GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELE F OK PI8ABNB: 4687 CJOBTLANDT. Kntered u Sacond-Claas Matter, September SI, 1903, at the Poet Office at New York, H. T., under the Act of Oongreai of Kareli S, 1071. nLSFOR rSMMMXM: OST oomlakdt NO. 292. — ŠTEV. 292. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 13, 1916. — SREDA, 13. DECEMBRA, 1916. VOLUXB uiv. CENTRALNI ZAVEZNIKI HOČEJO SKLENITI MIR Besedilo note, katero je poslala Nemčija zaveznikom. VČERAJ ZJUTRAJ JE IZROČIL NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER ZASTOPNIKOM ZDR. DRŽAV, ŠPANSKE IN ŠVICE NOTO S PROŠNJO, DA NAJ JO PREDLOZE ZAVEZNIKOM. — NEMCI SO SI SVESTI ZMAGE IN ŠE VEDNO PRAVIJO, DA SO BILI PRISILJENI ZA ČETI VOJNO. - AVSTRIJA, TURČIJA IN BOLGAR SKA SO POSLALE ZAVEZNIKOM PODOBNE NOTE. Berlin, Nenu-ija. 12. rl<'eonibra. — Nemški državni Uii n«-i**r j«* spiv.jrl < lai u's v av sovražne Nemčiji. Enako noto so izrodile tndi avstrijska, bolgarska in turška vlada. Nota ima slodero vsfhino: Zadnji dve in pol loti je divjala v Evropi najstrašnejša vojna, ki jih pomni svetovna zgodovina. Tisočletna i-ivilizarija ni lunula preprečiti te vojne. Duševnemu in materialnemu napredku, ki je bil zadetkom te prav dobro zavedajo svoje vojaške in gospodarske moči ter bi bili v najskrajnejšem slučaju tudi pripravljeni nadaljevati vojno do konca, toda — kljub temu hočejo preprečiti nadaljno prelivanje krvi, kon čuti vojno in začeti s pogajanji. V shičaju, da se zavezniki ne bodo zmenili za te predloge, ;impak da bodo nadaljevali vojno, jo bodo tudi een-t ralni zavezniki nadaljevali in sieer do zmagoslavnega kon-i i\. V tem slučaju seveda odklanjajo vsako odgovornost človečanst vil in *go«loviiii. Cesarska vlada prosi torej Vašo ekseeleneo (sledi ime zastopnika nevtralne države), da bi izročila to noto (sledi ime bojujoče se države). Berlin, Nemčija. 12. decembra — I>r. von Muehlen-berg, nemški poslanik v Vatikanu, je izročil papeževemu državnemu tajniku, kardinalu Oasparrijn, sledečo noto: Cast mi j«' izročiti vaši emineiiei prepis izjave, katero j<> danes eesarska vlada s |K»sredovanjem nevtralnih držav poslala zaveznikom. Cesai-ska vlada hoče začeti mirovnimi pogajanji. Avstrijska, turška in bolgarska vlada so odposlale podobne note. Vzroki, ki so dovedli Nemčijo in njene zaveznike tega koraka, so jasni. Že dve leti in pni divja v Evropi strašna vojna. Silni zakladi eivilizaeije so uničeni. Zemlja je prepojena s krvjo, na miljone vojakov je padlo v raznih bitkah, miljone se jih je vrnilo pohabljenih in nezmožnih za delo domov. Skoraj v vsaki hiši vladata žalost in skrb. Vojna pa nima hudih posiedie samo za bojujoče se države, pač pa tudi za nevtralee. Evropa, ki se je prej posvečevala razširjenju religije in eivilizaeije, je podobna zdaj silnemu vojaškemu taboru. Nemčija se brani pred svojimi sovražniki, ki jo hočejo uničiti. Bori se za ohranitev svojih mej, za svobodo nemškega naroda, bori se proti sovražnikom, ki ji hočejo odvzeti pravico, da bi se mogla ravno tako razvijati kot se razvijajo drugi narodi. Kljub vsemu prizadevanju sovražnikov, so nemške armade neomaliljive, pogum jim daje pa zavest, da se so-• vražnikom ne bo nikdar posrečilo, prodreti te železne stene. Borilei na frontah prav dobro vedo, da jih podpira eel narod, katerega je tako podžgala ljubezen do domovine. da je pripravljen vse žrtvovati, da ohrani podedovane zaklade intelektualnega in gospodarskega dela. socialno organizaeijo in posvečena tla domovine. Ker smo si svesti svoje moči in ker vemo, kako težka liodočnost čaka eelo Evropo, smo pripravljeni skleniti mir. Ves svet naj presodi, če je mogoče ali ee ni mogoče dobiti pripravile poti do sporazuma. Njegova svetost sveti oče papež si že od začetka svoje vlade prizadeva napraviti konec tem grozotam. I Cesarska vlada je prepričana, da bo njegova svetost gveti oče papež zadovoljna z inicijativo centralnih zaveznikov ter da se lahko zanese na njeno pomoč. Z raznih front. Vroči tih.— spopadi v Gozdnih Karpa-Nemci so vjeli zadnje dni nad 10,000 Rumnnov. — Velikanska rumunske izguba. Berlin, Nemčija. 12. decembra. Rusi so v Gozdnih Karpatih obnovili hude napa.le. ki p;i bili odbiti. .Mesto Mizil. ob železnici med Ploeehti in Rnzen so zavzeie a\ strijsko-nemške eetc; ravno tako so zavzeli tudi mo»;to 1'rziceni. V zadnjih treh dneh je deveta Maeken*enova armada vjela več kot 10.000 Runmov. več topov in veliko množino munieije. Nemška, vlada trdi. da so izgubili Runu in i v tej vojni i."»0,00u vjetih. 'J.V).<)00 ubitih in ranjenih, kupaj 400,000 mož in t)00 topov, kar odgovarja petim ali šestim armad ni m koroni. Vsem čitateljem, Iz starega kraja nI dobiti nobene knjige. — Č i ta i te knjigo, ki je izšla v Ameriki! Splošno zanimanje. Prepričani smo. da ne bomo ei tateljem /. nobeno stvarjo tako vstregli kot ravno z ** Slnven^ko-Ameriškim Koledarjem*', kateri j«"" včeraj izšel. — Ker smo ga tiskali le omejeno število in ker je zanj /e par tisoč predplačtiikov.'je jas no, da bo kmalo pošel. Vsak, kdor to zanimivih in poljudno pisanih člankov, kra»nih povesti, pesmi, zanimivosti in šale. Krasi ga nad trideset slik. med katerimi zavzemajo prvo in glavno mesto slik*- Petrograd, Rusija, 12. decembra. V nedeljo »mo odbili pri reki Itu-j iz porušene Gorice in kraške fronten. severno od Čislava, hud nem-j te. — Koledar vsebuje med dru ški napad. gim tudi kroniko vojnih dogod- V Dobrudži se boji nadaljujejo. * kov. Citatelje ponovno opozarja- V Gozdnih Karpatih so Nemci! mo, da naj ga takoj naroče. lvdoi obnovili svoje napade v daljavi i bo z naročilom odlašal, ga ne bo petih vrst; vse napade smo odbili, j dobil. V bližini Relbora smo odbili vse J Stane < poštnino vred 35 centov, nemške napade. Naši oddelki so i Pišite še danes na naslov: zasledovali bežecega sovražnika inj so zavzeli dve višini. Wilson in mir. Washington presenečen nad mirovno ponudbo. — Želi. da ne ostane samo pri ponudbi. — Čakajo na mirovne pogoje. Washington, D. t'.. 12. dec. — Tehtnica miru ali boja jo bila položena v Wilsonove roke. Nobeni dogodki od začetka vojne niso ameriške vlade tako presnete! i kot novica, da je nemški kancler stavil zavezniškim vladam formalno ponudbo, da se prično pogajanja za mir. Vsakdo ima sedaj v mislih dve vprašanji: — 1. Kakšni ^o nemški mirovni pogoji?! 2. Kak uspeh ho imel Wilson vi posredovanju za miri' Predsednik Wilson še ni sprejel uradnega poročila od nemške vlade. toda stvar ga tako zanima, da je ukazal, da se mu prinesejo brezžična poročila iz Rerlina takoj, ko pridejo. Ostal je v svojem uradu pozno v noe in je prebiral razna poročila. V Reli hiši pravijo, da je Wil-ou prepričan, da ne bo ostalo sa-j Kaj zahtevajo Nemci? Govor državn. kanclerja. V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU JE IMEL NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER VELIK GOVOR, KI JE NAPRAVIL NA VSE MOGOČEN UTIS. — NAVZOČIH JE BILO VEČ INOZEMSKIH DIPLOMATOV. — ITALIJA MORA IZROČITI AVSTRIJI VSE OSVOJENO OZEMLJE. — SEDEM GLAVNIH TOČK. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Co.-tlandt St., New York City. Bim, Italija, 12. decembra. — V dolini reke Adiže se vrše običajni Nemški podmorski čolni na Ka-r rtilerijski boji. V nedeljo so A v-j narskih otokih. *trijci napadli naše postojanke na j Paro, Francija, 12. decembra. l)os>o Cassina »Tirolsko' ^mo odbili. - I napau Poročilo iz Las Palmas, Kanarski i otoki, pravi, da sta prišla v tamo V slad slabega vremena vse opc- šnjo loko dva nemfka podmorska racije na kraški fronti počivajo (čolna in sta -.e vstavila poleg nekega nemškega interniranega par-nika. Španska vlada pa je uka zala, da je moral parnik nato od- Hindenburg ponudi cesarju veliki! red železnega križa. 1 London, Anglija. 12. decembra. Oficielno se iz Berlina naznanja, da je feldmaršal llindenburg, kot najsatrejši general pruske armade prosil cesarja v imeim vojske, da nosi veliki red železnega križa. Cesar je red sprejel. Novi admiral zavezniškega brodo-via na Grškem. Pariz, Francija, 12. decembra. Oficielno se naznanja, da je bil odstavljen vice-admiral du Fournet poveljnik zavezniškega brodovja na fJrškem. Na njegovo mesto je imenovan admiral Gaucher. Grški zastopnik v Franciji je prišel danes v zunanje ministrstvo, ter je v imenu svoje vlade obžaloval dogodke, ki so se pred kratkim vršili v Atenah. London, Anglija. 12. decembra. Xeko poročilo iz Kopenhagena pravi, da se naznanja preko Švice, da je kralj Konštantin izdal povelje za mobilizacijo eele vojske. pluti v notranjo luko in ena španska križarka se je postavila pred luko, da prepreči, da ne bosta podmorska čolna v zvezi s parnikom. Danski parnik vstavljen. Nemški podmorski čoln je v angleškem kanalu vstavil danski parnik *'01af Maersk" ter je tika zal kapitanu, da pokaže listine; ko jih je nemški poveljnik pregledal, je dovolil, da je parnik vozil dalje. Xomf-ija bo najbržc stavila zaveznikom sledove po-gevje: Belgija mora postati zopot samostojna. Poljska in Lit vinska naj postaneta ne-odvisni kraljevini. Bolgarska naj dobi nazaj vse ozemlje, katerega je izgubila v drugi balkanski vojni. Nemčija mora dobiti nazaj vse kolonije. Italija mora prepustiti Avstriji vse ozemlje, katerega je zavzela v sedanji vojni ob Jadranskem morju. Carigrad mora ostati turška last. Berlin, Nemeija, V2. decembra. — Banes ie naznanil ■"•mi |fit"|>i ivdiL, uii ne i;ii waianf itu-i , , v , . " Irno pri ponudbi. On sam pravi, da nemški državni kancler Betbmann-Hollweg. da je nem-nui je Nemčija sama podala prili-jška vlada vprašala v posebni noti sovražne sile, ee so pri-ko. katero je iskal že več mesecev, pravljene skleniti mir. Kancler je pristavil, da se Nemei-Washingtonska vlada bo sporo-j ja zaveda svoje odgovornosti napram Bogu. napram na-čila zavezniškim vladam, da *eli,'TO(lu iu napram vsemu človeštvu. da se sklene mirj^rej ko mogoče.. t> • ^ • i -i- i • . „, . Kar zadene nemške mirovne po- „, Pl * *eJ P"hkl LSO blh ™vzoei sk°™;J vsi dam nem-goje, se naznanja, da do pozne no- državnega zbora ter zastopniki nevtralnih držav, či niso prišla o tem nikaka poro-j V svojem govoru je rekel kancler med drugim ttidi čila niti iz Berlina, niti od državne sledeče: vlade. Uiti od nemškega poslani-j _ Rmmmska je napovedala vojno, da bi oslabila stva- | nemško fronto na vzhodu. To se ii je temeljito izjalovilo. Prejšnja poročila pravijo, da Zgodilo se je, cesar zavezniki niti slutili niso. Sila resen Nemeiia vrne Belgijo in okupiran: ~ ■ • i ;i * i > v. w del Francije; priznava sam ost oj- tod^ z POniOziroma pisali za primanjkljaj. ' bla»a v Aneliio Brezžične i«Siljatve gredo vse v NemMjo, odtam na Dnnaj, odkoder Jlb - nanravilo nremirie te- wiposijejo na določeni naslov. ! ,la m ^e "apra\ no premirje, te- PotrdU o Izplačilo se zdaj Iz stare domovine ne more dobiti, toda banka! ga ne misli nikdo. Tudi ko se je K. K. Priv. Oesterr. Crctllt An stal t na Dunaja poroča, da zahteva ln dobi od Wilson posvetoval s svojim kabi- Xaši sovražniki so najprej mislili, da bodo osvojili ves svet ter celo govorili, da mi hrepenimo po mb u. Mi se nismo na vse to čisto nič ozirali, ampak smo hodili neovirano po poti napredka. Nemčija je bila v«-dno pripravljena skleniti časten mir. Tega ne more nikdo Mogoče se res prieno mirovna bol-l dokazati kakor jaz, ki sem odgovoren za vse delova-pogajanja ,kajti, razen v Rumu .nje nemške vlade. ni j? se ne vrše več nikaki boji. Mi-j Danes zjutraj sem izročil zastopnikom lievtralcev no- rovna podajanja se lahko vrše. ne, to s prošnjo, da naj jo izroče našim sovražnikom. l ^o da hi se prenehalo z bojevanjem., storile tufU vlade na rhina ju^ v Sofiji in Carigradu. sploh pa so hoji seda., redki in ar-; ^U so naši sovražniki vprašali kdo ie močne i- made se pripravljajo za prežimo .. . 1 »pi^m, a.uu j« a« j- vanje. sa sila v svetovni vojni. Danes stavimo mi vprašanje po- Ako zavezniki ne sprejmejo po-'^ke, ki je obenem Ajirašanje človeštva. So\Tažniki nam nudhe, potem ho trajalo še naj- lahko odgovore karkoli hočejo. Naša volja je dobra, naši manj eno leto, predno zopet pride nameni SO pošteni. kaka ponudba. Pred dvomi in j j ■ bu g odloeitev težka Nemčija je stavila to ponudbo m„ • i . , V. . , . ' .. i samo radi tega, da bo, ako zavez-j ^ i • zahtevala življenja stotisočerih naših naj- niki ne sprejmejo ponudbe, lahko; bOljSLh SlllOV. rekla, da so zavezniki krivi, da se' Bog bo naš sodnik. Mi lahko brez strahu nadaljujemo v-.ijl.i nadaljuje. Imela bo pa po | našo pot. Pripravljeni smo skleniti mir, pripravljeni smo j tem iudi izgovor za^hojevanjc R, pa tudi nadaljevati z bojem. Kanclerjev govor so vsi navdušeno pozdravili. poste za vsako izplattlo lakozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s |>ečatom zadaje poftte in lastnoročnim itodpisoin prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena Danka zbira in hrani ter jib bo poslala tem, ko bo poStna zveza copet vre jena. Opozarjamo, da je mogoče no brezžičnem brzojavn poslati le okrogle »vote kot »o spodaj navedene in Se naprej do 10.000 kron. Za take iioftiljatve se naj nam po&lja le poAtne Money Ordere ln denar v gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne poftiljatve nI mogoče sprejemati. SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI SE $4J| ±A BRZOJAVNE STROŠKE. . , Naslov te nora jasno napisati ln dodati: paiJJe Mi n brzojavna. K: 100.00...........$14.00 K: tfOO.OO.......... K: 200.00 ....................2KflO K: 700.00.......... 1>8.00 K: 300.00....................4L\00 K: 800.00....................112.0-» K: 400.OO....................50.00 K: »00.00....................13tl.il«) K: 500.00 ....................70.00 j K: 1000.00....................139.00 TYRDKA FRANK SAKSER, S3 CarttaMMH Street, New Tsric, N. netom, se ni govorilo o premirju, temveč samo o miru. Mirovna ponudba se bo odposlala takoj prizadetim državam: morda že v eetrtek ali petek. iiazlična so mnenja diplomatov, »kateri upajo, da se bo sklenil mir. drugi pa se zopet lioje, da bodo zavezniki ponudbo odklonili, kajti nemški uspehi, zlasti se v zadnjem easu v Romuniji, pomenijo za Nemce zmago. To pa zavez* ni kom ni po godu. Tudi ee so zavezniki pri volji« pogajati se za mir, se ta pogaja- nja nikakor ne bodo pričela pred I Iz španske zbornice, koncem januarja. Videli smo. da' so v zavezniških državah sedaj či-i Madrid, Španska, 12. decembra, sto druga ministrstva, kot pa so * Kongres razpravlja o izrednem bila v začetku vojne. Te ministrske izpremembe so se pa izvršile na praraeunu. Ostro nastopa opozicija proti povišanju izda* kov «»le- anglečkeg-* poamorakeg* čolna. zahtevo naroda, ker ni bil zadovo- de na ojačenje Španske. Ijon z načinom vojevanja. V vseh. državah so bila imenovana mini- Napad strstva, ki so odločno za nadaljevanje vojne, kajti ljudstvo je to zahtevalo in prvič v zgodovini s«; bo vprašalo za javno mnenje% uii se naj vojna nadaljuje ali naj se prično mirovna pogajanja. Ker se morajo tudi zavezniške vlade dogovoriti o vseh podrobnostih mirovnih pogojev, zato ni pričakovati, da se pogajanja tftVo kmalo prično, .. London, Anglija, 12. decembra. Admiraliteta poroča: Neki angle* ški podmorski čoln je na Nevernem morju izstrelil predvčerajšnjim blizu danske obali torpedo na neko nemško zastavno ladjo vrste dreadnoughtov. Ladja jo bila zadeta. Ni znano, kakšna škoua se je napravila. N&jveči slovenski dnevnik v ZedenjeniH državah. Eaa^nBsd Velja, za vse leto ... $3.00 Za pol leta......$1.50 The largest Slovenian Daily in the United States Issued erery day except Sundays •:■ and Legal Hoi idays. -:-] S0,000 Readers > t GLAS NARODX 13. DEC. 1916. (Slovenian Daily.) Owned and published by the 6LOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSEtt. President,_LOUIS BEXEDIK. Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Con land t Street, Borough of Manhattan, Xew York City, X. Y._ Za celo leto velja list za Ameriko in iZa pol lc-La za mesto New York.. 2.00 Cauado .................... $30o I Za Evropo za vse leto....................4.30 Za pol leta.................... 1.50 Za Evropo za pol leta....................2.ZZ Za celo leto za mesto New York.. 4.00 Za Evropo za četrt leta....................1.70 •GI-AS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. "GLAS N A K O D A" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. rovne pogoje, če pa upajo šc nekaj časa vstrajati, bodo z za dnjimi sredstvi in zadnjimi silami obnovili vojaške opera-cije. — Pogajanja bodo trajala naj brž e več mescev, prodno bo mir definitivno sklenjen, pa morda lahko še leto pretečo. Nemčija ne bo obdržala niti Srbije, nil i Bol^ijo in tudi Jtumnnske 110. Njej ni šlo za razširjenje ozemlja, pač pa samo za časovne uspehe, s katerimi je pokazala, da ji zavezniki v nobeni stvari niso kos. Ko diplomati izpregovore o mirti, ni mir več daleč. To se jo pokazalo v vseli zadnjih vojnah. Hog daj, da bi nas naša upanja ne varala! —k. Advertisement on agreement. Dopisi brez jKjdpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blasrovoli pošiljati po — Money Order. Pri k^.remembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "Ci LAS N A K O D A" K2 C. rt.andr --t . ___New York City. Telefon 40*7 Cortlandt. : antj 'J/T Mir. Božič se bliža in žnjim vesele novice. Kot vso kaže, ni bil božični dar še nikdar tako obilen kot bo letos. Poročajo, da je Nemčija pripravljena skleniti mir z zavezniki. Nekaj ž< mora biti resnice na tem. Vse bojujoče se države ?o izčrpane. Ljudje mre jo, za žive in zdrave pa ni več kruha, ne obleke, ne drugih potrebščin. Tisti dan, ko bo sklenen mir, bo formalno zaključena zgodovina sedanje vojne. Vfasih smo se čudili, ko smo brali, da so trajale voj-i o ] m trideset ali še več let. Pomisliti je treba, da se niso bojevali vseh trideset l. t neprestano, in da je 1 >11 vojskovodja, če je poveljeval petdeset tisočem vojakov, že lahko ponosen. Danes se jo pa vsa ta stvar temeljito izpremenila. — Zdaj računajo z miljoni; z miljoni dolarjev in z iniljoni smrti. — Nemci dobro vedo, kaj delajo. Delali so premišljeno, po natančnih načrtih: s splošnega stališča sodeč, se jim je le malo poskusov izjalovilo. Priborili so si veliko moralnih zmag in veliko zmag na bojnem polju. Nekatere moralne zmage so sledeče: — Na svojo stran je dobila Nemčija Bolgarsko, jnido-bila je Turčijo. Ko je imela na ruski in francoski fronti največ dela, je zadrževala Rumuiio in Italjane, da so niso pridružili njenim sovražnikom. Avstrijo je dobila čisto pod svojo komando. Na bojiščih je pokazala, tla ji dozdaj še nikdo ni kos. Nemci so zavzeli Belgijo, Srbijo, Riununsko, Omogo-ro, Kusko Poljsko, skoraj vos severni del Francijo. Nemško brodovjo jo zmagalo v pomorski bitki v severni in morju, nemški Zeppelini so bili včasih kar par dni zaporedoma nad angleško obalo. To so glavni nemški uspehi. Zavezniki so dosegli k več jem to, da niso prišli Nemci do Verd una in da nimajo z zunanjim svetom zveze. Nemčija so jo izčrpala. In ker ve, da je dosegla več kot vsi drugi, so 1k> začela pogajati. Veliko vprašanje je, če bodo zavezniki z njenimi predlogi zadovoljni. Ker niso še ni-oesar dosegli, so izgovarjajo, da sploh še začeli niso, in da čakajo ugodnega trenutka. To skorajgotovo ni res. Izborile prilike so že imeli, pot k zmagi jim je bila takorekoč nastežaj odprta, pa so krenili tja. kamor jim ni bilo čisto nič potreba. Ena glavnih teli blamaž je bila dardanelska fronta. Zelo zanimivo bo. ko so bodo botali med seboj. Vsi bo-do pošteni in nedolžni kot ovčice. Največji zločin, kar jih pomni človeštvo, so napravili, vendar 110 bo hotel nikdo biti zločinec. Vsi bodo rekli, da so so borili za pravično stvar. Vsi h«'do povdarjali, da so začeli vojno v interesu svojih narodov, še celo na Boga se bodo sklicevali in na večno pravico. Vsak se bo hotel oprati pred svetom. Drug drugega bodo dolžili in opravičevali samega sebe. Sto miljonov dolarjev dnevno je veljala zadnje mesece vojna. Preštejte mesece in preštejte dni! Sto miljonov dolarjev na dan par tisoč smrti. Mili Bog, kaj bi se lahko napravilo s to svoto! Precejšen del Evrope bi lahko kupil človek, ki bi imel vse te mi-Ijone. — Mir bo!---- In pri besedi mir pozabi ubogo trpeče ljudstvo vse žr-tve.lpri tej besedi se za hip vda sanjem in se zamisli v dobo, ko je imelo mir. Narodi, ne bodo nikdar pozabili sedanje vojne. Živela bo v knjigah in v ustnem izročilu do konca. Kdo ve, če bodo narodi tako pametni, da ne bodo pozabili, kdo in kaj jih je pahnilo v to nesrečo! Ali jih bo vojna res tako oslepila in oslabela, da ne bodo videli eoklje, ki jim ovira svobodno življenje? • * • Nemčija je ponudila mir. Vprašanje, če bodo zavezniki s to ponudbo zadovoljni. Angleži še vedno zatrjujejo, da bodo vstrajali do konca. Ako so zavezniki res zelo oslabljeni, bodo sprejeli mi- _____....... Nemški kancler poljskemu odposlaništvu. Državni kancler Bethmann ,>]. Holhveg jo zaslišal v svoji palači poljsko odposlaništvo. Kancler jo nagovoril Poljake: Gospodje! Rad sera Vas na Va šo željo sprejel. Veseli me. ker Vas sprejmem v tisti zgodovinski dvorani. ki je bila pred 40 leti priča velikih dogodkov. Nato je nasrovoril profesor Bud-zinsky kanclerja /. dobesedno enakim govorom, kj ga je imel kot voditelj iste depntacije pri avstrijskem zunanjem ministru baronu Burianu. Državni kancler ji- odgovoril : Gospodje! Cul sem Vaše želje. Vaši končni sin tri enaki namenom obeh velikih osrednjih držav j Obe zvezni eesai stvi. v katerih ro ke je usoda te strašne vojske pelo-j žila v velikem obsegu poljsko de-: želo, hočeta ustvariti poljsko državo pod kraljem, s poljsko armado, državo, v katere mejah bo j prost pot poljskim željam glede na narodno kulturno samostojne življenje. Dokler divja boj, ni mo goče določiti mej te držve in se tudi ne more popolnoma ustvarit država. Šele potem, ko se bo skle nil mir. bo mogoče ustvariti in iz polniti delo. Na Vaše podrobne že i lje ne morem zato podrobno odgo voriti, a v enem letu, ko upravlja mo del dežele, ste spozanli: Nismt le. kolikor je to med hudo vojske mogoče, delali na zopetno poživ ljenje naroda, polagoma smo u stvarjali tudi poljsko samoupravo ki bo tvorila trden temelj, ko bo mogoče zaključiti ustanovitev di zave. Trdno zaupamo, da bodo Po ljaki zaupno sprejeli svojo usodo iz rok obeh cesarstev 111 da bodo sami so delovali z nami, da se bc zagotovil in končno dosegel velik smoter. • Dopisniku "Az Est a" se je iz razil grof Julij Andrassv o pro glasitvi samostojnega poljskegf kraljestva: Že od početka vojne sem imej občutek, da bo prišlo še v tej voj ni poljsko vprašanje do rešitve Ententa je vedno proglašala v svet, da je smoter vojne varstvo malih narodov. Mesto tega tepta pravice vseh nevtralnih malih na rodov z nogami, ovira njihovo tr govino in jo potom "črnih list'* onemogočuje. Nasprotno pa vrača jo "osvojevalne" in "tiranske" centralne velesile enemu narodu zopet njegove zgodovinske pravi ee in budijo narod k življenju. Tr dejstvo pomeni, naše opravičile pred zgodovino in to dejstvo je ž«, samo 11a sebi izreane važnosti. Na vprašanje, ali je ta dogodel tudi za konec vojne kakega pome na, je rekel Andrassv: Izražajoč svoje največje veselje nad tem, da se je Poljski vrnila njena samostojnost, smatram za svojo dolžnost izjaviti, da ne spre j m»m za obliko in način te rešitvr nobene moralične odgovornosti. C vprašanju, ali je v proklamaeij izražena rešitev v interesu Poljske kakor Avstrije in Nemčije najbolj ša, ne maram danes razmotrivati Pridržajem so pravico, da bom ob šiin> govoril o tem vprašanju, če bodo zahtevale razmere, v delega cijah, ali če delegacije ne bode pravočasno sklicane, v parlamen tu. — Z ozirom na ustanovitev kralje vine Poljske piše "Berner Tag-blatt": Nevtralci se odkrito veselimo ker so se stvari na Poljskem tako zasukalo. Zgodovinska obnovitev kraljevine Poljske po osrednjih velesilah dokazuje, da skupina tel1 držav nikakor ne hodi po potih stare osvojevalne politike, kakoi ji predbaciva nasprotna stran. To utrjujejo našo vero v boljšo bodočnost mirnega napredka naro dov; svobodna Švica novi državi prisrčno čestita. "Neue Zuericher Nachrichten" pišejo: Poljskemu narodu in poljski državi k njenemu preprodn najpri- srčnejše čestitamo. Naj prevzamejo svoje veliko zgodovinsko zva-nj? in naj tvorijo brambni nasip zahodni Evropi: zgodovina naj jih uči. da so bodo znali ogibali napak in grehov svojih oč»*tov. Vojni orkan' na goriških tleh. Goriško, (J. novembra 1916. To je bil vihar, strašen vihar na Krasu in v Vipavski dolini. Kes, mimo naših goriških poljan, grebenov 111 vinskih goric je šel to dni veliki, strašni dan vseh mrtvih, kot ga nismo videli šo nikoli. -— Položaj je bi! nekaj, dni težak, izredno težak, smrt je kosila trumo-ma. T11 ko sem šol skozi Vipavsko dolino, vsi grobovi okrašeni s kri-zantenami, a nad njimi v ozračju grom, bobnenje topov, črna smrt. Strašni so bili ti prvi dnevi deveto laško ofenzive. Kos, čuditi so moramo junaštvi, naših fantov, da so vzdržali v tem peklenskem ognju topov, min 111 ilina. da so bili te nepregledne množiee laške pohote. Bili so to renutki, ko se je zdelo, da ne bomo mogli vzdržati; vojaki, došli iz strelnih jarkov, so pripovedovali grozepolno stvari. Toda juiia-tvo naših ljudi je slavilo svojo polno zmagoslavje, mli so trenutki v teh dneh, ko jo 011 sam naš bataljon popolnoma uničil dva laika polka. Najhujšo je bilo na Krasil. Znano j<- iz naših poročil, s ka-siiiii množicami so tu navalili tam )ri Lokvici in Kostanjevici Itali-ani. Toda padli so tcumoma. — Dolgo časa smo bili v velikih skr->eh za usodo Kostanjevice. Slišali so so žo glasovi, da je Kostanjevica zavzeta. Toda. hvala Bogu, li bilo ros. Naše čete so vrglo Lah z velikanskimi izgubami nazaj. Vse postojanke so tu trdno v naših ro-cali. Kakor pripovedujejo očividci. leži posebno okrog vodnjaka v Dolenji Vrtojbiei vso polno laških nrličev. Istotako smo vrgli Lahe nazaj pri Sv. Gori. Sv. Katarini, Damberju (skupina Lis severno >d Sv. Katarino) in v Pa novcu. — Cakor lahko sklepamo iz izjav in •azpoloženja številnih laških ujet-likov. so laške vojake trdno uve-•ili, da bodo Lahi prišli lahko v Trst. Med številnimi ujetniki sino ujeli nekaj naših slovenskih Benečanov. Ko so naši natikali bajonete, da jih odvedejo v zaledje, so jim ti prigovarjali, naj nikar ne natikajo bajonetov, saj jim ne bodo zbežali. Bili so videti precej zadovoljni. Najhujšo je bilo v torek, sredo, četrtek in petek. V soboto jo to-:)0vski hoj nekoliko ponehal. Kav 10 tako tudi v nedeljo. Ponoči med nedeljo in ponedeljkom je opet strašno grmelo. V poneat-Ijek zjutraj zopet nekoliko mirno, n sicer vse to vsi od slabega, medlega, deževnega vremena. Danes v pondeljck, popoldne krog 2. ure pa se je kanonada povečala, in si ter v smeri proti Kostanjevici. Boj livja naprej. Zdi se. da se je pri-•el drugi dol devete laške ofonzi ve. — • Italijani se trudijo, da bi poka-ali pred svetom potom svojih poročil laški značaj naših krajev. — 'al, da jim prj tem tudi. mi sami oomagamo. Nova vas je Nova villa, Hudi log — Bosco malo. In sedaj se postavljajo s starorimskimi meni naših krajev. Na dan Vseh svetnikov je napadlo našo Vipavsko dolino 17 Capronijev, ki so netali bombe. Italijani imenujejo to pot v tozadevnem uradnem poročilu našo Vipavsko dolino — lolina Frigido — po starorimskem 'menu za Hubelj, oziroma za Vipavo ' * Frigidum flumen". Lahi streljajo z granatami na naše vasi, jih rušiji, ubijajo naše ljudi, junake. Na Vseh svetih so se igrali pod Preserjami občina Rihenberg, o-troci. Kar naenkrat zagrmi in strašno zažvižga v zraku. Drugi otroci >0 se vrgli na tla. Samo sedemlet na Emilija Ličen (podomače Lu-dvikova) iz Preserji je vstopila na Slovenec župan na Ogrskem. Na Sodni ogrflske.ni, blizu ru-mirnske moje. v Gyergyo-Szept-Miklosu, mestu, ki šteje okoli 11 tisoč prebivalcev, je župan dr. Orel. nečak zaslužnega slovenskega rodoljuba in nekdanjega ljubljanskega zdravnika dr. Orla, do-čim je njegova soproga iz ugledne slovenske rodbine Moos v Ljubljani. Dr. (»ril ni do danes pozabil. da jo Slovence. O tean vedo mnogo povedati slovenski vojaki, kateri so. ko j.- tamkaj divjala vojna. pri>li z njim v dot'ko. Dr. Orel in njegova s.-proga sta jih ob vsaki priložnosti z veseljem sprejela ter jih pogostila. Dr. Orel jo za časa rumunskega vpada na Ogrsko preživel tudi težke ure. Tako so ga Rununu ujeli ter odpeljali s seboj v liumunijo. nato so ga pa zopet pr» peljali nazaj v Gyergy.»-S/.ent-Mikl>> in - imenoval"; za župana. Ko >0 morali Komuni In žali iz tega kraja, je bil dr. Orel ob tej priliki ranjen. Preskrbo anje Ljubljane. Or} ]o. novembra naprej >e je prodajala m> ka strankam na vsakih desuin di-M-t močnih odiv/-kov čl"!rt kilogrami! Ik-1 t* moke At. I in četrt kilograma koruznega zdroba. Cena kilograma moke !>s vin. in kilograma iv.iroba M vin. Maksi main«- eerie za jajea bode izdala kranjska deželna vlada. Ljubljanski "•Slovenec" z dno 8. novembra pis.-: K ivo smo dobili na karte. Ko pošlje po kavo. pa je ni zadnji čas dobiti. Nekateri trgovci pa imajo kavo, katero prodajali poprej po lii krosi za kilogram, pa jo lic dajo. Vprašamo pa«"-, zakaj n»-Ako kavo no 1»ik!o dali. bodeino prišli z imeni na dan. Dokloa- je kava na razpolago, se mora prodajati. Roparski umor. Dne *jt». oktobra zvečer s > doslej neznani roparji na grozen način umorili in or..pa: l posestnika. Vitla Emersiča v Namejah pri [barbari na Štajerskem. Kmei-sič je stanoval sam v svoji liiši in jo imel 2'HK) K gotovine, lioparji so razbili tudi vso pohištvo ter okna II vrata. Domneva se. da so prišli roparji č«*z hrvatsko mejo. Švedski listi o proklamaeij i Poljske. Z manifesti 111 o uspostavi poljskega kraljestva se /.»• pečata dve volilni glasili: "Svenska Dagbla-let" in "Stoekholm Dagblad" >bo povdarjaia zlasti razliko med politiko osrednjih velesil in čet ve ros]e-sede, ki jih državniki četvero>porazuma glede svoj« ga boja za praviee narodnosti malih držav tako radodarno dele. Obljuba u postave svobodnega, u-stavnega kraljestva poljskega mora tudi na 1 oljsko politiko če-tverosporazuiua odločilno vplivati. Kajti če osrednji velevlasti proglasita svobodno i».»ljsko drŽavo, potem takozvani predbojevniki za svobodo narodov vendar ne morejo zagovarjati avtonomije pod ruskim žezlom. **Svt nska Dagbla»let*' pravi: -Ni pretirano, če označimo prokla-maeijo. ki se je razglasila v Varšavi in Lublinu. kot prvi resnični uspeh neskončne brezupne vojne. List spominja dalje na prejšnje, nikoli izpolnjene obljube eetvero-sporaznma in meni: St^laj naj reče ententa. kar hoče. Naj se vojne sreča obrne kakorkoli, razlog imamo za mnenje, da se država Poljska v bodočnosti uresniči. Ujeti so: Poddesetnik Anton, 1. s.. Vrto-vin, 1891; inf. MahoriČ Ciril, X s.. Kojsko, 1897; desetnik Maležic, Aneon, 3. s., Ribnica, 1SS7; inf. E "778 i^ru (M. Vilbar.) 75c. \r t^ 0 - , I (DomovinL (Dr. B. Ipavee) 1st. ™ ' Opatjeselo.|E (Luna sljc (J ^^ 75f. »94; enol. prost, desetnik Manor | (Sladko je vince. Xe bom Alojzij, Zagradec. 1892; inf. Ma- ( se možila. Vidim dra^ ver Fortunat, 12. s., Zagradac,1 ( 75c. 1881; inf. Mavrovič Matija, 7 s iE 2758 (Hungarian Rbapso«iie Fara, 1889; inf. Megnč Alojzij, 4. | ^^ Krško, 1891; inf. Melihon Ka- "el, 3. s.. Tržišče, 1889; inf. Mihič Matija, Kočevje. 1887; inf. Mihelj Vnton, 3. s., Rihenberk, 1892; inf Ilakar Josip, 3. s.. Grahovo, 1890; nf. Mlakar Matija, 7. s., Škocjan 889; in.f. Močilnikar Jakob, 2. s., Kamnik, 1890; četovodja ^Irak Peter, 4. s., Oradiska, 1883; inf. S teui naznanjamo našim rojakom in odjemalcem, da smo ravnokar prejeli zelo veliko izbiro COLUMBIA oktobrskih in novembrskih plošč. Te ploSfe so popolnoma nove in so Sole kratek i?as v prodaji- Število teh ploSč je bilo odmerjeno ln zato povem svojim stalnim odjemalcem, da Jih takoj narobe, kor zelo hitro gredo in se je bati, da zamude priliko kupiti nove |>lošr-e. Tukaj jo nekaj novih ploše. E r»o."7 . s.. Orni vrh, 1SS-J; inf. Ncmanič Jos;ip. 7. s., 15o-žjakovo, inf. Osel Valentin. 8. s.. Vodice. 1S87; inf. Oštir Josip. Sv. Kriz. 1S8G; inf. Ostrin [gnacij. Vrhnika, 1SS7: inf. Pasjou Andrej. 3. s., Cerkno, 1887; inf. Pajek Franc, 1. s., Sclo, 1S94; inf. Pangerčič Ivan, 4. s., inf. Pa-.škulin Leopold. Standrcž. 1S94; inf. Pejran Ignacij, .s., Železniki, 1S91; inf. Polos Jakob, 8. s.. Za®raj. inf. Peric Alojzij, 2. Uorica, 189:t; poddesetnik Pe-i-iizzi Avgust. 1. odd. stroj. pušk. Medvode. 1S91: inf. Pešič Franc. Križ. inf. Perrovčič Peter, 5. -.. Ne vi jo. 1890; inf. Pintar Albin, 9. s., št. Florijan, 1SS9; inf. Pire Ivan, '2. s.. Črni vrh, 1888: inf. Pi-••iii Anton. 2. s.. Tolmin, 1894: pod-losetiiik Podpornik Anton, 3. s.. Trnovo. 18>r>; inf. Porenta Ivan. 1. s.. Straž išče. 1891. ujet (umrl v ruskem ujetništvu z-i. jim. 1915) : inf. Pregcl Frane, 1. s., liočinj. inf. Progar Josij, 1. s.. Novo mesto. 1888; inf. Kant Matija, t. s.. Do v. Mar. v Polju. 1896; nif. Rjaveč -fust. 1. >t.. fJradiška, 1S88; inf. Rope Franc. 4. s.. Dolsko. I>s>7: inf. Rožič Peter Valentin. 4. Ooriea. 1^92; inf. Rot Andrej. i. s.. Žajra. 1892: desetnik P »žič Ivan. Kojsko. Is9:i; inf. Roz- man Franc, 4. s., Kranj. LsM; inf. Rus Anton. :5. s., Loški Potok 1893: inf. Semen Frane. s.. Preč doslje. 1892; inf. Seniea Franc, G. s.. SmilioleStopieo, 1889; inf. Seži-ni Ivan, 2. s.. Cerknica. 1893.- inf Sfiligoj Franc, 2. s., Dolenjo, 1SS9 inf. Sfiligoj Ivan. 2. s.. Krmin 1893; inf. Skočil- Anton. 1. s.. Tol min, 1S90; inf. Škofijane Ivan. 2 Cerklje. IS.88: inf. Skomin? Ivan, 2. s.. Ronki, 1894: inf. Sko mina Josip. L', s.. Dornherg. 1^92-desetnik Spaeapan Amlroj, 3. š. Vrtojha. Is90; inf. Štajer Anton. K s.. Stara Loka. 1S9G: inf. Šte-pančič Ivan. 3. s.. Krško. 1S.s7; 87 - inf Tomšič Alojzij. 7. s.. Miren. 1892: inf. Tomšič Frane, 4. s.. Va«'-e 18S(); inf. Toinši«'- Ivan. 3. >.; šo-vodnje. Is,s9; inf. Tavčar Frane. ^ S... Dev. M. V Polju. 1>37: inf Trinkaus Frane. 4. s.. Št. Jane/.. 1891; inf. T roj a ušek Adolf. M. s.. Loka: inf. Trost Mirko. Kočevje 1886; poddesetnik Turk Franc. 2 s.. Dol. Logatec. W9 : inf. Turški Matija. 11. c.. Kočevje. 1SSG: i ni. Tnršar Ivan. 1. s.. Tolmin, ls-7; inf. I'lepič Ivan. 4. s.. Mokronog 1882; inf. Uršič Ivan. L s., Libuš-nja. 1889; inf. Valant Franc. 3. s.. Bela. 1889; inf. Valentičič Peter. 1. s.. Cerkno, 18*8; inf. Vidio Ivan. s- Polica. IsOG; inf. Vidmar Franc. 3. s.. Stara Loka, 1890: inf. Vidmar Franc. 7. s.. Cekovnik. 1889; inf. Vidos Peter, 3. s., Loč-uik, 1892; inf. Visitin Viktor Jo-sip, 4. s.. Trst. 1892; inf. Vtič Ignacij, 1891, ujet (umrl v ruskem ujetništvu 8. S. 1915); inf. Vojska Lovrenc, 8. s.. Dob. 1887: inf. Žagar Josip. 2. s., Kočevje. 1^84: inf. Zajee Ivan, Vinica. 1880;! inf. Zio. 1. s., Zagraj. DARUJTE PAR CENTOV SLO-7ENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! J bližnjo brežine, da bo videla, kam fco padla granata. In granata je padla, se je razletela, deklica jo jo videla, precejšen drobec granate je priletel v njeno telesce in deklico smrtno ranil. V rihenberškem gradu so deklico v bolnišnici takoj operirali. Toda pri operaciji jo izdihnila svoje mlado, nežno življenje. Deklica je videla in je smrtno obledela. Drugim otrokom so ni ničesar zgodilo. Da nes popoldne sem so peljal mimo pokopališča v Vipavi. Topovi so tako strašno grmeii. da so šklepetale šii>e avtmobila. Križi na grobeh vojakov so hi! t okra še ni. lirizanteme, aslre, imortele so jih krasile. Ko sem zadnjič š.-l tu mimo pokopališča, so devali ravn i v grob junaka-vojaka. Xa zadnjem potu ga je spremljal, zadnji blagoslov mu je podelil vojni kura t tinidovee. Danes samevajo grobovi. Njega ni! Tudi 011 je odšel od nas, tako nenadoma! Najlepši, najboljši med nami!-- Izgube. Poročnik Fork Alojzij. 2t'». dom. pp.. 10. s.. .Maribor. 1895. mrtev. 1(11. 7. 191(>) : enol. prost, narednik Sede j Alojzij. 4"». pp.. nad. hat.. Goriea. 1892. ranjen 111 ujet, i inf. Bcrghaus Alojzij. 20. dom. pp., 10. s.. Takačevo, 187/, ni rte \ '12. 7. 191'») ; lovec liergine Karel Frane. ^0. lov. bat.. Ti-st. ranjen in ujet: inf. Boštjančič Frane. 26. dom. pp.. 10. s., Brežice. 18^3. 111 r-i tov (11. 7. 1916); patrol, vodja I Brenčič Anton. 30. lov. brit.. 3». s. Brezovica, 1891. ujet; inf. CVpek 1 Jakob, 10. s., 1875. mrtev (11. 7. 1916); lovec Ce mil o gar Ivan. 20. lov. bat.. Šebreljo. 1n96. ujet; inf. Dravee Pavel. 26. dom. p., 10. s., i Orehovei, 1S97, mrtev <12. 7. 1916); inf. Godler Andrej. 10. s.. Artiee. 1882. mrtev (11. 7. 1916); inf. Korošec Konrad. 36. dom. pp.. 10. s.. Višnja ves. 1^96. mrtev (11 7. I91fi) ; lovec Krajnc Ivan. 20. lov. bat., 1. si.. Sv.. Barbara, 1894 I mrteV (23. 7. 1916); desetnik Krajnc Ivan. 353. črnovoj. bat.. 2. s.. Sv. Barbara. 1^76. mrtev 119 , do 21. 7. 1916^; inf. Kranje Leopold. 4. dom. pp., 4. s.. Slovenji jgradee, 1897, mrtev (6. 7. 1916); ! patr. vodja Kuraraer Josip. 17 j lov. bat.. Ljubljana, 18>M. ujet: ! lovee Kutin Franc, 3. s., Tolmin ;iS96, mrtev, (26. 5. 1916); patr. vodja Ličen Frane, 1. s., (ioriea 1884: inf. Lorenčič Ivan. Radgona, 3879; inf. MagdiČ Ivan. 10 s.. Stara Cesta, 1897. mrtev (11. 7. 1916); lovec Medvod Ivan. 20. I lovski bat.. Sobota. 1891; lovec I Mohorko Martin, 20. lov. bat., Mo j šnice. 1S90: lovec Mušič Ivan. 20. lov. bat.. Št. Peter pri Gorici, 1888 1 ujet; lovec Ovniček Fr„ 20. lov. 1 > V bat., :>. s., Smihel, ujet umri v italijanskem ujetništvu 26. 5. 1916; lovec Peternel Nikolaj. 20. lov bat., Radovljica, 1894, ujet; enol. orost. podlovec Podkoritnik Fr. 20. lov. bat., Petrovče, 1893, ujet: lovec Požega Andrej. 20. lov. bat. Hrenovice, 1881. ujet; inf. Prunk losi p, 4. dom. pp., 8. s.. Trst, 1897. ujet: lovec Pupšič Martin, 30. lov bat., Ljutomer. 1892, ujet; inf. Rebolj Josip. 7. p*.. II. s., Kan-lorše, 1897. mrtev (21. 7. 1916) ; lovec Rot Franc, 20. lov. bat.. Žaga, 3884, ujet: lovee Rupar Ivan. 20. lov. bat.. Št., Vid. 1895. ujet; I nf. Sedrnak Frane, 5. dom. pp.. j 10. s.. Sv. Križ pri Trstu, 1895 ljet: lovec Sfiligoj Aleksander. -'0. lov. bat.. Podgora, 1893; inf. Stantič Angel. 5. dom. pj).. 10. s.. [Sežana. 1896; štab. nare.lnik Stok Josip, 5. dom. pp.. 12. s.. 1'lisko-vica, 1891, mrtev (38. 7. 3916); lovec Strlič Iv., ^u. lov. hat„ 4. s„ Žiri, 1883. ujet; inf. Švagel A-'o.izij, 5. dom. pp., 1. s., Rojan, 1896, mrtev (11. 7. 1916. pokopan 13. 7. 1916); lovec Vertnik Josip. ?0. lov. bat., 1. s., Ptuj, 1890, ujet; nif. Wellner Ivan, 26. dom. pp.. 10. s.. Obriž. 1890. mrtev (11. 7. 1916). QILIS NAROPX 13. DEC 1916. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Darila za uboine. Mestnemu aprovi^ačnemu zavodu z« prehrano irbožnih rodbin ljubljanskih jo poklonil neimenovan dobrotnik: že v drugič znatno svoto 1000 K. — V isti namen sta darovala dva druga neimenovana dobrotnika zneska ;"i00 K m 200 K in pa gdč. Marija lirodnik 200 K. V Cerknem na Goriškem se je nabralo v dnevih darovanja od 4. do 8. oktobra 736 K iiO vin v korist vdov in sirot padlih vojakov. Ta znesek »e je odposlal osreiLnje-nm uradu za dneve darovanja na Dunaj. Dekanijski urad v Cerknem pa je poslal znesek ^KiO kron okr. glavarstvu v Cerknem; zbirka se je nabrala v župni cerkvi sv. Anet tako da .se je nabralo v <> IV-m i 1056 K f><> vin. Ribolov v Ljubljanici od šentpeterskega mo*»tu. do Lžicc, r»»vir št. .34, sta prevzela a 1. novembrom v zakup dr. Vladimir Pegan, deželni odbornik, in Ant. Fortič, deželni nadofieijui. Imenovana sta vzela v zakup tudi revirja št. 33 in 32, to j<* pr.tga Ljub-Ijaniee od šciitj>et»-rskfjfu mostu do Podpeči z vsemi stranskimi vodami, razven lžiee. Šolske vesti. Naučni minister je profesorja na državni gimnaziji v Novem mestu Hogitmila Rmea dodelil za pni tečaj tekočega šolskega leta 1!»16—17 prvi državni gimnaziji v Ljubljani na mesto profesorja Prana Verbiča, ki je dobil radi bolezni dopust. "Wiener Zeitung'' javlja: Cesar je z najvišjim sklepom s 1. novembrom t. 1. podelil ravnatelju prvega državnega giuuuLzija v Ljubljani dr. Lovru Požaru povodom njegove trajne upokojitve na lastno prošnjo takse prost na sip v vladnega svetnika. Na lastno prošnjt» j«, trajno u-pokojf-n uadu.'itelj v Zatieirii Fr. Kovač. Za provizoricno učiteljico v Št. Jerneju je imenovan«. učit. supl. Valerija Žlindra. Na vadniei c. kr. učiteljišča v Ljubljani sta nastavljeni kol su-plentinji učiteljica l^ea J-evee namesto upokojene vaduiake učite-Ijiee Pavle pl. Rosesiberg in učit. supl. Ktaiieiška Kulier namesto umrlega vadništkega učitelja Ivana' Janežiea. Imenovanje rzpraševalne komisije za splošne ljudske in meHcau-jJte v Ljubljani. Imenovani so za iimkeijsko dobo »»«1 začetka 15)16—17 do koneu 1918—19 za člane izpradevalue komisije s >!o-venikim in nemškim učnim jezi-kom: z j: ravnatelja dež. šolski nadzornik dr. Janko IJ«-zjak; za namestnika profesorja dr. Valentin Kužar in Fran SuUcr; za ela-ne profesorji: Anton Fiuitek, dr. Ivan Smajdek, Alojzij Petsehe, dr. Ivan Orel, Josip Verbic, glasbeni uCitelj Anton Dekleta, telovadni učitelj Josip Crorečan, vad-niški učitelji: Ivan Kruleč, Viktor Jaklič in Josip Pavči«"-. Za e k.sami na tor jo se morejo po potrebi poklicati: profesor dr. Fran Sturm z a francoščino, profesor .Josip Mnzi za geometrično risanje in koncertni mojster Ilans Gerst ner za klavir, gosli in orgle. Kne-zoškotijski ordinarijat jo imenoval za Isto funkeijsko dol» eksa-rninatorje iz verouka profesorje; dr. Demšarja, dr. Alfonza Levič-nrka in dr. Frana Perneta. I'stanovitev učnega tečaja in koti v i kt a za slovenji ti b«"£unce srednješolec v Kroinerižu na Mo-ravskem. 1'radno se poroča: Na ukaz ministrstva za notranje zadeve namerava moravsko names:-niStvo uatrfkioviti v Kromerižu gimnazijski toča j z uporabo učnega načrta za goriško državno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom. Temu tečaju se ima pri-klopiti konvikt, v katerega bi se moglo sprejeti kakih 100 gojencev. Ker v«č.ina prihodnjih obiskovalcev tega srednješolskega tečaja m pa večina gojencev v konviktu raznn beguncev iz Kranjske vslej svoje ubožnosti skoraj gotovo uživa državno begunsko podporo, IhmIo država sama trpela stroške za najemnino. I skega namestnistva določeno pri-J stoj bi no za kritje stroškov za prehrano. obleko, obutev, šolske knjige, zdravljenje in pa zmerno šol runo, da se deloma krijejo stroški gimnazijskega tečaja in konvikta. Ta tečaj in konvikt sta namen je na cloven-dam srednj^-solcem, in - F- Šiftar. f>odlagi tako opremljal prošenj' , F. S. Wilhar. Brnu o sprejemu. Med navedeni « L* tebi d^movma (četverospev',, ma dvema kategorijama ubožnej j P^- ^Jee. ših in premožnejših si-^dnješoleeVj ^ o\ejt imajo oni pre^biost.. ki se izkažejo z boljšimi spričevali, iti oni, ki ni m:tjo sta riše v oziroma ne žive pri svojih startših. Ako s.' sprejme v o planbie. A . Foerster. Luniea mešar zlH>r\ F. S. Wilhar. Oče. pojdite domu! (moški zbor z bariton solo). F. A. Hribar. Kredoijošolee v kroaneriski kon-l vik t, še ne sledi, da bi smeli njegovi svojci se /. njiru pres^-liti v mesto Kromeriž. Vojne olajšave srednješolcev. Ministrstvo za uk in bogočas-tje je za srednješolce, z vštetim rojstnim letnikom 1898, ki so pod-vr-ženi vojaški službi, izd:ilo posebne nar»*dbe. Po teh naredbah se pripusste k prodčastni zrelostni skušnji oTii srednješolci, ki so v šolskem letu 1916—17 javni ali privatni učenci zadnjih razredov srednjih šol, ako jim bo iti k vojakom. m j »a oni, tk so me«eca jiL-nija V.»H; do\-ršili ]ir»^Jziidnji raz-s*r<*dnjih šol ter >*o že odšli k 10. HLADNIKOVE SKLADBE. Moški zbori. Pomlad je priflla. Na zeleni gori. V mraku, z bariton solo. Na planine. Skrjančki. Domu. Triglav. Večer. Pozdrav. Na grobnica* 9. Moški zbor. 9. Jefte, saanodper. 10. MeSan zbor. NOVI AKORDI. Letnik 9. Cveti rožica (samospev in kla- 11. uri 30 minut je prišel slovesno vir), A. Lajovie. v dvoarno generalni guverner fem. Galebi '.samospev in klavir). Kuk. Generalnega guvernerja so Saša S an tel j. spremljali načelnik civilnega de- Kaj mi mar je domovina (sa- želne^a komisariata sekeijski na-mosper rn klavir^. Lju.d. L«ndov- čelnik dr. Jurij vitez Madeyski ^ek. namestnik jreneralneca guvernerja Kateri kerub isam«>3pev in k]a- generalni major Grzezicki. zastop-vir», Vasilij Miric uik nemške vlade pl. Buelow s svo- Otroske pesmi. 2. Vesela pesem, jim pobočnikom princem Ratibor-3. V goro. E. Adamič. jem. zastopnik zunanjega mini- Predsmrtnica ' samospev i. Dr. strtva baron pl. Hoenningr. z as t op O. Krek. nik vrhovnepra armadnepa povelj- Hibička ( samospev). P. H. Satt- stva poclmaršal grof llerberstein. ner. voditelj vojaškega oddelka pod- Za ženski zbor. četvero^pev in polkovnik generalnega štaba pl. klavir. , Tumau. Generalni guverner je Pje»»ma Slavulja, iz opere Pan stopil na oder in pričel me Na Najvišje povelje Njegovega Prckmorska j>ošta. E. Adamič. Veličanstva cesarja Avstrije in Spomin. Ivan Lnharnar. Apostolskega kralja Ogrske razgla- Z daljnega je morja. Anton šam prebivalstvu srencralne guber- Lajovie. GORSKI ODMEVI. Janez Lah a mar, L zvezek. M<«ški »zbori. Mi vsta.ia.mo. Moja domovina. Bratje, v kolo. Napitniea. Slovan, na dan. Lo vče. v o si ovo. ■i POMLADANSKI ODMEVI. 1. zve-zek mešanih zborov. Naša pesem. Roža. Roža. Moj dom. Tožba po cveticah. iSkrjaneek. K-'idar ml.'wio leto. LAVORIKA. ( Izdala Glasbena Matica. 42 pesmi. Kovačev študent, igra v 3. dejanjih; moški in mešani zbori.' solo-spevi s spreraljevajijem gkt-vojakem. Sre«"P. 0 in 10. j lavskem otldelku. z železnim križ- Mooročuik 7. polj. havb. }>. Miroslav Gorišek. ^ Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostue svetinje je dobH desetnik brzojavnega polka Rud. Arzenšek. j Srebrno hrabrost.no srvetinjo 2. vrste sta dobila infanterwt. 87. pp.' Fran Hodnik in poročnik 17. pp. Adolf Lakner. \ Žoleoii zaslužni križec na traku hrabrostue svetinje sta dobila mladostrelca tit. četovodji Matija Bole in Arm and Slejko, oba pri pomorskem bataljmnu Trst. | Vojaški zashižni križ«x» 3. vrste pran ali tenor solo), z vojno dekoracijo je dobil pod- Bolgarska davorija polkovnik domobr. pešpolka aborL Ivan ljerna pjesma (za mešoviti Najvišje pohvalno priznanje je sbor). dobil poročnik L dež. strel, polka Ljubičica. (za mutiki sbor). Ivan Povrne. | Xa goro or). stotnik .">6. pp. Adolf Ciimprič in Kida mi ^rveiado (za alt ili bass stotDik 97. pp. Josip Pectras. |i klavir). Vojjiški zaslužni ki-ižec. 3. vrste Tiržaljka (za muški sbor). z vojno dekoracijo je dobil po-1 Oj ti lane (za muški sbor). ročnjk 17. pp. Emil Stefanvszin. ! Spljetu < Radodarna Avstrija. Ponovno najvišje pohvabio priznanje je dobil domobr. podinten-dant Fran Bevk. Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 28. polj. top. pol-opravo, kurjavo, razsvetljavo in, k:i Miroslav Susteoršič. . iš.^enje za pouk in za konvikt na j Srebrni zaslužni križec s krono men jenih prostorov, »trojke za na traku hrabrost ne svetinje je rteljsko, nadzorov al no in po»l- dobil okrajni stražmojster 7. dež.1 rrtjeno o«obje. nadalje pri sred-njflfmlcth z državno (»egunsko podporo tudi frtro&ke za njAovo pre- orož. pod. Andrej Doberšek. j Kraljevo prusko svetinjo Rdo-ega krrža 3. vrste sta dobila vi^ji hrano, obleko, obutev in odravtje- štabni zdravnik dr. Karol Kandnč nje. Oni gojenci tega konvikta, ki in straimojster 14. huzarske^a bodo mo- polka Adolf Ogrizek pri rezervni za muski sjbor). V spomin Miroslava Vilharja (mowki zbor). Kaži mi! (moški ad>or). ^ P. IIT'GOLIX SATTNER. Jeftejeva prisega. 'Za zbor soli in sprem, 'klavirja.) Vsebina: 1. Uvod, mešan zbor. 2. Molitev, bariton soV». 3. AVtovaki solo in mešan zbor. 4. Boj, mešan zbor. 5. Proslava Jeftaja, moSki zb. 6. Al tov dri solo. ni je sledečo proglasitev:----Ko je preči t al civilni načelnik poljsko besedilo proglasa, je izjavi: generalni guverner dalje: S tem , sta Vam zvezna vladarja zajam-čila najslovesnejše zopetno ustanovitev kraljevine' Poljske. Načel nik civilnega f leže In epa kmisaria-, ta je to izjavo objavil poljsko, nakar je končal generalni guverner in zaključil poljsko: Srečna bodočnost kraljevine Poljske: slava slava, slava I Zbrani so navdušeno klicali: slava*. Medtem se je ' razvila na pomolih poljska zastava, ki so jo čete pozdravile z vojaško častjo, pred palačo stoječa , vojaška godba je zasvirala polj-| sko narodno pesem: "Ni še Poljska izginola!" Z glavnega trga so zaorili klici: t4Niezh Zije" tisoi glave množice. Dve letali sta pripluli nad glavni trg, letrlea sta i metala med navdušeno množico na tisoče poljskih zastav v spomin na zgodovinski dan. Slavnost v | dvorani se je medtem nadaljeva la. Ko je godba končala poljsko narodno himno, je nastopil pod-j predsednik osrednjega pomožnega urada. Stecki. ki je v imenu prebiva Istva nagovoril generalnega 1 guvernerja: | Obvestilo skupnega sklepa obeh i visokih vladarjev smo culi globo ko ginjeni in ju nič manj globoko umevamo z ozirom na važnost tega čina. Upravičeno se opozarja, «la se mora ozirati na splošen političen položaj. Zvesto hočemo u-poštevati modri migljaj, ker smo mešan prepričani, da je odvisna od tega sivčna bodočnost poljskega naroda. trajnost in napredek poljske države. Z neomajljivo logično zgodovino je zopet vzbujeno, trdno uprto na svoje naravne in narodne temelje in s hvaležnostjo in prijateljstvom zvezano s tistimi, katerih modrosti in pravica se zahvaljuje in obstoj, se bo poljska ! država vse čase spominjala imen tistih visokih vladarjev, ki jima J kličemo danes: Njegovo Veličanstvo cesar Avstrije in Apostolski ; kralj Ogrske Frane Jožef I.: sla ' va! — Zbrani so navdušeno kliea li slava Njegovemu Veličanstvu, godba je svirala cesarsko pesem. Nato se je klicala slava cesarju , Viljemu! Godba je svirala "Heil dir ira Siegeskranz". Generalni roko- guverner in zastopnik nemške vlade pri c. in kr. generalnem guvernerju sta se zahvaljevala Steeke-ini za lojalni govor. Generalnemu gnvernerju so predstavili nato ve«" gostov; segel je tudi v roke vsem častnikom legije. Nato so se pe Ijali v katedralo. Oete posadke so tvorile špalir. Pred katedralo se je zopet postavila častna stotnija poljskega pomožnega zbora in vo jaki 13. ulanskega polka. Generalnega guvernerja je pri vratih v katedralo sprejer generalni administrator lublinske škofije in ga je spremljal v cerkev. Z veliko asistenco je zapel nato generalni administrator slovesno zahvalno pesem. Po cerkvenem slavju Je de-filirala častna straža pred general-gwernerjem. ki se je nato drugim: Čestitam gospodom centralnega odbora kot zastopnikom vseh slojev prebivalstva na uspehu, katerega zrete v današnji proklamaciji in upam. da se bo posrečilo skupnemu delu obeh delov prebival stva in vojaške uprave, po možnosti uresničiti želje ljudstva. — Podpredsednik Stecki se je v to plih besedah zahvalil generalnemu guvernerju za čast obiska in za če-i stitke odboru. Nato je prišel načelnik deželnega civilnega komi-sarijata sekeijski načelnik dr. vitez pl. Madevsi z resortnimi voditelji eivilnega deželnega komisa-rijata ter imel na podpredsednika Steckega nagovor, v katerem je izvajal: Preživljamo dan, ki je bil hrepenenje in sen velikih rodov. Preživljamo ga po zaslugi velikodušne dločitve zavezniških vladarjev. Nam. ki smo zvesti v službi cesarja in kralja, je bilo dano. ko smo deloma delili težave armad. ki so osvobodile deželo ruske-! ga gospodstva. deloma pa se ude leže val i deželne uprave, da smo spoznali v našem pomožnem odbo ru vzorno meščansko ustanovo. — Izborna organizacija odbora je veliko pripomogla, da j«> mogla • ležala prebiti težko usodo vojne in doživeti današnje srečne ure. Na današnji znameniti dan pola-eramo nase čestitke v roke članov te ustanove. Rad bi izvedel za naslov FRANKA BERGANT. Pred par leti sem cul. da je odšel nekam na farmo v Wisconsin. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Frank Slanovič. Box 491, Dawson. N. Mex. (13-15—12) Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA PETRlC. Doma je iz Velikih Blok ŠL 21, pošta Nova vas pri Rakeku. Iz« vedel sem. da se nahaja nekje v Wisconsinu v šum L Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Primož Modic. ."».>06 Bonna Ave.. Cleveland. Ohio. (13-15—12) Amnestije. Generalni guverner je izdal na-lednjo amnestijo: V priznanje zglednega in lojalnega obnašanja prebivalstva v or. moč ju vojaškega generalnega irn-vernerja nasproti e. in kr. četam in oblastem, sem v spomin na 5 november I91fi. ki je važen za 11-sodo poljskega ljudstva in zgodovinskega pomena za Poljsko. oca maja je neznano kam odi*otoval. Prosim, da se mi javi, ker izročati mu imam važne zadere, tikajoče se društva. — John Homec, tajnik. R. R. 2, B^x 1H0 Mulberry, Kansas. U1-13—12) NAZNANILO. i. lanom društva Marija Zvezda šibek, podolgastega obraza, črnili!št. 32 J. S. K. J. se naznanja, da lasi in sivih oči tep ima na čelu! je bilo sklenjeno na zadnji «h-u-vreznino v podobi črke A. Oble- j >t veni seji. da se mor.L vsak član čen je bil v temnosivo "cajga- brez izjeme vdeležiti prihodnje sto" obleko in imel po vrhu še;društvene seje dne 17. decembra, suknen sdvorjav zimski suknjič in'katera se vrši v navadnih društvena glavi sivo okroglo čepico s nih prostorih. Pri tej seji imamo ščitkom. Govori italijanski ter rešiti več važnih točk in ra^jprav-nemški in slovenski z italijanskim! Ijati glede društvenih pnvil ter naglasom.. Ker nima nikakih voliti nov urad za bodoče leto. Ta sredstev VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, !«00 Cliicaffo St., Jollet, III. - NADZORNI ODBOR: Pr«Hl«**duik : IGNAC PODVAMXIK. «323 Station St. E. E., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 022, Forest City. Pa. II. uadzornik: Fit ANK PAVLOVČlf:, Box 70.1. Conemaugb. Pa. HI. wulaornlk: ANDKKJ SLAK, 771.1 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72. East Mineral Kans. I porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ. Box 78, Franklin, Kans II. porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davson Ave., R. F D1 Green-fieid, Detroit, Mieh. * ' UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11U, Bridcenort O I upravnik : ANTON DEMŠAR, Box 133, Bronghton Pa II. upravnik: PAVEL OB REG AR, Box 402, Witt, lil. Dopisi naj ae pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707 Forest City, Penna. ' Društveno glasilo: "G L A S NAROD A". V ruskem Turkestanu. Piše dr. Ivan Raifio. i Kanalizacija Turkestana je. svetovno delo. V teli krajih poleti skoraj nikoli ne dežuje. Velikih rek je prav malo. Največ vode se ]H>izgrubi v puščavi. le Sirdar j a in A mu da rja .se Izlivata v Aralsko jezero. V zgornjem teku imata mnogo dotokov, ki prihajajo s hribov in dovažajo leto in dan imiotro vode. Iz teh dotokov so daleč naokrog razpredli kanalizacijo; odtod rodovitnost sreulnjc-azijskLli zelenie. Taiskcntska oaza n. pr. ima vode v izobilju, dasi ne le/i nl» uikaki reki. Iz gorovja pi'i-j teka manjka rek.i ( ireik, ki se izliva v Sirdnrjo. Od Taškmta je oddaljena 10 km. f 0 ireik a so iz-, jK-ljHli široke jarke, ki pre.rav kakor beremo v evangeljski priliki o gospodarju, ki je šel delavce najemat za vinograd. Odkar Rusi gospodarijo v Turkestanu, so se dnine jako zvišale. Ker so domačini zelo skromaii glede brane. Obleko in stanovanja, ni labko mnogo prihranijo. Manjše njive sami prekopi je jo, le večje polj o preorejo. Ne gnoje skoraj nič: če zemlja opeša, na-nosijo ie okolice nove puhlice. V pošte v bi prišel samo konjski smo j, ki je — kakor znano — slabši od govejega. Sarti se nam-rec pečajo največ s konjerejo, manj z govedorejo. Kravje odpadke posuše in porabijo kot kurivo, ker primanjkuje le*ia. Človvfikih odpadkov pa ne izrabljajo; ko se greznica napolni, jo zasujejo; iz-vrstno gnojilo ne današa nikake koristi. Žita n© sejejo veliko. Največ nržanjejo riža, pšenice in ječmena ; prosa, rži, ovsa in koruze pridelajo prav malo. Lan in konop- lj" goje veled olja, ne pa vsiled prediva; platnene obleke namreč ne nosijo, ampak le bombažasto, volneno in svilnato. Krompirja in zelja domačini niso poznali, dokler niso Rusi prišli v deželo. Pač pa že izdavna sade peso, ki jo prav radi jedo; tudi čebulo mnogo porabijo. j Po turkestanskih zelenicah ni travnikov, t or. j tudi ne sena. Kot krmo za konje, osle in govedo sejejo luceruo (nemško deteljo). Klaje porabijo veliko, ker rede prav mnogo konj: vozniki, civilni' jezdeci, kozaki, topničarji in poštna uprava. Lajeemo st-jejo samo vsakih deset let, kose jo pa štirikrat na leto. PRIHOD V TAŠKENT. Vozili smo se med visokim drevjem in bujnimi nasadu Delav-f-i so postajali pri delu in rakio-' veti no zrli na potnike, mi pa na domačine. Nekje sem ugledal oi>ekaruo. Sarti grade hiše iz ilovice; le jarv-na poslopja in nokaj lmstkrh hiš sezidali iz oipeke. Dokler ni balo Kusov, domačimi sploh niso žgali opeke; ruski podjetniki pa so postavili par modernih žgalnic. Delavci so bili napol goli, čemur se ob taki vročini ni čuditi; le krog ledij so si opasali malo obleke; polti so temnosvetle kot fndi. Taškent se razprostira po ravnini, ki se dviga 4S8 m rtad mor-j jem (pri zvezdami). V«sled vzvi-i šene lege poletna vročina ni tako' neznosna, kot je v Kirgiški stepi. Xa vzhodu, precej daleč od mesta, se Širi gorovje, ki ga varuje pred mrzlimi vetrovi; zima v Taškentu je razmeroma mila. Stepa krog-inkrog oaze je valovita. Sirdarja1 teče 60 km zapadno od mesta. Po-' krajina med reko in Taškeirtom je močvirnata, odtod dokaj mrzlice v mestu. Sicer pa je zrak v taškentski zelenici nenavadno čist. Odkod ime Taškent 7 Naj pre-1 prostejša razlaga je fca-le: "Taš" pomeni v turških jezikih "ka-inen", '*kent" pa je .perzijska beseda, ki znači "mesto"; Taškent je torej — "Kamnik". Da so] Turki kot Mortgoli privzefi peFzij-' sko. indogermansko besedo 4kent',| naj nas nc moti; gotxrvo jim je bila dobro znana; saj imamo vi Srednji Aziji mnogo dragih mestj katerih ime se končuje na 'kand' in 'kent': Kokand, Samarkand, Jarkand, Čimkent, Biskent, Hod-žiksu se pravi canis, ker ne poje.) Moede "šaš" in so jo po-' tvorili v "taš", da je mesto dobilo ime. ki so ga riizumeli tudi novi naseljenci. Na podoben način so potvorili starodavno ime Baktri v llalh, kar pomeni glavno mesto. Cašmkent == mesto studencev — v Čimkent ~ Travnik itd. 01>stali smo na kolodvoru; vse je hkelo iz kupejev. Temnopolt ni nosile ki so se gnetli krog vlaka in odnašali velikanske zvežnje ruskih in sartovskih potnikov. Poslovil sem se od tovariša, s katerim sem v tesni celici prenašal vročino dveh dolgib dni, udomačenega priseljenca, ki mi je povedal marsikaj, česar ne bi našel po knjigah. Tudi meni je bradat orientalec izpulil prtljago iz rok m me spremil do kočij. Nehote sem se ozrl na kolodvorsko uro z dvojna tirni kazalci: črna sta naznanjala četrto popoldansko uro (petrograjsrki čas), rdeča pa pol-sedmo večerno (krajevni čas). Kolodvor je veliko, novo, prav čedno poslopje. Pred vhodom je stopnišče za pešce, ob straneh pa dovozna cesta za vozove. Na stopnicah so nas obsuli postrežfJki. Nekdo mi je vsilil listek hotela Ka-sim, sedel sem v pripravljeno kočijo in se odpeljal v mesto. Taškentski kolodvor stoji v skrajnem vzhodnem predmestju. Odtod vodi v mesto dolga in silno široka cest a: takim ulicam pravijo "prospekt". Če so Rusi že v :-'vropi mesta zgradili kolikor mo-«_'oee na široko, so to navado v A-ziji še jKidvojili. Ceste, mzsežne kot dunajski Ring, so v ruskem mestnem oddelku običajne. i Taškent je po obsegu tako ve-' lik kot Pariz, dasi nima niti desetine njegovega prebivalstva. Kakor vsako večje turkestansko mesto. sestoji tudi Taškent iz dveh strogo ločenih delov:- domačega in ruskega. Sartovski oddelek ima sicer ozke ulice, toda vse hiše so pritlične in za njimi se širijo vrtovi. Oddelek priseljencev pa je zidan po ruski navadi: ulice so silno široke, vsaka liiša ima vrt,' poslopja sama so večinoma pritlična mnogo je tudi trgov iii parkov. i Po isti cesti je hitela "konjka"j | konjaka ulična železnica), ki jo je pa v novejšem času gotovo izpodrinila elektrika: ob straneh prospekta so namreč že svojčas stali visoki železni stebri, na katerih so visele električne obloč-1 nice. j j Zanimali so me nepregledni drevoredi kraj ceste. Sestavljajo jih zelo visoki topoli, platane, bresti, akacije in vrbe. Policija je1 izapovedala, da morajo poleg vsa-j ke ceste zasaditi -vsaj štiri vrste' dreves, dve na levi in dve na desni strani, tako da je ruški mestni; oddelek bolj podoben velikanskemu parku nego mestu. Hiše se razgu-be med bujnim zelenjem drevoredov in vrtov. Onstran ce-I te so široke pešpoti, malo vzvišene in t laka ne s kvadratasto' žgano opeko. Senčnat je tak trotoar. ker ga ograja drevored na desni j in levi. Med cesto in pešpotjo, dostikrat tudi med pešpotjo in hišami so jarki, napolnjeni z vodo. Ti jarki kot gosta mreža preprezajo oba mestna oddelka in so potrebni, da uspevajo drevoredi. Imajo pa še drug namen- za časa hude vročine po večkrat na dan polivajo ceste in trotoare, da izMapeva-joea voda vsaj nekoliko shladi o-zračje. Ceste ruskega mestnega oddelka se ne vi jejo kot v sartov-skem, temveč so ravne, se križajo pravokotno in so " mačkadsmiBira-ne" (na poseben način tiskane). Čakal in čakaj sem, kdaj mej voznik pripelje v mesto, v ulice brez drevja, koder stoje hiša ne-j pretrgano druga, poleg dmget kjer ss blasts tiyofiaa s sijajnimi ■rinžhsMi, hodar na. wairri po-siopju aagkadaaitt tsUs % napisi ! . , .J -uravnikov. zagovormkov. raznih zavodov, obrtnikov in gostilničarjev. Menil sem, da, sem še ennaj mesta med vrtovi, ko drevoredov; ni bilo konec. Hiše, Id so stale med drevjem, sem smatral za da-'če (letovišča) bogatih meščanov. ; Le to se mi je zdelo čudno, da stoji kolodvoi tako silno daleč zu-j na j mesta. Ponosno se:n se naslonil na blazine dvovpreine kočije, da v glavnem mestu ruske Srednje Azije pokažem, kako Evrope-jec tudi v prevzetnosti nac¥krilju-mimoidoče neolikane Azijce. Kar se kočija ustavi, hotelski "Švicar" skoči na cesto in pogra-i bi moje stvari. Od kazali so mi prostorno sobo! v pritličju. Oprava se mi je zdelaj prav čedna; v zelenici sredi puščave bi ne pričakoval tolike udobnosti. stopil sem še v *'mesto". Daleč nisem upal, da bi se ne izgubil. Dasi je Taškent največje mesto ni>kega Turkestana, dasi se ponaša z imenitnimi stavbami, velikim prometom in krasnimi parki, zgodovinskih in umetniških zanimivosti pa nima. Zalo i še niso izdali " pu te vodit e-lj:i" po Turkestanu. Sicer se pa ruski "vodniki" ne morejo kosati z Baedeker jem, ki je v turistični stroki doslej na višku. Korakal sem za tramvajem, ogledal si tuintam še kako stransko ulico, po/nudil se v večjem parku, končno pa sem dospel do zastarelega zidovja, koder pod širokim obokom vodi pot v sartovski oddelek. Zmračilo se jc že, ko sem se vračal. — Po eeni sem sklepal, da smatrajo stanovanja v pritličju, z razgledom na ulieo, za odličnejša. V tem slučaju pa bi mi bila soba na dvorišče ali soba v prvem in edinem nadstropju bolj prijala. Zakasneli meščani so namreč hite-vali j>o trdem trouoani prav mimo okna in se glasno prepirali, tram-vaj je ropotal, konji zvoučkali, sprevodniki piskali; v hotelu samem se Še pozno v noč niso umirili, na gostilniškem vrtu je igrala vojaška godba. Rusi po mestih kasno hodijo spat in kasno vstajajo. V sobi sami pa je bilo zatohlo in vroče, da nisem mogel zaspati; moral sem odpreti okni, tla je postalo hladneje. Zdelo bi se komu smešno. to, toda zdaj ostane. Morebiti sprejme pravosodno tajništvo, ako Gregory resignira. V tem slučaju bi Vance MvCormik, načelnik demokratičnega narodnega odbora, postal vojni tajnik. j Predsednik je žo prej enkrat ponudb Gregory-ju sedež pri vrhovnem sodišču iu če bo prazno' zopet kako mesto, mu ga bo skoro gotovo ponudil. IŠČEM KRAJCARJA, ki se razume v svojem poslu. Pri meni dobi' takoj delo. Jacob šercer, ___Warr:n, Ark. NAZNANILO. Društvo sv. Barbare postaja št. 77 v Xeiv Alexandria, Pa., na-znanjj. vsem oddaljenim članom, da se jc vršila na glavni letni seji tudi volitev društvenega odbora za prihodnje leto. Novi odbor sestoji iz sledečih članov: Predsednik: Frank Trinkauss. ■ Podpredsednik: Jos. Ribič. I. tajnik: Jos. Žuraj. II. tajnik: Anton Modic. I. blagajnik: Jos. Modic. II. blagajnik: Jos. Stak. Gospodarski odbor: Jos. Uhan, Frank Camlog in John Penko. j Bolniška obiskovalca: Anton Pirman in Ivan Šterbal. Straža: Jos. ^lausar. Zastopnik: Geo. Penko. Društvena Box 161, R. F. D. New Alexandria, Pa. Tempotom opozarjam o<.l-daljene člane, da vnaprej pošiljajo vse denarne pošiljat ve in vsa pisma, tikajoča se društva, novemu tajniku Josipu Zuraju, ker ob novem letu on nastopi svoj urad. Nadalje pa tudi vse oddaljene člane prosim, da redno plačujejo svoje prispevke, ker s tem se izognejo suspendaciji in tajniku prihranijo mnogo nepotrebnega posla. Obenem pa naznanjam tudi vsem članom, da po novem letu bodo prispevki \za. lOj? višji, ker tako je bilo sklenjeno na zadnji konvenciji. Toliko v pojasnilo, da ne bo potrebno radi tega pri sejah o tem razpravljati. S sobratskim pozdravom Anton Modic, tajnik. (13-14—12) Brezplačen nasvet in pou* priseljencem. "THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION'' m državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslepa^jeni, oropani ali če ao a njimi alabo ravnali Brezplačna navodila in pouk v natnralizacijskih aadevah — kako postati državljan Združenih dr žsv, kjer ae oglasiti ss državljan ake listine. Sorodniki naj bi čakali dovo doile priseljene a na Ellis Island sli pri Barge OMee. Oglasite se ali piiite: STATE DEPABTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyoriki orad: 230, 5th Ave., Boom 2012. Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob •redah od osme do devete vrt »rete. > Urad ▼ Buffalo: 704, D. S. Mor gan Boilding. Odprto vaak dan odylevetih dopoldne do petih po P«*™* fa <^ gedah od eedme do f Rada bi izvedela za naslov svoje-j ga brata JANEZA KRAŽO-j VEC. Doma je *z Pi-aproe pri > Novem mestu na Dolenjskem. [ Zadnje pismo sem prejela od ' njega iz But te. 3Ior.t.. in tja i sem mu pisala več pisem, pa no-' be nega odgovora nisem prejela. Prosim cenjene rojake. Če kdo ve za njegov natančen naslov, da ga mi naznani, ali naj ga mi i pa sam pošlje, za kar mu bom I hvaležna. Poročati mu imam | nekaj važnega. Jaz sem sedaj vdova. — >Irs Mary Tesel, Tins 146. Bowev. Minn. (12-14—12) | HARMONIKE kakršnekoli vrst« ioleinj«« tx popravljaš po najnižji?] ceoali, a d» lo trpežno In naneaijlt o. V poprarc , aanealjlvo vsakdo poSlj% kar mo §» ud 18 let tukaj ▼ tem poslu ln sedaj ▼ »rojem lastnem domu. V poprarei Tsamws kaaajake kakor >h drogt Harmonike ter računan po deln ka korSuo kdo sakteva fcrza aadaljali 1 WUeaJ. i iOHN Itn Cast torn* ht* Clevrlwr? .^c POZOR ROJAKI! NsJaapeinU* a»a»iio cm Muka ta»r. kakor tud . aa BMike brke Is brado. Od tava ime! :* tni>t«io t etlb tednih Icra*Dl la ooliri laajc kakor tudi teoikim k rman I brki ?3 brada (a cebodo odpnliiii-j Mire!!. Ktvruatiiern koatit>cl aH tricanje v rrVah. nojrali Iti > križn. v osmih d neb popolnoma ozOr»-vim. nar. otexiine. bala. ture. Vraefn 74utorn» Krasni ž^pnl KOLEDAR za leto 1917 dobita ako pošljete 4 cent« za poštnino. J AGO JI WAM0I0. «702 Bonna A.vs.. d«Talan4. Okla i —_, —— — — ^ Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. LaUco m polije dtriur toro^si kos, prijateljem la iubocb, ka- »crl se nahajajo v »Jetrlitm ^ »utiji ali Italiji. Potrebne je, 4»x m nam denar soiljt. 4a m rrilois njetnikova iopimiea ►Ji pismo in i* n&m tako caofoii pravilno sestaviti tsjilov. Ako £&mtr«T&u poilsti 4mr 'ajfteikn, pofijiU & UkoJ. ko sprejmete njejror n^^lov, ker ako 'M odlašali, U se lahko dogodile, it U 14 M K*&i rei se 1st«« «wti is M Ke »čili vroižii de. ži&rja. TVKDKA FRANK 8AKSZB., m Cortlandt St., New York. i«. 7. NAZNANILO IN PIIIPOEOČILO. Cenjenim rojakom v Penayl-' vaniji naznanjamo, da jih ho v ^'a t k t- m ^^^^^^ Kr. Juuco Pleško, •^i je pooblaščen sprejemati narod-umo za "Qlaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, la mo bodo ill rojaki t ?sek osl-j rih na ro^o. j Uredništvo. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis koliko ob?ejra kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. CENA JE 15 CENTOV. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov.] 5 CENA SAMO 25 CENTOV. Narooila in denar pošljite na: Slovenie Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Pozor rojaki! ta—.— O • i Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga: SLOVENIJA VSTANI! izpod peresa Dr. Nike Zupaiiiča. knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda. Pet tisoč izrodov je bilo poslanih našim vjetnikom ▼ Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 ct. in se dobi pri: Dr. N. Zupaniču, 1369 M. 40 St Cleveland, Ohio m = i -----vnMl ; Jugoslovanska GygSp Katn. iefinata : rponmna dne 24 januarja 1901 v iržav* Sedež v ELY. MINNESOTA ^ ILAVU OKimnm roMteednik; I, A, «£&M 107 Okno f»y 4 Ni It M> doek Pa. 9«4*redaadiiiki ALOIfl BALANT, ]Boa 100. FeaH AH- M Okio. •Urni tajnik: GEO. L. BBOZ3CH, Mina. Blmftjuik: JOHN OOUŽE, Box 105. Ely, Mia*, iaapaik j LOUIS COSTELLO. Boa M8, Ballda. TKHOV1I1 ZDUVH1A: ft* MABTDT IVW3, »00 N Ckl»a*o Bt-, Joilrt. CEL ■ADSOUmH* UDI MUNICH, 411 « 7th St., Galmnei, Mtoft, PITT KB SPEHAB. 422 N. 4th St., Kanmu City. K»m JOHN KBŽ1ŠNIK, Box 133r Burdine, Pa. FOEOTHIK1: VKiH JUSTIN, 1708 B. 28th St., Lorain. O. JONEPH PISHLAB, 30&—Gth St., Bork Bprlii«« «. J, PORE NT A, Box 701, Black Diamond. Wart POMOtMI ODBOB) fOMMPH MMBTSC. od droitra p. Cirila in Xriod*. Ittt Bly, Minn. LOUIS CHAMPA, od drottra it Sr«a Juaaa, Iter. I, My, Minn, JOHN G RARE X, »t., od društva Slovene«, iter. 114, Sly. Minn. Vrf dopiai, tikajoči «e uradnih iad«r, kakoi tudl dtaata* .ofljitr«, naj m pošiljajo na f lavnega tajni** — » «o4fc* pa na predsednika porotnega odbora. V* o««bn* ali neuradna pisma od «traa1 Alaae« 9» «1 M» •maralo 0niitT«no fiaaLa) "« fi a is * a * o a * V smrtni senci, i; 11 Baltiška povest. Spisal Bogdan Vened. (Nadaljevanje). j. - I "Pa l>o slo!" jiia je odvrnil ta, s raz mati nit z rokama i.i podrl prva [ dva. Mest a in Sirotflava. Padla sta / vznak, vsak na eno stran. Doeim sta se pa pobirala, j<* hitro zgra- s bil druga dva. Pest i sir. v a in Da-L la, vsuiki^a z eno roko. in ju vr-U za Vojanoan v«-n. Ko >ta pa [ .\l«-*t in SirosJav |>ol>ra.la in hotela r planiti v njega, ju je na i>ti nftrmt, treb il *k«>/i vruta, jih Ma|>rl in s« • »rnil nazaj proti Kvojaniu .-»*hIvv.u t j. h. -^lauii : "Oftstu, ki samo tre-11 buli [n»!iii in 7.c ostri, pr.-:tuje,| i da med osli *ei!i!?t h Vsa x*l>a je utihnila ^a n hipov. V«e j«* uttmei"- In (rfx-miu- i jo- gledalo velikana-ju trnka. 44Ta pa zna!" je končno tapre-govoril nekdo pri mizi sredi sobe.1 "Ta hi se Šel še s hudiieeni m«-- ; tat." t *'V«*ste, kaj.'" se je oglasil nje-j po v !-«fS4-glee.l je Čimtlalje bolj. Kc j" prišel t ova ris-velika n naza j k mizici in je kmalu za njim prihr-'al tudi gostilničar Vratek. je re-rtel go-spud Tngunin, da je najbolje, če nesejo dečka na postelje pivnočevalsko sr>bieo, naj sc nar»pi in prespi bolečine in bolezen. — 11! vel ikan je vzel de<" kt v svoje roke 111 ya nesel kot otro-'■ieika v gorenjo. za prenočišče jin i dkazano suho. Položil je tam ia hjenea na posteljo, ga odel, po th-j pa sedel na stol k njegovemi vzglavju, tovariš pa k \-z.nožju. ••Smrtne nevarnosti ravno ni z; knezoviča", je izpregovoril p< prea grozi tobi in nan vsem trem *>d i vosa dni kovega sina oziroma jijt^govega očeta. * Ze vi dim, slabo pot smo izbrali in sla bo začeli nastopati. Oodimir. za kaj si vendar tako hitro vzbes o pravem času um;tiknili čez Ls Kdor* želi poslati svojcem v staro domovino kako svoto^denarja za Božične praznike na to takoj stori in sicer~ naj pošlje po brezžičnem brzojavu, da svota dospe v pravem času tja. IV Za cene glejte v listu na prvi strani. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N, Y. OLA5 NARODA, 13. DEC. 1916. t nel ? Naj posadnikov sin umrje, i kaj bode potem •:' ' ' Hh, tako strahopetne duše pa menda vendar nima. da bi ob pr-i vem padcu zletela iz telesa", je odgovoril velikan. Zakaj *se .pa nisi mogel malo ; premagati ?" v '•(.'a^t. za'kon in oko jie trpe nobene šale!" ! . N^ vratih se je zdajc-i začulo i rahlo trkanje. ' Svobodno!" sta zaklicala ve-i Ukan in njegov tovariš. \*;5topil je tiho. komaj slišno gospod Tugumir z deklico Slavino. i "Oprostita", jo tzačel. ko je se-' del na pomideni mu stolee, "da vas motim. Najprej se vam seveda moram predstaviti: -laz sem Tugumir iz Vranovega. Deklica 'Slavina je mojega pokojnega sina hčerka. ^On in njegova žena sta umrla prezgodaj. Silnica ju je po-! brala. Jaz sedaj saa Ciotšalkov sin Henrik. Tudi si mislim, kam ste namenjeni. Na Dansko. Ba^r to priliko, priliko slow snega \^toličenja novega nadkneza, k-rjne, ste hoteli porabiti. da bi v sj>4oe>ni ljudski gneči tem lažje iji tam bolj brez skrbi megli priti iz dežele. Do sem sle piišli še dosti dobro in brez tež-i koč. Ali tu je sedaj initio zavože-; no. Zelo rad bi vam pomagal iz zagnte — povem vama odkritosrčno, da som nadkneza Cfoišalkaj izredno cenil in ljitbil — ali tožko boile, težko vsaj po nocojšnjenj dogodku." "Moder in dober gospod si", je odvrni! velikanov tovariš. — '"Uganil si in zadel, kdo smo in kam smo namenjeni. Ta deček je res Ootšaikov mlajši sin Henriki in midva, njegova spremljevalca J ; sva tiojnik in God i mir. ln ker si, sam izjavil, da si bil častilec nad-l ktid'.a Gotšalka, ti lalrko vse j>o-j | vem: Oni usodni dan, 7ga ržene-j j ga-cveta, smo mi — oziromiai po naročilu za.povednika daroslava !jftjz — srečno toliko .storili, da smo se s saksonskimi prihajačl še bo. V I>a rde vik smo s«^ zait-k.ii — I . • . j kneJovič Bndivoj m mi, Gotšalko-vi telesni stražniki. Tudi fcnezo-' vie Henrik je prišel iz lunenbur-'skega samostana k nam. Kaj srno hoteli storiti ? Da bi aami šli nad j Got.šaikoTe morilce, vstajnike, nas • je bilo premalo. Saksonski voj-j vodič Magnus je sicer kar divjal 'od jeze in rad bi bil s Saksonei J in z nami takoj planil nad upor-j ne Iiodriče. Ali oče, vojvoda. Or-j dulf, je branil. — Pustite Slove-I ne sedaj pri miru. je dejal. Izku-i šnja me uči, da se ni dobro sre-| čati s* Slo veni v trenutku, ko-i vzbesne, ker takrat so divji kot ' razdraženi in razljučcni bivoli. l\o j ili mine prvi bes, stoprav takrat se jim more človek bližati. ! Sieer so pa tudi v našem nem-1 škem kraljestvu razmere tako zamotane. da moramo Saksonei biti 1 vsak trenutek pripravljeni za kak | spopad s kraljem Henrikom. To-i ra j imejte -potrpljenje in čakajte [ boljših časov. — In mi smo čakali. A čakati se človek kmalu naveliča. Knezovič Rudivoj in ziipo-vc Inik Jaroslav sta naposled tako s-klenila. naj gre knez o v ič Henrik na Dansko k svoji materi in staremu očetu, kralju Svemi. prosit pomoči, da bi on s severa, onadva pa s svojci in nabranimi Saksonei z juga udarila ]h> bodri^kili vstajnikih. Za spremljevalca kne-zoviču IL-nriku sta pa naprosila mene in CJodimira. ilidva sva bila takoj voljna. Samo to sem jaz razmišljal, kod bi šli. Čez Holza-eijo iii varno. Najlažjo bi šlo preko Ljubeka s kako ladjo. Tako-imenovana trgovska Baltiška cesta. ki gre od Kolina skozi mesta Dortmund. Osscnburgge. Ferdi-a Bardevik, hi nas odtod čez J^abo v ravni C-rti pripeljala v Ljubek. A tu — tako sem jaz računal — bi nas ljudje takoj spoznali. Zato ! som sklenil. d~a gremo — preoblečeni seve — - skozi Velegrdd, ker bi se od tukaj ob Kratovem \"iie-ščenju spričo velitkaaiskega ljudskega navala najlažje in brez suma prišlo na kakšno ladjo, ki bi nas ponesla na Dansko. Xa, pa smo zašli tu v tako zagato. C*e je nioj tovariš Godimir smrtno-ne-varno poškodoval posadnikoAeg-a sina. kaj bode'.' PosadnLk mene ; j)0zna. toraj smo vsi trije izdani. ; In on. ]>osadnik. nas bode zatrd-I no tožil Krut u precej jutri, zla-I sti ker je bil tudi Krutov paboč- in?k tako sramotno vržen iz te hi- ! 'še. Svetuj mi. gospod Tugumir. j če veš. kaj dobrega!'' (Dalje prihodjič). Sadno žganje. Trdi se. da se v tej deželi ne' more dobiti sadno žganje enako; onemu, ki se ga dobi doma prii ! kmetu; sadje nima enakega okusa; ljudje ne znajo kuhati itd. Le ; resnice pa nobeden ne pove. da ;tako imenovano sadno žganje v Ameriki še sadja nikdar ni videlo.' Kako so gornje trditve neresnične se bodete najlažje prepričali ako naročite zdaj s&djevee. dokler se ga še dobi. Prepričali se bodete, da se kuha v tej deželi vsaj tako fini sadjevec, kot si ga kdaj pokusil doma. Državni davčni urad je vsakemu na razpolago, da izve. da je spodaj oglašeno Lla-go iz čistega sadja. Jabolčnik. Tropinjevec, Persi-' mon, vse vrste po .f3.5G .galonu. Pravi sadjevec se priporoča kot zdravilo v mnogih boleznih. Ako pijete vino, potem povem,1 da se v Missouri dobi dobra naravna vina, kot nikjer boljša. Mnogo rojakov je, ki so stalni naročniki zadnjih 6 let. CENE VINU SO SLEDEČE: j ga Iona Cl^ret ali Concord oba rdeča____53c.! Elvira, rmeno .................. 63c.' Ives, črno...................... 70c.: Riesling, belo .................. 75«. | Sod 50 galon damo zastonj, ma-j njši sod je treba plačati. Vsa naročila pošljite na: FRANK GRAM, Naylor. Mo. j i Rad lii izvedel za naslov PKTR.V MEDVED. Doma je nekje pri Kozjem na Sp. Štajerskem. Pro-! siru cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi na-j znani, ali naj se pa sam oglasi.' Zadnjič sva bila skupaj v Fair-| bhuku, Alaska. Povedati mu imam nekaj važneg* <> zlatnem', prospektu. — Joseph. ŽnželjJ Box 3126. Lowell Station, Bis | bee, Ariz. (12-14—12)1 _NAZNANILO. Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J. se nazna-i Lnja vsem članom, da se vrši dne 17. decembra glavna letna seja.! katere se mora vsakdo brez izje-' j me tudi vdeležiti. ker rešiti ima-; mo več važnih točk in volitev novega odbora za bodoče leto. S sob rat ski m pozdravom Anton Barbich, tajnik. __(]2-13—12)__ Kadar Je kako društvo njuneojono knpid bander«. lUUv«. tecaljt, god bene Instrumente, kepe ltd., ali pa kadar potrebujete aro, veriilco, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, «la tudi nab za cene vprafiate. Upratanj« Vaa stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrat pošiljamo brezplačno. Plfilte ponj IVAN PAJK, & CO., Box 328, CONEMAUGH, PA. VPOŠTEVAJTE. Al/A želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-cev, itd. Ako želite prodati posestvo, hišo. trgovino itd. Ako želite objaviti krst, ženitev. žalostinko itsi imen ii ni možje sveta s«» verovali in uživali dobre ill čipolno zadovoljstvo vam jamčimo, ali pa vrnemo denar, rišite nam za popolni cenik. Pišite v svojem maternem jeziku. Morris Forst Company, JOS. HOROWITZ, predsednik 200 Smithfield Street, Pittsburgh, Pa. JAZ IMAM PROTIN. Boli me v hrbtu in na straneh. »Taz imam zdaj bolečine v ramah in spet v kosteh in potem pa spet v plečah in radi tega naročam zdaj edino vspešno zdravilo zoper mojo nadlogo. znano REMO Spoon Ciont zdravilo za kar vam pošljem . .. in ... .eentov. Prosim pošljite mi vašo čudovito zdravilo skupno z navodilom in sicer takoj. Ime.................................... Naslov................................. Cena eni steklenici je en dolar ($1.00). tri steklenice $2.80. in šest steklenic katerih je dovolj tudi v najbolj zanemarjenih slučajih za popolno ozdravljenje $2.00. CROWN PHARMACY OF CLEVELAND 2812 East 79th St., CLEVELAND, OHIO. CLAP NTAft PDA. 13, f>E<\ 191«. Čuden slučaj. Zelo je ugajal narončikom — '•Gospodar", odkar ga je urejeval Julij Bedenik. In kako je poznal ta urednik t-itateljp svojepa lista! Ko je prevzel uredništvo, je bilo naročnikov nekaj nad 300: v par mesecih se jo to število skoraj podvojilo in vse to le po njegovi zaslugi. Urednikova znanost se nikakor ni zrcalila v uvodnih člankih, v kat.-rih je pre t resa val kmetsko-gospodarska vprašanja in ki so bili večiirat le slabi prevodi. Razumni kmetovalci niso prav ni..* zamerili uredniku, da je pisal v najhujši zimi o krompirju in v pasjih dneh o kisanju domače repo, češ. kako naj ve uredi ik za vse kmečke potrebe, ko je pač on h* mesten elovt-k, ki pozna krompir in repo le kot prikuho na — krožniku. Tudi dnevne novice niso bile prava, privlačna sila. V trgu se itak ni /jrodilo nič posebnega. In še te malenkostne novice *;o bile y.«-lo oprezno pisane; koj se je spoznalo, da izvira ta opreznost iz kake neprijetne izkušnje. .Motil m* ni. kdor je tako sklepal. \ekoc je natnre«" spisal vest: " Stepi i sta se". — Ni dolgo od tega, ko sta se stepi i v našem trim dw ženski. Hoj je bil hud. — Vzrok ljubosumnost. In koliko je moral pretrpeti u-retlnik Bedenik za to kratko, izmišljeno notico... Ves dan je imel ženske obisk««. Ta pcu je prosila, naj ne imenuj«' njonepa imena v časopisu, druga s*- je jezila, da je objavil njene popolnoma zasebne razmera, tretja zahtevala, naj spravi on kot urednik tako iifi-lednefra lista natakarico "pri Hrantittu" iz trga, češ, ona je kriva, da tiči njen mož vedno pri kozarcu, za-kar jo je pa žt* plačala z dežnikom. — Tako je šlo ves božji dan- Proti večeru je pa izvedela urednikova /ena sama za te obiske, prihitela v svoji ljubosumnosti kakor blisk v uredništvo, spodila ženo nekega trgovca i/, sobe in tako oštela svojega moža, da je slednjič ta res veroval v svoje donžuanstvo. Kaj se hoče, urednik je postal na ta način žrtev časnikarske resnicoljubnosti in uredniške tajnosti, ker ni smel izdati svoji ženi vzroka teh obiskov. Od omenjene pridige dalje jc postal v dnevnih vesteh zelo oprezen, ker je spoznal boja/eljtii trški ženski svet in ljubosumnost svoje žene. Splošna priljubljenost "Gospodarju ni izvirala ne iz člankov ne iz domačih vestij, pač pa iz originalnih podlistkov, ki so tupatam segali glotw)ko v oglase zadnje strani. 1'redni je bil v resnici mojster — pod črto. Pod amerikanskini imenom James Ryan je objavljal plodove svoje bujne domišljije in si znal z raznimi prizori ohranili stare naročnike in pridobivati vwhio več tiovh. Toda prišd jc čas. ko je bil v zadregi. Njegov zadnji roman je bil končan. Krvi je steklo par Škafov, glavnega junaka je povozil avtomobil (kar je tako raz-kačilo čitajoče irško občinstvo, da je metalo staro in uiludo za vsakim takim vozom kamenje) — mlada Doroteja je izpila strup, sploh ni ostalo več toliko ljudi, da bi se izplačalo napisati še eno nadalje vanje. Skrbeti je moral za nov roman. Toda snov! Pripravna, privlačna snov ! Nekaj novega ! Mislil jc in mislil in njegove misli so se plazile z handiti po vročih Abmeih, so zmrsavale v sibirskem prognanstvu, so se kopale v temni krvi divjih rdeee-kozčev in so vlumljale v bogate trgovine Ior.don.skih zlatarev. Mirujte, postojte misli! Ljudstvo se kaj rado zanima za vlome, za nepoznane tatove, za že-nialno-izvršene zločine in za tajno delovanje detektivov. V vseh svetovnih jezikih že mrgole de-tektivnki romani. Zakaj naj bi o stali Slovenci brez svojega Oo-nan Doyleja in brez svojega — Sherlok Ilolmcsa. Neznana čuvatva so obšla urednika. Tako prijetno mu je bilo pri srcu. vrgel se je na naslanjač. zaprl oči in se videl že — »lavnega, bogatega... Megleni osnutek njegovega romana je postal vedno jasnejši. — Vsaka misel je bila nova barva na Kliki njegove domišljije. Skica jc bila gotova, sedaj pa na podrobno delo Mrzlično hitro je drsalo pero po raskavem papirju. Urednik je popisal krasen grad in njegovega lastnika, visokega aristokrata. Pri tem je nehote mislil na vpokojenega pomorskega kapitana Sehmidta, ki je imel vilo zunaj trga in h kateremu je večkrat zahajal, da je uporabljal potem spomine njegovega potovanja sirom sveta v svojih podlistkih. ljenja časti, ker jih je nazival v ' svoji slepi detektivski strasti s tatovi. Celo Schmidt sam mu je pokazal vrata, ker je vedno preiska-1 val po njegovem vrtu sledove stopinj in mu pri tem pohodil najlepše cvetlcie. Tat je pa ostal skrit. Nekega jutra — roman v "Go- Sam. Seveda je bila noč. H gradu se,spodarju" še ni bil končan — je jc- plazil lopov (tu je sledil natan- j odpiral urednik došla pisma- — čen popis notranjščine gradu), —Med drugimi je zapazilo uredni-prišel neopazen v sobo, kjer jelkovo oko tudi pismo iz Amerike, imel grof blagajno, ukradel 50. j Na znamki je bil pečat iz Wash-000 kron. zlatnino, srebrnino in ; ingtona. krasne dragulje gospe grofice in j Mogoče kak nov naročnik. — izginil s tem bogatim plenom. mogoče je prišla slava njegovegaj Vse je bilo vznemirjeno redar-! romana celo v Ameriko, ji, orožniki so bili noč in dan na I Zakaj ne bi zaslovel tak imeni-! delu — toda zaman •— o storilcu ten roman tudi po novem svetu?' ni bilo ne duha ne sluha. In mislil je že urednik, kako! Zgodilo se je pa, da se je mu- se zahvali v prihodnji listnici u-dil v bližnjem mestu na počitni-1 redništva novemu naročniku v cah znan detektiv iz izborne newjdalni Ameriki za priznanje, kar vorške šole Roberta Allana Pin-j seveda povzdigne ugled njegove kertona. po imenu Anderson. Ta ga lista. je vzel vso zadevo v roke. ; Z veseljem je odprl pismo in Težavno je bilo njegovo delo., bral : toda po preteku petih poglavij je že prišel na čisto, dobil zločinca, Dragi gospod urednik! na podlagi utrganega gumba, prst Pred tremi meseci sem se pri-nih odtisov na nekoliko prašni klatil na svojem potovanju tudi' blagajni in sledov njegovih nog v vaš trg, V gostilni sem prebi-v mehki zemlji. ral — dolgčas mi je bilo — podli- Zločinec je bil nezakonski sin ! ste k v vašem listu, in sicer prav' grofove nekdanje sobarice. Umet- ono mesto, ki popisuje vlom pri no je bila vpletena v to glavno grofu. Stroko vnja.šk o skoraj je dejanje na tem mestu pikantna hi! popisan ta vlom. ljubezen mladega grofa s sobari- Moj nos me ni zapustil. Tistega ro, njen padec, njena Tajna od- romana ni spisal James Ryan. — dranitev iz gradu, da ni izvedela pač pa vi. kaj ne, gospod ured-mlada grofova soproga, in njeno; nik? Saj tak list tudi ne more maščevanje. plačevati velikih honorarjev znn- Od gojila je lastnega sina v so-jmenitim pisateljem, v rast vu .lo njegovega očeta, ne i Poizvedoval sem nekaj časa, doda bi vedel sin. da je grof njegov ; prnal. da zahajate večkrat h kapi-oče. Popisovala mu je grad, bo- tanu Sehmidtu in koj sem slutil, pastvo, denar in lačni želodec in da ste tako živo opisali njegovo raztrgana obleka sta pomagala vilo. sinu, da je izvršil zločin. 0 no\vih naročnikov. In tako jc šlo dalje. Hvala in pozdrav! X. V., vanrisežen vlomilec. Nobenega detektivskega romana ni več spisal urednik. Sklenil je, da ne pojde več kot voditelj drugim prebrisaneem na Sam sedim v polmračni sobi. Po srorah se megla vlači. Dušo mojo mora tlači. Kamen mi leži na duši. Sam sem. zapuščen, zavržen; Kje prijatelji so moji. Kje njih trume, kje njih voji? Daleč so. jaz brez pomoči. Vesele se vsi v zavesti. Da i jaz sem srečen z njimi. Ne vedo pa. da mi v zimi Žalostno srce trepeče. V srcu mojem je puščoba. Nič ne najdeš v njem zelenja Vse je* mrtvo, nič življenja. Vse je mirno, pusto, prazno. V razvalinah srce moje Mi leži nekdaj ponosno. Zrušila ga bo pogubonosno Vihra je življenja jezna. Po nesrečnih razvalinah Lazi tiho žena bleda. Bol ji sije iz pogleda. Žalost, tuga. bolečina. Hodi. ždi. sedi. počiva. Joka. stoka, roke vije. Las si ruje, glavo bije. Valja se in zvija v mukali. Kdo ta žena jc nasrečna? Kaj Jako bridko vzdihuje. Žalosti se in tuqmje"? Kaj na grobi ju tužna dela ? Glej ji krilo živo rdeče. Kaj naj to ti razodeva? Glej, ljubezen je ta deva. Po ljubezni plakajoča. Na prestolu je ljubezni V srcu mojem mi sedela Deva zala in mi pela Pesem o ljubezni sladki. Kaj se ženski sme vrjeti. Kaj so vredne nje besede. Cvetke kaj ljubezni grede, To učil spin so pri ljubi. Ne žalujem, ker ljubezni Moje ljuba več ne mara : Res da huda je prevara. A po njej jaz ne žalujem. Vendar žalost dušo tare. Tarejo me bridke tujre. Žalost itn se. kajti druge Ljubiti zdaj več ne morem. J___I. H. Odeso nameravajo izprazniti. "Dzienik Poznanski" poroča iz Petrograda. da je vzbudila tam Vest. da nameravajo izprazniti Odeso, ogromno pozornost. "Novo Vreme" pripominja k temu. da so bili za ta načrt merodani izključno razlogi vojaške narave. IZUME SE IŠČE. jo zastonj. Čitajte moj oglas v petkovi izdaji tega lista. A. M. Wilson, 309 Victor Building, Washington, D. C. it Z vsakim nadaljevanjem je na- opo]zlo pot zIo(,inov. RajV pa _ rascalo število naročnikov in ee- kmefske romane. lo "Grofica-beračica" in "Cigan-sk a sirota sta se morali umakniti temu novemu romanu, dasi imajo dame povsod prednost. o sporih med sosedi itd. Kmalu je objel zubelj pismo a-ruerikanskega neznanca, urednik pa je poizkusili zakopati vso za- Ured,lik si nabavil sodček d„vo v najte„incjši kotiček svoje- vina. njegova soproga si je pa na- pa sponiina rocila iz mesta nov modern klo- buk in svileno bluzo. To je bil prvi uspeh "Krivde in osvete". Iz življenja milič&rjev. Kot znano, so na mehiški meji, i kjer so ameriški miličarji na stra-i Dogodilo se je. daje ob času 17. včasih veliki viharji, ki odne poglavja novega romana vdrl ne- sei° včasih eele vojaške šotore, znan tat ponoči v vilo kapitana Nedavno se je prigodilo nekaj Sehmidta, vlomil blagajno in po- slienega v Galvestonu, Tex., in si-, bral iz nje par tisočakov, ki jih je eer tudi v tem slučaju je odneslo; imel kapitan kot izkupiček pro- šotor nekemu telefonskemu ope-dane gozdne parcele slučajno do- ratorju. odneslo mu je pa tudi o-ma. bleko in vse kar je imel pri sebi Da si je prišel gospodar koj na razven telefonskega aparata, sled tatvini, je bil vendar ves Ko se je zavedel, kaj se je ž. trud orožnikov brezuspešen. J njim zgodilo, jc prišel za telefoni Za to tatvino se je začel zani-in poklical glavni stan. mati tudi urednik. Ce je že tako — Moje simaptije celemu regi-brasno opisal v romanu, ki vz- mentu; — ali kdo ve proti kateri luija v vseh krogih zanimanje, —i strani je veter odnesel naše stva-delovanje detektiva, zakaj ne bijri? — sam poizkusil svoje detektivske! — Naše simpatije vam, kajti vi sreče? j ste zdaj brez obleke; veter jo jej Brskal je po trgu, po okolici in : odneKel v reko. po gostilnah. V vsaki neznani ose- j bi je videl storilca, zasledoval ga!Priprave sa novo rasko ofenzivo? in opazoval, kar mu je doneslo s! "Westminster Gazcte" poroča časom dve zaušnici. Toda to ga ni1 k ruakega glavnega stana: Slovenci" naročite Old Sunny Times Whiskey 12 kvarkov..........$8.25 S kvartov.......... 5.50 4 kvarte........... 2.95 Kkspr« ss plačamo. Pošten star viski. Vreden $4.00 galona. Kuponi za premije z vsakim kvartom. Posebno darilo za Boži?. Pišite v kateremkoli jeziku. Dep. 39 . SCHILLER BRTTS Kansas City, Mo. Novi vojni svet v Petrogradu. 7.ruske meje se poroča : — V Petrogradu se bo, kakor hitro se vrne car iz Carskega Se-la, vršil generalni vojni svet. ki se bo pečal posebno /. vojnim vod stvom na ruskem in rumunskem bojišču. .Udeležili se ga hodo: car. načelnik ruskega gen. štaba, generali Brusi lov, Sahnrov. Lešic-ki. Sčerbačev. Evert, Ruski. Ivanov. s rumunske strani general Avar esc u in vojaški poblaščonee v ruski armadi general Coanda-Najbrže bo povabljen tudi general Barthelot. Vojni svet bo nekako izpopolnili sestanek v Bou-logni. Slovensko-Amerikanski Koledar smo pričeli te dni razpošiljati vsem onim, ki so ga bili do zdaj naročili. V par dneh ga bodo imeli vsi. Rojakom priporočamo, da ga čimprej naročijo, kajti radi draginje papirja smo ga letos tiskali le omejeno ste vilo. Cena mu je 35c. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt Street.. New York. Dr. KOLER, 638 Penn Ave., Pittsburgh4 Pa. L>r. Koler J« nnJntarejGl slovenski zilruvnik, Ipecljali i)t ^^^^ v Pitts tuiriphu. £ ki ima l3letiu> . M' prukao v z*lr&v ~ ^^ Ijersju tajnlb mo •kili bolezni. sifilis ali *a-f«trupij*-nje krvi zdravi ■ Rlasovl-ciu. u"o. n.i jc lAumel dr. prof. Krllch C« Imute mozolje all mehurčke po telesu. v trrlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in Izcistfl vam bo kri Ne čakajte. k»rr ta bolezen se neleae. Izgubo temena nenaravnim potom, zdravim v par dreti, kapavac aH tri -per in tudi vse posledice, ki na- atunejo rudi izmb!Jiv;inja sain>-fa sebe BuSenJe cevi. ki vodi iz mehurja os-dravlm