ft. 70 MM Mm » MM (Ml tmM mM	* 1mm. V PtM sit Marca 1924.	Posamezna številka 20 cent;	Letnik XLIX
UvccaUt pott^J^^V«^"*^..	^iftvo: ulica - j w ^
Asttkeg« It. 20, Litfst&pji"^Ižfcsi .	uredn«'-
pinJM w ne sprej^najo. rokopisi	/. Izdajatelj ln og^
Anton Gerbec.^— tastnik UakprŽ^^ Ait TiBktiakanie Edinost.; ^^rnna ri^ia u mese- L ^-.^ mesfc^L^s po! leta L 33.— in celo leto L 60.— Zš liH*emstvo mc*ećW 5 lir	Telefon uredništva in uprav« it 11-57-
3 *	—---■■	"
cDINOST
tatmcac Mevflke v Trat* In okolici po 30 cent — Oglaal se računajo v Hfokostl cm kolon« (73 mm.) — Oglasi trgovcev 1« obrtnikov mm po 40 ceflt DWhilra. zahvale, poslanice In vabila po L L—, oglasi denarnUi ca vodov mm po L 3 — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 3. — Ogkut, naročnina in reklamacije se poOlJaJo i »ključno uprav* edinosti, v Trsta, ulica s* Fra^ftka Asilkega štev. 30, i nadatropje. — Telefon uredniitva in uprav« 11-67,
Ali večinsko, ali natelo pravičnosti I
Po vsej pravici je rečeno v našem po- j ročilu o volilnem shodu v Ricmanjih, da je bil ta sestanek naših volilcev najzanimi-j vejši med vsemi dosedanjimi- To pa zato, i ker je prišlo na njem do mirne in dostojne i razprave med našimi govorniki in zastopniki fašistovske stranke. Znamenit je bil ta sestanek se posebno zato, ker daje mnogo, vse^a uvaževanja vrednega pouka našemu ljudstvu in našim sodeželanom druge narodnosti, kar hočemo obrazložiti nižje
OOil.
Naši govorniki so navajali razloge, radi katerih mora naš volilec oddati svoj glasi | :«sH slovanskega volilnega odbora. Teh razlogov nam ni treba tu zopet navajati, j ker sta jih jasno obrazložila naša govor-; ni! a na shodu v Ricmanjih in se bodo še ponavljali na drugih sestankih naših vol'1-cev. Tudi se nočemo baviti z argumenti, i ki so tih uganjali zastopniki fašistovske stranke. Saj sta jih temeljito razveljavila dr. Wilfan in dr. Sla vik. Prosimo le čita-1 leije. naj še enkrat pazno prečitajo poroči ^ o shodu v Ricmanjih v četrtkovi šte- i vflki našega lista.
Mi bi le ugotovili na kratko, da so se fašistovski govorniki postavili na absolutna večinsko stališče. Italija da je strogo na- j rodna ital. država, v nji tvorijo Italijani c>romno večino. Vsled tega dejstva naj dri1 porodna manjšina ne zahteva ničesar \ narodnem in jezikovnem pogledu, naj ne stav lja nikakih zahtev v tej smeri, ker italijanski državi gre neoporečna pravica, da manjšino raznaroduje, asimiliral
Gospodje so se postavili torej na absolutno večinsko stališče. Večina je vse, manjšina pa nič. Ne mislijo pa na to, da je to stališče v navzkrižju z duhom svobode in da ,se tudi sedanja Italija ponaša ravno $ tem, da je svobodna država. Ne mislijo *jl to, da je to načelo v nasprotstvu s tihimi cilji, za katere se je vo je vala velika svetovna vojna, v kateri je ista Italija častno sodelovala in si s tem usvojila njene cilje! Ne mislijo dalje na to, da je posledica zmage zaveznikov ta, da ves evrop- I ski svet namesto večinskega načela spre-§etna načelo zaščite drugorodnih manišin ▼ vseh državah! V zmrslu tega načela, v katerega zaščito se je, in sicer v soglasju z Italijo, ustanovil poseben mednarodni forum — Društvo narodov! Italija je so-1
I ustanoviteljica te mednarodne naprave in je zato tudi obvezana, da podpira njegovo u*] ngo in -spoštuje njegove namene I Vse države, tudi tiste, ki v mirovnih pogodbah morda niso sprejele formalno kake tozadevne obveze, so torej dolžne, da spoštujejo svoje drugorodne manjšine, da jim ne odrekajo nobene narodnih pravic in da opuščajo vsako misel za njih raznarodo-. vanje! Večinska načelo je postalo po vojni j nesodobno; prehiteli in razveljavili so ga veliki zgodovinski dogodki. Zahtevam teh dogodkov se tudi Italija ne more odtegatij! Tu bi še enkrat opozorili gospode iz faši-stov^kega tabora, da je njih stališče v nasprotstvu z duhom, z nameni in s pogoji svobodnega političnega in parlamentar- j nega življenja. Med temi pogoji je po-i treba, da se vsi sestavni deli. vsi elementi, ki tvorijo državo, uveljavljajo taki kakršni so, torej drugorodne manjšine kot posebne etnične edinice!
Kar pa se tiče predstoječih volitev, moramo povedati gospodom, da je lov za na-
šimi glasovi fašistovski stranki v prilog] tudi v navzkrižju z duhom in namenom, novega volilnega zakona, in posebej še s hotenjem in voljo sedanjega načelnika vlade. G. Mussolini je slovesno izjavil na-| šima odposlancema, da želi, naj si obe narodni manjšini — nemška in slovanska j — sami izvoKta svoje parlamentarno za- j stopstvo. To svojo voljo je potrdil tudi s. tem, da ni hotel-sprejeti v večinsko 1aši-j stovsko listo nobenega Slovana in nobenega Nemca! Dalje je to svojo voljo pod-| krepil z izjavo, da hoče, naj bodo volitve ( v naših krajih povsem svobodne, naj nikdo in nikakor ne ovira našega volilca na glasovanju!
Novi volilni zakon zagotavlja večinski j listi dve tretjim mandatov, ostalo tretjino, pa prepušča manjšinskim listam. V polnem ! skladu z voljo g. Mussoliniia in namenom volilnega zakona je torej, če bodo naši vo-lilci glasovali za svojo slovansko listo!
To sta naša govornika jasno predočala na shodu v Ricmanjih. Tudi pri volitvah naj se torej gospodje ne postavljajo na večinsko stališče in naj ne zahtevajo od naših volilcev, da glasujejo za njihovo listo zato, ker so oni večina v državi!
Gori smo rekli, da je vsa Evropa sprejela načelo zaščite narodnih manjšin. Tudi Italija je v Evropi! A dejstvo je, da nobena država ne more živeti svojega državnega življenja, ne da bi se ozirala na pravila, I po katerih druge države usmerjajo svoje, državno življenje. V sedanjih časih niso države kaki po edini trgovci, ampak so nekaka zadruga, ki daje podlago in okvir za njih medsebojno življenje. Imajo torej pravila, ki so obvezna za vse! Naglašamo to še enkrat zlasti še z ozirom na dejstvo, da sklepa Italija z raznimi državami gospodarsko in politično važne dogovore. Zato ne more in ne sme — ako noče škoditi svojemu položaju in svojemu ugledu pred svetom — zapirati svojih hišnih vrat, da bi ji nikdo ne mogel blizu! Marveč mora odpreti vsa okna, da more gledati, opazovati in upoštevati, kar se godi drugod in kako tam ljudje mislijo in čutijo! Posebno pa pri sosedih, s katerimi je Italija stopila v gospodarske in prijateljske politične stike in od katerih bogastva pričakuje koristi zase! Menda ni treba, da bi govorili določneje. Ponavljamo le izrek dra. Slavika na volilnem shodu pri Sv. Ivanu. Italija naj bo vesela — je rekel —, da ima nas Jugoslovene na tem svojem obmejnem ozemlju, ker ravno mi ji moreno biti najprikladnejši most za njene gospodarske stike z velikim vzhodnim zaledjem, tako bogatim na naravnih zakladih! Gospod Mussolini menda razume to. Naj bi razumeli tudi njegovi soplemenjaki.
Uvodoma smo rekli, da je shod v Ricmanjih podal dragocenega pouka tol'ko našemu ljudstvu, kolikor tudi sodeželanom drugega plemena. Na tem shodu je prišlo do dostojne in mirne razprave s fašisti. Italijani bi rekli: contradditorio. Niso padale nikake žalitve, pač pa med drugim tudi izjave, ki so jim mogli pritrjati z obeh strani. To bodi našemu ljudstvu v dokaz, da se more z vnemo in brez strahu udeleževati volilnega gibanja; italijanskim sodeželanom pa govori, kako lepo in stvarno se da razgo var jati z nami, če je beseda podana mirno in spoštljivo,. Radi tega je bil shod v Ricmanjih res znamenit!
On. Amendola bo goyonl
Gledišče «Miramare» odpovedano za shod. Mussolini posreduje v prilog on. Amendola
RIM, 20. Listi poročajo iz Napolija, da je lastnik gledališča «Miramare», v katerem je imel govoriti on. Amendola, voditelj demokratske ustavne opozicije, v zadnjem trenutku, ko so bila vabila že razposlana, odpovedal gledišče, češ da ne bo nobeni stranki oddal gledišča za volilne shode razen fašistovski. Ministrski predsednik on. Mussolini je za protigovor-nika na tem shodu imenoval fašista on.' Greco, ki je že 18. t. m. zvečer odpotoval proti Napoliju, On. Amendola bi moral govoriti danes. Fašisti so ob tej priliki organizirali zbiranje fašistovskih čet v Napoliju. Fašisti so se imeli pripeljati z dežele v Napolj s posebnimi vlaki in sicer iz Caserte, Sove, Roccasecca ter celo iz Rima.
Mussoliniju vsa ta spletkarenja niso bržkone posebno ugajala; kajti opozicijonalne stranke bi to uporabile za propagando proti fašizmu. Radi tega je — kakor poroča «Stefani» — poslal prefektu v Napoliju naslednjo brzojavko:
< Prosim Vas, da povabite lastnika gledišča ^Miramare*, da dovoli gledišče za shod, ki ga hoče imeti on. Amendola Poživljam Vas, da preprečite zbiranje fašistov iz drugih pokrajin, ker je to popolnoma nepotrebno. Ravno tako so odveč ugovori (na shodih), ki niso nikdar premestili idej; jrašisti na jugu se morajo prepričati, da bo pustil govor on. Amendola vlado in fašiste popolnoma ravnodušne.
Disidenti zabranili Farinacciju govoriti
PAVLA, 29. Že pred več dnevi je bil naznanjen shod fašistovske stranke, na katerem je imel govoriti on. Farinacci, ki se je svoječasno skušal upreti direktoriju fašistovske stranke, a se je končno vdal Mussoliniju. Včeraj popoldne se je zbrala na trgu Mercato velika množica meščano- , med njimi zelo mnogo fašistov-desider' t ; Komaj je pričel on. Farinacci gav
balkona poslopja, kjer ima sedež pokrajinska zveza fašistov, so zagnali disidenti velikanski krik ter pričeli žvižgati, tako da je moral Farinacci umolkniti, nakar je bil shod razpuščen.
Afera Giunta - Torre poravnana
RIM, 20. Danes so se sestali v dvorani vojaškega krožka zastopniki glavnega tajnika fašistovske stranke on. Giunta in visokega komisarja za železnice on. Torre, da rešijo častno zadevo, ki je nastala 1 omenjenima radi nekega pisma, ki ga ,e pisal on. Torre stotniku Cesare Forni meseca februarja V tem pismu, ki je bilo objavljeno 15. marca, se nahajajo hude obtožbe na račun on. Giunta. Med zastopniki je bil dosežen popoln sporazum; tako se je častna afera zaključila brez dvoboja.
Skupščina sprejela proračun ministrstva vojske In mornarice
BEOGRAD, 20. Včerajšnja seja narodne skupščine se je začela ob 9. uri in pol. Pred prehodom na dnevni red je naznanil predsednik Ljuba Jovanovič, da je pred-[ loženih 29 novih pooblastil in 2 izj~ i .gg. Čaldareviča in Crnčića, da sta pooblastilo izgubila ter prosita, da se njuna izvolitev verificira. Vsa pooblastila in izjave so se poslale verifikacijskemu odboru. Nato se je prešlo na dnevni red, na katerem je proračun ministrstva vojske in mornarice. Prvi je govoril musliman Salih Baljić o važni vlogi vojske in o potrebi, da je vedno pripravljena čim boljše in da morajo biti vojašnice domovi za narodno vzgojo mladine. Nato je kritiziral v svojem govoru zemljoradnik g. Dušan Dimitrijević tendenco, da se vsi najzaslužnejši ljudje odstranijo iz vojske in vprašuje, zakaj se vojvoda Stepa Stepanovič ne nahaja v aktivni službi. (Minister g. Pešič je odgovoril, da arojvoda Stepanovič sam noče, pri čemur je nastal - med njim in govornikom). Izjavlja, glasoval proti proračunu. Nato se _ ri .eval g. Bedjanič v svojem govoru, /ojski najvažnejši materijal propada.
da se neprestano redupajo bivši avstro-ogrski častniki, ker so fervati ali Slovenci. Vsled prijateljskih odnelajev z Italijo bi se mogla vojska zmanjšati Nadalje je govoril o zlorabah z obieklnri in pojasnjeval, kako se obleka krade.} (Ministrski predsednik g. Pašić: Treba? je dobro zapirati, pa ne bo nihče kradel). Glasoval bo proti proračunu. Nato je govbril g. Sreten Budi-savl*3vič (dem.) o razmerah v Južni Srbiji in Črni gori Za njinf je povzel besedo, minister za vojno in moinarico g. Pešič ter omenjal, da znaša proračun eno milijardo 945 milijonov dinarjev* kar predstavlja predvojno vrednost lOOLmilijonov dinarjev. Če se primerja ta svo4a z vojnim proračunom kraljevine Srbije iz leta 1912., bi moral znašati današnju proračun dve milijardi 286 milijonov dinarjev, ako bi se namreč hotelo ostati pri tradiciji predvojne srbske vojske. N£to je primerjal proračun za vojsko v Ameriki in v Angliji ter povdarjal, da je v Jugoslaviji proračun relativno nizek. Jugoslavija ima danes 16 pehotnih in dve konjeniški diviziji. Država potrebuje dobro vojsko za obrano svojih miroljubnih ciljev. Vojska mora biti vredna zaupanja kralja in naroda. Častniški kor se je ves posvetil vojski, ki ne sme zaostati za vojskami sosedov. Odločil sem, da pozovem to leto na vežbanje 1000 mladih častnikov. Po tem je govoril a po-edinih partijah proračuna in omenjal ustanovitev mornariške akademije v Gružu. Proračun je bil nato z večina glasov sprejet.	_;_
Verifikacij RafflM poslancev
Razmere v opozkajonalcem bloka
BEOGRAD, 20. Od Radićevih poslancev predloženih 32 pooblastil se bo izročile verifikacijskemu odboru Šele čez nekaj dni. Vlada je za to, da se Radičevi mandati verificirajo, toda ne takoj, temveč šele pozneje in sicer po sprejetju proračuna, t. j. po 28. marca. Po drugi verziji pa radikali ne bodo verificirali mandatom •tako dolgo, dokler ne pride v skupščino onih 20 poslancev, katerim so mandati že verificiram. Načrt radikalov je sledeči: Dne 28. marca, ko se sprejme proračun, bo predsednik skupščine g. Ljuba Jova-nović preči tal dekret vlade, s katerim se odgode seje skupščine na nedoločen čas. Seje bi se potem pismenim potom sklicale, poslanci pa bi se zaprosili, da ostanejo v Beograda. Pred tem pa se bo gledalo na to, da se sestavijo odbori za zakonske predloge o invalidih, o poljedelski banki in o obrtni banki Tako bi odbori delali in pripravili gradivo za nadaljno delo skupščine. Ko bi svoje delo dokončali, bi se skupščina zopet sestala. To bi se imelo zgoditi najdalje do 10. aprila. Nameravani zakoni bi se sprejeli v enem ali dveh dneh. Tako bi radikali izvršili v glavnem svoje delo in bi mogli iti na volitve. Ako se jim ta načrt posreči, bi mogli radikali dobiti mandat za sestavo volilne vlade. Govore, da imajo že tozadevne obljube od merodajnih strani, ker so naznanili kroni, da bi imelo slabe posledice, ako bi morali radikali iti v opozicijo.
Snoči se je vršila kratka konferenca opozicijonalnega bloka, na kateri se je govorilo o načrtu radikalov glede izhoda iz krize. Opozicija se je sprijaznila z namero, da se Radičevi mandati ne verificirajo pred sprejetjem proračuna. Sklenilo se je obvestiti vodstvo HRSS v Zagrebu in zahtevati od njega, da pove svoje mnenje. Opozicija ne zaupa zemljoradnikom, ker se ti ne drže niti ene niti druge strani, vsled česar bodo zahtevali od njih tozadevne izjave. SLS se boje, da ne bi zemijoradniki z radikali in Pribičevičem sestavili srbskega bloka. Vendar pa to zemijoradniki najodločneje zanikajo.
Dalje je bila snoči tudi seja jugosloven-skega kluba. Dr. Korošec je poročal o situaciji. Njegovo poročilo je bilo vzeto na znanje. Sklenilo se je, da se počaka na nadaljni razvoj, na odgovore iz Zagreba in na nadaljnje delo radikalov.
Dr. Spaho je dobil po posebnem kurirju dve novi pooblastili radičevskih poslancev in sicer Franje Panzerja iz varaždinske županije in Ninka Lovrekoviča iz mo-druško-reške županije. Dr. Spaho bo skupno s poslancem Peči čem izročil ti pooblastili predsedniku narodne skupščine, tako da bosta verificirani skupno s prejšnjimi 32 pooblastili. Potemtakem znaša skupno število pooblastil 54.
Na seji zemljoradniškega kluba je Stanko Mi^etič poročal o preganjanju pristašev zemljoradniške stranke v Bosni. Pripravili so materijal za diskusijo o priliki interpelacije o tem preganjanju, na kar je klub diskutiral o situaciji. Zemijoradniki se ne morejo opredeliti v opozicijonalni blok, pač pa bodo vedno šli z njim, ako bo deloval ▼ interesu države in naroda. Ako pa ne bo zastopal teh interesov, bodo šli tudi proti bloku. Za debato v narodni skupščini o odgovoru ministra socijalne politike na interpelacija o izseljevanju ju-gosi. državljanov, sta določena kot govornika Vujić in Kokanović. K drugi interpelaciji, t. j. o pokolju muslimanov v Metohiji, bi govoril, ako bi bilo potrebno, Lazić ali pa Kokanović.
Avstralija za poaonko opotUSe t Sfagaporejn
MELBOURNE, 30. Ministrski predsednik Avstralije je sporočil MacDonaldu, da sta obstoj in ugled britanskega imperija v nevarnosti vsled opustitve načrta za razširjenje angleškega pomorskega oporišča v Singapo-reja.
Pred zaključkom dela Izvedencev
Medzavezniški pogovori po volitvah
PARIZ, 20. Drugi odbor izvedencev bo kmalu izdelal svoja poročila. Včeraj popoldne je imel sejo, kjer so bile končno-veljavno določene številke, ki bodo prišle v poročilo za reparacijsko komisijo. Le v eni točki bo treba še zaslišati člana garancijskega odbora, ki se ga pričakuje še v ,tem tednu iz Berlina. Odbor ne bo zaključil svojega poročila, ne da bi se prej posvetoval s člani odbora Dawes. Bančna podkomisija je razložila izvedencem vprašanje železnic ter način, kako bi ona rada videla sestavljeno svoje tehnično poročilo, ki bo potem predloženo kot priloga glavnemu poročilu. Komisija je tudi obvestila dr.ja Schachta o svojih sklepih za ustanovitev zlate emisijske banke. Ravnatelj nemške državne banke je bil pozvan, da naj izrazi pismeno svoje mnenje v tem oziru. Sestavljanje poročil napreduje naglo. Izvodi besedila prvih dveh poročil bodo razdeljeni ; tri med člane odbora Dawes, kateri jih bodo proučevali vsak zase. Glavno poročilo-bo obsegalo kakih 60 strani. K temu pa bo priključeno veliko število prilog.
Medtem pa bo mogel odbor Dawes zaključiti svoje delo šele v kakih 10 dneh; radi te zakasnitve ne bodo mogle vlade zaveznikov stopiti v pogovore pred volitvami. Pri tem pa zakasnitev ni neupravičena, ako se vzame v poštev obširen delokrog izvedencev.
«Spočetka — razlaga «Matin» — so ti-Ie imeli v mislih zgolj informativno poročilo o finančnem in gospodarskem stanju Nemčije. Po ugotovitvi, da bo Nemčija po kratkem oddihu lahko izpolnjevala svoje obveze, so prišli po vsej pravici na to, da so začeli izdelovati izvedljiv in sprejemljiv načrt za reparacije ter hoteli s tem doseči gotov uspeh tam, kjer so dosedaj vsi napori vlad odrekli. Tako bodo izvedenci ne samo določili način nadzorovanja nemškega proračuna ter dali vedeti, kako bodo mogle nemške železnice služiti kot podlaga posojilom za čas, dokler proračun ne bo mogel zmagovati plačil, ampak bodo tudi predlagali dobo, tekom katere bo Nemčija morala izvršiti svoje obveze*.
Volitve na Francoskem v maju.
PARIZ, 20. Volitve se bodo vršile 11. maja. (Štefani).
Višinski rekord v hidroplanu
PARIZ, 20. Avialik Laporte je dosegel v hidroplanu a 320 kg tovora višino 3700 m ter tako prekosil vse obstoječe rekorde v tem oziru.	_
Francozi stotnik obsojan v Leipzigu
na 12 let prisilne delavnice
* BERLIN, 20. Včeraj se je zaključila pred sodiščem v Leipzigu razprava proti francoskemu stotniku D'Armontu, organizatorju francoskega središča za informacije, ki je bil radi špijonaže aretiran na nemškem ozemlju par metrov daleč od švicarske meje. D'Armont je bil obsojen na 12 let prisilne delavnice, njegova pomagača Zimmennann na 7 in Buhler na 11 let iste kazni. _
Za dehod Poljske k morju
VARŠAVA, 20. Po govoru poslanca Stroskija je poslanska zbornica odobrila predlog glede dostopa Poljske k morju. Predlog se bavi z vprašanji Memela in Gdanskega ter poudarja, da so bili interesi Poljske glede teh vprašanj zanemarjeni. Ob zaključku poživlja predlog vlado, naj energično nastopi v celotnem vprašanju prostega dohoda k morju. Predlog je bil dostavljen komisiji za zunanje zadeve.
Benol^va zanikanja ve ti
o tajnih dogovorih med Francijo in Čehoslo-vasko.
PRAGA 20. Na seji parlamentarne komisije za zunanje stvari je nemški poslanec Kafka interpeliral ministra Beneša radi poročil *BerKncr Tagblalta* o tajnih dogovorih med Francijo in čehoslovaško. Beneš je naj-energičneje zavrnil vesti omenjenega"lista ter je zatrdil, da ni še nikoli in aa ne bo nikoli podpisal kakega tajnega dogovora.
Iz čeho slo vaških zbornic.
PRAGA, 20. Poslanska zbornica je odobrila trgovinsko pogodbo med Čehoslovaško in ' Norveško. Senat je odobril dogovor z Jugo- I slavijo glede pravnih razmerij ter trgovinski , dogovor z Združenimi državami.
Čehoslovaški tisk o volitvah v Podkar-patski Rusiji
PRAGA, 20. Izid volitev v Podkarpatski Rusiji je tvoril za vso čehoslovaško javnost predmet velikega zanimanja. Malokdaj se je moglo v volilnem gibanju čeho-slovaške postavljati tako težko prognozo, kakor tokrat, a kljub temu je izid volitev izzval splošno iznenađenje, ker je prinesel popoln poraz vladne koalicije in zmago opozicije. Največ glasov so dobili komunisti in to nad 100.000 za parlament in 80 tisoč za senat. Madžarska avtonomna stranka jc dobila nad 28.000 glasov za parlament in 24.000 za senat. Stranke vladne koalicije so pa naštele zase 41.000 glasov za parlament in 33.000 za senat. Ostale stranke so bile po večini razbite. Agrarna stranka, ki je do nedavnih časov zmagovala na vseh občinskih volitvah, ni dobila niti enega mandata.
i— -Churchill propadel pri volitvah
LONDON, 20. Pri volitvah v okrofju Westminster je bil izvoljen konservativec i Nicholson s 33 glasovi večine proti Win-stonu Churchillu.	j
'	r " Iz Belorusije.
MOSKVA« 20. Za predsednika osrednjega izvršilnega odbora Belorusije je bil izvoljen Červiakov, za predsednika sveta ljudskih ko« misa rje v pa Adamovič,
Izvažanje ruskega žita.
MOSKVA, 20. Krasin je v razgovoru z ne* kim časnikarjem izjavil, da znatne notranje zaloge dokazujejo, da je razpoložljiva velika množina žita za izvoz. Vesti, ki jih širi tuj« časopisje, glede prekinjenja izvažanja ruskega \ žita, so izmišljene in neresnične. Vse obvezc nosti bodo izpolnjene; sprejeta so bila nova naročila iz Turčije, Baltiške in Finske.
MuSKVA, 20. Kvotacija na tukajšnji borzi: 1 funt šterling 8.59 zlatih rubljev, dolar 2 zlata rublja. 100 italijanskih lir 8.20 zlatih rubljev.
Konkordat med Bavarsko in Vatikanom skieojen.
MUENCHEN, 20. Konkordat med Bavarsko ia Vatikanom je bil sklenjen. Kancler Marx je v imenu nemške vlade, katera se mora v smislu čl, 78. ustave obvestiti o konkordatu« naslovil na ministrstvo za zunanje zadeve pismo, v katerem mu sporoča, da nima nemška vlada v smisiu v/eimarske ustave nika-kega pomisleka o konkordatu.
Pred sklicanjem svetovne muslimanske konference.
LONDON, 20. Agencija «Reuter» poroča iz * Jeruzalema, da je kralj Hussein sklenil ustanoviti svet kalifata ter sklicati svetovno muslimansko konferenco, kjer se bodo proučevala vprašanja splošnega značaja.
Vstaja v Hondurasu
PARIZ, 30. Iz Tegucigalpe, glavnega mesta srednjeameriške republike Honduras, poročajo, da so pijani vojaki napadli poslaništvo in konzulat Zedinjenih držav ter ranili več ljudi in oplenili nekoliko trgovin. Škoda se ceni na 40 tisoč dolarjev.
Ameriška križarka, ki se je nahajala ' takrat v vodah Hondurasa, je takoj izkrcala čete.
WASHINGTON, 20. Po vesteh listov iz Hondurasa so vstaši zasedli Tegucigalpo.
Za rosko-mzozemsko trgovinsko pogodbo
HAAG, 20. V drugi zbornici je včeraj minister Van Karnebeck med razpravo o proračunu ministrstva za zunanje stvari poudarjal, da je trgovinska pogodba z Rusijo neobhodno potrebna za nizozemsko trgovino in da odvisi priznanje «de jure* sovjetske vlade od njene dobre volje v spoštovanju političnih ustanov Nizozemske. Komunisti so v posebni poslanici zahtevali priznanje «de jure« Rusije.
Belgijska vlada dobila zaupnico BRUSELJ, 20. Zbornica je glasovala zaupnico vladi z 92 proti 69 glasovom, 6 poslancev se je vzdržalo glasovanja.
Rusko-Idtajska pogajanja prekinjena.
LONDON, 20. «Daily Mail» poroča iz Pekinga, da je kitajska vlada svetovala sovjetskim zastopnikom, da naj zapustijo kitajsko ozemlje, in to radi note, ki je bila izročena zunanjemu ministrstvu Kitajske in kjer zahteva Rusija, da mora Kitajska priznati «de jure» sovjetsko vlado v teku treh dni.
Zrakoplov se. je vnel.
TOKIO, 20. Majhen zrakoplov japonske mornarice se je vnel severovzhodno od To-kija. Pet mož posadke je prišlo pri tem ob življenje.	_
Zakaj ne pride romunski kralj v Italijo?
LONDON, 20. Tudi tukajšnje časopisje skuša dognati, kaj je romunskega kralja dovedlo do tega, da je odpovedal obisk italijanskemu kralju. «Daily Telegraph* je mnenja, da je temu vzrok dejstvo, da noče Italija vreči nikake sence na vprašanje Besarabije v trenutku, ko se vršijo pogajanja z Bukareštom. Drugi vzrok bi tičal v tem, da je bil zavrnjen predlog za poroko nekega romunskega princa z italijansko kraljično. Končno je tudi znano, da niso odnošaji med romunskim kraljem in Vatikanom ravno najboljši, ker je bil romunski prestolonaslednik krščen po pravoslavnem obredu.
Slovo italijanskega poslanika na Dunaju
DUNAJ, 20. Italijanski poslanik na Dunaju comm. Orsini Baroni, ki je bil imenovan za poslanika v Bruslju, se je poslovil. Predsednik republike Hein'sch je i priredil poslaniku na čast obed. Italijanska kolonija je predložila album, v katerem je bila več sto podpisov članov te kolonije.
Napovedani volilni shodi
1.)	V Zgoniku v nedeljo, 23. t. m. ob 11. uri predpoldne.
2.)	V Nabrežini v nedeljo, 23. t. m. ob 15. uri (ob 3. pop.).
3.)	V Jelovicah v soboto, 22. t. m. ob 16. uri (ob 4. pop.).
4.)	V Vodicah v nedeljo, 23. t. m. ob 10. predpoldne.
5.)	Na Golcu v nedeljo, 23. t. m. ob 15. uri (ob 3. pop.).
6.)	V Sežani v soboto, 22. t. m. ob 13. uri na «Vagi».
7.)	Na Vzorčku, 25. t. m. ob 11. uri.
8.)	V Dekanih, 25. t. m. ob 4. pop.
9.)	V Munah v nedeljo, 23. t. m. popoldne.
Voliici, udeležite se voli'
nem številul
Ne zavrzi!« •
Vllllllll
legitimacij! Brez legitimacii > ne morete voliti!
3
DNEVNE VESTI
fibs6VH9]8 |s dolžnost - Beglasovaoje izdajstvo
V soglasju z našimi izjavami v odgovoru agitatorjem proti naši slovanski kandidatski listi, naglaša tudi glasilo poadiških Nemcev »Der Landsmann», neoporečno pravico narodnih manjšin, da si izvolijo svoje može, ker [e ti bodo mogli zastopati njih kulturne, narodne in gospodarske koristi. Le ti možje bodo mogli razumeti vsa tista vprašanja, od katerih ugodne rešitve je odvisno uspevanje našega poljedelstva, trgovine in obrti. Eno-dušna volja našega ljudstva je, da pojdejo volilci na volišče s tisto mirnostjo in varnostjo, ki ju podeljuje pravica! Volilci naj izvršijo svojo dolžnost po ravni poti, ki ne pozna zavinkov. Imajo naj pred očmi le en cilj: blaginjo našega ljudstva! Ne sme biti ni-kakega cepljenja, nikdo naj se ne odstranjuje, nikdo naj ne stoji na strani. Kdor ne bi šel na volišče, bi osleparil svoj narod za en glas in bi s tem vsaj otežil dosego tistega uspeha, ki ga hočemo doseči za našega rokodelca, trgovca, delavca in duševnega delavca! Nikdo ne sme dvomiti na naši enodušnosti. Vsak posameznik je obvezan z zvestobo napram lastnemu naroda! Vsakdo je na dan volitev le soplemenjak, ki naj kot mož izvrši svojo dolžnost napram domovini in državi! Kajti tudi za to poslednjo je važno in pomembno, da dozna voljo in želje svojih državljanov iz ost tistih, ki so jim volilci poverili svoje zaupanje! Pri tem naj nikdo ne nastavlja svojega ušesa drugim glasovom in bila bi goljufija, če bi se dal kdo premotiti, da ne bi šel na volišče!
Naj pripomnimo tu še, da se — kakor po-snemljemo iz rečenega glasila — tudi v Po-adižju vršijo volilni shodi mirno, tudi tisti, na katerih nastopajo tudi fašistovski govorniki.
Pozor na slepariis!
i ukajšnqa kr. kvestura opozarja, da izrabljajo v zadnjem času razni ljudje človekoljubje občinstva na ta način, da nabirajo naročnike za razne patrijotične publikacije kakor tudi razne druge časopise. Ugotovilo se je, da so pretvezni izdajatelji in uredniki takih publikacij tudi sumljive in mladoletne osebe, ki ne kažejo biti resni ljudje. Nekoliko lakih sleparjev je kvestura dala aretirati, druge je ustavila in jih izgnala. Pred kratkim je kr. kvestura zatrla neko drugo slično zlorabljanje človekoljubja, ki so ga t^ki sleparji izvajali s tem, da so prodajali vstopnice za prave ali pretvezne prireditve v dobrodelne namene. Sedaj zasleduje cilj, da istolako iztrebi tudi lo novo zlorabo. Občinstvo se vsled tega opozarja, naj se varuje takih oseb (tudi če bi fie jim bilo morda posrečilo dobiti kako priporočilo s strani oblastev ali ustanov) ter ga poziva, da pomaga varnostnemu oblastvu s tem, da mu takoj naznani vse take osebe, ki bi bile sumljive, _
Podaljšanje oblasti občinskega komisarja.
• Gazzelta ufficiale* od 17. t. m. je objavila kr, odlok od 29. februarja 1924., s katerim se podaljšuje oblast občinskega komisarja v Kačji vasi ter se obenem podaljšuje tudi rok za obnovitev občinskega sveta za nadaljnje tri mescce.
Nov parmk. Včeraj predpoldne je bil v ladjedelnici S. Marco spuščen v morje pamik -Sa!vore>?, ki jc bil pred kratkim dograjen na račun tržaške paroplovne družbe <*Naviga-zione Libera Triestina*. Parnik obsega 5805 brutto in 3630 netto-registerskih ton; dolg
t'e 123.41 m, širok 16.38 m in se bo pogrezal cvečjemu 7.75 m. Opremljen je z brezžično postajo, ki bo lahko oddajala brzojavke na razdaljo 300 milj.
Spuščanje parnika v morje se je gladko izteklo. Ceremoniji so prisostvovale številne tržaške osebnosti, med njimi tudi prelekt Crispo Moncada. Parniku je bila kumica Anita Sauro, vdova znanega koprskega prostovoljca Nazarija Sauro.
Natečaj za 25 mest računskih praktikantov. Tukajšnje državno pravdništvo naznanja, da je razpisan natečaj za 25 mest računskih raktikantov v upravi ječ in poboljševalnic. atečaj se vrši na podlagi izpitov. Kdor se hoče potegovati za eno izmed teh mest, naj vloži najkasneje do 31. marca 1924. ob uradnih urah na državnem pravdništvu prizivno-aodnega okraja, v katerem imajo svoje bivališče, prošnjo. K prošnji je treba priložiti listine, ki jili predpisuje ministrski odlok od 20. februarja t. I., objavljen v -Gazzetta Uf-ficia!e» št. 47 od 25. februarja t. 1. Podrobnejša obvestila se dobijo pri glavnih držav, pravd-ništvih.
Diplomski izpit. Na dunajski visoki šoli za trgovino jc dne 18. t. m. položil diplomski izpit g. Gavro Gomišček iz Solkana pri Gorici. Med slovanskim dijaštvom je g. Gomišček dobro znan po svojih zanimivih gospodarskih in političnih predavanjih. Čestitamo!
Druitvene vesti
Šahovski klub «Saidb» ima danes, v petek, ob 19.30 svoj sestanek. — Načelstvo.
Športno društvo «Adri|a» priredi to nedeljo celodneven izlet na Volnik. Zbirališče ob glavnem kolodvoru točno ob 7. zjutraj. Odtod se odpelje skupina s cestno železnico v Barko vije in odide odtod peš Črez Kontovelj, Prošek, Zgonik na Volnik. — Vsi športniki naj se izleta gotovo udeleže, ker se bo ob tej priliki razpravljalo o spomladnem snovanju na športnem polju. — Odbor.
Jutri ob 10. zvečer se vrši prireditev tr-govsko-izobraževalnega društva. — Vstopnina gospodje L 10, dame L 5. — Obleka poljubna.
Iz tržaškega iivlienia
Ljubimca, ki sta razpe čavala ko ka ino. Policijski agenti so imeli že delj časa na piki 25-letncga Josipa Raimondi, ki jc bil osumljen, da skrivaj trguje s kokaino. Predsinoč-njim so prišli nepričakovano v njegovo stanovanje v ul. Riborgo št. 46, kjer so presenetili JRaimondijevo ljubimko, 41-letno Ivanko Scarpa. Ko je ženska uzrla agente, je skušala vreči v ogenj kakih 16 malih zavitkov kokaine. Toda agenti so ji to preprečili ter jo aretirali. Pozneje so prijeli tudi Raimondija. čedni parček je dobil brezplačno zavetje v zaporu v ulici Coroneo.
Kokoši sta kradla. Predsinočnjim so policijski agenti ustavili pri Sv. Ivanu dva sumljiva moža ter ju preiskala. Neznanca sta imela pri sebi nekaj vlomilnega orodja. To je bil jasen dokaz, da moža nista imela poštenih namenov. Aretiranca sta bila odvedena na kvesturo , kjer sta se izkazala za 52-letnega Andreja Scherl, stanujočega Sla Vrdeli-Scoglietto- št. 14 in 39-letnega Ivana Borich, stanujočega tudi na Vrdeli-Scoglietto it. 8. Pozneje se je dognalo, da sta moža kradla kmetom ori Sv. Ivanu kokoši. V zad-
njem času je bilo namreč tam izpraznjenih več komikov; tatov pa ni bilo mogoče izslediti. — Sedaj bodo imele kokoši nekaj časa mir, kajti moža sedata v zaporu v ul. Coroneo.
Trije mornarji, Id so se udeležili pretepa v baru, aretirani. Po pretepu, ki so ga izzvali štirje vinjeni ruski mornarji v baru «Unione», ne «Feltre», kakor smo včeraj pomoloma poročali — so orožniki aretirali tri mornarje in sicer: Alekscja Ivanova, Adroka Ghineka in Otto Williama, vsi ukrcani na nekem ruskem parniku, zasidranem v prosti luki V. E. ID. Ivanov je bil aretiran takoj po dogodku; pri njem so našli nož. Vsi trije so pri zaslišanju sicer zanikali, da bi bili ranili Mosettiga, vendar pa so bili pridržani v zaporu. Četrtega mornarja niso še izsledili.
stja: Po ženskem svetu, Materinstvo, Higijena, Gospodinjstvo, Kuhinja, Iz naše skrinje, Razgovori (v prilogi), Listnica uredništva (v prilogi), Književna poročila. — Priloga.
R1
Iz tržaške pokrajine
Vremski BritoL Po naših krajih se že dalje časa klati premeten tujec. Še precej elegantno oblečen, v črnih pisanih, visoko izpodvihanih , hlačah, širokem klobuku, po navadi brez površnika prihaja k našim ljudem, kjer pripoveduje, da zastopa veliko francosko tvrdko ter prav pridno sklepa kupčije za drva. Govori srbo-hrvatsko ter, da bi imel pri ljudeh več zaupanja, kaže potni list, glaseč se na ime Jovan Djordaumovič, star 27 let. Ker ima na vesti več sleparij, svarimo naše ljudi pred njim ter priporočamo, da se opozori nanj varnostno oblastvo, kakor hitro se kje pojavi. Od. 12. t. m, dalje so ga videli v okolici Sv. Petra na Krasu, Vrem. Britofa, Sv. Mi-hela, Košane, ter v nedeljo, 16. t. m. na Gornjih Ležečah, od koder se je peljal ob 18.45 z vlakom proti Trstu.
fefesfi 2 Goriškega
Volilni boj. Bojna črta volilne borbe, ki se že dva tedna bije v Furlaniji, se čimdalje boli približuje Goriški. V nedeljo je priredila fa-šistovska stranka v Furalniji nad 40 volilnih shodov in jc pričela tudi boj v neposredni bližini Gorice, v gradiščanskem okraju, kjer se je v nedeljo vršilo sedem shodov. Odvetnik Ghinno Mazzarelli je govoril v Gradiški, Zagradu, Vilesse, Romansu, Versi, Marianu in v Farri ob Soči.
Tudi goriški fašjo je po vzoru drugih mest organiziral mestni volilni odbor* drugih znakov volilne bojaželjnosti za sedaj še ni pokazal. V soboto so sklicali republikanci volilni shod v Verdijevo dvorano, kjer se je imel predstaviti volilcem kandidat republikancev, shod pa se ni vršil, ker je menda uprava dvorane zahtevala jamstvo, da bo shod mirno potekel, česar seveda republikanci niso mogli jamčiti.
V nedeljo nas je imel obiskati, tujerodce naš najbolj srditi sovražnik, bivši videmski prefekt odv. Pisenti, toda odložil je svoj obisk na dan sv. Jožefa, ker menda ni bilo še vse pripravljeno za obisk in ker je najbrže hotel osebno potegniti svojega prijatelja viteza Pe-ternela za ušesa na njegov god. Med tem časom sta se viteza Bandelli in Peternel marljivo trudila, da pripravita pot videmskega poglavarja med slovenske pagane. Bandelj jc zbral svojo žlahto po značaju v Vipavi in drugod, med tem ko je vitez Peternel «mračil» v Tolminu slovenske glave, ki so pa mnogo bolj razsvetljene nego si on misli in tudi Ban-deljeva žlahta je maloštevilna. Pisenti je obiskal včeraj, v sredo št. Peter, Prvačino, Ajdovščino, Vipavo in Komen. O njegova bojni sreči v vipavski dolini in na Krasu bomo poročali, ko dobimo poročilo s fronte.	*
Šoferjev samomor. 28-letni šofer Emil Mon-tiron je že več Časa bolehal na težki živčni bolezni. V soboto popoldne se je podal v svojo sobo in si pod vplivom živčnega napada pognal kroglo v glavo. Nesrečnik zapušča ntater-vdovo, dve sestri *n zaročenko.
RaspeČevnlec ponarejenega denarja. Anton Markič iz Bajtov pri Kanalu je hotel raz-menjati v neki gostilni na tržaški cesti ponarejen stolirski bankovec, toda mesto denarja je zamenjal preljubo prostost z goriškim zaporom. V zaporu je še izpovedal, da je bil v trgovski zvezi z nekim Videmčanom, od katerega je hotel kupiti 20.000 lir ponarejenih bankovcev za 4.000 lir pravih bankovcev, na srečo pa so mu orožniki z aretacijo preprečili to slabo kupčijo. Končno so iz-taknili tudi njegovega trgovskega sotrudnika, ki se imenuje Umberto Corradini in je iz Vidma doma.
Kolesarjeva nezgoda. 22-letni Alojz Bizjak, prebivajoč na Piazza del Christo št. 6, je tako nesrečno trči s nekim drugim kolesarjem, da si je pri padcu zlomil levo nogo.
Tolmin. (Kinematografsko predavanje o je-tiki). — Kinematograf v Tolminu priredi v soboto, 22. marca 1924. ob 18. in 21. uri in v nedeljo, 23, marca 1924. od 14. do 21. ure izredno predstavo iilma Jetika. — Film je last italijanskega rdečega križa in je prišel na platno že v vseh gledališčih v kraljevini. Predstavam so prisostvovali najodličnejši zdravniki. Gosp. dr. Alfonz Serjtm je vljudno pristal na to, da bo v slovenskem jeziku raztol-mačH posamezne prizore. Predrtava se bo zaključila s komičnim prizorom «Maks se da z uspehom ljubiti». V tem filmu nastopa slavni Maks Linder, veliki tekmec «Ridoiinjja». Igral bo mestni orkester pod vodstvom voditelja g. Hektorja Tambuto, ki se je v svoji človekoljubnosti vljudno stavil na razpolago. Cisti dobiček je namenjen ustanovam tržaškega odbora italijanskega rdečega križa ra jetične otroke. — Vsi meščani so vabljeni, da se v lastnem interesu udeleže teh predstav. ki bodo vsakega poučile o posledicah neizprosne bolezni, katera, žal, zahteva dnevno toliko žrtev.
„ . DAROVI
Po g. Zerjal Antonu iz Rocola L 30 za «Šol. društvo®.
Žiberna Marija daruje L 5 za refekcijo pri Sv. Jakobu m ne za «S. d.», kakor je bilo pomotoma javljeno. -
ZAHVALA
Podpisana, globoko gmjena po tolikih dokazih iskrenega sočutja, ob prebritki izgubi nepozabnega soproga in očeta
IVANA LAMPE
izreka vsem onim blagim osebam, ki so bodisi z darovanjem cvetja, ali s spremstvom k večnemu počitku, ali na katerikoli način hoteli počastiti spomin pokojnika, tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo.
TRST, dne 20. marca 1924.
Obitelj LAMPE.
PRAVA
Ječinencua
kara
Kircipp
najboljše hranilno sredstvo za otroke in šibke in nervozne osebe, ki ne smejo piti pristne kolonijalne kave, je zopet na prodaj v vseh prodajalnah.
NE ZAUPAJTE ponaredbam, ki se razpe-čavajo pod našim imenom in proti katerim se bo postopalo sodnijako. Prava »Ječmenova kava Kneipps se prodaja v vrečicah, ki nosijo Kneippovo sliko z njegovim podpisom ter besedilom: Caffe Malto Knelpp.
Pooblaščenec za celo Italijo: Max Frank« Via Uberti 13, Milano (20).
Mali oglasi
se računajo po 20 sfot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stoli»k besed«. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor Išče službo, plača polovično ceno.
GENTILLI & CRLSMANCICH - Via Mazzi-ni 40 vabi na obisk v svojo trgovino, da se zamore vsakdo prepričati o kakovosti in cenah, ki so edine v Trstu.	338
SLUŽKINJA, pridna, Slovenka, išče službe pri kmetski družini v okolici. Naslov: Via Udine 67, HI.	346
GLASOVTR «Schnabel», v dobrem stanju, ceno proda. Švagelj - Barkovlje 516. 3 /
KRONE po 1.88, goldinarie 5.05, 5-kronsk« komade 9.80 plačuje Via Pcndares 6. L
desno.
20
ZLATO, srebro, briljante. plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II.
26
KRONE, srebro, zlato in platin kupujent Plačam več kot druPi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	25
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29.	3P6
f-r r	^v-r' H??"!' «i-"3fV~
ZAHVALA
Podpisana se iz dna srca zahvaljuje vsem onim blagim osebam, prijateljem ln sorodnikom, ki so spremili k zadnjemu počitku našo nepozabno
ALBINO KRPAN
Posebno pa se zahvaljuje preč. dnhovSčiiTt, godbi tn pevcem In vsem onim, ki »o na katerikoli način počastili spomin pokojnice.
SOLKAN, 20. marca 1924.
(321)
VjMtf JlliM
Drulina KAi^AN.
Književnost in umetnost
«Ženski Sveta. Izšla je 3. Številka tega krasnega glasila naših ženskih udružen) s sledečo vsebino: Obrazi in duše. XI. - Zofka Kvedrova. (Dr. I. Lah). — Mlada leta Pavline Pajkove. {Dt. Joža Gkraar). — Valerija, hči cesarja Dioklecijana. (Iv. Zoreč). — Razhod na gori. (Miran Jarc). — Pirovni kolač. (Spisala —n.—). — Bolnik. - Pesem. (Albert širok). — Optimizem. (Gizela F.). — Domotožje, - Pesem. (X). — Naša deca. (—ka). — Izve-
Borzna poroiila*
Valuta na tržaškem trg«.
ogrske krone ....... . . • • 0.03
avstrijske krone.........0.08*25
češkoslovaške krone........67.—
dnarji .•••«•••••>• .28.60 le j i	11-50
marke	—■
dolarji .	23.10
francoski franki	.11&50
švicarski franki........ . .40i.—
angleški funti papirnati......<»9.60
0*04 0.0385
67
28.85 12.-
117.60 407.— 100.—
Mm prvovrstnih vin
Trsi - VId ligo Polon io SL 3 torej Bachi)
Prodaja briškega, furlanskega te istrskega vina po najsižjifc cenah. Briško L 2.80 — 2 litra L 5.20 Furlansko L 2.80 — 2 Etra L 6.20 Istrsko L 2.60 — 2 fitra L 4.80 Za krčmarje in gostilničarje cene po dogovora (320)	Cesare Zorzettig.
BELI ENAIL
znanka ,QLANZLACKU
originalni vrčki Jpo 1 kg
Bell ewdl po L 5, bfela, zd po L 4 kg. Ban* zrn pročelja, sejamčmi proti vremenski sili po L X8t kg (sa količine, kS preiegafr kg 10).
Hlrodflnlco FJQ CASTELEMI8 lam l tiara z
Tel. 12-23 (nasproti eerkve)	(28)
■HSIfc iđ—IIBli ■ ■!—
VUARNICA
t-
L
Trst, Corso OariMMi IS, usinnouijena 1887.!.
TeEeffo«! 42-85
vsi k izredni prodaji!
Odlikovana krojačnlca za ženske obleke
L. VALCINI
Trsi, Vta Kreneo delte Croce 10, pritličje
(v bHžini gfcdaliKa Rooetti)
Sprejemajo se naročite za plesne in navadne obleke. V slučaju potrebe se izgotovi naročilo v 24 urah.
(Govori k slovensko)	<20
Derby Bok, črn! L 40.
„ 48, „ 50.
>t 19
>9 »
9t >1
io m
04 St. 28 dO 31L 30. Od St. 32 dO 35 L 32. Od a 36 dO 39 L 38.'
ČevUi,
I silil L IS.' ml,, 25,-
„ Francesina 35.
2 osumila: petami"
„ Fr&ncesina 30. „ Francesina j? ■
lak. z asnjaL petami "
„ Omi, ta. „ 32,
42.-
I
h-

□ DDOOOODDODDD ODD □□□OD □□□□ □□□□□ □□□□ D □ D □ O □□□□□□
BANCA
Ustanovljena leta 1903. Delniška glavnica U«. 15.000.000-- popolnoma vplačana. 8 Trst, Via S. Nlcold 9 (Lastna palaca). Podružnici s ABBAZIA, ZARA.
Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami
Daje subvencije na blag®, efekte in vrednosti
blaga. — fnkasl efektov In rafunov« Informacij«. — Kupuj« In prodaja JamtveM pisma In druge operacija po najugodnejših pogojih, v lir ali na hranil m hnjiike In JIH obrestuje po 4°/. letno netto, a vloge na tefcoS račun PO„4V/. I veun« vloga proti odpovedi obrestujo najbolj« po dogovoru.
Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Izvršuje nakazila v lirah In dinarjih za Jugoslavijo
Dl c t
C j □ i
o □
□
C .i □
□
ID j I C ' > D
i
|DI
r
i □; t I
I °' i □
i n
i i i □
i ° i j □'
' o
o paonooaanoDOPDoaoa □□□ □□ □ p d □ □□□□□
i
□ □ □
PODLISTEK
Paul Bourget:
JEČA
(La GoAW) Poslovenil F. P.
(H).
Vendar pa je priznavala, da čuti ▼ svojem od« poru napram temu otroku neka) nenavadnega, kar je naa označala kot nekaj goro-•lasnega. Bila pa je enostavno na poti nesrečne logike svojega greha. Odkar je bila dala Renatu nezakonsko sestro« je bOa jezna nan}. ker je bil spočet v objemu, ki nI bil objem ajenega ljubavnika« ali te točne>e: bila je jesna sama nase. Dasi \e ljubavnica na ta način neprenehoma nasprotovala materi« je s tem
pa ni še ubila. Njena nagonska ljubezen je ostala v tem metežu živa, a vsled nekega prav banaln. incidenta je bila kmalu kar vzvalovela. Toda v hipih pred takimi dejanji, kakršno je nameravala storiti ona, zadobivajo tudi najne-znatnejii dogodki prešinjajoč pomen, in sicer radi one jasne luči, ki jo mečejo na bodočnost. Ono jutro drugega dne sta prišla Renat in Jul-ka poljubit mamo v posteljo kakor vsak dan. S prsti je ona božala njene kodre in tedaj jo je nenadoma prešinila misel, da bo ena izmed teh dveh drhtečih glavic kmalu sirota. V nezadržnem poletu je prijela to glavico z obema rokama ter jo je jela dolgo poljubljati. Deček je pogltdal tedaj svojo mater s pogledom, ki ie bil pogled njegovega očeta. Kakšna groza bi bila presunila to grešno mater, Čei>i bila vedela da j« imel ravno tak pogled tudi njegov stari oče in da se je ta stari oče umoril! K sreči ali k nesreči — zakaj ta opomin bi jo bil brez dvoma zsdrial v njenem usodnem načrta — ona ni
vedela za nevarnost, ki se je skrivala za Um znakom najhujše izmed vseh dednosti. Vendar pa je bila dovolj poučena o bolestnih stran ih značaja svojega moža in bi bila iorej lahko spoznala, da ima tudi Renat v sebi nagnv-i « k trpljenju, ono nagnenje h krvavenju občutljivosti, kakor se je bil izrazil ob postelji tega otroka Vernat, ko je št bil njen zdravnik. Kolik udarec prizadene tej občutljivosti ako zapusti to malo dušo brez vsake obrambe, ki ni ničesar slutila o usodi, ki se ji pripravljal ( «Toda ta usoda si ti», jc govorila Sabini njei-j vest, «je tvoja volja.» To očitanji- notranja glasu ji je bilo tako neznosno, da je nenadoma poslala otroka proč. Med se in to ginjenost pa je postavila namesto ljubavnika, ki je bil proč, i oni listič papirja, ki je prihajal iz njegovih rok, njegovo pisavo, pismo, ki ji ga je gotovo poslal včeraj. Bilo ji je potrebno kakor kak kordijal, ki tnaj ji zopet povrne vse nj«n« moči.