preko 50 držav druga za drugo javno priznavajo, da morajo žrtev napada prepusti njeni usodi. Irski delegaitii so še posebno občutljiva, ker zastopajo majhen narod, ki je bil že izpostavljen napadom in razkosanju- Isto veKja tudi za vse druge majhne narode. Gre za to, da se določijo talke obveznosti, ki se bodo lojalno izpolnjevale. Rim čaka na odločitev DN Od tega bo odvisna bodoča Italijanska politika v Evropi in odnošaji Italije do Društva narodov Italijanski novinarji Izgnani iz ženeve Morali so zapustiti mesto In kanton ženevo - Protesti italijanskih listov - Po italijanskih zatrdilih demonstracija novinarjev proti negušu ni bila organizirana Rim, 1. julija. AA. »Giornale d'Italia« ugotavlja da je italijanska spomenica Društva narodov dokument usodnega pomena. List pravi, da je od načina, kako bo ta spomenica sprejeta, odvisna orientacija italijanske politike v Evropi in v I>ruštvu narodov. Ta orientacija vsekako ne bo brez vpliva na politično linijo mnogih drugih držav v Evropi in drugod. Itila-ja ni nikoli z namenom bojkotirala sodelovanja v Evropi in Društvu narodov, tem več je to sodelovanje izključila inicijativa drugih činiteljev. Ta ugotovitev je najvažnejša točka italijanske note. Trezno in kristalno jasno izražanje misli zunanjega, ministra grofa Ciana je postavilo vlade sankcijskih držav pred odločilno alternativo. Odločiti se morajo, ali žele sodelovanje Italije, ki si ga pripravijo v revizijo nepravične ženevske razsodbe in sovražne politiki Društva narodov, ali se pa odločijo, da odklonijo sodelovanje Italije, ki bi ostala na (postojankah, nasprotujočih splošnemu mednarodnemu sodelovanju. Današnji italijanski listi ne komentira- jo mnogo včerajšnjega govora angleškega zunanjega ministra Edena v ženevi. Predvsem podčrtavajo, da je Eden priznal, da sankcije niso uspele. Tudi govor francoskega ministrskega predsednika je bil apre jet brez posebnih komentarjev. Listi opozarjajo na Litvinovo izjavo, da je Rusija že v maju na tedanjem izrednem zasedanju sveta Društva narodov zahteval ukinitev sankcij. »Giornale dTtaLja« poroča, da se bo jutri sestal koordinacijski odbor, ki bo izdelal predlog o ukinitvi sankcij. Vprašanje pa je, ali se bo hkratu priznala tudi italijanska okupacija Abesinije. Poročevalec lista menj, da skupščina Društva narodov sploh ne bo razpravljala o tem vprašanju ne v pozitivnem, ne v negativnem smislu. Ni pa izključena možnost, da bo Društvo narodov sprejelo resolucijo, v kateri bo poudarilo načelo člena 10 pakta, ki se nanaša na teritorialno integralnost držav članic Društva narodov. Pri tem pa ne bo v ničemer aludiral na Italijo odnosno na italijansko-abesiaski spor. Stališče nevtralnih držav glede reforme Društva narodov Ženeva, 2. julija, r. Snoči ob 22.15 so bili Italijanski novinarji, ki so bili aretirani zaradi demonstracij proti abesinskemu cesarju na otvoritveni seji skupščine Društva na-izpuščeni iz zapora. V spremstvu policijskih organov so se podali v prostore italijanske delegacije. Kmalu za tem jim je bilo sporočeno, da so izgnani iz ženev-sn nedosledno, se mora to dejstvo pri izvajanju posameznih določb tudi primerno upoštevali. Gdanski problem pred DN Razrešena častna konzula Beograd, 2- julija- p Razrešena sta dosedanja častna konzula dr. Jovan Jovano-vič v Londonu in Huan Desposito v Mon-tevideu. Ženeva, 2. julija, o V Ženevo je prispel vrhovni komisar DN za Bvobodno mesto Gdansk Jean Lester. Angleškemu zunanjemu ministru Edenu, ki je predsednik sveta Društva narodov in poljskemu zunanjemu ministru Becku kot zastopniku Poljske je obširno poročal o poslednjih dogodkih v Gdansku in zlasti o proglasu narodno socialistične stranke, s katerim je bil Gdansk proglašen za neodvisno mesto, ki ne priznava več varuštva Društva narodov. Popoldne se je sestal svet DN na tajno sejo, na kateri je razpravljal o gdanskem vprašanju. Najbrže bo v soboto sklicana javna seja sveta DN, na kateri bo govora o ukrepih, ki naj jih iz^a DN, da zaščiti Gdansk pred okupacijo s strani Nemčije. V ženevskih krogih je zbudilo postopanje Nemčije, ki povzroča DN s svojim postopanjem velike težave, veliko ogorčenje. Boje se, da se bo s tem mednarodni položaj znova kompliclral, » Trije Nemci v češkoslovaški vladi Praga, 2. julija, r. Pogajanja med vlado ln nemško krščansko 6ocialno ljudsko stranko so dovedla do popolnega uspeha in je ta stranka stopila v vladno koalicijo. Poslanec te stranke Erv-in Zajiček bo imenovan za ministra brez portfelja. Na ta način bodo Imeli Nemci na Češkoslovaškem tri ministre. Nemški socialni demokrat dr. Czech je minister za narodno zdravje, zastopnik zveze nemških kmetov dr. Spina in zastopnik nemške krščansko-socialne ljudske stranke, Zajiček pa ministra brez portfelja. Z vstopom nemških krščanskih socialcev v vladno koalicijo Je število vladne večine v poslanski zbornici narastlo od 171 na 177, število glasov opozicije pa je padlo od 129 na 123. Večina vladne koalicije je zaradi tega porast! a od 42 na 54. Zasedanje interparla-mentarne unije Budimpešta, 2. julija. AA. Seje konference medparlamentarne unije se prično jutri ob 11. dopoldne. Prvi seji, ki bo zelo svečana, bodo prisostvovali kraljev namestnik Horthv, člani vlade in obeh madžarskih zbornic, člani diplomatskega zbora in najuglednejše osebnosti iz madžarskega gospodarskega, političnega in družabnega življenja. V imenu madžarske vlade bo tuje delegate pozdravil zunanji minister Kanva. Na dnevnem redu prve seje je poročilo generalnega tajnika interparlamentarne unije o splošnem političnem položaju. Zvečer priredita predsednika obeh madžarskih zbornic za tuje delegate banket in sprejem. Danes ob 11. dopoldne se je vršila seja izvršnega odbora interparlamentarne unije. Naša delegacija za inter-parlamentarno konferenco Beograd, 2. julija, p. Davi je odpotovala na konferenco irrt erpaTlame nta/nn e unije v Budimpešto jugoslovenska pariamenjiar-na delegacija pod vodstvom predsednika senata dr. Ljubomira Tomašiča in predsednika narodne skupščine Stevana Ciriča. V delegaciji sta med drugim podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj in narodni poslanec Ivan Mohorič. Nova angleška demarša v Berlinu Ženeva, 2. julija, o- V zvezi z razgovori, ki so jih imeli zadnje dni angleški zunanji minister Eden, francoski ministrski predsednik Leon Blum in francoski zunanji minister Delbos ter belgijski ministrski predsednik Van Zeeland, se zatrjuje v poučenih krogih, da bo angleška vlada izvršila v Berlinu novo demaršo ter zahtevala čimprejšnji odgovor na angleško vprašalno po!o. Razpravljali so tudi o sklenitvi za-padno-evropskega pakta, ki bi obsega.! Francijo, Anglijo, Nemčijo in Belgijo m kateremu bi pozneje pristopile tudi nekatere nevtralne države. London, 2. julija o. »Moroing Post« ima iz Berlina poročilo, da to v 8 dneh redigiran nemški odgovor na angleško noto- Nemški odgovor bo hkratu vseboval tudi novi načrt za gospodarsko sodelovanje v Evropi. V Berlinu govore tudi o skorajšnjem sestanku državnega zbora, ki ga bo Hitler obvestil o najnovejših zunanjepolitičnih sklepih nemške vlade. Kaj bo povedal Hitler? Berlin. 2. julija, o. Glede na mednarodni položaj pričakujejo tukajšnji diplomatski krogi z naraščajočo napetostjo govor Hit-lerja, ki ga bo imel najbrže že v nedeljo v Welma.ru. Pričakuje se, da bo Hitler zavzel stališče do vseh zunanje političnih dogodkov. Priprave za izvoz sadja Beograd, 2. julija, p. Centralna komisija za izvoz sadja pri ministrstvu za trgovino je končala svoje zasedanje, na katerem je razpravljala o letošnji izvozni sezoni. Sejam so prisostvovali zastopniki zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, zastopnniki Agrarne banke ter zastopniki raznih trgovskih združenj- Po poročilih, ki jih je prejela komisija, bo letošnji pridelek soid-ja zelo dober. Zaradi itega je potrebno, da se pravočasno store vsi potrebni koraki za prodajo našega sadja ter za pravriilni in pravočasni izvoz. Komisija je predlagala, uvedbo posebne kontrolne službe za izvoz sadja ter sklenila vse potrebno, da se pravočasno za gotove tudi finančna sredstva za izvoznike. Izdana bodo dalje ukrepi, ki naj onemogočijo špekulacije in pritiskanje cen na škodo producentov. Obsodbe zaradi komunizma Beograd, 2. julija. AA. Državno sodišče za zaščito države je dne 25. junija 1936 z razsodbo št. 10/36 obsodilo spodaj navedene osebe zaradi članstva in propagande komunizma po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi: Majnarida Ivana iz Delnic, zasebnega uradnika v Splitu, na 2 leti robije in 2 leti izgube častnih pravic, Marič Tonko, prodajalko iz Splita, na poldrugo leto robije in 2 leti zgube častnih pravic, Maka Rala, tT-govca iz Splita, na leto dni robije in 2 leti izgube častnih pravic, Peruša Ninka, profesorja iz Splita, na 2 leti robije in 2 leti izgube častnih pravic in na izgubo državne službe, Jelačka Burka, poljedelca iz Splita na leto dni robije in 2 leti izgube častnih pravic. Zagrebška vremenska napo red ra danes; Oblačno, ponekod dež in nevihte- Padec temperature. Dunajska vremenska napoved za petek: Težko je presojati ali se bo hladni zapad-ni val zopet vrnil prati zapadu, ali pa bo prevladoval atlantski zrak. V prvem primeru je treba računati z razjasnitvijo in močnim dvigom temperature, v drugem pa s splošno hladnim, deževnim vremenom. »JUTRO« št- 15J. 9 Petefc, X KOL 2936. Kako gospodarijo na magistratu Zakaj spreminja mestna občina pogodbo s Električno zadrugo v Šiški Ljubljana, 2. julija. Že dolgo vrsto let se mestna občina ljubljanska prizadeva, da bi omrežju mestne elektrarne priključila tudi Šiško, ki jo oskrbuje s tokom Električna zadruga za Spodnjo in Zgornjo Šiško. Ta zadruga je bila ustanovljena v letu 1919., ker takrat mestna elektrarna ni bila v stanju prevzeti oskrbovanja Šiške s tokom. Zadruga je zgradila v Šiški lastno omrežje in je pričela dobavljati tok iz Česnjeve elektrarne v Tacnu. Šele ko je bila 1. 1930 postavljena v mestni elektrarni velika parna turbina za 4100 k. s. je bilo mogoče misliti na priključitev Šiške. Že takrat so se pričela prva pogajanja z Električno zadrugo, ki pa niso dovedla do uspeha in so se na občnem zboru zadruge razbila. Leta 1934. je takratna občinska uprava znova pričela pogajanja z električno zadrugo, ko je prej sklenila z elektrarno Češenj pogodbo zaradi odvzema celokupne proizvedene energije in prav tako pogodbo s Kranjskimi deželnimi elektrarnami zaradi dobave toka. Pogajanja so se vršila na osnovi resolucije, sprejete na seji občinskega sveta ljubljanskega dne 6. februarja 1934, ko je mestna uprava priznala šišenskim konzumentom izredno ugodnost, da bodo v primeru prevzema omrežja od strani občine še 10 let plačevali sedanje nizke cene za tok pod pogojem, da zadruga odstopi kupnino za gradnjo hiralnice v Šiški. Sredi l. 1934 je prišlo na tej podlagi do sporazuma med mestno občino in zadrugo in je pogodbo odobril občni zbor zadruge dne 29 junija 1934., nato pa še občinski svef na seji dne 2. oktobra 1934. Vsebina prvotne pogodbe Pogodba, ki je bila 1. 1934. sprejeta od občnega zbora zadruge in od občinske uprave, določa, da zadruga proda vse svoje omrežje z vsemi priključki, transformatorskimi postajami in aparati mestni občini za 1,350.000 Din in ji izroči omrežje v last in posest s 1. januarjem 1936. Od kupnine, ki naj bi se plačevala v polletnih obrokih sko/.i 10 let, naj bi zadruga neposredno prejela 350.000 Din, ostanek v višini 1 milijona Din pa naj bi se naložil na poseben račun pri Mestni hranilnici ljubljanski v fond za gradnjo zavetišča za uboge in sirote v Šiški. To zavetišče bi zgradila mestna občina ljubljanska do konca leta 1942. v takem obsegu, da bi sama prispevala še najmanj 2 milijona Din. Mestna občina bi zavetišče sama vzdrževala. To zavetišče naj bi bilo namenjeno predvsem prebivalcem iz Spodnje in Zgornje Šiške in bi ga upravljal poseben odbor ali kuratorij, kjer bi imela mestna občina dve tretjini članov, eno tretjino pa bi imenovala zadruga ali od nje določena ustanova. V pogodbi se je mestna občina še zavezala, da povrne zadrugi cTo prevzema omrežja izvršene investicije in odkupi preostali električni material do najvišjega zneska 100.000 Din. Končno je mestna občina priznala članom zadruge, ki so si pridobili članstvo do 1. junija 1934. in njihovim dedičem, da bo mestna elektrarna skozi 10 let računala v njihovih hišah in obratov al iščih električni tok za nje same in njihove najemnike po istih cenah in pogojih, ki so bili veljavni pri zadrugi dne 1. junija 1934 (po 2.90 Din za kilovatno uro brez trošarine) Ta desetletna pravica naj bi začela teči 1. januarja 1936. Čeprav sta pogodbo odobrila občni zbor zadruge in občinski svet ljubljanski so funkcionarji zadruge z raznimi izgovori zavlačevali podpis. Predvsem so hoteli doseči še ugodnosti za nameščence, med drugim take, ki ne bi bile v skladu s pragmatiko mestnih uslužbencev. Zahtevali so tudi skrajšanje rokov za plačilo kupnine. Občinska uprava jim je naknadno ugodila, kolikor jim je pač mogla. Navzlic temu je funkcionarjem zadruge uspelo zavleči stvar toliko časa, dokler ni bil imenovan novi občinski svet. Nova pogodba Pričela so se nova pogajanja, pri katerih je prišlo do bistvenih sprememb same pogodbe. Vsebino nove pogodbe so na magistratu držali v strogi tajnosti. Niti članom finančnega odbora ni bil predložen prepis pogodbe in je finančni odbor o zadevi sklepal izven dnevnega reda na podlagi kratkega ustmenega referata. Sprejeta pa je bila pogodba pred dnevi v finančnem odboru le s 4 glasovi, dočim so 3 člani finančnega odbora glasovali proti, eden pa se je vzdržal glasovanja. Na jutrišnji seji pa bo o novi pogodbi sklepal mestni svet. Zadruga se odpoveduje 2 milijonskemu prispevku občine Zanimali smo se za vsebino te tajinstvj-ne pogodbe in smo izvedeli naslednje: V novi pogodbi se kupnina za omrežje zviša od 1 J50.000 na 1,400.000 Din, predvsem pa se občina zaveže vso kupnino poravnati v treh letih in ne v desetih letih, kakor se je prvotno glasila pogodba. Električna zadruga je pri pogajanjih izjavila, da se odpoveduje pogodbeni določbi, po kateri bi morala mestna občina prispevati za gradnjo zavetišča še 2 milijona Din, pa tudi pogodbeni določbi, da bi občina sama zavetišče vzdrževala. Ta popustljivost zadruge je kaj čudna, kajti s črtanjem zgornje določbe se občutno zmanjašajo koristi, ki bi jih imeli prebivalci Šiške, zlasti pa tamošnji hiralci in ubožci. Ker premoženja zadruge ni mogoče razdeliti med zadružnike, bi pričakovali, da bodo funkcionarji zadruge skušali doseči v pogodbi čim več ugodnosti za humanitarne naprave Šiškarjev ter za tamošnje uboge in sirote. V resnici ni videti gospodarskega razloga za tako spremembo pogodbe, pač pa spoznamo takoj w - ozadje, ki je razvidno iz § 3. no- vega načrta pogodbe, ki se glasi: »Zadruga bo del kupnine do zneska Din 1,000.000 (en milijon) uporabila za osnovanje zavetišča za uboge in sirote v Šiški, ki ga bo prevzela družba Sv. Vincencija Pavelskega in ga bodo upravljale in vodile sestre tega reda.« Vse kaže, da funkcionarjem zadruge ni šlo za to, da bi pomoči potrebno prebivalstvo Šiške imelo čim več koristi od pogodbe, temveč edino za to, da bi z onim milijonom kupnine, ki je namenjen za zavetišče, lahko sami gospodarili, odnosno, da bi ta milijon dali na razpolago družbi Sv. Vincencija Pavelskega. Očitno jim ni bilo po volji, da bi zavetišče upravljal kuratorij, v katerem bi imela mestna občina dve tretjine članov, zadruga ali od nje določena ustanova pa le eno tretjino. Po novem načrtu pogodbe ne bo imela mestna občina nikakega upliva več na to, koga se sprejme v zavetišče in bo izgubila tudi kontrolo nad tem, ali se bodo brez političnih in drugih ozirov sprejemali v zavetišče zares le oni Šiškarji, ki so pomoči najbolj potrebni Da vse to dosežejo, so se raje odpovedali onim dvem milijonom, ki jih je hotela občina prispevati za zavetišče, odpovedali pa so se tudi važni določbi, da bi občina sama skrbela za zavetišče. Hišni posestniki dobe tok po 1 Din, najemniki pa po 2.90 odn. 5 Din. Ker je razumljivo, da zadružniki ne Ivi kar enostavno sprejeli tako važne spremembe v pogodbi, je bilo treba najti način, kako naj se pripravijo ti zadružniki, da bodo glasovali za novo nogodbo. V ta namen so bistveno spremenili tudi določbe, ki se tičejo ugodnejše cene za električni tok. Tako je sedaj v načrtu nove pogodbe določeno, da bodo imeli člani zadruge in njihovi pravni nasledniki skozi deset let električni tok po ceni 1 Din za kilovatno uro, najemniki pa dosedanjo ceno 2.90 Din le toliko časa, dokler se ne izselijo iz dosedanjega stanovanja. Občina izerubi pri tem 3 milijone Din Če upoštevamo, da porabijo zadružniki na leto okrog 100.000 kilovatnih ur toka za razsvetljavo in vrhu tega še skoro ves pogonski tok, tedaj vidimo, da izgubi s to pogodbo mestna elektrarna na leto približno četrt milijona Din na dohodkih, v dese-setih letih pa z obrestmi vred okrog 3 milijone Din. Ne glede na ogromno žrtev, ki jo mora prispevati mestna elektrarna samo zaradi tega, da dobi zavetišče v roke družba Sv. Vincencija Pavelskega, bodo hudo udarjeni v primeri s prejšnjo pogodbo še najemniki v Šiški. Zadružni člani so namreč samo hišni posestniki in obrtniki, ki imajo lastne delavnice, dočim najemniki v Šiški niso člani zadruge in bodo morali, čim se izselijo iz dosedanjega stanovanja, plačati normalno ceno 5 Din za kilovatno uro. Znano je, da se zlasti na periferiji mesta zelo pogosto menjajo stanovanja in računa mestna elektrarna, da bo približno v dveh letih že polovica Šiškarjev-najemni-kov plačevala normalno ceno 5 Din za kilovatno uro. S pogodbo dobijo torej gospodarsko močnejši prebivalci Šiške ugodnost, kakršne nikdar niso pričakovali in kakršna je brez primere. Mestna elektrarna bo izgubila ogromen znesek na dohodkih za to-kovino, socialno šibkejše prebivalstvo v Šiški pa bo v primeri s prvotno pogodbo hudo prizadeto. Vse to pa zgolj zaradi tega, da se pogodba spremeni v intencijah nekaterih funkcionarjev zadruge in da se kupijo glasovi zadružnikov, ki bodo v nedeljo na občnem zboru zadruge sklepali o novi pogodbi. Ne glede na to, da gre nova pogodba na škodo občine in odvzema najemnikom v Šiški pravice, ki so jih imeli iz dosedanje pogodbe, je težko verjetno, da bi nadzorstvena oblast smela odobriti tako pogodbo V načelu bi morali vsi občani plačevati enako ceno za električni tok saj je v tej ALBUS DOMAČE MILO ČUVA VASE PERILO! Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus! ceni prikrita nekaka občinska davščina. Že prejšnja občinska uprava je šla morda predaleč, ko je odobrila prebivalstvu Šiške za deset let izjemno ceno 2.90 Din. Če pa se že cena diferencira, je treba to ceno diferencirati po socialnih in gospodarskih vidikih, nikdar pa tako, da bi gospodarsko močnejši pri enakem načinu uporabe toka dobivali tok skoro zastonj, gospodarsko šibkejši (najemniki) pa bi morali plačati polno ceno. Iniciatorji te nove pogodbe se najbrž sami zavedajo, da je ta ureditev krivična in da zahteva nova pogodba od mestne občine v primeri s prejšnjo dvojno denarno žrtev, zato so hoteli stvar kar na hitro in na tihem spraviti pod streho. Že za nedeljo 5. t. m. je sklican občni zbor Električne zadruge, in to ne na običajen način, kakor prejšnja leta, ko so zadružniki dobivali dostavljeno tiskano vabilo, temveč enostavno na ta način, da so vabilo nalepili ▼ Šiški na transformatorske postaje. Že nekaj časa opažamo v Šiški med hišnimi posestniki vznemirjenje in šušljanje, kar je očitno v zvezi tudi z določbo v novi pogodbi, po kateri bodo uživali ugodnost izredno nizke cene 1 Din za kilovatno uro tudi oni zadružniki, ki šele pristopajo ▼ zadrugo odnosno oni, ki si bodo pridobili članstvo do dneva podpisa pogodbe, med tem ko je po prejšnji pogodbi veljala ugodnost le za one zadružnike in njehove najemnike, ki so si pridobili članstvo do 1. junija 1934. Meuria po vsej {Jugoslaviji Skoro ni predela v državi, ki ga ne bi letos zadel udarec elementarne sile Letos sploh nismo bili deležni pomladi. V zimski dobi so iz raznih pokrajin poročali o prezgodnjem cvetju, takim poročilom pa so sledile vesti o nevihtah, kakršne so v normalnih letih šele pred začetkom poletja, bila pa so vmes tudi poročila o poizkusih uveljavljenja zime. Na srbskem jugu je bila že februarja nenavadno bujna vegetacija, potem pa so se vrstili snežni meteži. Pravega prehoda iz zimske dobe v pomlad in poletje ni bilo v vsej državi. Zdaj se že 8 tednov vrstijo orkanske nevihte s točo in nalivi. Usodepolni oblaki se razmikajo po vsej državi in iz raznih pokrajin prihajajo dan za dnem poročila o velikih katastrofah. Orkanske nevihte so že večkrat zajele mala področja in se potem preselile na velike razdalje. 2e dolga leta ni strela zahtevala toUko človeških žrtev kakor letos. Panika pod kozolcem na Ljubljanskem polju Vihar je kozolec porušil — Borba s smrtjo Ljubljana, 2. julija. Nenadna nevihta, ki je z viharjem in nalivom okrog 15. zaplesala nad Ljubljano in okolico, je na ljubljanskem polju, med mestom in Sv. Križem, povzročila katastrofo, ki je poleg gmotne škode prizadejala množici ljudii mnogo grenkega strahu, obenem pa je ugrabila življenje neki bedni neznanki. Blizu križišča Linhartove in Šmartinske ceste imajo šolske sestre iz Marijanišča precejšen kos sveta. Tu se je popoldne znašla večja skupina hlapcev in dekel iz zavoda pod vodstvom dveh sester, da ure-de na travnikih in njivah, kar je ob tem letnem času treba. Ko je nebo zagrnil nič dobrega obetajoč oblak in so že pričele padati prve težike kaplje, so se delavci in delavke zatekli pod velik kozolec ob cesti. Tam se je meditem nabrala že precej številna druščina ljudi, ki so se pravkar vračali s pokopališča, njim pa se je pridružila še skupina ciganov, ki imajo svoj popotni voziček nekje tam blizu, pa so ga v strahu pred neurjem prav tako zavlekli pod streho. Hkratu z gosto ploho, ki se je ulita, je potegni1 čez polje tudi oster, močan veter, pa ni bilo čuda, da se je kozolec, ki je peč « dobršni meri odslužil sv* vek. pri- ze v čel majaltii v svojih siklepovih. Bilo je treba samo še malo krenkejšega sunka in s strašnim pakom se je tramov je s streho vred zrušilo na nesrečne ljudi, ki so biili na ta način bridko ogoljufani za pričakovano zavetje. Sreča v nesreči je biila, da eta bila pod kozolcem dva zvrhana vozova sena, ki sta ruševine vsa;j do neke mere zadržala. 'A razdejanie je vendarle bilo katastrofalno. Stanovanjski voz cigamov je zdrobulo db kraja, skoraj vsi ljudje, ki so bili pod kozolcem, so dobila lažje poškodbe ali pa so prestali mnogo paničnega strahu, neko delavko pa je ogrodje kozolca tako zmr-vilo, da ji najbrž ne bo mogoče več rešita življenja- Ko so biln mestni reševalci obveščena o nesreči, so takoj s tremi reševalnimi vozovi pohiteli prerti Sv. Križu- V dva avtomobila so vzeli vso družbo iz Marijanišča in jo odpeljali domov, v tretjega pa so naložili nezaivestoo delavko, ki je imela glavo skoraj povsem zmečkano in strt prsmi kos, in pa sestro Velimiro Jurkovičevo, ki je imela sicer lažje rane po nogah, a je obenem dobila tudi živčni napad. Obe ramtjenfai so odpeljali na kirurški oddelek, kjer eo sestri nudili prvo pomoč, za nesrečno delavko pa najbrže ni več rešitve. Kakor n?m zvečer poročajo iz bolnišnice, se še zmerom ni zdramila iz globoke nezavesti. Posebej tragično je še dejstvo, da mhce ne ve njene identitete. Opoldne se je bila zgla-sila v Marijanišču in zaprosila za malo kosila. Da bi hrarno odslužila, so jo seStTe vzele s seboj, a nihče je ni vprašal, kdo ie jm odikod. Vremenske nezgode na Gorenjskem Radovljica, 2. julija. Kakor so bili lepi prvi dnevi maja, ko je vse lepše cvetelo kakor druga leta in smo pričakovali dobro letino pri sadju in na polju, je bilo slabo v prihodnjih dneh maja. še slabši, da obupen pa je bil junij, ki je sicer pri nas na Gorenjskem najlepši mesec Dan za dnevom nevihte. Morda je bilo v vsem juniju komaj sedem dni brez dežja. Najhujše je bilo konec meseca. Pretekli teden je v noči od torka na sredo divjala grozna nevihta, ki je pričela s tem, da so ugasnile luči. Uro prej je bilo še jasno in niti preveč soparno in marsikdo, posebno kmetje, so se veselili, da bo morda že enkrat nastopilo lepše vreme in bo mogoče spraviti krmo, ki leži in gnije po pokoše-nem polju. Grmenje se je pojačevalo in že je pričelo pokati po oknih. Najhuje je bilo v Kamni gorici. Ljudje so se bali, da bodo debela ledena zrna razbila stekla na oknih. Nevihta je trajala od 9. do 11. ponoči. Naslednji dan so bili vrtovi videti obupno. Toča je razbila vse pridelke, zlasti solato, od katere so ostala le kaka trda stebla. Hudo je stolkla tudi žitna polja, ki so konec maja ol)6td>ldi do bro letino. Celo krompirjevka je bila razbita na nekaterih njivah in bo to gotovo vplivalo, da bo tudi pri krompirju slab pridelek. Veliko škodo na sadnem drevju nam je letos povzročil naš največji sadni škodljivec _ cvetoder. Kar pa je pustil, je poškodovala in deloma popolnoma uničila toča. Slive in češplje, ki so obetale bogat pridelek, je toča popolnoma oklestila. Izredno huda je bila tudi nevihta v torek dopoldne, ki je trajala od 10. in še preko poldneva. Tokrat sicer toče ni bilo, toda grmelo in treskalo je, kakor še ne pomnijo najstarejši ljudje. Treskalo je neprestano v najbližji okolici Kamne gorice. Ljudje so bili od pokanja v električnem vodu tako prestrašeni, da so se zatekali k sosedom. Elektriko se je občutilo celo pri vodovodih na kovinastih pipah. Zaradi silnih vremenskih neprilik so kmetje obupani. Le malo komu je uspelo spraviti seno na skedenj. Srečen je tisti, ki ima napol suho seno v kozolcu. Veliko sena gnije že več kakor teden dni na travnikih, žita, ki jih ni oklestila toča, so od dežja in viharjev popolnoma polegla. Vihar pred nevihto v torek dopoldne je polomil tudi nekaj drevja. — Polomil je tudi veliko črešnjevo drevo, ki je bilo precej polno. Seveda, kakor hitro je po nevihti posijalo solnce, se je mladina vsula okrog polomljenega drevesa in zobala sladke črešnje. žalosten dogodek pa je bil na praznik sv. Petra in Pavla na planici Vodici nad Kropo. Delavci iz Krope, ki radi prirejajo ob prostem času izlete v gozdove in planine, da se po napornem delu navžijejo svežega zraka, so prišli na Vodice. Tja so prišli okoli poldneva, odložili na lepi razgledni točki oprtnike in sedli. Jakob šolar je pričel odvezovati oprtnik. V tem trenot-ku pa je siknil izpod oprtnika črni alpski gad in pičil mladega moža v levo roko. Strašno trpečega so prepeljali v Kropo in od tam v Radovljico k zdravniku dr. Sliv-niku, ki mu je nudil prvo pomoč in ga od-premil v ljubljansko bolnišnico. Slabo vreme nam škoduje tudi zelo pri tujskem prometu. Izostali so mnogi izletniki, ki so druga leta kaj radi posečali naše planine. Čudno je letošnje vreme. Po večini prevladuje zapad. Toda, če vlečejo tudi drugi vetrovi, ni lepega vremena. Ko se zmrači, piše sever, gore žare v večerni zarji in obeta se lepo jutro. Komaj pa ljudje zaspijo, že prične bobneti in grmeti in — če ne prej — pa vsaj okoli polnoči lije kakor iz škafa . Ploha nad Zagrebom v številkah Zagreb, 2. julija. Od zadnjih orkanskih neviht je pač najhujša ona, ki se je zlila nad Zagrebom in okolico. O njeni strašni sili pričajo posebno zgovorno beležke meteorološkega zavoda na Griču. Zavod sicer še ni mogel pregledati vseh podatkov ter točno izračunati iz njih padavin, ki so se v torek zlile nad Zagrebom. Lahko pa se reče, da je do srede ob 7. zjutraj padlo na 1 kvadratni meter na Griču 84 litrov vode, v Maksimira 75 litrov, v botaniškem vrtu 72 li- litrov. Tam so namreč postaje geoflzSCne-ga zavoda, ki je padavine točno belesHL Po površini Zagreba se da izračunati, da je padlo na 1 kvadratni meter povprečno 60 litrov vode, iz česar je razvidno, da so se nad Zagrebom izlile ogromne količine — 4 milijarde litrov vode. Leta 1926. 00 padavine znašale 117 litrov na kvadratni meter v teku 24 ur, v torek pa se je ogromna količina vode zlila v. kratkem času dveh ur. Leta 1926. ogromne količine vode niso povzročile nobene večje Škode, ker so se pač vlivale 24 ur. Tokrat pa je ▼ pičlem času dveh ur manjša količina povzročila velikansko škodo. Vode, ki so se izlile v 2 urah, bi napolnile 40 metrov globoko jezero, dolgo in široko po 1 kilometer. Hrvatsko Zagorje pod vodo Varaždin, 2. Julija. Od nedelje se že vrstijo močne plohe. Toče sicer ni, nalivi pa povzročajo veliko škodo in prometne ovire. Najhujše je bilo v torek, ko so se okrog Konjščice in Bu-dlnščine trgali oblaki. Lilo je popoldne nekaj ur in veliki kompleksi njiv so bili pod vodo. Pri Poljenici so hudourniki na treh mestih izpod kopali železniško progo. Prvi vlak, ki je krenil iz Zagreba ob 14., je v začetku neurja progo še srečno pasiral, ostali vlaki pa niso mogli več naprej. Delavci, ki so popravljali progo, so stali do pasu v vodi. železniški promet je bil včeraj dopoldne spet urejen. Ko je bila proga prekinjena, so med orkanskimi nevihtami in nalivi potniki v zaustavljenih vlakih prestali mnogo strahu in skrbi. Promet je bil baš takrat velik, zakaj mnogo ljudi se je vračalo iz Zagreba domov, drugi pa so bili namenjeni v Zagreb iz zagorskih krajev, kjer so prebili nedeljo in praznik. Ko so hudourniki izpodkopali železniško progo, so železniški čuvaji pravočasno obvestili postaje ter tako preprečili hude nesreče. Pustošenje toče Petrinja, 2.-julija. Ze nekaj dni besnijo nevihte nad kraji v okolici Petrinje. Trgajo se oblaki in med plohami se dan za dnem vsipa debela toča. V vsem okolišu ni niti ene vasi, ki ne bi imela velike škode od toče in poplav. Toča je potolkla pšenico, koruzo, vinograde in sadonosnike ter uničila do 75 odstotkov pridelkov. Tudi v teh nesrečnih krajih se vidi, na kako čuden način se premikajo oblaki, iz katerih se vsipa voda in toča. V torek je n. pr. toča potolkla pol vasi Moščenice na strani proti Petrinji, dočim na dragi polovici vasi ni padel niti košček ledu. Strela je ubila več glav živine, poškodovala je več hiš, človeških žrtev pa tokrat ni bilo. Čudno je naključje v okolici Petrinje. Tam je strela udarila v občinsko poslopje, kjer je nastanjen konjederec. Ko-njederec in njegova družina so stali pod kapjo, ob strašnem tresku so vsi padli na tla, strela pa je ubila samo psa, ki je bil priklenjen na verigi. V petrinjski okolici so neurja v zadnjih dneh povzročila za 2 milijona dinarjev škode. V nekaterih občinah je ostalo prebivalstvo s svojo živino brez hrane. Zaradi nalivov in hudournikov je reka Kolpa močno narasla in je že 690 cm nad normalo. Izliva se iz struge in poplavlja polja. Major Franc Zacherl doma Ljutomer, 2. julija. Ni še dolgo tega, ko je prišel Zacherlov Franček — tako ga je z val ves Ljutomer — domoy na svoj letni dopust. Samo tri tedne si je privoščil oddiha v rojstni hiši pri starših in sestrah in v hiši, ki si jo je bil kupil pred dobrim letom, da bi v nekdanjem domovanju prleškega pesnika Petra Skuhale preživljal svoj prosti čae in pozneje leta 6vojega pokoja.Ni pa smelo biti tako. Vrnil se je mnogo prej, toda ne vesel, nasmejan, poln življenjske sile, ampak tih in mrk in nem. V torek zvečer je zadnji vlak pripeljal ▼agon z njegovimi zemskimi ostanki iz Stranice, kjer je služboval celo vrsto let, najprej kot poveljnik čete, nazadnje kot komandant obmejnega odseka. Ko je tega pretekli petek inspiciral in stopil med hudo nevihto iz karaule, da bi pogledal še v konjušnico, je udarila strela kakih dvesto metrov daleč stran. Njega je zadela iskra strele v obraz ter ga pri priči ubila. Oplazila je tudi kapetana, M je stopal za njim, a gr ni drugače poškodovala. Mračen je bil večer, bo se je zbrala, na ljutomerski postaji večstoglava množica, da pozdravi Frančka ob njegovem nenadnem p nastopu glavne kopališke sezone se opozarjajo gostje termalnih m mineralnih kopališč in ostalih krajev, katerih gostje uživajo po § 11 potniške tanie ugodnost brezplačnega povratka, da pri odhodu v ko-pa 1 išče kupijo direktno vozovnico do one železniške postaje, odkoder Imajo direktno pot v kopališče, kamor so namenjeni. K temu moraio zahtevati tiskovino za potrdilo biva-nia, istotam, kjer kupijo vozovnico. Te tiskovine mora imeti vsaka železniška postaja. Da opravite vse potrebno za odhod, ne prihajajte na kolodvor v zadnjem trenutku, ker se lahko primeri, da uradnik pri najboljši volji ne more odpraviti potujočih z vsemi potrebnimi tiskovinami in tako ee lahko izgubi ugodnost brezplačne vrnitve. Ako pa je pritožba upravičena, jo je treba poslati železniški direkciji. Ce naknadno zahtevate tiskovino, je najbrž ne boste dobili, ker potujoči mora pač sam pravočasno zahtevati ugodnost, ki mu po tarifi pri ti te. * Peca kliče na Ciril—Metodovo proslavo. Kakor vsako leto, se bo tudi letos vršila v nedeljo 5. t. m. Ciril-Metodova proslava na obmejni Peci. Tudi se bo ta dan vršila otvoritev popolnoma prenovljene Ule-tove koče. Na predvečer se bo žgal Ciril-Metodov kres ter spuščale rakete. Dne 5. julija ob 9. pa se bo vršila služba božja pri koči. Planinci, turisti, smučarji in planinstvu naklonjeno občinstvo, priredite ta dan izlet na Peco in prisostvujte proslavi sv. Cirila in Metoda. Na povratku pa vas vabi letno kopališče SPD v Mežici, kjer se lahko najbolje poživite in osvežite. * Profesorjem, ki se bodo udeležili kongresa Jugoslovenskega profesorsKega društva 4. do 6. t. m- v Varaždinu, je prometno ministrstvo odobrilo četrtinsko vožnjo- Udeleženci naj na odhodni postaji kupijo polovično karto in običajni obrazec OB rk 14. T.a vozna karta bo s potrdilom predsedništva kongresa o udeležbi kongresa veljala za b-ezplačno vrnitev po isti ali krajši progi. Te vozne olajšave veliaio do 10. t. ni- * Poziv medicincem. Uprava slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani vabi ponovno medicince k udeležbi na V&eslovan-ski medicinski kongres, ki se bo vršil v Sofiji od 11. do 19. IX. 1936. Za medicince so preračunani stroški na približno 600 Din. Medicinci, ki se žele udeležiti tega kongresa, se vabijo, da priglase takoj svojo udeležbo pri upravi Slov. zdiav. društva. * Maturantom ljubljanskega državnega učiteljišča iz 1. 1921. Večina je odločala za Ljubljano- Sesbamemo se o priliki naše banov ruske skupščine v soboto 11. t. m. ob 14- na vrtu hotela Štrukelj (Kolodvorska ul-1 in napravimo .program Vabljeni tudi teiikrajtrn »vojalki« in maturanlinje 1. 1921! Udeležba ob loletniei mature, šolska dolžnosti! — S. Mravlje! * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. tKijiiaKMa—aBi^BHHiiiiiii IMIIHI—bbb I DANES VELIKA PREMIERA ! I Karneval HENRICH GEORGE in drugi Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. g&USnHBBnSBHHBMHH^SGEaHBnni ro popolnoma razvrednotila našo zemljo, po mestih pa se je nevarno šopirila nem-škutarija in grozila popolnoma odtujiti mlačno in narodno ne dosti zavedno meščanstvo. Ustanavljanje »Čitalnic« in Južnega Sokola« so bila mnogo obetajoča znamenja narodnega preporoda naših trgov in mest, nova gasilna društva pa naj bi po misli takratnih nemškutarjev reševala tudi njihovo potapljajočo se barko. Temu se je seveda upirala vedno bolj krepka narodna zavest naših meščanov. Novomeški gasilci so 1. 1890 sprejeli slovensko poveljevanje in s tem postali ne samo požrtvovalni reševalci življenj in imetja svojega bližnjega, marveč tudi trden steber našega narodno zavednega meščanstva. Ni nam mogoče naštevati vseh onih dejanj in primerov, ko so naši gasilci v silni vročini poletnega sonca ali ob trdem mrazu zimskih noči in v viharju in nalivih s tveganjem lastnih življenj reševali tujo last iz uničujočega objema ognjenih zub-ljev. Dosti več ko stokrat jih je pozval gasilski rog in ni je vasi in večjega kraja v bLižnji in daljni okolici, ki bi ne morala biti hvaležna našim gasilcem za uspešno pomoč. In 21. januarja 1901. bi bil ogenj uničil našo dolenjsko prestolnico, kakor tolikokrat v prejšnjih čaaih, da niso gasilci požrtvovalno vso noč in ves dan v največ- * Smrt zaslužnega nacionalnega revolucionarja. V Zagrebu je umrl popularni meščan in stara hrvatska korenina Gjuro Puk-šec, star 75 let Doma je bil iz Siska in po tradiciji svoje rodbine je postal graničarski oficir. Dovršil je kadetnico in služboval kot oficir do nacionalno-revolucionarnega po-kreta, ki je bil naperjen proti zloglasnemu režimu bana Khuena. Takrat, ko so nacionalni revolucionarji v Zagrebu z javnih poslopij trgali madžarske zastave, je imel oficir Pukšec dežurno službo v poslopju finančnih uradov. Kot vnet revolucionar se je napravil, kakor da ne vidi namenov ma-nifestantov, in ko so zastave že cefrali in polivali s tinto, ni alarmiral vojaške straže. Seveda so ga takoj zaprli in v vojaškem zaporu v Novi vesi je prebil dve leti. Potem so ga pa postavili pred vojaško sodišče na Dunaju in tam je bil degradiran. Malo je manjkalo, da ni bil kot veleizdaja-lec ustreljen ali pa obešen. Po degradaciji doma ni imel obstanka in izselil se je v Ameriko, kjer se je izučil za mizarja. Po vrnitvi iz Amerike si je uredil v Zagrebu svojo delavnico in požrtvovalno je sodeloval v raznih rodoljubnih organizacijah. * V Šabcu bo 36 revnih nevest dobilo doto iz dohodkov stare hiše. V Šabcu celo mnogi domačini ne poznajo zanimive zgodovine velikega poslopja, ki mu pravijo »Krsmanovaoa« Pred 50 le.td je ugledni trgovec in bogataš Stevan Topuzovič začel graditi to poslopje, a je umrl pred dovršiit-vrijo. V 6vojii oporoki je določili, naij se vsako leto iz dohodikov hiše izplača dota po 100 cekinov dvem nevestam iz revnih trgovskih ali obrtniških rodbin. Neveste je izbirala občinska uprava, kateri je pokojni Topuzovič prepustil izvršitev svoje nenavadne oporoke. Med svetovno vojno so avstrijske granate »Krsmanovačo« porušile im ko je bilo po vojni poslopje obnovljeno«, so se skušaili Topuzovičevi dediči otresti določil oporoke. Mislili so, da so nekdanje dote revniih obrtniških hčera že pozabljene- Nii pa oporoko pozabila občinska uprave, ki zahteva zdaj od dedičev. o-•bovškova. Kočevje; odbornika: Petar Pe-šič, Zemun, in Simon Roth. Stari Bečej: svetovalec: Peter Golohič. Jesenice. ._ __________ra Gustav Frohlich nesporni ljubimec publike v novi vlogi kot znanstvenik, raziskovalec zračnih višav, kavalir in osvojevalec ženskih src. KINO UNION, teh 22-21 jem mrazu vztrajali ob gorečih mestnih podih in krotili nevarni element. (Opozarjamo pri tej priliki na lepo, 116 strani ob-segajočo, po naših umetnikih Jakcu in Me-žanu opremljeno in bogato ilustrirano spominsko knjižico, ki jo za majhen denar dobite pri novomeški gasilski četi.) In Novo mesto tudi ve, kaj je dolžno svojim varuhom. Prepričani smo, da bo praznik naših gasilcev prihodnjo soboto in nedeljo resnično praznik vseh Novomeščanov, ki vedo ceniti njihov trud in delo in ki jim osebna mržnja še ni zameglila pogleda in zmaličila trezno razsodnost. Saj je delo naših gasilcev doseglo priznanje tudi na najvišjem mestu, da je četa prejela kot ve-zilo za šestdesetletnico krasno zastavo iz rok pokrovitelja jugoslovanskega gasilstva, kraljeviča Tomislava. Praporu bo ku-moval podpredsednik Narodne skupščine, g. dr. Josip Režek z gospo Pavlo, ki bo praporu pripela trak kot hvaležno darilo Novomeščanov svojim gasilcem. Novo mesto bo vse številne goste, ki se bodo v soboto in nedeljo zgrinjali v njegove prijazne dvore, sprejelo z vsem gostoljubjem in svojim nasmejanim licem, da bo spet v soncu vriskala dolenjska prestolnica in vsem svojim gostom za slovo podarila eno samo sladko bridkost: željo, da se čimpreje zopet vrnejo... Na svidenje 4. in 5. julija v Novem mestu! * Svetosavska katedrala v Beogradu. Štirideset let že obstoji v Beogradu društvo za zgradbo velike katedrale, ki naj bi bila posvečena sv. Savi, pa vse doslej še ni prišlo do uresničenja namena, ki si ga je nadelo to društvo. Prispevki so pač prihajali prepičlo in prepočasi, da bi se moglo pričeti delo, za čigar dovršitev bi bilo treba okoli petdeset milijonov dinarjev. Ker pa je v društvenih pravilih določba, da se naj zidava prične, ko bo zbranega toliko denarja, da bo dovolj za zgraditev temeljev, in je doslej zbranih 6.802.000 Din, kar bi zadostovalo za ta dela, je društvo razpisalo natečaj za zgraditev temeljev. Zgradba temeljev bo trajala dve leti. — Kakor je znano, se svetosavska katedrala zcrradi na Savincu. tam kjer je bilo ob sokolskem zletu zabavišče na travniku okoli stare neznatne sve-tosavske cerkvice. Okoli nove katedrale bo pa po novem regulacijskem načrtu velik trg. do katerega bo vodilo od vseh strani deset ulic. Glavna kupola katedrale bo visoka 68 metrov in bo vidna že od daleč, zlasti pa z one strani Save. Sedaj, ko se prične zidava, se upa. da bodo tudi prispevki začeli pritekati v obilnejši meri. * Umobolna zakonca sta bila 8 mesecev zaprta v svojem stanovanju. V Beogradu so se morali policisti in gasilen ukvarjati z obi-teljsko tragedijo profesorja in pisatelja Nikole Trajkoviča- Trajkovičeva soproga Je bila duševno bolna in mož je ni hotel poslati v bolnišnico. Sam ji je stregei ln je tudi sam zbolel na živcih. Zakonca sia bila že 8 mesecev zaprta v svojem stanovanju. Traj-kovičev brat. ki je odvetnik, je te dni prosil za intervencijo policijo. Policisti so trkali na vrata stanovanja, nesrečna zakonca pa sta izjavljala, da ne pustita nikogar v stanovanje. Z ena je celo vpila, da bo skočila skozi okno. Policisti so morali poslati po gasilce, da so do oken stanovanja v II. nadstropju prišli po lestvi in s silo spravili nesrečna zakonca iz stanovanja v sanatorij. * Tudi vlomi v Ljutomeru se pojasnjujejo. Poročajo nain: »Jutro« je v zadnjih mesecih večkrat poročalo o drznih vlomih v Ljutomeru, ki jih ni bilo moči pojasniti. Zadnji vlom je bil v usnjarsko trgovino g. Iva Martinušiča, kjer je tat odnesel nekaj tisoč gotovine. Poprej so bili vlomi v podružnico tvrdke Ba'ta, in v lekarno in trgovino Krajnc. Zdaj so storilcu na sledu. Vlamljal je ključavničarski pomočnik Jožef Belec iz Grlave, ki je vlomil tudi z nekim Husarjem iz Bunčanov v soboško in dolnje-lendavsko sodišče ter v cerkev v TišinL Vlome v Ljutomeru je izvršil najbrž sam, pajdaš je samo stražU. Belec se je izučil ključavničarstva v Ljutomeru, zato so mu bile razmere dobro znane. Dva dni pred vlomom v Martinušičevo trgovino je v njej nekaj kupoval in si takrat brezdvomno položaj dobro ogledal. Belec je pobegnil, izdana je za njim tiralica. Iz Ljubljane u_ Prvenstveni turnir šahovskega kluba Triglava, ki je trajal tri mesece, je končan. Turnirja 6e je udeležilo 17 članov, med njimi nekaj znanih ljubljanskih prvorazrednih igralcev. Turnir je bil razdeljen v izločilni in finalni turnir. Rezultati so naslednji: V skupini A: 1- Šiška s 6 in pot točkami, 2. Remškar s 5 L, 3. Erker s 4 In pol t 4. arh. Kocjan s 4 in pol t (slabši uspen proti zmagovalcem) 5. Pograjc s 4 t. Slede Se Dolin-šek Jože, Favai in Dobnikar. V skupini B: 1. Ciril Vidmair e 6 t, 2. Kranjec s 5 L, 3. Ferfila s 4 in pol t.. 4. Tavčar s 4 in pol t. 5. Jančar s 3 in pol t. Slede še Miklavič, Dolinšek D. in Arnšek. V finalu so imeli pravico igrati samo prvi trije igralci iz obeh skupin (izjemoma je bil dovoljen nastop tudi Tavčarju). Rezultati so'- I. in ll. mesto si delita Vidmar Ciril in šorli JoZe s 6. toč. (izmed 7. dosegljivih). HI. mesto Šiška Jože s 5. toč. IV. in V. me6to Erker Julij in Remškar Janko s 4. toč. VI. mesto Ferfila z 2. toč. VII. mesto Kranjec z 1. toC. in VIII. mesto Tavčar brez točke. Ker se je Sorli odpovedal odločilnemu matehu z Vidmarjem, je postal prvak za leto 1936 m klubov ka-petan Ciril Vidmar. Omeniti je treba, da je moral Tavčar predčasno izstopiti iz turnirja, ker je dobil službo suplenta na gimnaziji v Kolašinu. u— Poletni čas v trgovinah. Sekcija trgovcev z modnim blagom je z štiripetin-&ko večino podpisnikov te stroke sklenila, da se pričenši s L t m. pa do 25. avgusta odpirajo trgovine ob 3. popoldne. Prosimo kupujoče občinstvo, da blagovoli upoštevati za sklep ter uredi nakupovanje svojih potrebščin po 3. uri popoldne. u— Poletni čas v trgovinah s čevlji. Trgovci š čevlji so soglasno sklenili, da bodo odpirali svoje obrate pričenši z 6. t. m. do inkluzive 30. avgusta ob 3. popoldne iz-vzemši ob sobotah in dnevu pred prazniki. Kupujoče občinstvo se naproša, da upošteva novo' ureditev popoldanskega odpiranja obratov. u— Javna prodaja raznih novih volnenih preprog za 6obe v modernih vzorcih se bo vršila 4. t m. ob 9. v skladišču carinarnice na Vilharjevi cesti Preproge so večbarvne, flor nerazsečen, 25 komadov. u— Opozorilo. Obveščavamo gospodinje, da se vrše vsak petek zvečer ob 20. v ra-dionski poslovalnici na Mestnem trgu predavanja o pravilnem pranju z Radionom. Vabimo vse tiste gospodinje, ki so čez dan zaposljene, da se v lastnem interesu udeleže teh večernih predavanj in da pridejo drevi ob 20. v radionsko poslovalnico. u— Popravni izpiti. Za dijake ln dijakinje srednjih in meščanskih šol, ki tmajo popravne izpite, se otvorijo na drZavni VI. deški narodni šoli v Ljubljani, sp. Slika, Gasilska ulica, posebni učni tečaji. Pouk se prične v prvih dneh julija. Poučevali bodo profesorji in je uspeh zagotovljen onim. ki prično z rednim obiskom že julija. Posebni učni tečaji bodo tudi za dijake oziroma dijakinje, ki imajo popravne izpite za nižji in višji tečajni izpil. Informacije dnevno od 1. t m. dalje od 9. do l2. na narodni šoli v Sp. Šiški. u— Namesto venca na grob pokojnega prvega načelnika Podmladka JS g. Josipa Mazija, direktorja na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani je poklonil oblastni odbor JS v Ljubljani mladinskemu skladu za podmladek JS znesek 1.000 Din. Denar za počitnice prihranite, če nakupite manufakturno blago pri tvrdki NOVAK na Kongresnem trgu (pri nunski cerkvi). u— Popravni izpiti so marsikoga neprijetno presenetili. Toda vsak strah pred njimi je neupravičen, ker 6e vsakdo lahko temeljito pripravi nanje v tečaju, ki ga v ta namen tudi letos priredi vDruštvo nrezposel-nih profesorskih kandidatov« v prostorih osnovne šole na Sv. Jakoba trgu v dneh od 18- t. m. do 24. avgusta. Poučujejo samo profesorski kandidati in sicer vsak svojo stroko. tako da je priprava res temeljita- To potrjuje tudi dejstvo, da je lani naredilo izpit 95°/® vseh naših učencev- TeCaj se vnši tako, da ima vsak učenec za vsak predmet dnevno po eno uro razlage in nato še d7e uri korepeticije, kjer se uči in deia naloge pod vodstvom profesorjev. Pisane prijave je poslati na naslov; DBPK univerza, Kjer se bodo od 10. t. m. dalje dobivale v vratar.ievi loži od 10. do 12. ure tudi vse potrebne informacije. — Odbor DBPK. u— Po svoj delež se je vrnil. V sredo so stražniki v Mostah aretirali 25-lertnega brezposelnega delavca Viktorja Hočevarja iz Ne-veij pri Kamniku, ki je star znanec kriminalnega oddelka in ima kljub mladim letom že 18 kazni za sabo. Ko je bil zaradi tatvine nazadnje zaprt, se je znal tako urediti, da so ga poslali v bolnišnico, odkoder pa je prve dni februarja pobegnil- Pred begom je Hočevar pobral svojim sosedom in pa bolniškemu strežaju nekaj najpotrebnejše garderobe, da se je lažje prebil skozi prve nevarnosti v svobodi- Zdaj se bo Hočevar vrnil v zapore okrožnega sodišča, da odsluži, kar je zadnjič odnesel, s primernimi pribltki, kakršni se sami po sebi razumejo ob takšnih prilikah. Dr. SREČKO PUHER ne ordlnira do 16. avgusta« u— Prijet specialist za krajo po trafikah. V sredo popoldne je prišel neznan mlad gospod v trafiko gospe Kordiševe v pasaži ob Gajevi ulici Ln zaprosil, naj mu menja tisočak. Medtem ko je gospa našftevala denar, je bil gost nenavadno zgovoren, mimogrede si je izbral še nekaj cigaret, pri tem pa je na tihem izmaknil stotak s kupa, ki ga je bila pripravila za zamena Gospa ;e tatvino takoj opazila — s tisočakom, ki ga je baje hotel menjati dotlej, še sploh ni prišel na dan _ in je sumljivega odjemalca trdo prijela. Tedaj je neznanec brez besede planil čez prag in izginil. Trafikanti-nja je pohitela za njim v Gajev« ulico in pričela na vso moč klicati; Pri mite ga, pri-mite tatu!« S pomočjo pasantov, zlasti po zaslugi g. Dolničarja, ki je na motornem kolesu zbežal za beguncem in ga končno v Beethovnovi ulici prijel, je prišel tat v roke policije. Ob asistenci velike množice radovednega občinstva je moral v trafiki najprej vrniti ukradeni stotak, nato pa so ga odvedli na kriminalni oddelek, kjer so spoznali v njem 24-letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Dragotina Kovačka iz Djurdjevca. Z enakim trikom, s kancrsniim je poskušal srečo v pasaži, je KovaČek pred dnevi izmaknil tudi v neki trafiki na Sv. Petra nasipu 200 Din in škaho neretvan-skih cigaret u— Avtomobilska izleta 4. do 6. julija Grossglockner; 25. do 30. julija Dolomiti in Milano. Informacije in prijave: Okornova izletna pisarna, hotel Slon, Ljubljana. Iz Maribora a— Operetna primadona zapušCa mariborsko gledališče. Za novo gledališko sezono 1936-37 je pr.imadona mariborske operete gdč. Pavla Udovičeva podpisala angažma z upravo osiješkega gledališča. Mariborska gledališka uprava je na to pristala, četudi je gdč. Pavla Udovičeva že podpisala s tukajšnjo gledališko upravo angažma za novo gledališko sezono, v želji, da jI omogoči nadaljnjo spopolnitev. Mariborska opereta bo z odhodom priljubljene primadono gdč. Pavle Udovičeve zelo prizadeita, četuai so v načrtu njena stalna gostovanja na mariborskem odru- Gdč. Udovičevi želimo na novem torišču njenega delovanja čim lepSe sadove vztrajnega spopolnjevanja. a_ Naš velemojster na mednarodnem Šahovskem turnirju. Včeraj zvečar. je odpotoval ▼ znano letovišče in zdravilišče v Pod-jehradč v ČSR naš mariforski šahovski velemojster g. Vasja Pire, ki bo kot edini zastopnik jugoslovenskega šaha preizkusil svoje moči V vodilnimi šahisti mednarodnega formata, med drugimi z dr. Aljehlnom, Flo-hrom, Ragozinom, Frydmanom, Stahibergom, Steinerjem, Thomasom itd. a— Poslo> lini večer goep. pomočniku upravnika delavnice drž. železnic Inž. Jožetu Grudnu se vrši v soboto dne 4. julija ob 20-v dvorani pivovarne Union na Aleksandrovi cesti. Vabljeni vsi njegovi prijatelji, znanci in stanovski tovariši. a_ Diplomirana Je bila z odličnim uspehom na farmaceutski fakulteti v fragi gdč. Anica Hasenohrlova iz Maribora. a_ Maribor brez muzike. Kot posledica nove odredbe, da bodo morali vsi gostinski podjetniki, ki posedujejo radijske aparate, plačevati takso vnaprej v znesku preko 2000 Din letno od radijskega aparata, je 6edaj v teku akcija mariborskih gostilničarjev in ka-varnarjev, ki niso plačevali dostej za radijsko. gramofonsko in glasovlreko glasbo nikakšnega davka, da bodo aparate odjavili oziroma jih prenesli v svoja privatna stanovanja, tako da bo Maribor brez muzike po javnih lokalih. a— S kolesi iz Maribora po Peškoslovaški republiki. Pod vodstvom prof. V. Gruntarja se odpelje v kratkem na kolesih v bratsko češkoslovaško republiko skupina mariborskih kolesarjev. a— Goljufija s Slomškovimi znaki- Včeraj je Tusnelda Sokličeva prijavila policiji, da je 27- junija izročila nekemu mtajSemu moškemu, ki se je izdajal za natakarja, 120 Slomškovih znakov, ki nai bi jih proti odškodnini razpečal v Mariboru za časa Slomškovih praznikov. Odtlej pa natakarja ni bilo več na spregled in ga sedaj Iščejo. Takšnih primerov je bilo več. a_ Delavnice drž. železnic v ognju. Včeraj v četrtek ob 7- zvečer je bil požarni alarm. Gasilci železniških delavnic so takoj odhiteli na kraj domnevnega požarnega objekta, to je železniške delavnice. Pridružili so se tudi mariborski gasilci ki eo sodelovali pri vaji. Predpostavka je bila, da vodovod ne funkcionira in da je treba črpati vodo iz Drave. Vaja je dobro uspela 'n je ponovno izkazala strumnost gasilstva. Iz Celja e— Članski sestanek Jugoslovenske nacionalne stranke v Celju bo danes, v petek. ob 20.30 v Celjskem domu. Na dnevnem redu je poročilo o kongresu JNS in poročilo narodnega poslanca g. Ivana Pre-korška. Članstvo iz Celja in okolice je vabljeno, da se v čim večjem številu udeleži sestanka. e— Še šahovski dvomateh Celje-Celovec v Celovcu. 0 priliki svojega gostovanja v Celovcu so celjski šahisti obiskali t-udi jugoslovenskega konzula, ki jih je prav prijazno sprejel. Podrobni rezultat dvomateha, ki se je končal, kakor smo že poročali, s 714:21/2 za Celje, je sledeč (prvi imenovani so Celjani, drugi imenovani pa Celovčani>: Ing. Sajovic—dr. Trinks V2-V2- Cijan— Eisendle 1:0 Skitek—dr. Nothnagel 1:0. Mo-dic—Opriessnigg 0:1. Ing. Pipuš—Ing. POpperl 1:0. Šmigovec—dr. Paher 1:0. Gra-šeT—Krisper 1:0. Diehl—WaldheaT 1:0. Kocmur—baron Unterrichter 1:0. T>r. Če-rin—Keber 0:1. Prva partija je bila končana že v 1 uri in 30 minutah in sicer je Kocmur premagal barona Unterrichterja. SledfH sta dve zmagi Celovčanov in šele po preteku del j časa so se partije odločile v korist Celjanov. e— Gradnja vodovoda na hrib sv. Jožefa. Mestna občina bo podaljšala mestni vodovod od mostu čez Voglajno mimo Strcber-jeve vile na hrib sv. Jožefa ter je razpisa!* zadevna celokupna gradbena ln instalacijska dela. Ponudbe je treba predložiti do f3. t. m. do 11. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. e— Za mestno zavetišče v Medlogn na bivšem Kvaternikovem posestvu razpisuje mestne občina dobavo opreme !n razna dela. e— Brezposelnost pojema v zadnjem času od tedna do tedna. Pri eelj«ki. borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 253 brezposelnih f214 moškfh fn 39 žensk) nasproti 340 f303 moškim m 37 ženskam) dnp 20. junija. e— Kino Union. Danes ob 16.30 m 20.90 velefilm »Krila v temi« in tednik. Iz Zagorja z— Nagla smrt priljubljenega rudniškega upokojenca. V ponedeljek so pokopali 69-letnega rudniškega upokojenca Franca Zi-berta iz Bevškega. Velika udeležba pri pogrebu je pričala, kako priljubljen je bil pokojnik- Pri sprevodu na farno pokopališča v Zagorje je igrala žalostinke železniška godba. France Žibert je delal v rudniški do-lavnici v Zagorju, potem pa v cementarni v Trbovljah do svoje upokojitve. Paradi blagega značaja je bil splošno priljubljen. V soboto se je podal na trboveljsko železniško postajo, da bi se s svojim sinom, ki je strojevodja. dogovoril zaradi prazniškega izlet* na Turjak. Ko 6e je sinov vlak bližal postaji, je očeta zadela kap. Sin je videl, kako> so očeta obujali k zavesti, potem pa je moral vožnjo nadaljevati. z_ Zagorjan je utonil r Paračrnu. Rabo- zinova družina je dobila iz Paračina brzojavno obvestilo, da je tam v nedeljo pri kopanju utonil sin Jože. Zalosma vest j« obitelj hudo jx>trla in zbudila sočutje pa vsem okolišu. Oba Rabozinova stnova Jakob in Jože in njun svak so bili pred nekaj leti reducirani pri zagorskem rudniku. Vsi napori, da bi spet dobili službo, so bffli zaman. Jakob, ki je že oženjen, služi sroj vojaški rak, Jožetu pa se je posrečilo dobiU službo v paračinski steklarni- Sprejeli so ga zaradi tega. ker ie bil dober godbenik. Pred nekaj tedni se je poročil in upai je, da bo lahko podpiral svojce. Tragična nesreča nnj je zdaj na pragu boljše bodočnosti vzel* življenje in trodbina zaradi revščine ne ba mogla niti obiskati niegovega prerane^ra groba. Banovinsko šahovsko prvenstvo Drugo kolo turnirja ni prineslo mkakiit presenečenj, šiška je kot črni kmalu mad-jgral Klanjščaka in hitro zmagal. Vidmar je igral z Marekom francosko partijo in je imel že dobljeno pozicijo. Zaradi slabe poteze mu je nasprotnik vjel damo in zmagal, šorlj je s preojzno igro gladko premagal Kranjca. Preinfalk je v dam-ekem gambitu nadigral v otvoritvi Cibica in dobil kvaliteto. V popolnoma izgubljeni poziciji je Cibic prekoračil čas in izgubil zaradi kontumaca. Rerčjč je igral francosko partijo protj Lešniku preveč pasivno in je zašel v izgubljeno končnico, ki jo je po nepotrebnem predolgo igral. Partija iz I. kola Marek—inž. Wejss se je končala z zmago slednjega. Weiss Se je proti dam-skemu gambitu branil indijsko in je zaradi slabe igre nasprotnika kmalu prišel v prednost.. Končnico ni igral dovolj ostro in bi lahko Marek remiziraL vendar ni videl rešilne kombinacije ter izgubil. partija Weiss—Singer je bila preložene. Stanje po 2. kolu; šorli, šiška 2, Weiss Singer 1 (1), Vidmar, Marek, Preinfalk, Lešnik, Berčič 1, Cibic, Kranjec, Klamj-šček 0. Danes igrajo v 8. kohi: Marek—Klanj-šček, Singer—Vidmar, Cibic—Weiss, Lešnik—Preinfalk, Kranjec—Berčič,. Šiška— SortL Gospodarstvo Težavno stanje glavne bratovske skladnice v Ljubljani Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je izdala za preteklo leto poslovno poročilo, n katerega posnemamo naslednje; Z ministrsko uredbo od 7. maja je bil ustanovljen osrednji sklad za sanacijo glavnih bratov6kih skladnic, ki naj omogoči nemoteno poslovanje onih bratovsKih skladnic, ki so zaradi posledic gospodarske fcrize prišle v težave in ne morejo zadoščali svojim obveznostim. Pravico do podpor iz tega sklada imajo samo cn3 bratovske sKladnice, ki upokojujejo svoje člane samo ob dokazani trajni onemoglosti in ki pobirajo za pokojninsko zavarovanje po pravilih najvišje to je 14 odstotne prispevke. Ker sta ta dva pogoja podana samo pri glavni braiovski ekiad-nici v Ljubljani ima pravico ao podpore iz osrednjega .sklada zaenkrat samo ta. Navzlic temu je dvomljivo, da bo osrednji sklad z dosedanjimi sredstvi zmogel postavljeno nalogo. kajti kriti je treba ne le primanjkljaj za pokojnine, temveč tudi doklade k pokojninam 6taroupokojencev, ki so se do 31. maja 1935. plačevale iz sredstev Pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo. Iz osrednjega sklada je prejela pokojninska blagajna lam podporo v znesku 1,287.000 Din. ker pa je sama prispevala v fond 635 tisoč Din je znašala dejanska podpora le 552-000 Din, od banske uprave dravske banovine je bratovska skladnica prejela kakor prejšnja leta podporo lOO.OCO Din Poročilo navaja nadalje, da 6e je v premogovni industriji dravske banovine položaj lani še poslabšal. Glavni vzrok temu je poleg splošne gospodarske krize njeno zapostavljanje pri nabavah premoga za državne železnice. Premogovna industrija je mogla svoje delavce zaposliti le polovico delovn h dni. Spričo strašne bede v premogovnih revirjih, kjer mora pogosto rudar s polovičnim zaslužkom preživljati 5 do 9 članov družine, premogovna industrija ni znatno reducirala zadostno število delavcev, ki je nazadovalo nasproti prejšnjemu letu le za 289. Nasprotno pa se je v topilniških obratih povečalo število zaposlenih delavcev za 164. Kako ee je v zadnjih letih gibalo število polnopravnih aktivnih članov, upokojencev m nezgodnikov nam kaže naslednja primerjava; polnooraTni upokojenci akt čl. po pravilih nezgodmki 1925 1929 1931 1933 1934 1935 16.737 15-587 11.529 9-746 9-951 9.826 4075 45:% 4903 5581 56S6 5731 226 523 634 747 813 864 Gornje številke nam kažejo kako hudo je nazadovalo število aktivnih članov pri naglem naraščanju števila upokojencev ln nezgodnikov. kar je glavni vzrok težkoč. s katerimi se mora boriti Glavna bratovska skladnica v Ljubljani. Pri tem Je treba še omeniti da je število staroupokojencev od leta 1925. nazadovalo sicer od 3706 na 1958, število novoupokojencev pa se je dvignilo od 369 na 3781. Od posameznih bratovskih skladnic je imela v pokojninskem poslovanju novoupokojencev znatnejši prebitek le ona na Jeseničan, in sicer v višini l,06400o Din, nadalje * Laškem, kjer je znašal prebitek 292.000 Din. v Ljubliani 213 000 Din in v Ceiju 103 (XX) Din. Manjše prebitke pa so zabeležile bratov, ske skladnice v štorah in v Kajhenburgu. Ostale bratovske skladnice pa so imele la ni 3.9 milijona primanjkljaja. Pokojnine sta roupokojencem in dokiade k pokotninam je izplačevala Glavna bratovska skladnica, in sicer doklade do konca maja lanskega ieia iz sredstev jK>kraiinskega pokojninskega sklada za rudarje. Ako vzamemo pokojninsko blagajno in pokrajinski pokojninski fond, ki je obstojal do konca maja 1935. kot celoto je imela ta zavarovalna panoga lani primanj kljaja 2.0!SiUK)0 Din. Rada se peni, še bolj osvežuje, izdatna pri uporabi. Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tu Da 10.— Din. Gospodarske vesti = Turčija nam je odpovedala trgovinski sporazum. Beograjsko »Vreme« poroča, cia je vlada turške republike odpovedala jugoslovensko-turški trgovinski sporazum kakor tudi klirinški sporazum od 24. julija 1934. Ta dva sporazuma sta bila sklen'ena z odpovednim rokom 6 mesecev, zato bo dosedanji trgovinski sporazum ne-;iai veljati 31. decembra 1936. = Stroge kazni zaradi kršitve deviznih predpisov. Finančni minister je kaznoval z cenarao globo zaradi kršitve deviznih določb tele osebe in tvrdke: Stepana Galiča iz Mihovlana na 20.000 Din, Stepana Pan-čeka iz Sv. Ivana Zaline na 6.000 Din, tvrd-ko Blum in Poper iz Subotice na 10.000 Din, Gatiša Bogdana iz Zemuna na 25.000 Din, šuputa Proka iz Brčkega na 10.000 Din, tvrdko Železoprometno delniško družbo Bistrico na 50.000 Din, Vorba Pavla iz Subotice na 75.000 Din, Kuhšmita Leona, agencijo za izvoz poljskih pridelkov v Novem Sadu na 60.000, Bena Forgaca iz Novega Sada na 10.000 Din, Kovača Vojisla-va iz Subotice na 250.000 Din, tvrdko Ju-goslovensko žitarsko trgovsko d. d. iz Beograda na 100.000 Din, Sajo Hermana iz Osijeka na 20.000 Din, Simeona Polaka in Reslerja iz Novega Sada na 200.000 Din, Sajsa, Vasilija iz Beograda na 5.000 Din, Cimermana Josipa iz Osijeka na 15.000 Din, tvrdko Interkontinentale Karo & Je-linek, Beograd na 60.000 Din, Konleša Ferdinanda in Aleksandra Caklija iz Beograda solidarno na 25.000 Din, Belo Uhlada iz Osijeka na 30.000 Din, Fuša Vladislava iz Donjega Kraljevca na 8.000 Din, Miti-6a Mito iz Donjega Kraljevca na 10.000 Din, Silanita Alberta iz Sombora na ? 00.000 Din, Rožiča Josipa iz Celja na 60.000 Din, Herleta Franjo iz Zagreba na 25.000 Din, Stajiča Leopolda, sina iz Bačke Palanke na 200.000 Din, Mirka Gera iz Subotice na 6.000 Din, Ivana Altmana iz Sombora na 6.000 Din, Dragonarja Julija iz Zagreba na 25.000 Din, Konigrant, agencijo za izvoz žritaric iz Novega Sada na 200.000 Din, Mavra Viljema Franca iz Iloka na 100.000 Din, Gustava Kona iz Iloka na 150.000 Din, Manfelda Danila iz Subotice na 25.000 Din, Mirka Puhlerja, trgovca z lesom iz Zagreba na 100.000 Din, Podjetje za izdelavo zvitega pohištva *Colorado« iz Beograda na 7 000 Din. tvrdko Poldi-jeklo (lastnik Dragutin Gemter) iz Beograda na 25.000 AMn. tvrdko Mednarodno odpremništvo Evo (§ ančič iz Maribora na 20.000 'Din, tvrdko Sa predelovanje konoplje Mihajlo Varga, klavno na 75.000 Din, Arturja špicerja, trgovskega agenta v Zagrebu na 250.000 Din in tvrdko brata Piatnik, Radeče na 20.000 dinarjev. = Slabo stanje štajerskih vinogradov. Kakor se opaža so štajerski vinogradi letos silno napadani po peronospori, zlasti grozdni peronospori, tako da je veliko vprašanje, koliko bo tega ostalo. Na sadnem drevju se opažajo tudi različne bolezni. Večina poznega sadja je odpadla. Kar j*1 pa ostalo je slabo in deloma razpokano. Star; vinograniki ne pomnijo, da bi kedaj bili riaši vinogradi tako hudo v tem času napadeni. navesti točen naslov pošilja lčevega pooblaščenca, ki bo pazil na pravilno Izvršitev carinskih formalnosti. = Mcstno poglavarstvo v Ljubljani raz pisuje dobavo raznega materiala, cementnih cevi, konopnenih cevi, lesa. cementa, litoželeznih izdelkov. Interesenti se opozarjajo na oglas v uradnem listu štv. 52 od 27. junija. — Dobave- Dne 6- julija bo v irotendan-tuTi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 2.250 kg kavinih konzerv. Dne 17. t. m. bo v štabu dravskega žan darmeri j skega polka v Ljubljani ustmena licitacija za prodajo raznih krp in S31 parov starih iznošenih čevljev. = Dobave. Komanda podvodne f lotil je v Šiberaku sprejema do 30. t. m. ponudbe jeklene žične vrvi, do 30. t- m. za dobavo za dobavo barve in f kneza, do 1- avg. za dobavo kalcijevega karbida, solne kisline in acetilena, do 5. avgusta za dobavo bakrenih cevi, svinčene pločevine in medi. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 30. t. en. ponudbe zia dobavo železne pločevine, strojnih jermen, ventilov za vodo, plinskih cevi in vijakov- Dne 4. t. m. bo pri vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo raznega platna, trakov in sukanca. 9. t. m za dobavo ščitov za mitraljeze Dne 14. t. m. bo pri direkciji dirž. rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija za prodajo prahu od kok- sa državne železarne v Varefo. Dne 15. t m. bo v pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljana ofertna licitacija za instalacijo električne napeljave v vojašnici v Mariboru. Dne 30- t- m-bo pri 1. kolesarskem bataljonu v Ljubljani ofertna lioitacija za prodajo posameznih delov za kolesa. Dne 27. t. m. bo pri upravi policije v Zagrebu ofertna licitacija za nabaivo 300 hlač orne barve in 28 t. m. za dobavo 650 letnih bluz za zbor policijske straže v Zagrebu. Dne 4. avgusta bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitaoija za dobavo raznih pil- Borze 2. julija. Na ljubljanski borzi kažejo tečaji deviz le nebistvene fluktuacije. V privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.91, dočim so se angleški funti nudili po 243. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.85 v angleških funtih po 242.58, v grških bonih po 28 in v španskih pezetah po 6.65. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.94, v Beogradu po 13.9211 in v Zagrebu po 13.y2. odnosno za 15 julij po 13.84. za konec julija po 13.75 in za konec avgusta po 13 80. Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tirala vojna škoda 366 den. brez prometa (v Beogradu zaključki po 365). Promet pa je bil v 4% agrarnih obveznicah po 47. v 7°/o Blairovem posojilu po 74 in v 8% Blairovem posojilu po 83 Devfep Ljubljana. Amsterdam 2966.01—2980.60. Berlin 1752.05—1765.93. Bruselj 740.32. Curih 1424.22—1431.29 London 217.98—220.04. Newyork 4315.38,—4351.70. Pariz 288.32-289.76. Prasra 180.47—181.85. Curih. Beograd 7. Pariz 20.25. London 15.3325. Newvork 305.50. Bruselj 51.70. Milan 24.10. Madrid 41.95. Amsterdam 208.30. Berlin 123.00. Dunaj 57.30. Stockholm 79.10. Oslo 77.05. Kobenhavn 68.45. Praara 12.68. Varšava 57.75. Budimpešta 60.50, Atene 2.90. Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 366 den. za sept. — okt. 365 den., 4% agrarne 47—48. 6% besrluške 66—67. 9>% dalm. agrarne 65 den., 7% invest 83.50 den.. 7°/„' Blair 74—75. 8%. Blair 83—84; delnice: PAB 232 den.. Trboveljska 128 den., Tsis 10 den. Beograd. Vojna škoda 365—366 (365). za sept. 364.50—365.50 (365\ 4% agrarne 48 den., 6°/n hecrluške 68.75—69 C68,—68.75). 1% Blair 75—76, 8°/» Blair 85. Narodna banka 6200—6280. ŠPORT Nemci na državnem kajaSkem prvenstvu Letošnje državno prvenstvo kajakov, ki se vrši v nedeljo na Bohinjskem jezeru, bo že samo po sebi zanimivo zato, ker bo prvič na mirni vodi, dočim so bila vsa dosedanja tekmovanja na Savi. Tekma velja obenem kot izbirna za ollmpijado. Prvenstva se bo udeležilo okoli 20 enojk in dvojk, razen tega pa skoraj gotovo še 15 nemških čolnov izven konkurence, kar bo dalo prireditvi še prav posebno obeležje. Nemški »Kanuverband« priredi namreč izlet v Jugoslavijo pod geslom >Von Triglav bis zur Adria« in bo Izrabil to priLjko da Se pomeri z našimi kajakaši. Nemci bodo po tekmovanju na Bohinjskem jezeru nadaljevali pot po Savi do Zagreba, kjer bodo natovorili čolne na vlak in Se peljali do Bosne. Pot jih bo nato vodila po Drjni in Vrbasu do morja. Start za prvenstvo bo točno ob 10. pri Sv. Duhu. cilj pa pri Sv. Janezu. Tekmovalci bodo morali prevoziti 10 km dolgo progo. Izletniški vlak pripelje v Bohinjsko Bistrico ob 8.22 in ima direktno avtobusno zvezo z jezerom, tako, da bodo lahko izletniki pravočasno prispeli na tekmo. Blagovna tržišča 2TTO -f Chicago 2. julija. Začetni tečaji; Pšenica: za julij 97.50, za sept. 99, za dec. 100.25; koruza: za dec 65. -f Winnipeg, 2. julija. Začetnj tečaji: Pšenica: za julij 83.375, za okt. 84, za dec. 84.25. + Novosadska blagovna borza ' Tendenca mirna. — Pšenica: baška in sremska 118—119; okolica Sombor in ba. natska 117—119, baška ladja Tisa 121 —123, ladja Begei 119—120; slavonska 119 —120. Oves: baški, sremski in slavonski 100—102. Koruza: baška, sremsika in banatska 101—103; Moka: baška in banait-ska »Og« in »Ogg« 195—205; »2« 175—185, »5« 155—165, »6« 135—145, »7« 115—125. »8« 105—107.50. Otrobi: baški. sremskii in banatski 98—102. 4- Budimpeštanska terminska borza (2. t. m.). Tendenca čvrsta. Koruza: za julij 11.76-11.80, za avg. 11.78—11.80. BOMBAŽ -f IJverpool, 1. julija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 6.64 (prejšnji dan 6.70, za dec. 6.13 (6.22). +- Newyork, 1. juliia. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za julij 12.40 (12.23), za dec. 11.69 (11.51). Službene objave LNP (Iz predsedstva mesto seje p. o. 1. VII. 1936) Spored za 5. julij L 1.: V Domžalah, igrišče Donžal ob i6.30 Domžale - Bratstvo, službujoči Flerin, Domžale reditelj-stvo: v Cel.iu, igrišče po izbiri Laškega, ob 9. Laško - Krški SK, službujoči Mahkovec. klub, na čigar igrišču se bo igrala tekma, postavi rediteljstvo. V Mariboru, igrišče Železničarja ob 9. Maribor - Železničar jun., službujoči Stojšič, oba kluba rediteljstvo. Odobri se prva poskusna tekma Vrhnika - Mengeš 5. t m. na Vrhniki. Določita se prvenstveni tekmi Amater Slovan 12. t. m. v Trbovljah. Slovan - Amater 19. t- m- v Ljubljani. Verifikacije igralcev: S pravico nastopa 11. julija t. 1. za Mengeš Zuipa/n Franc; s pravico nastopa 1. olctobra 1936 in 1. januarja 1937 za Gradjanski Branovič Vinko in Jelenič Josip. — Poziva se ČSK, da v roku treh dni dostavi savezne izkaznice z odjavami za igralca Branoviča Vinka in Jejeniča Josipa — Vežeta se po § 8, III spi. prav. za Celje Dobrajc Konrad do 2. februarja 1941. Berger Aleksander do 20. junija 1939. Pozivata se Trbovlje in Amater, da v roku treh dni izplačata pr- ss- Božiču sodniški taiksi v smislu 5 45, 2 sodniškega pravilnika JNS za sojenje tekem s KAC-om dne 28. in 29. junija t. 1. Vzame se na znanje izjava Svobode-Lj. da prepušča Marsu tekmo pomladka in se tekma verificira s 3K) p. f. za Marsa. — Vzame se na znanje izjava Elana, da se ne bo udeležil finalnega tekmovanja za prvenstvo drugega razreda in se tekmi verificirata s 3:0 p. f. za zmagovalca v obeh tekmah med Bratstvom in Domžalami Ostale zadeve bo rešiila soja p. o. Prihodnja seja p. o- bo 8. t. m. ob 19. v pod-savezmi pisarni. Službeno iz SO. pri LNP. Delegirajo se k tekmam 5. t. m.: Domžale : Bratstvo Držaj. Vrhnika : Mengeš poizkusna Čamer-nik. Laško : KŠK Ochs. — Plenarni sestanek Ljubljanskih sodnikov bo v ponedeljek ob 20. pri Slamiču. Ponovno se pod pretnjo suspenza opozarjajo vsii sodniki, da v roku 8 dni pred-lože po eno sliko za podsavezno kartoteko. raJ. Odredila se je tudi preiskava, s strani LNP, toda t največje začudenje vseh, ki a^ prisostvovali gornjim tekmam, beremo v današnjih službenih objavah u. o. LiNP, da Rapid ni zakrivil prekinitve tekme car ter da se mu dvigne suspenz. V zvezi • tem si dovoljujemo vprašati sodnika g. Schnedlerja, kdo je potem zakrivil incidente pri tekmi Rapid : železničar, ki so ga prisilili h prekinitvi tekme, odnosno, če on tega, kar se je dogajalo na igrišču, ne imenuje incidente, zakaj je potem predčasno zaključil tekmo? Gotovo nam bo g. Schne-1-ler navedel svoje razloga, kar je tudi v njegovem interesu, ker si je mariborska publika ustvarila o tej stvari svoje mnenje, kateremu sklep u. o. L.NP nikakor n© odgovarja. — G. M.c SK Ljubljana. Danes ob 20. obvezen sestanek moštva, ki potuje v Beograd- Postava moštva na oknu v tajništvu. Dvignite pravočasno opremo pri hišniku. ASK Prlmorje (centralni odbor). Danes ob 20.30 seja v restavraciji Slamič. ŽSK Hermes. Seja centralnega odbora bo drevi ob 19. v novih klubovih prosi; oni h, bivši mitnici poleg Nabaviljalne zadruge drž- železnic v Šiški ob glavni progi- Na~ čelniiki sekcij se morajo te seje sigurno udeležiti ker se bo razpravljalo o prireditvah ob priliki kongresa UJNŽB. v Ljutb-ljani. Točno! SK Slovan. Danes ob 20.30 odborova seja pri Krušiču. Navzočnost vseh odbornikov, namestnikov, revizijonalnega odbora in sekcijskih načelnikov nujno potrebna. SK Slavija. Danes ob 20. Članski sestanek za vse igralce. Sigurno naj se javilo tudi Ja-pelj A.. Kržan, Janežič. Baumgartner AL Tur-ner, Aliančič. Porko, Felstein. Kravos. Jenko in Remic Jože. Inženjerska zbornica in mezdno gibanje Stavke stavbnega delavstva nikakor ne pojenjajo — Carinske formalnosti pri izvozu blaga. Komercialni oddelek generalne direkcije državnih železnic je izdal tole sporočilo: Zadnje čase se pogosto dogaja, da se izvozne pošiljke ne ustavi jaijo v svrho cari-n jen a na tisti pogtaiji. na kateri pošiljatelj želi. da se izvrši izvorna carinska formal- Ljubljana, 2. julija. Mezdnih sporov med gradbenimi delavci in njihovimi delodajalci le še kar noče biti kraja. Komaj so se bili pogodili s stavbenikom Tomažičem — davi se je obnovilo tudi delo na stavbi ob Vodovodni cesti — že je prišlo do gibanja pri nekaterih drugih podjetjih. Včeraj popoldne so zapustili delo Bricljevi delavci na stavbi bežigrajske šole. Danes popoldne so se zastopniki delavstva razgovarjali s stavbenikom, a do večera ni prišlo do sporazuma. Po zahtevah delavcev gre pri proračunu za zgradbo bežigrajske šole samo za okrog 20.000 Din razlike, a zastopnik podjetja je izjavil, da mezd ne more povišati, če mu mestna občina kot naročnica zgradbe te razlike ne doplača. Kakor smemo soditi, bo v kratkem prišlo tudi do sporazuma v Česnjevi opekarni v Zgornjih Gameljnah, medtem ko stavka v Murski Soboti še zmerom traja. Inženjerska zbornica v Ljubljani nam je v zvezi s stavkovnim gibanjem med gradbenim delavstvom dala na razpolago naslednjo izjavo, ki na simpatičen vzpudbuden način tolmači stališče inženjerjev v zadevi, ki iz precej prozornih razlogov noče z dnevnega reda: Inženjerske zbornice so zahtevale že pred letj v svojih predlogih in mnenjih, predloženih raznim državnim in samo upravnim oblastem pa tudi v javnosti (na pr. »Jutro« in »Slovenec« z dne 3. oz. 4. 10. 1934), da se morajo delavske mezde na vsak način zvišat; tako, da bodo de-j lavci plačani bolje, nego jim je potrebno za golo preživljanje. Prav tako je potrebo . zvišanja mezd naglasi! zastopnik inženjer-i ske zbornice tudi pri pogajanjih ob ne-\ davni stavki gradbenih delavcev v Ljub- , ljani Za pravilno razumevanje dejanske-nost. Vzrok temu so nejasne in nezadost- . ra fcf od]o6ilno ^^ ne izjave posu lalrev na tovornih listih o& „ . ^ kraju carinjenja Ker pošiljalec odgovarja , na v,šmo delavskih mezd v gradbeni stro-železnici za vso škodo, nastalo zaradi ne- i ki, je treba vedeti, da je glavni regulator jasne ali nezadostne izjave o kram carinit- ! delavskih mezd pri nas država kot naj- nja. se opozarjajo izvozniki da v la^no korist točno označijo na tovornih lislih krni carinjenia in svoje zahteve glede načina carinjenja in deponiranja dokumentov, potrebnih za carinjenje. Razen tega ie treba večjn gradbeni gospodar in diktator cen. Padec delavskih mezd na tako nizek nivo je v glavnem nujna posledica načina, kako se javna gradbena dela dajejo v iz- vršitev in kako se plačujejo. Kakor znano, se javna dela oddajajo na licitacijah. Razpisano delo dobi ono podjetje, ki nudi na skrajno nizke proračunske cene največji popust. S tem je država v položaju, da podjetjem ki se potegujejo za javna dela, cene diktira, čim je zaradi gospodarske depresije privatna gradbena delavnost zelo padla oziroma skoraj prenehala, so se stavbna podjetja začela v toliko večji meri potegovati za javna dela. Konkurenca v obliki nemogočih popustov pa je šla vedno bolj samo na račun delavskih mezd. Pravična in trajna regulacija delavskih mezd v gradbeni stroki je tedaj pri nas odvisna v glavnem od tega, kako-bodo državna in samoupravna oblastva plačevala gradbena dela, ki se grade po njih naročilu. Zato je povsem upravičena zahteva, naj se v vsakem razpisu javnih gradbenih del določijo razen drugih pogojev za prevzem dela tudi minimalne mezde, ki jih mora plačevati podjetje, katero prevzame razpisano delo v izvršitev. Te minimalne mezde morajo biti seveda v skladu s splošnim življenjskrim standardom pokrajine, kjer se dela izvršujejo. Velika javna dela namreč niso namenjena le svojim prvotnim smotrom, temveč naj služijo tudi občemu oživljen ju in okrepitvi gospodarskih razmer v državi. Vse to naj se upošteva vselej, kadar se razpravlja in odloča o delavskih mezdah. Polovična vožnja za kongres geometrov Beograd, 2. julija. AA. Prometni minister je dovolil 50%-no vornino na državnih železnicah jugoslovanskim in tujim geome-trom, ki se udeleže sestanka stalnega odbora mednarodne federacije geometrov od 31. avgusta do 5. septembra v Beogradu. Popust velja od 28. avgusta do 8. septembra. V nekaj vrstah. 12. julija se bosta, ka kor smo že poročali, vrSiliNdve mednarodni tekmj naše nogometne reprezentance. Za tekmo proti Turčiji v Carigradu je sa-vez določil naslednje moštvo: Jakšič, Spar sič, Hiigl, Mitrovič, Matošič, Arseaije-vič, Stevovič, Lechnea, Vajok, TLrnatmč, Vujadinovič, Marjanovič, Sekulld, Sarič in Tomaševjč. Isti dan pa se bodo ▼ Beogradu borili proti rumunski reprezentanci igralci Glaser, Radovanovič, Beloševič, Kovačevi č, Gayer, Djokič, Medarič, Dethn-ger Lešnik. Božovič, Kokotovič, kot rezerve pa so določeni Urch, Lukič, Jazbinšek in Zečevič. — V Wimbledonu se nadaljuje tekmovanje za teniško prvenstvo sveta. Nas seveda zlasti zanimajo uspehi in neuspehi Nemcev in Avstralcev. Cetrtfinale se je končalo z velikimi uspehi Nemca von Cramma in Angleža Perrjrja. Von Cramm je odlično porazil. Avstralca Crowforda s 6:4, 7:5, 6:4. Drugi aspjrant za svetovno prvenstvo Anglež Perry Je že lažje eliminiral Američana Granta s 6:4, 6:3, 6:1. V polufinalu je von Cramm premagal Austi na 8:6, 6:3, 2:,7 6:5. Zanimivi so tadi rezultati v doubleu gospodov. Francoza. Bo-rotra—Brugnon sta porazila Avstralca Crovvford—Qui«t 3:6. 7:5. 2:6, 9:7, 6:2. Nemška dvojica Cramm—Henkel Je Igrala proti ameriškemu paru AHlson—Van Ryn 6:4, 8:lo, 4:6, 6:3. Igra je bila nato zaradi mraka prkinjena. V mešanem doublu Je dvojica Kukuljevič—De la Walden porazila gospo Lucasovo in njenega partnerja 6:1, 6:1. Nov svetovni rekord v desetobojn. V Milwaukee so bile olimpijske Izbirne tekme za desetobojce, pri katerih je zmagovalec Glen Mornis dosegel 7878 točk ki s tem postavil nov svetovni rekord, ki je za 44 točk boljši od dosedanjega rekorda Nemca Sieverta. Morris je dosegel tele rezultate: 100 m 10.7 (11.1), 400 m 50.7 (52.2), 1500 m 4:48.1 (4:58.8), 110 m zapreke 14.9 (15.8), skok v višino 187 (180), skok v daljino 656 (748), skok ob paHci 345 ( 343), krogla 14.46 (15.31), disk 43.11 (47.23), kopje 56.06 (58.32). V oklepaja so navedeni Sievertovi uspehi. Prosimo pojasnila. Prejeli smo; »Ob priliki mariborskega Olimpijskega dne 11. t. m. 6o se pripetili na nogometnem brao-turnirju pri tekmi Rapid : železničar in Maribor : železničar težki incidenti, ki so prisilili sodnika g. Schnellerja, da je obe tekmi predčasno zaključil. Pri tekmi Rapid : Železničar je bil celo dejansko napaden s strani Rapidovrh Igralcev, za kateri prestopek je LNP Rapida takoj soapendi- Iz Julijske Krajine Goriške črešnfe Na poslednjem zasedanju goriškega kor-poracijsko-gospodarskega sveta je poročal kmetijski strokovnjak dr. Scaramuzza o goriških črešnjah in njih gospodarskem pomenu za deželo. Iz njegovega poročila posnemamo v naslednjem nekaj zanimivih podatkov. Črešnje, ki jih imajo v deželi več vrst, goje predvsem na Krasu okrog Komna, v spodnjih dolinah Vipave in Soče, zlasti v okolici Gorice ter v Brdih. Pridelek je bil letos zaradi hudih neviht in toče pičel in, čeprav bo bile cene nekoliko višje kakor lani, »o kmetje zanj vendarle manj izku-pili kakor prejšnja leta. V zadnjih letih dohodki od tega sadja sploh stalno nazadujejo V razdobju let 1923 do 1928 je znašal povprečni letni pridelek 18.138 Btotov, v času 1929 do 1934 pa 21.097. Leta 1932 je dosegel višek s preko 30.000 stoti V omenjenih poslednjih 6 letih je goriški pridelek znašal 3 do 4.5% celokupnega pridelka T vsej državi Večino pridelka so seveda izvozili, tako v drugem omenjenem razdobju letno po 7 do 15 tisoč stotov v inozemstvo, 6 do 8 pa v druge pokrajine države. Deloma so Sreš-nje tudi konserviralL Največ črešenj so absorbirali dunajski m drugi avstrijski trgi Cene črešnjam pa so bile leto za letom nižje. Tako so kmetje še leta 1929 izku-pili za prodanih 21.200 stotov črešenj okrog 6.7 milijona lir, 1930 za 18.470 stotov 4.8 milijona, 1931 za 19.783 stotov 3.1 milijona, 1932 za 29.493 stotov 2.7 milijona, 1933 za 20.148 stotov 2.24 milijona, 1934 pa za 22.357 stotov črešenj le še 1.6 milijona lir. Ze leta 1932 in 1933 so v Gorici priredili dve pokrajinski razstavi črešenj za pospeševanje te panoge goriškega sadjarstva. Letošnja razstava je bila med pokrajinska in je na njej razstavilo svoje blago 260 razstavljal cev iz 7 pokrajin. Najboljše razstav-ljalce so nagradilL Vse prve nagrade so pripadle seveda veleposestnikom, raznim grofom in baronom, med drugimi tudi senatorja grafa Segr6-Sartoriju, baronom Co-delijem, sorodnika znanega fašističnega poslanca Coceaniju (Kocjančiču) in drugim. Manjše nagrade po 100, 50, 20 m celo po 10 li» je prej slo 150 dragih razstavljalcev, med njimi okrog 130 slovenskih sadjarjev. V ostalem gospodarski uspeh letošnje razstave po sodbi razstavljalcev samih ni baš velik. Vse kaže, da bo tudi letos še največ zaslužilo onih 9 ali 10 tvrdk, ki se pečajo s prekupčevanjem in izvozom goriških črešenj in ki jim gredo tudi lokalne oblasti zelo na roko. Zanimivo je, da so letos na goriSki razstavi prav posebno forsiraTi črešnje H veronske in dragih severnoitalijan-skih pokrajin. Drobne novice V trifgki ladjedelnici so pred dnevi splavili v morje novo petrolejsko cisterno, ki jo je naročila neka angleška petrolejska družba. Ladjo so gradili tadi ves čas. ko s« se je vrSOa italijansko-abesinska vojna. Zanjo seveda sankcije pa tadi protisankcije niso prišle v po štev. Posvarjenl trgovci. Kampanja proti draginji se Se zmerom nadaljuje, čeprav so sankcije ie pokopane. Z vidika interesov revnih slojev je seveda popolnoma upravi-Sena, vendar bi ne smela biti naperjena zgolj proti malim trgovcem, ki so že prej izhajali le z največjimi napori. Te dni je tržaški mtersindikalni odbor v smislu odredb oblasti spet posvaril 8 malih trgovcev ki so odredbe kakorkoli prekršili. Med njimi je več trgovcev slovenskega porekla, tako J/Ojze Božič, Anton Košmerlj, Anton Keber, Ferdinand Novi in drugi V potoka Cerknici je te dni atonila 22-letna Josipma Gatajeva iz Cerknega. Njeno truplo so našli pretekli žetrtek blizu brvi, s katere je pokojnica po nesreči padla v deročo vodo. V Trnovem je predzadnjo soboto pogorela hiša 591etne posestnice Josipine Volkove, ki je zaradi tega oškodovana približno za MUttdlfc, Velik Bhnnov govor Frane. min. preds. Leon Blum je imel pred DN v Ženevi velik govor, s katerim Je izpričal, da je Francija slej ko prej za mir Zadnje delanje tragične operete - črni cesar v evropskem mirovnem zboru Dopisniki velikih evropskih listov poročajo iz metropole Društva narodov, da bo v ženevi občutili nastop in govor neguža kot zadnje dejanje operete s tragičnim zaključkom. Negušev govor ni zbujal pozornosti s svojo vsebino, marveč s tem, kar je bilo iz njega izpuščeno. Neguš je vprašal: »Kaj bodo zdaj storili narodi?«, a ni dal na to vprašanje sam nobenega odgovora. Tenor govora je bil boj za nepriznanje anek-sije Abesinije. Zato se že slišijo glasovi, da hoče abesinski cesar podvzeti zadnji obupni korak, ki mu še preostaja in »e vrniti V Abesinijo, kjer vodi vlado v Goreju ras Imru. Širijo pa se tudi govorice, da bo Abe-sinija prostovoljno izstopila iz Društva narodov. S takšnim korakom bi seveda olajšala sedanji položaj sebi in Ženevski ustanovi. Do zadnjega ni nihče gotovo vedel, ali pride neguš v Ženevo na sejo ali ne. Namenoma je bil imenovan za šefa abe&inske delegacije ras Nasibu, ki je prišel z osta-limi člani abesinske delegacije precej zgodaj k sestanku. Neguš se je pojavil šele med Edenovim govorom. Prišel je v črni svileni togi v spremstva treh na oko zelo bojevitih, po evropski šegi oblečenih Abe-sincev. Abesinija ima prostor v peti vrsti tik francoske delegacije (Etiopija pride pred Francijo). Neguš se je vsedel dva sedeža pred Leonom Blumom. rok dveh očetov Nenavadno srečanje, še bolj nenavadno razkritje — Dva sta plačevala alitnente, tretji je bil poročen z materjo •. • ček, s Katerim sta se bahala oba trgovska potnika, »legitimni« sin nekega Z., ki ni imel niti pojma o teh postranskih zaslužkih svoje žene. Ta je bila obsojena na štiri mesece ječe. Kateri pa je pravi oče, ne bo mogoče morda nikoli z gotovostjo dognati. V vlaku, ki je vozil proti Pragi, sta sedela dva trgovska potnika. Sprva sta govorila o gospodarskem položaju, potem sta si pripovedovala »najnovejše« dovtipe in druge zanimivosti. Ko jima je zmanjkalo snovi, je eden izmed obeh mož izvlekel listnico rn pokazal onemu sliko dveletnega otroka. »To je moj ponos«, je pripomnil. »Zal mi poklic ne dopušča, da bi se brigal podrobneje zanj.« Tedaj je drugi istotako izvlekel iz svoje listnice fotografijo: »Tudi jaz imam takšnega korenjaka. Šteje istotako dve leti.« Fotografiji sta sličili kakor jajce jajcu. Oba moža sta se gledala kaj začudeno, tem bolj ker je bil obe fotografiji po istem negativu skopiral isti fotograf. Potem se je razvil naslednji pogovor: »Ali je to vaš nezakonski sin?« — »Da! In vaš je tudi nezakonski?« — »Da!« — »Mati je Vera Z., kaj ne?« — »Da!« — «Ji plačujete?« — »Da!« — »Vi tudi?« Pred sodnikom se je izkazalo, da je de- Dr. Beneš — poročna priča V Pragi sta se poročila hči kancelarja državnega predsednika dr. šamala Jaromila šamalova in bibliotekar narodnega muzeja docent dr. Anton Grund. Za pričo pri poroki je bil sam državni predsednik dr. Beneš. • Glave abesinskih delegatov so se ves čas zasedanja odražale od ostalih zboroval-cev, kakor silhuete. Zadnjih 24 ur pred zborovanjem so si diplomati na moč prizadevali, da bi cesarja pregovorili, naj se ne udeleži seje. Francoski zunanji minister Delbos je obiskal neguša, tudi Avenol se je ogla-sil pri njem. Nenadoma je okolu zapuščenega moža v hotelu »Carlton« vse oživelo. Ko je v popoldanskih urah pred sejo neguš trdovratno vztrajal pri svoji odločitvi, da hoče priti osebno k seji, so se sestali francoski in angleški ministri ter poslali k negušu grškega ministra Politisa. ki je kot edini diplomat na dan prihoda iz vljudnosti obiskal neguša, ter ga prosili za posredovanje. da bi cesar izostal. Politis je šel k ne-gušu. llmel si je celo pridobiti cesarjevega pravnega svetovalca prof. Jezeja, toda na koncu je bilo vse zaman. Neguš je prišel na sejo, prosil za besedo in jo dobil ter povzročil incidente, ki lahko postanejo zelo neprijetni za ženevske interesente. .......i««««« Graničarjeva drama Zaradi kokoši čez mejo — Usodne posledice Budimpeštanski listi poročajo o čudni drami, ki &e je odigrala pri Horgosu ob ju-goslovansko-madžarski meji. Mlada Jugo-slovenka, 191etna pa štiri ca, je čuvala na jugoslovenskih tleh večje število kokoši. Ko so nekatere živali prešle mejo in stopile na madžarska tla, je šla za njimi, da jih spravi nazaj. Graničar, ki je to opazoval, je klical za njo, naj se ustavi. Ko njegovih klicev ni upoštevala, je oddal strel, ki jo je zadel v srce in jo na mestu usmrtil. Zrušila se je na madžarskih tleh, kakšnih deset korakov od meje. Graničar je tedaj še sam stopil čez mejo, da spravi truplo na jugoslovenska tla. Med tem ko je z eno roko vlekel truplo nazaj, je v drugi držal puško. Puška pa se mu je nenadno sprožila in krogla je šla vojaku skozi srce, da se je tik ob meji zgrudil poleg dekleta mrtev na tla. Velika riba y Vrbskem jezera Neki ribič je v Vrhskem jezeru ujel sko raj dva metra dolgega soma, ki je tehtal nič manj nego 46 kg. Velika žival se je branila z vsemi močmi in šole po dolgem boju je možu uspelo, da jo je spravil na suho. Po mnenju strokovnjakov šteje žival 60 do 70 let, nekateri jo cenijo celo na sto let. Za veliko vsoto je kupil ribo neki trgovec v Celovcu in jo razstavil v svoji izložbi. Frastc JožeS v najvišjih časteh Župani Nižje Avstrijske so prejeli te dni odredbo, naj ob svečanih prilikan spet nosijo staro župansko medaljo, ki so .jo izdaii leta 1908. ob tSO-letnem vladarskem jubileju cesarja Franca Jožefa. Ta kolajna kaže na eni strani cesarjevo podobo z naprsom: IV melj svobodne države je svobodna občina. Na drugi strani je grb Nižje Avstrije. Nova odredba izrecno poudarja, naj se ta kolajna nosi s cesarjevo podobo spredaj, v Avstriji se dogajajo še druge stvari, ki kažejo, da računajo tam jx»vsem trdno z restavracijo Habsburžanov. Nadvojvoda Evgen n. pr. še nadalje inšpicira avstrijske policijske in vojaške naprave. Te dni to nadvojvoda izročil zvezi bivših »Deutschmeistrov«. to je bivšemu dunajskemu polku, posebno pismo Otona Habsburškega. ZA SMEH IN KRATEK ČAS če z vami plešem, gospodična, se im zcfl, kakor da bi stopal po lahkem oblačku.« »Motite se, gospod, to so moje noge!« Kraljica stratosfere " Marysa Hilszova je dosegla z balonom višino 14*000 m — Občutki, ki so jo navdajali — Darovi Francije rekorderki višin Francija je navdušena nad dejanjem svoje mlade letalke- Parižanke Maryse Hilszove. V balonu je dosegla višino okrog 14.000 m in je s tem prekosila dosedanjo »kraljico stratosfere« Italijanko Carino Negroneje-vo. ki 6e je morala zadovoljiti s 6icer vsega upoštevanja vredno višino 12-043 m. Maryse Hilszova, mlada, mična, vitka in prožna ženska, se je dvignila 11 minut po petih zjutraj v Villacoublayu. V svojem polarnem oblačilu, ki naj bi jo ščitilo pred ledenim mrazom svetovnega prostora, v svojih ne preveč elegantnih hlačah in kožu-hastih škornjih ni bila videti T>aš preveč panižanska. Sama je delala dovtipe o tem svojem oblačilu. Končno eo ji nataknili še aparat z dihalnim kisikom, komisar francoskega aerokluba de Voisenbent je še pregledal aparate in balon se je dvignil na- ............................I................. Vroče poletje, kratke obleke Francoski nmetniki so priredili tekmovanje v okusnih kopalnih kostumih in so priznali nagrade za okusno odelo na peščini: gdčni Liegerovi za njene shorts ter miss Joani VVarnerjevi za njen kopalni plašč ravnost v višino- Potem ga je začel zanašati veter. Dolgo časa so ga lahko zasledovali z daljnogledi, dokler ni izginil kot neznatna točkica v modrini etra. Čez eno uro in 11 minut je Hilszova pristala- Ni bila videti preveč utrujena. Z najboljšim tekom je pospravila okrepčila, ki so jih drzni letalki ponudili. »Bilo je prekrasno«, je pripovedovala ko se je vrnila na zemljo. »Niti trenutek nisem imela občutka negotovosti. Tudi sem trpela, celo v višini 10.000 m, razmeroma malo zavoljo mraza in dihalnih moten]. Aparat s kisikom je deloval feborno. Kratko, preden sem dosegla višino približno 14-000' m, sem začutila morski bolezni podoben občutek sJabosti«. Točno višino. Id jo je dosegla, bodo morali še izračunati. Hilszova se je že doslej proslavila e svojimi športnimi poleti. Pred nekaj časa je s francoskim vojnim letalom odpotovala na Japonsko, kjer se je udeležila več tekmovanj. Sedaj jo vabijo sovjetski letalci, da bi nastopila v njihovi državi. Francoska fi namerava napraviti posebno sla vnos t, ki se je bo udeležil menda tndi Leon Blum. Ob tej priliki ji bodo damovali letalo in balon kot dar francoske države »kraljici« stratosfere«. »»»'MIHI................... Najtežji Anglež je umrl V Bromleyu v anglegks grofiji Kenfcski je umiri Richard Harrow, ki se je ponašal da je najtežji mož na Angleškem. Tehtal je nič manj nego 254 kg. Med vojno je služil pri artiljeriji jn je imel povsem normalno težo. šele 1. 192o se je začel hitro debeliiti. V kratkem času se je spravil od prejšnjih 76 kg na 250 kg. Od tedaj je potoval 6 cirkusi in je kot debeluh nastopal tudi v filmu. Ob smrti je štel komaj 38 let. Umrl je za sončarico. Strela v boksarjev! hiši Neurje moti kosilo Maksa Schmelinga in Anny Ondre V torek popoldne je divjala nad Berlinom huda nevihta s treskanjem in nalivi. Nemški boksar Schmeling je sedel tedaj v družbi svoje žene na zastrešeni terasi svoje letne hišice in je prijetno kramljal ter pripovedoval Anny Ondry, kako se je ru-val z ameriškim črncem Louisom. Bilo je malo pred 16. uro, ko se je hudo zabliskalo. Schmeling in Ondra sta obstala kakor zateta. šele čez nekaj trenutkov sta se zavedla, kaj se je zgodilo: strela je udarila v boksarjevo hišo, iz katere so švigali jasni plameni. Takoj so se zbrali sosedi in telefonirali gasilcem, ki so prihiteli z brizgalno. Njih delo pa se je moralo omejili le na lokalizdranje požara, kajti Schme-lingovi poletni hiši je že zgorela streha. Po katastrofi sta izpovedala boksar in filmska igralka ,da sta v trenutku nesreče ravno sedela pri obedu. Po čudežnem naključju sta ostala oba nepoškodovana, dasi bi ju bila strela lahko ubila ali vsaj oplazila ali omamila. Schmeling in Ondra sta začela po nastalem ognju kajpada urno pospravljati in reševati svoje reči. Streha letne hiše je popolnoma uničena ,k sreči pa je naliv sam pogasil nadaljnji ogenj, sicer Schmeling v svojem poklica bi bili plameni polizali stavbo do temeljev. Boksar in njegova žena sta se po požaru odpeljala iz okolice v Berlin, kjer so ju znanci in prijatelji iskreno pozdravljali ter jima čestitali, da sta odnesla zdravo kožo. Novi bombarder angleške zračne sile To letalo je najnovejši tip angleškega bombarderja. Izdelali so ga v Vickersovih tvornicah, v zrak pa se je dvignilo prvič v Eastleightu blizu Southamptona Slučaj — največji pesnik Kako je nastala francoska marseljeza Bilo je nekega aprilskega večera 1.1792. v Strasbourgu. Poročnik Claude Joseph Rouget de Lisle, mož, ki ni imel nobenih posebnih darov niti za vojaško, niti za umetniško življenje in ki mu je bilo usojeno, da umre 44 let pozneje po neznatnem življenju brezupnega diletanta v največji bedi, je bil povabljen v družbo pri županu Dieterichu. Pravkar je bila dospela vest: Francija je napovedala vojno »kralju Češke in Ogrske«. Ta vest je vnela glave bolj nego šam- množestveni morilec Stockholmska policija je aretirala v enem najodličnejših mestnih predelov 281etnega zdravnika dr. Erika Ghurnemanna. Osumili so ga, da je storilec cele vrste doslej nepojasnjenih umorov, Ghurnemanna je izdalo pet mladih ljudi, ki so jih bili pred časom prijeli, da so oni zakrivili te umore. Na policiji je Ghurnemann priznal, da si je izmislil pet umorov na najbolj rafiniran način, izvršili pa &o jih njegovi pomagači. Ta afera je pripravila švedske liste do tega. da zahtevajo zopetno uvedbo smrtne kazni. panjee. Manjkalo je Bamo prave vojne pesmi. Od vseh strani so silili v Rougeta, o katerem so vedeli, da se poskuša z muzici-ranjem in pesnikovanjem, naj bi zložil nekaj takšnega, kar bo ljudi zgrabilo. V popolnem nasprotju s tem, kar predstavlja znana Pilsova slika, se je mladi mož skromno branil. Bilo mu je nerodno, kmalu je odšel domov. V njegovi tihi sobi pa je prišlo nenadoma nadenj, sam ni vedel kako: besede, verzi, kitice, takti, ritem, melodija. Pisal je in pisal, poskusil tudi na gosli in končno je utrujen zaspal. Ko se je naslednje jutro zbudil je ležalo pred njim: Allons, enfants de la patrie, Le jour de gloire est arrivč. Contre nous de la tvrannle L' čtendard sanglamt est levč. Čital je, poskusil peti zase, postavil nad vse naslov »Vojna pesem renske armade«, in ko je njegova ustvaritev izšla pri Dan-nebachu, jo je posvetil vrhovnemu poveljniku. maršalu Lucknerju. A šele poleti istega leta. ko so prikorakali marseilleski prostovoljci v Pariz, kjer so 10. avgusta sodelovali pri naskoku na Tnilerije in pomagali zrušiti prestol, je pesem dobila krila, na knfprih je preletela vso Francijo in ves svet. Odtlej se imenuje »marseljeza«. NAME A N £ K STO O T E »o,« je dejala vedeževajka z grobnim glasom in bolščila v kavno goščo, »bojim se, da bo neka oseba, ki je vam zelo blizu, doživela veliko razočaranje!« »Tega se bojim tudi jaz,« je dejal obiskovalec, »pravkar sem namreč opazil, da nimam pri sebi niti pare.« VSAK DAN ENA Ob ur Oba hkrati: »Oprostite, prosim ...« (>Everybodys weekly«) »JUTRO« št 151, 7 PefeE, 3L SH. 1936. Z ANE GRET: 10 BETTY ZANE "s Zgodovinski roman iz ameriške revolucije »Haha! Nu, znana reč je, da jaše na svo;em poniju kakor sam peklenšček,« je vzkliknil polkovnik Zane in se od srca zasmejal. »Pri nas se vobče ne manjka dobrih jezdecev; slišali boste na primer, kako je podpolkovnik McColloch skočil s pečine.« »Dajte,« je rekel polkovnik, »primaknite si stole, da slišimo Izakovo povest.« »Nimam vam mnogo povedati,« je rekel Izak z glasom, ki je b'l še vedno zelo slaboten in tih. »Na žalost bo ■tudi nekaj slabih novic, a te si prihranim za konec. Letošnje leto, če bi ga bil dokončal pri Vajendotoih, bi bilo deseto mojega ujetništva. Zadnje čase, skoraj že štiri leta, niso prav nič slabo ravnali z menoj, in godilo se mi je dosti bolje, nego si mislite. Vzroki mojega dolgega ujetništva so vam gotovo znani. Že nekaj let mi na vse kriplje prigovarjajo, naj se dam sprejet? v rod, naj vzamem Ma-jiro, ki jo imenujejo »belega žerjava,« za ženo ter postanem Vajendotec. Za nič nisem hotel privoliti, čeprav sem se varoval, da ne bi razdražiJ Indi atr cev. Dovolili so mi, da sem se v taboru prosto gibal, obenem so pa skrbno pazili name. In gotovo bi še danes sedel med Indijanci, če me ne bi bil obšel sum, da je Hamilton. britski guverner, zasnoval načrt, kako bi s Hurond, Šonijci, Deleverci in drugimi rodovi zadal belcem vzdolž reke strahovit udarec. Več mesecev sem opazoval priprave Indijancev za vojni pohod v tolikem obsegu, da se doslei še niso lotili podobnega. Nazadnje sem zvedel od Majire, da je bil moj sum popolnoma osnovan. Kakor hitro se je ponudila ugodna prilika za beg, sem jo porabil in ušel. Nobeden izmed vojščakov me ni dohitel, niti »Hitra puščica« ne, vajendotski tekač, ki mi je pre-strelil roko. Zadnje tri ali štiri dni sem se le s težavo pretolkel; preživljal sem se z zelišč,- in koreninicami, in ko sem dospel do reke, sem že omagoval. Porinil sem neko deblo v vodo, da bi me zaneslo na drugo stran. Potem me je zagledal naš stari pes. In tedaj sem vedel, da sem rešen, če se bom le mogel dovolj časa držati. Tisti mah, ko je mladi mož s puško pomeril name, sem mislili, da ie vse končano. Zaklicati nisem mogel.« »Ustreliti ste ga mislili?« je vprašal polkovnik Zane. »Imel sem ga za Indijanca, pa sem na srečo za časa spoznal zmoto.« Vse zanimanje poslušalcev se je zdaj oklenilo vprašanja o indijanskem napadu. »Mar so Indijanci na poti semkaj?« je vprašal Jo-natan. »Tega ne morem reči. Za zdaj so Vajendotci še v svojem taboru. Vem pa, da mislijo Angleži in In- dijanci skupno napasti naselbine. Mesec 'dni ali leto dni utegne še trajati, je pa neogibno.« »In za takim načrtom stoji Hamilton!« je s studom vzkliknil polkovnik Zane. »Indijanci imajo upravičene pritožbe. V marsičem stojim na njihovi strani. O plenili smo prevarili njih zaupanje in prekršili pogodbe. »Pipa« in Win-genund sta posebno ogorčena na belce. In, kakor slišim, tudi »Sejalec.« Ta bi plačal za Jonatenov skalp vsako ceno, in mislim, da bi vsak posamezni rod drage volje žrtvoval sto svojih najboljših vojščakov za »Črnega vetra«, kakor imenujejo Leva Wetzela.« »Si kdaj videl »Rdečega Esjaka«?« je vprašal Jo-natan. ki je sedel tik pri ognju in je, kakor po navadi, le mailo govoril. Bil je izmed vseh Zanov najbolj divji in najbolj neukrotljiv. Večino svojega časa je prebil v gozdovih, ne toliko zato, da bi se boje val proti Indijancem, kakor Wetzel, kolikor iz čiste ljubezni do življenja pod milim nebom. Med štirimi stenami je bil zamišljen in molčečen. »Da, videl sem ga,« je odvrnil Izak. Sonijsk; glavar je, eden naipredrznejših borcev tega ba:.eviitega rodu. Ko sem zadnjič prišel v Indian-Head — tako pravijo neki vajendotski vasi — je bil tam in je imel s seboi dve sto svojih najboljših vojščakov.« »Okruten nasprotnik je. Midva z Wetzelom ga poznava. Zaklel se je, da morata najina ska'pa viseti v njegovem vigvamu.« »Zakaj sovraži tebe?« je vprašal polkovnik Zane. >Wotzel je seveda smrtni sovražnik vseh' Indijancev!« Jomartan de rastrmel ▼ ogenj in jel brez uvoda pripovedovati: »Pred nekaj leti sva bila z \VetzeJom na k)vu. Krenila sva vz vodo, v tako imenovani Gintyjev kraj, kier sva naletela na sled petorice Šonijev. Jaz sem bil za to, da bi se vrnila, a Wetzel ni maral nič slišat* o tem. SlediSa sva Indijance, jih v večernem somraku zaskočila in jih pobija s tomahokom. Eden nama je težko ranjen ušel, a zasledovati ga nisva mogla, ker sva našla v njihovem taboru belo dekle. Eden izmed rdečih peklenščkov je menda mislil, da sva prišla osvobodit ujetnico, in jo je s tomahokom ubil. Vendar še ni bi]a popolnoma mrtva. Vse, kar sva le mogla, sva storila, da bi ji ohranrila življenje. Umrla je, in pokopala sva jo kar ■tam. Rdečekožci, voiščaki iz rodu Rdečega lisjaka, so vodilj ujetnico k njemu v tabor, in čez kakega pol leta sem zvedel od nekega prijateljskega Indijanca, da nama je šonijski glavar prisegel pogin. Ni dvoma, da bo igral pri napadu, ki se bliža, vodilno vlogo.« »V strašnih časih živimo,« je menil po5kovnik Zane. »Da, v teh časih so duše ljudi na preizkusna; a trdno verujem, da .ie blizu dan, ko bodo rdečekožci pognani daleč za mejo.« Da bi prepodila mračno razpoloženje, ki se je bilo polastilo mož, je Be>cty vprašala Izaka: »Ka(j pa tvoja indijanska princesa? Ali je lepa?« Kulturni preglej Obisk pri F. X. Saldi Nad Barandovim se počasi izgublja velemestna periferija Prage, toda njen veliki krog še ni zaključen: selišče za seli-sčem se vrsti ob Vltavi, gradovi, tovarne in zlasti še številne vile se prislanjajo ob dolgi greben, ki ga je v davnih periodah narosil na prastara češka tla mogo&ii tok Vltave. Povsod še diha Praga. V njen ogromni trebuh se iztekajo sadovi vrtov, ki se širijo med hišami in segajo v polja, njeni beati possidentes imajo na dobrem zraku svoje vile, njeni izletniki počivajo v dvoje ob robu gozdov, odkoder zaveje celo v vlak vonj akacij, njend prijatelji prirode uživajo horacijevsko idilo podeželja v številnih week-endskih hišicah z vrtom ali s prostim dostopom v vltav-ske valove. Toda tu je velikomestni dih Prage že počasen, podeželsko prijeten, zajet v bližino gozdov in v zeleni pas obvl-tavskih travnikov. Praški tempo velja samo še na cesti, ki jo zlasti ob nedeljah ikar zabašejo avtomobili. V enem takih selišč na progi proti Zdi-cam, v Dobrichovicah biva sedaj veliki češki kritik in pesnik, evropsko vidni vrh češkega kulturnega življenja F. X. Salda. Profesor Karlove univerze, toda eden izmed onih, čijih težišče ni za katedro in v m ing r ju. marveč v širokem toku javnega življenja, že štirideset let in še več se uveljavlja v češkem kulturnem svetu glas tega prodornega analitika estetskih vrednot, mojstra kritične sinteze, napadalnega bojevnika za najvišji valeur, ki ga moreta dati v poeziji genij in nadarjenost. Glas nemirnega vzpodbujevalca k popolnosti in mojstrstvu, ki je srečno uravnovesil v sebi znanstvenika in umetnika in združil apolinična načela svojega klasicizma z di-onizičnim vzgonom stvarjalne opojnosti in umetniške enkratnosti. V češki literaturi zadnjega pol stoletja, odkar je pričela premagovati od preporoda podedovani provinci alizem in dosezati v delu nekaterih pesnikov višino sočasnih vrhov zapadnih slovstev, je F. X. Salda pojav tiste vrste, ki nima okoli sebe enakih in ki je s svojo veličino žarišče več pesniških rodov, še dandanes, ko se je ta osebnost formata Sainte Beuva ali Taina približala sedemdesetemu letu, 6vetopisem skj meji vsega človšekega, sodi F. X. Salda ne le med najplodovitnejše delavce v češki kritiki (znan je njegov Z&pisnik«, ki ga sam ureja in piše), marveč tudi mai kritike, ki jih najčešče in z največjim pridom konzultira slehern književnik in prijatelj književnost«. Mož, ki ga krstni list pelprosno uvršča med starce, je v resnici ena najmladost-nejSih prikazni v češki kulturni sodobnosti, če razumemo pod mladostjo vzgon in spontanost mišljenja in dela, sposobnost, da se vžjvi v sleherno novo idejo in dojame tudi najradikalnejši nemir, ki ga kakšna velika misel ali sanja povzroči v sedanjem času. V F. X. Saldi pa se ta neprestani preiiv mladostnosti izravnava z zrelo modrostjo človeka, ki nc vidi v življenjskih pojavih samo njihove bleščeče vnanjosti in pen njihove opojnosti, marveč čuti za njimi tudi skrito zakonitost, višji red in notranjo sovisnost; čiuti imperativ nado-sebnega in nadčasovnega zapoved njihove teleologične vsebine. Salda je — gledano z očmi evropske primerjalne literature — pojav istega plmenitega rodu, kakor Benedetto Croce v Italiji, Valery, Gide in Romain Rolland v Franciji, Jose Orte-ga y Gasset v Španiji, Oskar Walzel v Nemčiji, če podredimo duhovnemu tipu intelektualno različnost svetovnega nazora in oblikovno različnost njihovega dela. Kakor Salda na nekem mestu obžaluje, da Maeha, Vrclicky in Brez i na niso pisali v enem izmed evropskih jezikov, ker bi tako pripadali evropski literaturi, bi bilo treba zaradi nalike obžalovati, da nI šaldovo delo spisano v francoskem ali katerem drugem jeziku in tako dostopno evropski kulturni eliti. Toda tako obžalovanje je samo primera en passant, zakaj v resnici je F. X. Salda funkcionalno izvršil v češkem je ziku večjo vlogo, kakor bi jo drugod; že to, da je češki esej postavil na evropsko višino in da je dal češfc kritiki rahločut-nejši jezikovni instrument, čigar zmogljivost zaznavamo v vsem današnjem če. iškem kritično-esejstičnem slovštvu, izpol- njuje življensko poslanstvo celega moža. F. X. Salda se je umaknil pred truščem velemestnega življenja v zeleno tišino Do-brichovic, kjer si je najel na pobočju brega, čigar teme pokriva krasen gozd (najlepšo stezo v ta gozd so nedavno službeno imenovali: Steza F. X. Salde) udobno vilo. Ko sem neko junijsko nedeljsko po-poldn© prispel v Dobfichovice, me je na postaji prvi pozdravil smehljaj prikupnega smichovskega založnika in knjigarnarja Girgala, prvega založnika« šalduvega zapisnika« in vnetega častilca nove dobficho-viške znamenitosti. Z njim sva najprej obredla Stezo F. X. Salde in ob svežih prilivih dobrega gozdnega zraka pretresla vrsto časovnih vprašanj na mejah literature in svetovne politike. Nato sva zavila v vilo, ki jo obdaja vrt z drevjem in cvetlicami in s čije oken se odpira širok razgled po vltavski ravnini med dvema grebenoma in posebej še na Vltavo, najbolj češko izmed čeških rek. Profesor dr. F. X. šalda je imel tisti hip še goste, prav za prav gostinje: dvočlansko delegacijo iz praškega »bfezinov-skega« kroga, v kateri sem lahko s posebnim veseljem pozdravil Bfezinovega Eckermana, gospo Pickovo—Saudkovo. Avtor »Bojev za jutri« je sedel za pisalno mizo pred oknom, ki * razkazuje široko scenerijo vltavske pokrajine Njegov obraz, znan s tolikih posnetkov in vendar drugačen v svojem živem nemiru, je dobil v tej osvetljavi nekam pomirljiv ln v profilu skoraj goethejevsko izoblikovan značaj. Bolezen otežkoča F. X. Saldi po gostejše gibanje, vendar pa na srečo ne ovira gibčnosti njegovega duha, ki je dobil v tem interieru harmonično okolje. Stene so večidel izpolnjene s knjižnimi policami; po hrbtih knjig sem bežno spo znal ne morda prevladujočo, vendar pa prav močno udeležbo francoske literature. (Prof. šalda je strokovnjak za romanska slovstva). Tu in tam vise originali čeških mojstrov, izmed katerih mi je bil švabin-sky najočitnejši: pokrajine s svojimi rahlimi barvami in clair-obscuri izražajo jz branost in apolinično pokojnost. Razgovor z velikim mojstrom, čigar obisk sem bil uvrstil med najpomembnejše točke svojega praškega programa, je trajal ob pogosti in prijetni menjavi snovi, v razpoloženosti, ki je čedalje bolj izgubljala napetost prvih trenutkov, skoraj poldrugo uro. Prof. šaldo je zanimalo naše slovensko in sploh jugoslovansko kulturno življenje, in to, da ga nisem presenečal s konkretnimi vprašanji in napadi literarnega interviewista, je samo pripomoglo razgovoru do neprisiljenega razpleta. Govorila sva o Cankarju, ki ga ceni kot tolmača slovenskega lirizma in izpovedoval-ca slovanske etične žeje, pa o Ivi Voj-noviču, ki ima med Cehi sploh velik sloves: nemara celo večji ko v domovini. Ni mu bilo prav, da ne maram predavati v Pragi o naši literaturi. »Toda če vas pri nas predvsem zanima češka kultura«, je dejal prof. Salda s poudarkom, »se nikar ne omejujte na samo literaturo. Cehi smo dosegli najvišje vrednote najprej v glasbi na drugem mestu v slikarstvu in šele na tretjem mestu v poeziji; zanimajte se tudi za naše slikarstvo! Lirika je naša najvišja literarna zvrst, toda kako dati njene najzrelejše sadove drugim narodom, ne da bi trpela včasi čudovito rahla umetnost njihove forme?« _ Izpraševanje se je kdaj pa kdaj obrnilo: ta sloveči predstavitelj sodobnega zapad-njaštva je hotel vedeti, kaj imamo Jugo-sloveni v sodobni literaturi, kar bi lahko označili za veliko v zapadnem smislu. Mogel sem navesti eno samo ime: Miroslav Krleža. Toda vzlic vsej prepničevalnosti in sili b,Hrvatskega boga Marsa« in kljub neepični formi učinkoviti vsebini romana »Vrnitev Filipa L.atinowjcza«, ki 6ta prevedena v češčino, je to vendarle premalo, da bi občutili tudi v Pragi svojske panonske element v umetnosti Krleže, ki je velik predvsem v celoti svojega dela, v strnje-nosti pesniških, novelističnih in esejističnih spisov, v široki razlitem toku svojega sloga, v udarnosti svojih misli in svetlosti svojih prividov. Prof. šalda dobro pozna različnost na ših kulturnih pasov in njih dramatična f trenja, ki napolnjujejo tudi književnost ? fermenti vretja. Pozna slovensko bolest: manjšino v Italiji, in čuti z njo, on, ki je izmed Cehov nagloblje pogledal v delo Danteja in ko je preko Croceja prišel k svoji estetski sintezi. Slišal je o kvaliteti slovenskega gledališča. Toda od vseh naših tem je najrajši uhajal v češko literarno življenje in kazal, kajkrat s primesjo bridk ironije in vedrega humorja, vzvišeno stališče arbitra, ki skoraj že pol stoletja presoja češke literarne tekme. Ko sva z založnikom Girgalom zapuščala dom F. X. šalde, je prihajal od Vltave j in iz gozda že prvi dih predvečera. Dobri-chovice so s svojimi elegantnimi, v vrtove zaprtimi vilami dobile nekako weimarsko nobleso. Saldov obraz, ki se je ob 6lovesu še enkrat pokazal na stopnicah, s soln-čnim odsevom na mladostnih potezah, je pričal o veliki notranji sili in svetli ubranosti. V tistem hipu se mi je zopet fizično približal Goethejevemu liku. Za njim je ostalo v moji duši podobno valovanje, kakor ga je Eckermanm občutil po srečanju s pesnikom »Fausta«. Toda od češkega Goetheja 20. stoletja ni prihajala raz-dvojenost Faustove narave, boj med inteligenco in strastjo, marveč slovansko iz-zvenevajoči glas o zemlji in o višjem smislu narodovega življenja, o zmagi duha nad gmoto, sposobnosti nad številom, kvalitete nad količino. B. Borko. Zapiski Dr. Jo®ef K a r & a e k . Dne 2. t. m. je poteklo 20 let, kar je na mmaju umrl ta pomembni slavist in veliki propagator kulturne vzajemnosti vseslovanske, zlasti češkoslovaške. Rodil se je 2. 6. 1868 v Mi-letinu, gimnazijo je dovršil v bližnjem Ji-činu, vseučiliške študije je začel v Pragi, nadaljeval in končal pa jih je na Dunaju, kjer je bil naš Jagiič njegov glavni učitelj, ki mu je tudi pozneje ostal naklonjen prijatelj. 2e kot dijak se je Karšsek naučil vseh slovanskih jezikov, da jih je obvladal vsaj pasivno. Prepotoval je v študijske s vrhe — pripravljal se je namreč na vseučiliško kariero — mnogo slovanskih dežel, bil med drugim v Macedoniji, Bolgariji, pri Lužičkih Srbih in na Poljskem, v poznejših letih pa je zahajal večinoma v Slovenijo in na obalo Jadranskega morja, kjer je iskal obenem zdravja, ko ga je mučila kakor njegovega tovariša V. Oblaka jetika, ki mu je prekrižala vse vi-sokoleteče načrte. In tako je ostajal doma med štirimi stenami in študiral ter pisal. Zasledoval je pri vseh Slovanih vsak važnejši kulturni pojav, ga objavil in ocenil v raznih čeških listih (Ceskš revue, Moravska Orlice in dr.) ter se seznanjal osebno ali pismeno z vsakih vznikajočim kulturnim delavcem. Ob smrti je zapustil preko osemtisoč dopisov, ki jih je uredila njegova vdova Melanija, obenem sama češka pisateljica, ter jih določila za praški muzej, kamor so zdaj, ko je tudi ona pred kratkim umrla, prišli. Dr. Bohuš Vy-biral, neumorni prevajalec iz naše književnosti in prvoboritelj J. C. lige, je dejal nekoč v Ljubljani, ko je bil za svoje delo od naše države odlikovan, da samo nadaljuje delo svojega starejšega prijatelja KaržLska. D* S « k o 1 s t V O Navodila za župni zlet v ŠkoJji Loki Gostje na iupnem zletu. Vsakega Sokola in Sokolico mora razveseliti, da je prišlo do tesnejšega sodelovanja z bratskimi sosednimi župami in tako bomo mogli letos pozdraviti v Škof ji Loki poleg zastopnikov 6aveza SKJ tudi zastopnike drugih žup naše banovine, od katerih bodo nekatere tudi aktivno posegle v nastop. Tako je zagotovljen nastop olimpijske vrste pod vodstvofri br. dr. Viktorja Murnika. Glimpijci prispejo v Škof-jo Loko z avtom v nedeljo, nastopil bo tudi jezdni odsek Ljubljanskega Sofcola. Konjeniki, bratje in sestre, todo sprejeli v Skol-ji Loki v soboto okrog 20. pri letnem teiova-dišču. Olimpijska vrsta in Jezdni odsek. Olimpij-ci bodo demonstrirali cel potek mednarodne tekme. Nastopili bodo na drogu, bradlji, krogih in konju, izvajali pa boao tudi proste vaje. Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola pa ima na sporedu štiri točke; Voltežiranje. lov za trakom, četvorko in skoke. Škofjeločani. razobesite zastaver V soboto in nedeljo bodo velike svečanosti privabile v nase staroslavno mestece mnogo gostov iz vseh krajev nase domovine. .Hišni posestniki 6e vljudno naprošajo, da razobesijo zastave, vsi meščani pa se vabijo, da store vse, da ponesejo mili gostje od nas kar najboljše, prijetne vtise. Prihod telovadnih oddelkov. Vsi telovadni oddelki, razen dece, morajo prispeti v Škof-jo Loko s prvim jutranjim viakom odn. avto-ousom. Po prihodu v Škofjo toko se pred postajo formirajo posamezni oddelki, ter odidejo peš na telovadišče. Skušnje za glanstvo in naraščaj prično ob 8.30. Decn prispe v Škofjo Loko z opoldanskimi vlaki m se "rše skušnje za deco ob 13.30 na letnem telova-dišču- Zbora za skušnje in nastope se vršita po društvih. Prevoz udeležencev. Vsi udeleženci imajo na podlagi odloka ministrstva prometa pravico do 50% jx)pusta pri vožnji po železnic:. Med Škofjo Loko in kolodvorom so stalno v obratu avtfobusi. Za goste iz Ljubljane bodo pripravljeni posebni avtobusi, ki bodo vozili v nočnih urah v Ljubljano. Cena Din 10. Ti avtomobili pa bodo seveda vozili le tedaj. ako bo zadosti interesentov (najmanj 25). Prijaviti se je v zletni pisarni v Sokol-skem domu. Telovadcem in telovadkam! Vsi telovadci in telovadke se morajo udeležiti sprevoda po mestu. Kdor nima kroja, p« v civilu z znakom! V oblačilnicah morata vladati popoln red in mir. Sestram ni dovoljeno nosili drugegia nakita kakor uhanov !n prstana-Moški oddelki ostanejo po nastopu na telova-dišču, da ga spravijo takoj v red. Nastopajoči oddelki morajo biti na svojem mestu ob vsakem vremenu, kajiti župni tehnični odbor bo v primeru slabega vremena izdal nadaljnja navodila kar na licu mesta. Zdravniška služba je v rokah br. dr. Djor-dja Caviča. Ambulanta bo poslovala na 1e-lovadišču, postaji za prvo pomoč pa bosta v Sokolskem domu in pri Burdychovih. Rediteljem, ki so pod vodstvom br. inž. Mateja Hafnerja se pokoravajte! Zlasti opo- zarjamo, da je vhod za vse sedeže na teJo-vadišču na desni in za stojišča na levo od blagajne. Blagajna bo poslovala ▼ predprodaji od 9- do 11. in od 13. do 15. ure. Povorka se razvije po naslednjem redu; konjenica, godba, prapori, župno starešinstvo in delegacije, vojska, ženski naraSCaj, mcškl naraščaj, godba, članice, člani ln civilisti'. Udeležcnce posebej opozarjamo, da je vsako prestopanje tekal išča na telovaddSču brezpogojno zabranjeno in Lodo reditelji vsakogar zavrnili, ki se ne bi pokoril. Vojni razpored, ki je bil prvotno določen za 5. julija, je preložen, da bodo tako bratje neovirano lahko prispeli na župno 6lavje. Slednjič; Moč množice }e silnal Zavedajte se tega in storite vse. vsak po svojih močeh in disciplinirano, da bo praznik gorenjskega Sokolstva tudi letos čestit in ponosen člen v verigi lepili uspehov prekaljenih sokolskih vrst. Vestnik ZKD Kako naj vodimo društveno kroniko Društvo A v kraju B živi zaokroženo Število let. Jubilej je prav primerna prilika, da priredi društvo večje slavje, saj je v vsem okolišu med najstarejšimi, med naj-marljivejšimi in takorekoč matica vseh ostalih, kasneje ustanovljenih ediinic. Društveni odbor 6kilene proslavo v večjem obsegu in odbornik C dobi nalogo, naj sestavi društveno zgodovino, ki }o todo porabili za časopisni članek ter za poročilo na slavnostnem občnem zboru- S tem trenot-kotn se začenja mukepolna pot odbornika C. Ta spdoh ni iz kraja B, ampak ga je -šele služba zanesla semkaj in torej ne pozna pobližje domačih zgodovinskih priilUc. Z beležnico v roki obiskuje starejše članstvo-Vendar 6o dobljeni podatki pomanjkljivi in netočni. Kar trdi eden, zanika drugi, tretji pa pripoveduje o ustanovitvi društva zopet pojx>lnoma drugače. Odbornik C pa je v zadregi, kakor malokdaj. Društvenega arhiva sploh ni, tajniški zapiski in zapisniki občnih zborov so bogvekje... Skratka; Pisane besede iz ustanovne dobe in iz vseh nadaljnjih let. ki bi mu služile še v najverodostojnejšo oporo, sploh ni nikjer, razen za tistih par poslednjih let. ko je prevzel tajniške posle C sam. Da bi dobil morda kake tiskane podatke se C najx)ti v Ljubljano, prelistava stare Jetnike slovenskih časopisov v »Jutrovem« arhivu; kjer pa njegovi radoznalosti Često ni pojx>lnoma ustreženo. Nato se zabubi nad starimi časopisi še v ljubljanski liceal-ni knjižnici, pa tudi večdnevno stikanje in listanje mu ne da tistega, kar je želel. Vem, da i ma k) take težave mnogi, sestavljala društvenih kronik, saj imamo ju£il> je prav vsak dan in so danes društva že za vsakim vogalom. Pa se bodo sdične težave vlekle Še naprej in bodo v škripcih tudi tisti, ki bodo sestavljali poročila in kronike za prihodnje društvene jubileje- Kako odpomoči tem zadregam? Predvsem; treba je rešiti vse, kar je med starejšim članstvom odnosno prebivalstvom še v 6pominu. Vsi ti spomini se naj vpišejo v debelejšo, dobro vezano knjigo- Seveda je treba navesti, da je zbrana snov le ustno izročilo, ki so ga podali ti in ti ljudje. Odslej pa bo treba poveriti vodstvo društvene kronike sposobnemu odborniku ali članu, ki bo res pazil na skrbno zapisovanje dogodkov. Sliko v posameznih dobah močno povzdignejo tudi okoliščine, ki ponazoruje-jo posamezne dobe in ©o najbolj živahno štivo. Za vzgled bi navedel kroniko trnovske fare. ki jo je izdal pred leti župnik Vrhovnik. Tako naj bi pisali kroniko posameznih društev, pa bi pisanje podajalo tudi pestro življenjsko sliko kraja samega in njegovih pretdvalcev. V kroniko bomo lepili tudi vse časopisne izrezke, ki 6e tičejo našega društva. Pevska sokolska, gasilska in druga društva imajo tudi svoje strokovne tiste, kamor poročajo o svojih društvenih zadevah. Te časopise koncem leta vežejo in spravljajo v društveni arhiv ali knjižnico. Cllanki, ki se tičejo domačega društva, pa se naj izrežejo iz posebnega izvoda dotičnega časopisa in vlepi-pijo v kroniko: tako imamo vse društvene spomine shranjene v priročnem izvodu in v potrebi ne stikamo za podatki tu in tam. Za kronista pa je temboij dragocen, čim bolj je star ves društveni arhiv; došli dopisi, okrožnice in tajniške in blagajniške beležke. Koliko društev pa jih čuva in hrani? In je vendar vsa zadeva talco enostavna-Nabavimo si močno skrinjo ali kovček, ki se dobro zapira, pa ga shranimo na suhem prostoru. Tja vložimo koncem vsakega leta snopiče aktov, ki jim na zunanji strani zabeležimo letnico. V evrho lažjega pregleda priložimo tudi knjigo dopisov (ekehibit). Najbolj nazorna slika društvenega življenja so tajniški zapisniki, ki vsebujejo zapisnike sej in občnih zborov. Zlasti so potrebni vpisi o vseh sklepih, ki so napravljeni, bodisi na seji ali na občnem zboru; ti pričajo še najbolj o delavnosti odbora- Vendar se v nekem pogledu delajo napake tudi tu. Odbor sklene na seji to in ono; v zapisniku prihodnje seje se mora brezpogojno zabeležiti, ali se je sklep izvršil in v kakem obsegu. V zapisnik pa 6e mora zabeležiti tudi, če se sklep ni izvršil in zakaj ne. Le tako je mogoče slediti društvenemu delovanju. Društvena kronika mora obsegati tudi seznam članstva. Naj društveni matrikar priloži k šopu dopisov, ki gredo v »zgodovinski kovčeg«, tudi poimenski članski seznam, če ta ni dovolj razviden iz blagajniškega spiska, kamor beležimo člane, ki so. v redu poravnali članarino. Mnoga društva-si bodo lahko shranjevala tudi slike iz; društvenega življenja, ki jih lahko lepimo v: društveno kroniko, ali pa jih hranimo v posebnem slikovnem albumu. Prav pohvalno je, če društvo ob svojem večjem jubileju razmnoži društveno kroniko-in jo razdeli med svoje flanstvo. S pisalnim stroju in razmnoževalnim aparatom taka stvar ni tako težka. Stroške bodo Člani krili radevodje. Večja društva se todo poeiu-žila kar tiskanih brošur. Med najlepšimi društvenimi kronikami poznam brošuro, ki jo je izdal v redakciji učitelja Vojteha Debeljaka škofjeloški Sokol ob svojem četrtstaletnem obstoju. Knjiga Ima eleganten format, je tiskana na dobrem papirju in jo krasi tudi obilo slik. Vsebinsko podaja res celotno sliko četrtstoletja sokolovan ja Škofjeločanov- Način ureditve služi vsem, ki imajo podobne namene, za vzor. Tiskana beseda je namreč še najbolj primerna, da priklene domače članstvo in oddaljene prijatelje in rojake na društvo. V današnjih časih, ko je tisk precej cenen, tiskane brošure niso nedostopne podjetnej-šim društvom. Pogumni KamniČanl pa so.— kakor se napol spominjam, izdajali ob neki priliki celo lasten časopis, ki je vršil propagando za njihovo prireditev. Stroške so krili ogiasi, po jubileju je seveda list prenehal , Mnogim se bo dozdevalo, da je izdaja tiskanega zgodovinskega pregleda nemogoča. Izgovarjali se bodo predvsem na denarne ovire. Pa si dajte predložiti ponudbe iz tiskarne in boste uvideli, da bo med najlepšimi proslavami jubileja Tavno tiskana brošura z društveno kroniko. V taki izdaji, ki bo Sla tudi izven domačega kraja, to inseriral rad vsak zaveden domačin pa ludi prijatedj društva od zunaj in s tem gmotno, podprl izdajo tiskane brošure. Del ostalih stroškov bodo krila preplačila in naklonita premožnejših članov in izkupiček za posamezne izvode. Cena jim naj bo po možnosti tako nizka, da bo prišla v roke vsem, ki se zanimajo za društveno delo in njega jubilej. J. G. Pot stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! »JUTRO« št. BI. 8 PeteK, 3. Ml. 1936. JI udifsfea patrulja at o man v s cmm iJuuLi Stražnik Pat je odkril vhod v predor in prišel skozenj v bančno klet, kjer je našel zvezanega nočnega čuvaja in izpraznjeno blagajno. Ostal! so prihiteli po isti poti za njim. amiiiin]. >» s ., < Copyright >Pantneon« & »Jutro«. ■»Vedi si ga vrag, kdo je to skuuhal. Rad bi j vedel, kdo je imel tu svoje prste vmes. Vse- <— kakor so bili na Hclii «frn- sne--——_) kovnjaki.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« r&S«. * lim Je- v znamkah odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna b zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, Ljubljana« Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din aa SifTo ali dajanj« naslova B Din. Najmanajši snesei 17 Din. Fotografa 1 prvovrstnega retušerja, 1 leieaoperaterja, jivežbane pa, »prejme takoj Pelikan. C«ije. 15359-1 Brivskega poslovodjo s mojstrskim izpitom, sprejmem tnioj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Brivec«. 15385-1 rteseda 1 Din. lavek 3 EHti ia Šifro ali dajanje aslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Staro pohištvo in različna drobnarija naprodaj zaradi selitve. Poljanska cesta 16, H. stop. I. nedstr.. vrata 6. 16327-6 Šoferja - mehanika prvovrstnega., išče industrija v Sloveniji. Nastop čim preje. Ponudbe i navedbo referenc in plače pod »Trezen in zanesljiv« no. ogl. odd. Jutra. 15-281-1 Brivski pomočnik prvovrsten In soliden, dobi stalno službo. M. Ivanuša, Ljubljana, Aleksandrova 9. (pasaža). 13310-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par: davek 3 Din. ra dajanje naslova 5 Din. najmanjši tnesek 13 Din. Knharica privabi«.. 381etna iS če službo koderkoli, v gostilno, večjo kuhinjo, ali za likanje in sobarico v večjem prometu. Podrobne ponudbe na ogl. odd. Jtrtra pod »Privatno ne«. 13319-2 Šotor (nemški) za 4—5 oseb, dobro ohranjen, železna zložljiva postelja, damski jahalni šk,rnji št. 30 poceni naprodaj. Ogled Vodnikov trg št. 2/TT, vhod gtuden tovska ulica 3. 10308-6 Prodam nekaj miz in stolov, dobro ohranjenih, otroški voziček in hladilno omaro. Večna [H>t št. 3. Podrožnik. 13298-6 RolieifIex 6X6 prvi model. Tessar 1:45, kakor nov, s torbo, 4 filtri in zaslonom zoper soln-ce, primerno prodam. Na ogled v drogeriji Gregorič, Prešernova ulica 5. 115276-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Žagini odpadki bukovi, hrastovi in smrekovi, po najnižjih cenah vedno na zalogi pri Lavreočič et Co.. Ljubljana. Vošnja-kova ulica 16. (fa?e»ci (fcc) 16202-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din za Šifro ali dajanje nas-lova 5 Din. Najmanajši inesek 17 Din. Vajenca sprejmem v mauufakturno trgovino. I. Cvškl, Pt-nj. 13280-44 VAvidirhJotio Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 0 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Tovorni avto 1 14 tonski v brezhibnem stanju, takoj naprodaj. Me-dič, Nunska 17,11. 115063-10 Pouk ] Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanj« naslova 6 Din. Najmanajši znesek 17 Dm. Strojepisni pouk ia časa počitnic (po desetprstnem sistemu) za začetnike m izvežbane. Večerni tečaj. Učna ura znižan« na 2 Din. Vpisovanje dnevno, i Prifetek novega tečaja 6. julija. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15. 15160-4 i Kol e s it Beseda 1 Din, davek 3 Dim za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanajši znesek 17 Din. Kolesa ponikljana in kramirana, vseh nemških znamk, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. NOVA TRGOVINA, Tyrševa 36. 10308-1(1 uuuuuuuuLJjuDan INSERIRAJ V „ JUTRU" Žensko kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo«. .1)5275-111 UUUULIUUUUUULJCO fZivali Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanajši znesek 17 Di n Volčjak 2 mesec« star. s kraguljč kom za vratom se je za.t kel. Odda se Lonča.rska ulica o. 16293-27 Itupiim Beseda 1 Din. davek 3 Dm za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. 2 vagona cementa in 200 kv. m pocinkane pločevine kupim za protiračun prvovrstne notranje opreme. Ponudbe pod »Tovarna pohištva« na ogl. odd. Jutra. 13296-7 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje laslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Kupim Onken Allgemeine Geschichte (tudi posamezne zvezke). Ponud be ustmeno al pismeno na antikvarjat Sever, Ljublja na. Stori trg 34. 15137-8 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Dvostanovanjska hiša ugodno naprodaj P od rožnikom, Cesta XII. št. 1/1. 15302-20 Y najem Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Trgovino mešanega blaga, na zelo prometni točki v Ljubljani, z inventarjem, oddam v na jem pod zeJo ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Siguren uspehe. 15279-17 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nojmanajši znesek 17 Din. Dva lokala oddam skupno ali posamič. Vprašati Kolodvorska ni. 35/1. 15331-19 G, Th. Rotman: Miha Klaponh in njegovi prijatelji 73 Rešitev je bila za krepkega Mihca majhna, reč, in nič dolgo ni trajalo, pa je Ml Tom spet prost. V proslavo veselega dogodka so zaplesali kolo, nato so jo pa vsi trije odkorili iz mesta, kjer so bili doživeli toliko neprijetnosti. Mlekarno na prometnem kraju mesta, prodam zaradi odhoda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.. 153H7-1© Vpeljano trgovino z mešanim blagom na Gorenjskem, v industrijskem kraju, na prometni točki, blizu tovarne in kolodvora, prodom takoj vsled družinskih razmer. Ponudb« na oel. odd. Jutra pod šifro »Za gotovino«. 15278-10 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nojmanajši znesek 17 Din. Trisob. stanovanje s kopalnico in pritiklina-mi oddam za Din 700.- A. M-ergenthaler Moste. 16028-31 Enosob. stanovanje poceni od dom 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15334^31 Dvosob. stanovanje oddam 1. avgusta na Mestnem trgu 35, trgovina Schu-ster. 15325-31 Dvosob. stanovanje renovirano, v bližini Sv. Jakoba, takoj oddam. — Vpraša se: Stari trg 5 v trgovini. 1630&-31 Pritlično stanovanje solnčno, parketirana sobo, mala sobica, predsoba, kuhinja (v kuhinji je tudi plin) shramba, stranišče, vse pod enim ključem, oddam 1. avgusta mirni stranki brez otrok. Oglede se lahko dnevno od. 14—16. ure Marmontova ulica 35, nasproti Notre dame. 15336-31 Snformaeije^&RainO ddam. Cesta na Rožnik 47. 16383-23 Sobo lepo, solnčno, oddam gospodu. Sprejmem tudi abo-nente na dobro domačo hrano. Poljanska cesta l/H. 15255-33 Solnčno sobico oddam v sredini mesta.. — Noslov v vseh poslovalnicah Jutra. 153111-33 Sobe išče Beseda 1 Din. davek S Dio za šifro ali dajanj« naslova Din. Nojmanajši znesek 17 Din. Prazno sobo bližini kolodvora ali na Celovški cesti, iščem za takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Šiški. 15387-33a Prazno sobo strogo separirano. v pritličju, iščem v okolišu kavarne Evrope. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves da® odsoten«. 16291-33a S2L Vsaka beseda 2 Din: davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjSi znesek 30 Din. Gliick kehre zuriick! Prosim dvignite ponovno pismo. 16S8S-34 »Marko« Pridem pred poŠto soboto. Z. 16315-34 V oglasnem oddelkn »Jutra« naj dvignejo: Avto Avtomatska tehtnico, Bančni uradnik, Brez konkurence, Diskretnost zajamčena, Dobra plača, Di-skrecija, Dobna gospodinja. Dobro ohranjena, Dober kupec, Domače ribe, Dober mož, Dobra točka, Deloma knjižic« 12. Disk reci ja častna zadeva. Energično, Garancija Gliick kelu« zuriick Gospodinjstvo, Harmonija, Hoielpacht, Iskrena ljubezen, Jamomerec, Kino. Ke-sal se ne bo, Korespondenca. Krasna gostilna, Kakor i doma. Kurjač, Kava. Kolesar, 81etni, Lednjak Letovanje, Ljubiteljic« "trak, Ljubljana 39, Lepo priložnost. Ljubljančan, Ljubezen 16, Mestna hranilnica. Malo rabljen, Merkur, Mlada simpatična, Mesto, Mirni dom. Mlada turistka Mehanik. Navedite ccuo, Nedeljski izleti, Okoli 40, Osamljena, Odkritosrčnost, Prometna trgovina, plačam v gotovini 938. Prijeten dom 40, Prom 't 35, Podjetnemu, Prometna točka, Pot k soncu. Priložnost. Poznanstvo, Parcela 85 Prebujenje, Pogoji, lYimorac, Pti-morka, Planinska tovariž:-oa, Pekarna. Plačam pol leita naprej. Potencirano delo, Prodajalka, Po|>olna oskrba. Promet, Pri roda. Reklamna prodaja lahek zaslužek, Resen in vest.«n. Redno plačujem Redka prilika 389, Sigurna čistost. Stalno 173, Srečna ljubezen, S, Sigurnost 20.000, Solnčno iročno, Samostojna knjigovodka. Solidna. Stenografija, Sigurno 36, Skrbna, Sava, Savinjska dolina, Solidno 814 Skromna, Specerija v mesto. Šofer -mehanik, Takoj 888, Takoj 427, Takoj nujno, Tovarna, Ugodna prilika, Ugodno lil, Večje podjetje, V gotovini, Varčna, Vloga 300.000, Vrt, Zanesljiva 600 Zračno. Zaupna moč 300, 360, 170, 50. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslov;! 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA b uret kaša l i ste r 1.1, d. v odlični 'zdela v i nabavite najceneje pri PRESKERJli SV PETRA C. : VgČBAtvrit v ; momim S7f )]Hfi'Xl(f\l t □□□□□□□□□□□□□C B 8 g uspehov □ □ □ na □ § en oglas B P • - □ f □ ° „ JUTRU" RAD TVORNICA METALNIH IZDELKOV, BEOGRAD, SURDULICKA UL. 3, TELEFON 25-739 IZDELUJE V PRVOVRSTNI KVALITETI GORILCE (BRENNER) ZA PETROLEJSKE SVETILKE V VSEH VELIKOSTIH TER STEKLENE CE-PICE ZA SVETILKE (GLASKAP-PEN). PRODAJA SAMO NA DEBELO TRGOVCEM. — VZORCE POŠLJEMO. SHBHHHtS Med mestom In deželo posreduje Jntrov mali oglasnik hhbhhhh Zanesite se! Znamka svetovnega slovesa JCJcr ogtasuje ta napreduie t uuuuuuuujuuoaa^ Dvosob. stanovanje lepo, oddam takoj »K 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16316-31 ZAHVALA Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so našega dr. JOŠKOTA FONA pokroplli In zanj pomolili. Zahvalo vsem, ki so darovali cvetje in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu peli in govorili v slovo. Bog plačaj vsakemu, ki je ranjkemu v življenju aH smrti storil dobro delo in vsem, ki so nam ostalim pri usodnem udarcu bili požrtvovalno ob strani. Sv. made zaduSnice se bodo oznanile v farni cerkvi sv. Petra. AVGUSTA In EMILIJA PON. IOO.OOO H DEKL bo še /etos našlo može i Tisoče žena je našlo ljubezen in srečo po naslednjem preprostem in nezmotljivem načinu. Stara dekleta od 40 in tudi 50 let so dobila spet svoj dekliški čar in poročile so se z bogatimi in lepimi mladeniči, ko so mnoge že izgubile vsako upanje, da sploh najdejo moža. Danes se lahko materam, a tudi starim materam vrne sveža, svetla polt. kakršno so imele v svojih dekliških dneh. Dunajski vseučiliški profesor dr. Stejskal je dobil od skrbno izbranih mladih živali novo vitalno hrano za kožne celice, imenovano »Biocel«. Pri oficielnih poizkusih v bolnišnicah wo izginile ▼ Šestih tednih vse gobe na ticih 60 in tudi 70 let starih žena. Biocel se sedaj nahaja samo ▼ kremi Tokalon, hrani za kožo, rožnate barve. Pri uporabi Vam ponoči, ko spite, hrani in pomlajuje kožo. Podnevi uporabljate kremo Tokalon bele barve (brez masti), ki odstranjuje zajedaJce, zožuje razSirjene znojnice ter napravi tudi najtemnejšo in najodpornejšo kožo meh- ko, gladko in belo. Deset dni take nege bo p°v* zročilo, da boste na videz za mnogo let mlajši. V 3 tednih pa dobite prekrasno mladostno polt, kakršni se le malo-kateri moški more upreti. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne. Iz življenja na deželi DOBOVA. Ze več mesecev imnmo začasno občinsko upravo. Ne vemo, zakaj se ne razpišejo volitve. Občinski proračun še tudi ni sestavljen. Zato pa imamo v teh dveh me-eeeih že tretjega dejanskega upravnika občine. Skupno pa smo jih imeli letos že pet! Ce bi bili z drugim tako oblagodarjeni kakor smo z upravniki občin, bi bilo kmalu kraj te strašne gospodarske stiske. Sicer pa smo vedno še zelo borbeni! Dokaz temu je dejstvo, da je neki odličen občan ob priliki nekega slavja povedal vsem navzod-nim. da smo se borili, se borimo in se bomo borili! — Poleg drugih javnih del, ki jih bomo v Dobovi letos izvršili, je tudi prenova župnišča. čuje se. da z višino za to določenih stroškov prizadeti davkoplačevalci niso zadovoljni. No. ali je sploh kdaj bil davkoplačevalec zadovoljen z dajatvami? — Dobova je v vsem brežiškem srezu edini žitni kraj. Veselimo se. kadar bogato zlato klasje pobeša glave, saj že pregovor pragi, da je klas. ki stoji preveč pokoncu. prazen. Pomlad nam je obetala ugodno letino. Elementarne neprilike zadnje dobe pa so povzročile, da neizkušeni še talec po našem dobovskem polju lahko občuduje dol-ira stebla s klasovi, stoječimi pokoncu. Ce pa si to klasje bliže osrleda. spozna praznoto ponosnih žitnih dolginov. Slame pa bo mnosro. Našim žitnim rastlinam največ škodujejo me^la in južni vetrovi. Tn vsesra teera je letos toliko kakor nikdar prej. Tudi domače dobovske češnje, ki so bile leto« zelo zsrodaj rdeče, so os+ale kisle in so zgodaj Prvive. — Politično pa smo v Dobovi tako-tako! VRHNIKA. Vodstvo naše 8-razredne narodne šole je priredilo 28. junija v lično prirejeni telovadnici proslavo Vidovega dne. Gospod upravitelj Pavletič Je v zanos-nem govoru očrtal pomen tracedije. ki se je pred 500 leti odigrala na Koso vem polhi. Govoru so sledile deklamacije učenk in učencev, med katerimi se je odlikovala Oblakova. Nato je zapel triglasni. 00 glav broječi šolski zbor pod spretnim vodstvom učiteljice gdč Arrijrlerjeve z zanosom Gru- movo »Pomladni sen< in S. Šantlovo >0d Triglava do Vardarja«. Obe pesmi sta bili učinkoviti, zlasti zadnja, ki je napravila najgloblji utis. Tako je naš šolski zbor osvedočil. kako temeljito in resno se na naši šoli goji tudi glasbena umetnost. Slav-nosti je prisostvoval ves učiteljski zbor. Z vzkliki kralju, kraljici in vsemu kraljevskemu dvoru ter s himno Bože pravde je bila zaključena ta lepa proslava. Radio Sobota, 4. julija Ljubljana 12: Pester program na ploščah- — 12.45; Poročila, vreme. — 13: Cae, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. _ 18: Radio orkester. — 18-40: Predavanje SPD. O turah v juliju (g. Boris Režek). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30; Nac. ura. — 19.50: Koračnice na ploščah- _1 20.10; Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). _ 20.30; >Nedelj^ci lovci«. Ve*?««! večer, besedilo in vodstvo; g. Mehle Marjan, sodelujejo člani rad. igr. družine, Akademiki pevski kvintet. Slov. šramel kvartet in pio-šče. — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22-20; Radio jazz. Beograd 18.30; Pevski koncert. _ Wt0' Plošče. — 20: Srbski večer. — 22: Lahka ;n plesna muzika. — Zagreb 17.45; Koncert orkestra. — 20: Rahmaninova sonata za ček) in klavir. _ 20.30; Pesmi. — 21.30- Lahka godfca orkestra. _ 22.15; Plesna muzika- _ Praga 19.15: Zvočna igra. — 20-20- Narodne pesmi. _ 20.40: Spevoigra. — 21.20; Plošče. — 22-30: Zabaven program. — Varšava 21.05: Arije in pesmi. _ 22.15; Ameriška glasba. — 23.30: Plošče. _ Ihinaj 12- Plošče- _ 16.30; Zborovsko petje. _ 17J plošče po željah. — 18-35; Orkester mandoiin. — 19-15: Dunajske melodije. _ 22.10; Scliu- bertova komorna glasba. — 23.15: Lahka godba in ples. — 0.15: Koncert ciganske kapele. _ Berlin 20.10; Pester večer- —22.30: Vesele melodije h koncu tedna. — 24: Plesni orkester. _ Miinchen 20-10: Melodije z Bavarskih Alp. _ 22.45; LahKa in plesna muzika. — Stuttgart 20.10; Zabaven večer. _ 21-30; Plesna glasba na ploščah. — 22:50-Lahke melodije. — 24: Odlomki !z opere »Car in tesar«. — Rim 20.40: Spevoigra. _ 22.10: Violinski koncert _ 22.45: Godba za ples. JDrejoje Davorin Rarijen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. — Za insezatni