Poštnina purana v erotovinL Leto XIV., štev. 114 Ljubljana, četrtek 18. maja 1933 Cena 2.— Dir L«jU01 jctiirt,, i.»jjču.ijevik ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št- 2455. Pouružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št- 190. Računi pri pošt. Cek. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wipn «t 105 241. O sanaciji denarnih zavodov Latentna kriza našega kreditnega aparata, ki vidno ovira tendence za izboljšanje splošnih gospodarskih razmer, je clovedla v zadnjem času do spoznanja, da ni izhoda brez materialne pomoči našim denarnim zavodom. Ne moremo več Čakati, da bi pnšlo izboljšanje kreditnih razmer samo po sebi kot rezultat naravnih zdravilnih sil; pomoč, ki je potrebna našemu denarništvu, da prevzame zopet svojo staro vlogo v kreditnem gospodarstvu in v denarnem poslovanju, more biti samo v obliki novih denarnih sredstev. To je menda tudi refren večine predlogov, ki so bili ob priliki anket v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani stavljeni iz vrst gospodarskih krogov in strokovnjakov posvetovalnemu odboru sa sanacijo kreditnih razmer pri trgovinskem ministrstvu. Naša javnost zasleduje z velikim zanimanjem razvoj teh posvetovanj. V središču zanimanja je pri tem vprašanje, kakšen vpliv bi imelo eventualno razširjenje denarnega obtoka na našo valuto. Valutna vprašanja'so danes sploh najbolj priljubljen diskusijski predmet naše gospodarske javnosti. Razmotrivanj o tem problemu pa se udeležujejo tudi širši krogi občinstva, ki o kompliciranih valutnih vprašanjih nfeo vedno dovolj poučeni. Zato ni čuda. da so pogosto nazori zelo različni. Poleg vnetih zagovornikov nebrzdane inflacije najdemo pristaše najstrožjih deflacionističnih načel. Mirnemu opazovalcu se je torej težko znajti v tem labirintu nasprotujočih si mnenj. Pomanjkanje denarnih sredstev, zlasti gotovine, pri nas ni nastopilo toliko zaradi nezaupanja proti denarnim zavodom v pogledu varnosti, kakor iz bojazni. da zaved ne bo mogel izplačati vloge v trenutku, ko bo vlagatelj denar potreboval. Še bolj pa je pomanjkanja gotovine kriva okolnost, da je v živem prometu ostal le del denarnega obtoka, dočim je drugi del tezavriran ali poskrit. Pravkar objavljeno letno poročilo beograjske borze sodi, da je bilo že leta 1931. pri nas tezavriranih okrog 700 milijonov dinarjev, od tedaj pa se je ta znesek podvojil. Tudi po drugih, previdnih cenitvah znaša danes vsota tezavri-rnne^a denarja okrog poldruge milijarde dinarjev. Temu denarju je začasno odvzeta prava funkcija in je položaj prav tak, kakor če bi pri normalnem krogotoku denarja vzela Narodna banka iz prometa poldrugo milijardo bankovcev. Denarni obtok, ki še normalno kroži, je torej občutno skrčen. Pa tudi okolnost, da g^-e velik del plačilnega prometa danes mimo denarnih zavodov in da je hudo nazadoval brezgotovinski plačilni promet, povzroča, da celo v poslovnih krogih drže mnogo več gotovine kakor v normalnih razmerah. Če bi danes mogli tezavrirani denar takoj spravid v normalni krogotok, bi se denarne in kreditne razmere brez dvoma bistveno izboljšale in bi se kmalu pokazalo, da stanje naših denarnih zavodov dejansko ni tako slabo in ga le hudo poostruje pomanjkanje denarja v prometu. Akcija za sanaciio denarnih razmer, pri kateri ne gre toliko za reševanje denarnih zavodov kakor za normalizacijo vsega gospodarskega življenja, mora torej prinesti istočasno povečanje denarnega obtoka, sicer zapademo kmalu zopet v sedanje nevšečns razmere. Razni predlogi za sanacijo, o katerih čujemo, se razlikujejo večinoma le v tem, v kakšni obliki (n. pr. v zvezi z razdolžitvijo kmetov) in v kakšnem obsegu naj se izda nov denar. Da gredo nekateri predlagatelji glede obsega nove emisije mnogo predaleč, če predlagajo izdajo nekaj milijard novih bankovcev, je spričo težav, ki obstojajo, razumljivo, vendar se ni bati. da bi se taki predlogi uresničili. Seveda pa tudi ne smemo biti preveč ozkosrčni in bojazljivi. Nevarnost ni toliko v tem, da izdamo preveč novega denarja; bolj paziti bo treba na to, da povečani obtok zopet pravočasno skrčimo, čim bi se pričel tezavrirani denar vračati v normalni obtok. Tu je treba vnaprej dobro poskrbeti, da bo uparat točno funkcioniral. Ni treba še po^bej poudarjati, da se mora država pri tem strogo izogibati vsaki inflaciji, zakaj čim pričnemo z inflacijo, ne bomo tako kmalu v stanju, priti nazaj v normalne razmere. Vprašanja inflacije pa seveda tudi ne smemo presojati po udomačenem receptu: povečanje denarnega obtoka povzroča inflacijo. Tako enostavno to ne gre. Tudi glDanje zunanjega tečaja valute ne more biti vedno merodajno za presojo, ali gre za inflacijo ali ne. Angleški funt je padel za preko 30 odstotkov in vendar nihče ne more trditi, da bi bila v Angliji tudi najmanjša inflacija. Inflacija lahko povzroči padec valute, defla-cija na njen dvig; toda s tem ni rečeno, da mora biti vsak pa^.ec valute posledica inflacije, vsak avig pa posledica deflacije. JN&rocnina uuu« muccut uiu to.— Za inozemstvo Din 40.— Urednidtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Zmeren Hitlerjev odgovor Evropi Ponovil je v Rajhstagu staro nemško zahtevo po popolni enakopravnosti, poudarjajoč obenem miroljubnost Nemčije — Rajhstag soglasno odobril njegovo politiko Berlin. 17. maja. r. Nedvomno še nobeno zasedanje nemškega parlamenta m vzbujalo tolike pozornosti vse svetovne javnosti, kakor današnji sestanek, na katerem je podal državni kancelar Hitler svojo izjavo o stališču Nemčije v aktualnih mednarodnih problemih, predvsem pa v vprašanju razorožitve. Z vso resnostjo primerjajo v diplomatskih krogih današnji dan s položajem julija 1914, ko je visel 6vetovni mir na tanki niti Potek se je pa je pokazal. da je tudi Hitler govoril pod vplivni Rooseveltove poslanice, ki je bila v prvi vrsti namenjena Nemčiji kot resen onomm in svarilo. Bi! ie namreč v Svojem govoru mnogo zmernejši. kakor se je pričakoval«, četudi se ni mogel docela izogniti vsem geslom, s katerim si jc pridobil nemške me.se. Zato se tudi niefiov govor ne tehta z ono natančnostjo, kakor b'" se s'cer morale besede odgovornega državnika. Otvoritev seje Državni zbor se je sestal ob 15. v Krollo-vi »peri. Za zasedanje je vladalo veliko zanimanje javnosti, vendar pa je vlad« preprečila vsak naval ter prepovedala vse demonstracije, ki bi mogle v inozemstvu izzvati neugoden odmev Sejna dvorana je bila okrašena s hitlerjevskim- m državnimi zastavami. Seje &o sc udeležili vsi ministri, muogo generalov ter vsi državni namestniki. Hitlerjevski poslanci so prišli v svojih uniformah. Pozornost je vzbudilo, da so prišli na sejo tudi oni socialni demo-kratje, ki so jim narodni socialisti ob otvoritvi državnega zbora prepovedali dostop. Nekaj centrumaškiih poslancev so celo izpustili iz zaporov, da so se mogli udeležiti seje. Za sejo so sc vršile obširne priprave. Državni kancelar je imel skoraj vso noč posvetovanja z zunanjim ministrom in drugimi vodilnimi diplomat.!, dopoldne pa je moral predložiti koncept svojega govora državnemu predesdniku Hindenburgu. ki ni prišel na sejo. Prvič se je zgodilo, da je Hitler svoj govor čital, iz česar se vidi, kako skrbno so odgovorni činitelji pretehtali vsako besedo. Diplomatske -in nov:narske lože »o bile nabito polne. Ob 15. je stopil v dvorano Hitler, poda! vsem ministrom roke in se pozdravil s svojimi poslanci 6 fašističnim pozdravom. Po kratkem nagovoru predsednika državnega zbora je takoj stopil na govorniški oder in prečita! naslednji govor: itlerfev govor Zahteval sem sklicanje državnega zbora zato, da zavzamem pred njim stališče o vprašanjih, od katerih jp odvisno pomirjanje politike in gospodarski blagor sveta. Vsa ta vprašanja so posledica napak v mirovnih pogodbah, ki su popolnoma zgrešile svoj cilj. namreč ureditev sveta na novih temeljih po načelu, da mora vsaka narodnost najti svoj politični izraz v svoji državi. Toda takrat so sprejeli rešitev, ki ima v sebi kal novih s noro v, ker ni upoštevala potrebe po obnovi mednarodnih gospodarskih odno. šajev, ki naii dajo narodom možnost obstoja. Namestu, da bi se dali voditi po tem načelu, so se avtorji mirovnih pogodb ravnali po načelu, da jp treba kaznovati in za. htevati reparacije. Toda ideja o reparacijah bo ostala v svetovni zgodovini primer, ki bo dokazoval, kako strasti lahko škodujejo mednarodnemu blagostanju. S tem, da so od Np.mči.jp zahtevali plačilo v dpnarju, so jo prisilili k npnormalnpmu izvozu, ki je skalil gospodarsko življenje v vseh državah. upniškim državam pa omogočil njihova plačila. Toda ta nespametna politika je pretvorila politične terjatve v zasebne, kar jp še s svojp strani pripomoglo, da sp je ugonobilo notranje gospodarsko življenje, ki je izgubilo ravnotežje žp s pretirano racionalizacijo, diktirano Nemčiji s konkurenco na aii-dnarodnpm trgu Po drugi st.ra. ni jp pa pomonilo izterjanje reparacij v naturi veliko škodo za notranje gospodar-stv o drugih držav. Naposled je versajska mirovna pogodba ubila idejo mednarodnega čuta za pravičnost. Da se vsi ti ukrepi motivirajo, je bilo namreč trpba pribiti krivdo Nemčije. To je imelo strašne posledice in je privedlo do tega, da se je razmerje, temelječe na sili, kakršno je obstajalo ob koncu vojne, prp- tvorilo r permanentno juridlčno normo. Takšna diskvalifikacija velikega naroda, ki ga je degradirala na stopn>:o naroda drugega reda v trenutku, ko se je porajalo Društvo narodov, ni mogla voditi k pacifi-kaciji sveta. Nemška nacionalna vlada se bo z vspmi svojimi silami uprla takemu nemiroljubne-mu razvoju. Cilji nacionalne vlade so preprečiti boljševizmu ustanovitev nov« nacionalne države in rešiti težka socialna vprašanja. Priznavamo zakonite zahteve vseh narodov, zakaj Nemija noče, da bi katerikoli drugi na.rod moral prestati to. kar je pretrpela mlada Nemčija. Nemška vlada ne bo enostransko prelomila konvencije, ki je ne more odpraviti, ne da bi je nado. mestafi z boljšo; ona pa zahteva revizijo utemeljeno v pogodbi sami, in hoče samo to, da velja pravica enako za vse na podlagi morale in prava. Nemčija se ni oboroževala in tudi ni kršila mirovne pogodbe glede vojaških efektov, kajti napadalni in zaščitni oddelki niso v nobenem odnošaiu z Reic.hswehrom, temveč so samo v službi s-tranke, da se bore proti komunizmu in da više propagando. Nemčija se je razorožila in izpolnila vprsaj-sko mirovno pogodbo še preko mej pravice in razuma. Zato ima moralno pravico, da zahtpva tudi od drugih držav izpolnitev njihovih obvpznosti, izvirajočih iz mirovnih pogodb. Nemčija jp neprimerno razorože-na v primeru z drugimi narodi in je dala vsa jamstva za varnost, ki so se od nje zahtevala. Vkljub temu je pripravljena dati nova jamstva toda pod pogojem, da se tudi druge države razorože do njenega stanja, kajti Nemčija ima pravico do prav tolikšne varnosti kakor druge države. Nato je Hitler pozdravil tako pomembni in tako bistrovidni, kakor je deja' načrt italijanske vlade ki je hotela doseči čim popolnejše medsebojno zaupanje in sodelovanje med evropskimi velesilami. Nemčija tuui toplo pozdravlja Rooseveltovo poslanico ter je pripravljena podpisati dokument o nenapadanju, ker ne misij nikogar napasti, temveč misli samo na svojo varnost. Toda ne vlada, ne nemški narod se ne bosta pod nobenim pogojem obvezala, da bi podpisala kaj takega, kar bi zapečatilo za večne čase nemško diskvalifikacijo; vse grožnje, da bi t0 od Nemčije aosegli bodo jalove in bodo nasprotno po sili pripravile do tega, da bodo mirovne pogodbe same definitivno izgubile svojo veljavo. Toda še tedaj bi Nemčija ohranila svoje miroljubno zadržanje; a tudi večina je ne bi mogla prisiliti, da pripada Društvu narodov kot njegov manj vredni član. Resolucija Narodni socialisti, nemški nacionalci, centrum in bavarska ljudska stranka so govoru Hitlerja predložili naslednjo resolucijo: Nemški državni zbor kot zastopstvo nemškega naroda odobrava izjavo državne vlade ter se postavlja v tem za ve« narod odločilnem iu usodnem vprašanju enakopravnosti Nemčije strnieno za državno vlado. Resolucija je bila sprejeta z vsemi glasovi, tudi z glasovi socialnih demokratov. Po glasovanju so poslanci odpeli »Deutsch-land. Deutschland iiber alles« in Hitlerjevo himno, nakar je bila seja končana. V diplomatskih krogih so skeptični Berlin, 17 maja. g. V tukajšnjih diplomatskih krogih skoraj soglasno izjavljajo, da današnji govor Hitlerja ni niti presenetil, niti razočaral. Na eni strani pr znavajo, da so bila njegova izvajanja spretno sestavljena ter preračunana na efekt, na drugi strani pa podčrtavajo, da šef nemške vlade v splošnem ni povedal ničesar drugega, nego to. kar se je po danem položaju in po koncepciji sedanje nemške politike mo-erio pričakovati. Toda po splošnem mne- nju so to le besede brez dejanj. Težko je z ozirom na razvoj dogodikov v Nemčiji, odkar so narodni socialisti na vladi, in glede na dogodke na nemških metali verovati miroljubnim zatrdilom HiHierja. Čudno je tudi. da se sliši iz ust šefa nemške vlade klic po enakopravnosti z ostalimi narodi v času. ko je Hitler v lastni deželn odstranil vsako sled enakopravnosti ui ko drži pod pritiskom večino nemškega naroda in to pod pritiskom, kakršen nj mogoč v nobeni drugi pravni državi. Iz ust takega državnika se čudno sliši zahteva po enakopravnosti. Končno ne bo nihče na svetu smatral za resno Hitlerjevo trditev, da narodno-socialistične napadalne čete ne predstavljajo obrambnih formacij in da so določene samo za uporabo v notramjosti države Grožnja z izstopom Nemčije iz Društva narodov pa ne bo nikogar ustrašila, ker bi se Nemčija s tem sama popolnoma izolirala. Prvi odmevi v inozemstvu Pariz, 17. maja. s. Hitlerjev govor so tukaj pričakovali z največjo napetostjo. Popoldanski listi še nimajo komentarjev. V splošnem se opaža nekaka rezerv:ranost. »Teirsps« poudarja, da je bil govor zmeren. London. 17. maja. g. Vladni krogi odklanjajo za sedaj vsako izjavo o Hitlerjevem g°voru. Ko bo znano oficielno besedilo govora, se bo sestal ministrski svet ter dal angleškemu delegatu na razorožitve-ni konferenci v Ženevi nove mstrukcije. Na popold« n sle i seji kabineta se je izključno razpravljalo o poslanici predsednika Roosevelta Angleški odgovor na poslanico bo izgotovljen jutri ter ga bo podpisal kralj Jurij. V/aShir.gtcn, 17. maja. A A. Visoki urad-n;ki zunanjega nrnistrstva smatrajo, da ie Hitlerjev govor zelo spravljiv. Amerika mecl garanti evropskega miru Silen odmev Rooseveltove poslanice — Amerika je prelomila svojo dosedanjo izoliranost in se pridružila evropskim velesilam "VVashington, 17. maja. r. Poslanica, ki jo je včeraj naslovil predsednik Zedinjenih držav Rooseveit vsemu svetu, pozivajoč vse narode in države k spravi, okrepitvi miru in razorožitvi, je napravila povsod silen vtis. V vseh diplomatskih in političnih krogih naglašajo izredno važnost tega koraka in ga primerjajo z NVilsonovimi točkami ob koncu svetovne vojne. Četudi ni nobena tajnost, da ie bil namen poslanice v prvi vrsti preprečiti prenagljene izjave nemškega državnega kancelar ja. pa ji pripisujejo še sp'ošno važnost za ohranitev miru. Poleg tega, da je to skrajni poizkus rešiti razorožitveno konferenco, vidijo v diplomatskih krogih še večjo važnost Rooseveltove poslanice v tem, da hoče Amerika v bodoče aktivneiše in tesnejše sodelovati z evropskem velesilami, tflko da je prav za prav nekdanja zavezniška fronta v celoti obnovi iona Ni dvoma, da je s tem akcija za ohranitev miru silno ojflče-na. kar se bo pokazalo tako v Društvu narodov, kakor tudi na razoroži t veni konferenci. S nosebtnm zadovoljstvom poudarjalo tukaišnii d;p1omatski krogi, da je bil današnji Hitlerjev čovnr v npr^škom državnem zboru, od katerega i» bilo v veliki meri odvisno. bo nadalir '*> usoda razorežitv»ne konference, nepričakovano zmeden. V tem v;dijo žp nrvi u^neh Rooseveltovo pos'an\ce. ki bo kmalu našel odziv tudi v Ženevi. Kongres soglaša Rooseveit je s posebno spomenico dostavil svojo poslanico tudi ameriškemu kongresu. V njej naglasa, da g« je napotilo k temu koraku dejstvo, da je svetovni mir resno ogrožen od afcznatne manjšine, ki hoče vsiliti svojo voljo večmi narodov in preprečiti razorožitev, brez katere pa ni ne politifne, ne gospodarske konsolidacije sveta. Zaradi kratkovidnosti in e2oist'čnt> politike nekaterih državnikov se ne sme dopustiti, da bi se ves svet zopet pahnil v pekel oboroženih konfl ktov in novo svetovno morijo Žaro ie smatral za svojo dolžnost, ob dvanajsti uri pozvati ves svet. da spomni odgovornost; ter se odreče vsemu, kar bi moglo znova zapaliti svetovni požar. Amerik« je odločena, podpreti vsako akerio za ohranitev miru in 6 svoje strani doprinesti vse žrtve, na katere bodo pristali tudi druai narodi Kongres je snrejel Rooseveltovo poslani«.o z velikim odobravanjem Predsedn;k reprezentančne zbornice je v svojem govoru naglasil. da ves rmeriški narod odobrava Rooseveltovo zunanjo politiko ter jo bo na vsej črti podpiral. Velik vtis v Ženevi Ženeva, 17. maja. d. Tudi na ženevske politične kroge je Rooseveltova pos'anica napravila globok utis, mnenja pa so, da je treba počakati, kaj bo sedaj odgovorila Nemčija, čeprav v neposredni ob1:,ki. Listi beležijo, da ie treba sedai računati z nadaljevanjem razorožitvene konfe-rence na osnovi Rooseveltovih pred'i ogo v. Pose-ben pomen pripisujejo poslanici zaradi tega, ker je bila med drugimi namemjena tudi Sovjetski Rusiji. Sodelovanje z Rusijo ja postalo v zadnjem času sploh zelo akuia'-no, zlasti, odikar se širijo fflasovi. da se namerava tudi Mala arctanta sporazumeti s Sov .i e t i. V Rooseveltovi posdanici vidijo resno svarilo Nemčiji, lik r a tu pa mislijo, da daje Hitlerin irrožno-st častnega umika. Samo v krogih nemišlke delegacije se o«oaža nezadovoljstvo, zlasti s tistim mestom v poslanici, kjer se Rooseveit postavifta proti novemu oboroževanj. »Journal de Geneve« pravi, da pomeni ta poslanica prvi korak k opustitvi izolacije, v kateri so Zedinjene države živele od konca vojne na do danes. 2e samo iz tega razloga se mora videti v Rooseveltovi poslan-ci pogumno gesto za pomiritev sveta. Odmev v Parizu Pariz, 17. maja. d. Tukajšnje politične kroge je Rooscveltova poslanica do neke mere razočarala. Marsikdo je pričakoval, da bo Rooseveit napovedal konkretne sankcije proti onemu, ki ne bi pristal na splošno razorožitev. Pričakovali so celo, da bo tudi jasno povedal, v koliki meri in na kak način bi Zedivjene države sodelovale pri izvedbi sankcij proti napadalca. V splošnem pa listi komentirajo Rooseveltovo akejo zelo ugodno. Nekateri jo označujejo kot odločilni poizkus za rešitev razorožitvene konference. Listi kritizirajo poslanico le v toliko,, v kolikor ne vsebuje predloga o ustanovitvi absolutno zanesljive razorož uvene kontrole, ki jo Francija brezpogojno zahteva. Toliko boli pa hvali tisk Roosevelta, da se je zavzel za splošni mednarodni nenapadalni pakt. s katerim na.i bi se prizadete države tudi zavezale, da bodo striktno izpolnjevale prevzete obveznosti. V Berlinu presenečenje Berlin, i7. maja, d. V Berlinu je izzval*. Rooseveltova poslanica znatno presenečenje Listi jo objavljajo le s krajšimi, rezerviranimi komentarja, poudarjajoč, da je Rooseveltov preoiog. naj bi se sprejel Macdonaldov razorožit veni načrt, v skladu s stališčem, ki ga je Nemčija zavzemala r.a razoroži t veni konferenci. Denarni obtok mora biti tako velik, kakor to v danem trenutku zahtevajo potrebe promela. Te potrebe pa se lahko zelo spremenijo, zlasti kadar nastopijo večje spremembe v načinu plačilnega prometa. Inflacicni-stične posledice lahko nastopijo tudi pri nespremenjenem aerarnem obtoku, če se n. pr. hitro udomači v plačilnem prometu brezgotovinski način plačevajija. Obratno pa povečanje denarneea obtoka še ne more inflacionietično vplivati, če pričenjajo ljudje držati doma večie vsote danaria ali če se clenar.ii zavodi iz previdnosti ali iz kakršnihkoli ra-zlogov odločijo povečati svoje blagajniške rezerve v goto-tovini. Da se iz same višine obtoka še ne da. sklepati, ali obstoia in^aciia ali ne. to nam potrjirie zla?ri gibanie denarnega obtoka v Švici in v Franciii. o katerih se »nlošno smatra, da ie nani denar najbolj varen nTv»d inflacijo. Švica ie o'! konca !e*a 1929 do konca 'eta 1332. povečala svoj obtok bankovcev od 999 na 1611 milijonov frankov, to je za 61 odstotkov, in vendar nihče tega ne smatra za inflacijo. Kakor pri nas je namreč tudi v Švici mnogo denarja te-zavriianega pri privatnih, pa tudi pri dennrmb zavodih. Podobno ie tudi v Franciji, k^er se je ob nk bankovcev od konca 1. 1928. do konca 1. 1932. povečal cd 64 na 85 milijard frankov, torej za 33 odstotkov. Še zanimivejši pa je primer Zedinjenih držav. Tam je obtok bankovcev že v teku leta 1932. narasel od 3400 na 3800 milijonov dolarjev; do konca marca *.. L se je v zvezi z bančno kriro in moratorijem dvignil na 6900 milijonov (to je 100 odstotkov več nego v začetku leta 1932.). po doseženi normalizacij bančnega prometa pa se ie ronet ''kT-č'! v m--vi polovici mala na 5P00 milijonov. In vendar ni v 7edinjeni>. državah inflacije. P^dec dolarja .'v Roo?e*«>lt namenoma in nasilno izzval, a mu še ni uspel v onem obsegu, kakor si je želel. V splošnem opažamo, da se je v večini držav, kjer je nastopilo v tej ali oni obliki tezavriranje, precej povečal ob;ok, dočim je zopet v državah, kjer ni tezavriranja, n. pr. v Italiji, padel. Če ie nastopila potreba po večjem obtoku v državah, kjer je povprečni obtok na prebivalca že itak zelo velik C kakor n. pr. v Franciji, kjer znaša 4900 Din, ali v Švici, kjer se giblje na višini 4800 Din na osebo), potem mora biti v zvezi z tezavriran.jem ta potreba še večja v naši državi, ki ima poleg Poljske in Bolgarije najmanjši denarni obtok na prebivalca. namreč komaj 380 Din na osebo. Iz četrtletnih poročil Narodne banke je razvidno, da smo imeli ob koncu leta 1929. v obtoku za 5818 milijonov dinarjev bankovcev in 146 milijonov dinarjev kovanega denarja; tri leta pozneje, to je ob koncu leta 1932.. pa ie bilo v obtoku za 4773 milijonov bankovcev in za 479 milijonov kovancev. V treh letih se je torej naš skupni denarni obtok skr- čil od 5964 na 5252 milijonov, to je za 12 odstotkov. Če pa še upoštevamo, da je za poldrugo milijardo denarja tezav-riranega, tedaj vidimo, da imamo v živem obtoku dejansko komaj tri in tri četrt milijarde dinarjev. Pri tako skrčenem obtoku gotovo ne more biti nevarno, če začasno in s potrebno previdnostjo nadomestimo prometu odtegnje-ni tezavrirani denar z novimi plačilnimi sredstvi. Vprašanje, kakšno podlago naj damo temu denarju, je bolj podrejenega pomena, zakaj višina kritja ni važna v pogledu obrambe pred inflacijo. Inflacija more nastopiti le, če se z izdajo novih plačilnih sredstev ustvarja dodatna in neupravičena kupna moč. Tega pa se tudi pri povečanem obtoku ni bati. če bomo previdno ravnali in če bomo obtok zopet pričeli krčiti, čim pride tezavrirani denar iz skrivališč. Denarni obtok je treba vedno urejevati tako, da služi gospodarstvu, ne pa, da nas on zasužnji. Ljubljanski občinski svet obsoja zaplotništvo Živahna razprava na sinočni seji — Občinski svet sprejema in pozdravlja odkrito in stvarno kritiko, ostro pa obsoja zaplotniške klevete // GUM/ PETA \ JU GOS L.IZDELEK : cenena kivzčdeina znamtal Dve sodni razpravi zaradi škofovskega pastirskega lista proti Sokolstvu V Zagrebu ni prišlo do sodbe, ker so tožilci umaknili tožbo, v Subotici pa je bfl t a mošnji škof obsojen Ljubljana. 17. maja. Danes popoMne je imel lj ibljanski občinski svet redno sejo, ki pa je trajala komaj dve uri. Ko je kmalu po 5. uri popoldne župan dr. Pur vstopil v sejno dvorano. iitii je galerija, ki je bila izredno dobro zasedena, priredita viharne ovacij*. Župan je po otvoritvenih formalnostih ta koj prešel na dnevni red. Za finančni odsek je poročal njegov načeli, k, obč. svetnik Ivan Tavča'. Prodaja pekatf rih mestnih parcel trem interesentom je bila oc!stav]jek ie naoravil načrt za pridi' niške naprave na regulirani Ljubljanici, v,., t" • h: v '■- 1 1 •■>•■>■ 0»v> H5n O**, svet. Ko^em je predlagal spremembe načrta 7a lev breg od I nilskega mo^ta proti £piri. Razen te'»a predlagal. nai bi »e zainteresiral prof. Plečnik, da bi iz^lelal za zemljišče na levem bregu Ljjblinniee proti Tšci načrt. r>o katerem bi se tamkaj svet parcoFral za zgraditev malih weekendhi-šic. Obč. svet. Zaje F opozoril na potrebo ureditev mesnic v Šolskem drevoredu. Zupan dr. Pur ie izjavil, da ta zadeva ni j>o-zabliena in da izdeluip gradbeni urad podrobne načrte. Ko bo končana regularna Ljubljanice, bomo lahko začeli z zgrad fvi-}o riovih modernih mesnic, v kolikor ne bo T>a poti vprašan ie Mahrove hi*e. kakor tudi vprašanje finansirania. Referent Brvc ie v načelu pristal na predloge obč. svrtn ka Kostna, nakar so bili načrti prof. Plečnika odobreni. Regularni načrt V od m a ta se je v toliko izpremeni!. da ostane Rolgarska cesta v prvo'ni trasi po starem načrtj, kar bo za oblino tudi zratno cenejše. Za pcr^onalno-nravni odsek je poročal obč. svetnik dr. Bohinjec o razn'h pr©«niah za domovinsfvo. ki so bile odobrene, v kolikor (»o odgovarjale zakonskim predpisom- O kritiki občinskega gospodarstva po končanem dnevnem redu &> ie ogla-«'1 k besed' obč. svet. dr. Joža Bohinj«*, ki ie onozoril na dvoino kritiko gospodarstva !iubliansk?ga občinskega sveta. Prva ie bila iznešena javno v občinskem svetu in pozneje javno s podpisom v časopisih, drn^a pa se goji anon mno in strelia izza plota. Sedanjemu občinskemu svetu ni na 'eru. da b; ?.e ctr0«"'' kritike, m^-ve? «i i«- celo želi. čimveč kritike, tem lažje .ie rešiti gotova v;»ra^nfa tako. kako" ie v sološnh interesih Ljubljane. Prav bi bilo. če bi se taka Kritika pogosto javliala. seveda pa ie potrebno. da mora biti poštena in moralna. Kritika, kakor se je poravHa v zadniem času, tako na primer z razš:rjaniem letakov, na je morala vzbuditi samo vtis. kakor da bi se še vedno šli klerikalce in liberalce. Vo nismo pustili nre*ar zdravega na p°li-tičnem nasprotniki. Stvar ni tako eno»1av-]■"» kakor se 7^! na prvi ro"1ed. in ob";p-ski svet je dolžan, da izpregovori ^ tem pr->v re«no besedo. ko imamo toliko mož-nos+i. da se dosežejo ree ie razpasla v zad-iijpin času o obein^-em gospodarstvu. Obč. svet. Tavčar 'p poiHrial, da pt> ip sedanii občinsk; =vef že od vsega po-črtka i»ostavi' na stališče, da mo-a b;ti občinsko sospodar> poda'1" so prišli ob takih prilikah pred javnost. Prišli so na dan sicer z mnocr;mi frazami ne na s številkami. Pri proračunskih razpravah <*>danie občinske uprave pa bila l milijona ua leto (Živahne ovac je žjpaniO, j>o-tem je to stvar, ki je nedopustna. Zal nem da proti tej laži nismo mogli ostreje natopiti, ker ni bila tako iznešena, da bi lahko tx>kbcali krivca na odgovor. Kar se tiče nakupa in prodaje hiš, je tr?ba ugotoviti, da se r.ihče ni upal kaj konkretnega povedati. Polivamo tiste, ki pljujejo tu na javno iroralo, naj povedo, kaj se je v tem pogledu nepravilnega zgodilo. Zlast' ne mo-r^mo dopustiti nemoralne agitacije, ki se oeslužuje letakov s skrivnimi namigavanji in kate-.ii a^ior je že v naiv.j v.-d-l, da laže To je nemoralno in take uunoralnn-sii nismo zagrešili niti v najhujših poHie oih bojih. (Klic: To so lopovi!) N'ti v rnij-o^trejših borbah med nami za -'.obe dr. iteršiča se takih metod tubče ni posluže val Prepričani smo. da bo poštenost zmagala in da se bo, da svoj.Jinu t ovarišu dr. 1'ucu, svojemu žuoa.i i. ki nam naČeluje že šesto leto, zaupamo v polni meri. (Živahno odobravanje v dvorani in ua galeriji.) Obč. svet. Kosem je poudarjal, da pred stavijaio letaki, ki so biii ra.š-rjeni po Ljubljani proti sedanji občinski upravi, največjo klevtto, obenem pa so zrcalo tistih, ki so jih napisali. (Obč. svetnik d,-. Bohinjec: Proti TPD niso izdajali letakov!) Da se sipravlja delavstvo v zvezo s temi letaki, je največji zločin. Delavstvo razpravlja o mnogo težjih vprašanjih, kako nai se omili brezposelnost in kako naj se pomaga brezposelnim, pa nima časa, da se bavi s takimi letaki. Delavstvo dobro ve. da je Ljubljana najbolj socialna občina v naši državi. Ljubljanska občinsKa uprava je. storila vse. kar ie mogla, da bi ee beda delavstva omilila. Res je, da je med delavci mnogo kritike, toda delavci pošteno kritizirajo in ne blatijo časti, na drugi 6'ra-ni pa priznavajo zasluge vsem, ki kaj koristnega store. (Odobravanje.) Podžupan prof Jarc je omenil, da je bilo v občinskem proračunu z« leto 1912 določenih za plačo ŽAipanu 10.000 zlatih kron ali v današnj-razunmo delalo kakor v Ljubljani. (Obč. svet. Kosem: To je izjavil tudi župnik Finžgar javno). Meni ie to dejal bivši občinski svetnik kanonik dr Klinar. Danes obstoji skupna kartoteka občinskega so-oia'nega urada 'n župnih uradov, kakšne ni bilo pod nekdanjim županom dr. Peri-čem. KontroVi je organizirana na ta način, da 6e sesta:eji so bile nato rešene nekatere personalne zadeve. ?"ddent na rumunsk^ bolgarski meii Sofija, 17 maia d Na rumunsko bo's-flr-ski meii v Dobrudži je nrišlo v bližini Obo. rista včeraj poooPne do incidenta, ki bo nedvomno izzval še diplomatske posledice. Kme-t Gočev, ki biva na rnmunskem ozemlju. ie skušal brez potrebnih dokazil prekoračiti mejo Romunski ohmtran pokreta in se zlasti obširno pomudil na ekonomskih ciljih Male antante. Razpravljal je o potrehi, da se spravijo v »klad interesi agrarnih držav z interesi industrijskih držav. Evropske države bodo primorane po vzgledu britskega imperija odpraviti klavzule o največjih ugodnostih. Odlično občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano, je nagradilo oba referenta z viharnim aplavzom, nakar je predsednik dr. Gosar zborovanje zaključil. Jugoslovenski škofje potujejo v Rin Zagreb, 17. m*ja n. Danes je prispelo v Zagreb več jugoslovenskih škofov, ki odpotujejo jutri pod vodstvom zaarebškesra nadškofa dr Bauerja v Rim, kjer bodo sprejeti v avdienci p.ri papežu. Trgovinski odnošaji z Madžarske Beograd, 17. maja p. V Budimpešti se mudi direktor zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomišič, da se dogovori z merodajuimi madžarskimi krogi glede ureditve medsebojnega prometa v smislu nove dopolnilne pogodbe, ki je bila podpisana v Budimpešti dne 15. t. m. Poleg tega vodi razgovore glede izenačenja postopka pri izvozu agrarnih pridelkov. Čim bodo končani, bodo za naše izvoznike in uvoznike izdana podrobna navodila. Natečaj za sprejem v višjo pedagoško šolo v Beogradu Beograd, 17. ma.ja AA. Na podlagi čl. 6 in 7 uredbe o viš-ii pedagoški šoli in § 87. odst. 3 zakona o uradništvu tor sklep prosvetnega ministra p. br. 8451 z dne 29. aprila t. 1 bo v prvi letnik nižjega tečaja te šole za šolsko leto 1933-31 snre'etih 60 rednih slušateljev, učiteljev in učiteljic na. rodnih šol. Slušatelji boJo imeli za dobe predavanj na te.j šoli pravico do izplačila svojih polnih prejemkov, ki jih imajo kot učitelji. Reforma socialnega zavarovanja v Avstriji Dunaj, 17 maja d. Vlada pripravlja poleg drugih gospodarskih reform tu^i preureditev socialnega zavarovanja. Spremembe naj bi se izvršile pred vsem v zavarovanju nameščencev za primer bolezni Listi menijo, da bo vlada pri bolezenskem zavarovanju v precejšnji meri omejila zavarovanje družin skih članov Omejilo se bo tudi bolniško zavarovanje za kmečke -Vlavce in -znižale snlošne dajatve, da se pasivne panogo zavarovanja sanirajo. V prošlih dneh sta se vršili pred sreski-ma sodiščema v Zagrebu in Subotici dve zanimivi razpravi zaradi znane protisokol-ske škofovske poslanice. Nekateri zagrebški Sokoli so vložili tožbo proti podpisnikom poslanice in nekaterim duhovnikom, ki so poslanico prečitali. Njihov zastopnik odvetnik dr. Gavrančič je že na prvi razpravi, ki jc bila 30. marca, izrecno poudaril, da ima tožba edini namen, nuditi škofom, priliko, da pred sodiščem dokažejo svoje očitke proti Sokolstvu. Zagovorniki obtožencev so se postavili na stališče, da državno sodišče ni pristojno, da sodi škofom. Razprava je bila takrat odgodena in sc je nndaljeva-la v ponedeljek, 15. t. m. Sodnik > zavrnil ugovor proti nepristojnosti sreskega sodišča in je svoj odlok utemeljil s tem, da je z razpadom Avstro-Ogrske prenehala veljavnost konkordata, ki ga je bivša monarhija sklenila 1. 1855. z Vatikanom in ki je določal za tožbe proti škofom poseben postopek. Ko je sodnik proglasil ta svoj sklep, je zastopnik zasebnih tožilcev dal na zapisnik izjavo, v kateri ugotavlja: j>Obtoženci niso niti poskušali, da bi dokazali svoje očitke proti nam (Sokolom), s čemer je tukaj pred sodiščem dokazano, da ti očitki objektivno niso resnični. Ker bi torej morali biti obtoženci obsojeni. Bedno življenje v Puli Tula. sredi majnika. Dočim so v ostalih večjih krajih Julijske Krajine v vnanjlh listih vendarle še vedno kaj čita. dasi navadno nič dobrega, se o Puli ne sliši nič, kakor da je sploh ni več! Pula je pod Italijo izgubla tretjino svojega prebivalstva. Nekdanjih ogromnih mornariških arzenalov ni več. kakor tudi ni vtč onih t sočev dobro plačanega delavstva. ki je bilo z vojno mornarico vred vir blagostanja pulskega prebivalstva. Vaše podeželsko ' ljudstvo, ki je bilo prej zaradi naših kulturnih in gospodarskih ustanov v Puli v stalnih stikih z mestom, se je umaknilo ▼ svoje vasice in prihaja v mesto le tedaj kadar prav mora. Pula dam>6 ne živi ve?, temveč le še životari in še to nad vse bfdno. Rim je le malo dal Puli za oro. kar ji je edvzel. Vojaštva so pač nabili precej semkaj, toda italijansko vojaštvo s svojimi skromnimi potrebami ne prinaša mestu mnogo koristi in še tem manj, ker se zalaga iz svojih zalog, ki ee polnijo iz stare Italije. Vojne mornarice v Puli :ii veliko in sedaj, ko se je nekaj časa mudil v tuki cddelfk jadranskega brodovja, so se v pul-skem ^Corrieru« dan za dnem ponavljala tarnanja, da naj bi na višjih mestih vendarle stk>znali potrebo, da bi brodovje <-saj sa deljši čas, če že ne za vedno, o?talo v Puli. Edino, kar je še nekaj dobrega za Pr.lo je šola vojne mornarice; šola ima okoli poldrug tisoč gojencev, ki p iste tu-patam kake Urice v mestu- Drugače «tno pa dejanski padli daleč dol v življenjska razmere Pirana in Rovinja, pa drugih isti-ekih ribiških gnezd. Zgodlc se je te dni, da *mo ostali celo brez našega >slavnega Cscuttija«, našega gledališča, v katerem so se itak dajale že samo kinematografske in varijetetske predstave v režiji neke tržaške družbe. Sedaj pa je šlo celo tudi to. Gledališče Ciscutti, ki ga r.ihoe ni popravljal, se je namreč tako zrahljalo, da se ie bilo bati, da razpade nai slavami gledalcev, pa ga je oblast dala 7apreti. Tržaška družba, ki ga je imela v najemu, nima denrria. da bi dala popraviti stavbo, drugi se pa tudi ne morejo ali pa nočejo lotiti tega dela. pa je Pula tako ob svoje gledališče. J.ilija in avgusta meseca s? bodo sicer vršile gledališke predstave v sarfn:«, starem rimskem amfitea-tru. za katere se mesto nadeja velikega navala od zunaj, toda to je samo za dva meseca. Smo pač revčki tu doli >na skrainem robu domovine« (»ultimo lembo iella Pa tria?) in čutimo vsak dan bolj, kako smo tei idoiic inis popolnoma odveč! Sedaj moramo celo v Rim. da s' ogledn-n.o razstavo fašistovske revolucije. Ce ne Kralj Ale. ksander« in »Prestolonas'ednik Peter*. Z obema oam:koma bodo nsoravili več izletov vzdolž jugoslovenske obale. JRKD za sodni okraj v Ljubljani Danes ob 20 30 bo v salonu kolodvorske restavrac;ie ČLANSKI SESTANEK kraievne organizacije JRKD za sodni okraj v Ljubljani. Vabimo vse članstvo, da se sestanka udeleži. Ob tej priliki dobijo tudi članske legitimacije. — Odbor Češki turisti v Ljubljani Danes ob 4 TK>nn'dne nrispe v Liubljano 340 češkos'ovaških turistov Ogledali si bodo mesto, ob 18 na nadaMujeV> svoje po. tovanie in se od->eli"io na Bled Vnbimo ob-instvo da se udeleži spreijema na glavnem kolodvoru smatramo, da smo dobili moralno zadošče. ' nje. Zaradi tega in zaradi visokih položajev, ki jih obtoženci zavzemajo v cerkvi in družbi, ne zahtevamo njihove obsodbe in umikamo svojo tožbo.« Na osnovi te izjave je sodišče ustavilo sodno postopanje in je bila ta interesanina razprava končana. Drugačen pa je bil zaključek sli-čne sodne razprave, ki je bi.la v petek pred sre-skim sodiščem v Subotici. Tam so Sokoli tožili subotiškega škofa dr. Budanoviča^ ki je v cerkvi sam prečital škofovsko proti sokolsko poslanico. Škof razpravi ni prisostvoval, marveč je že prej izjavil na zapisnik, da je bila njegova dolžnost prečitati poslanico v cerkvi, v kateri je ou sam župnik. Tudi v Subotici je škofov zastopnik ugovarjal pristojnosti rednega sodišča in izvajal, da so škofje v tem pogledu podrejeni izključno cerkveni oblasti. Sodišče je ugovor zavrnilo z utemeljitvijo, da med Jugoslavijo in Vatikanom ni konkordata, ki bi določal izjemni sodni postopek proti škofom. Zato se je sodišče izjavilo za pristojno in je po kratki razpravi škofa dr. Budano-viča obsodilo zaradi klevete na deset dni zapora in na 4800 Din globe, škofov branilec je proti obsodbi prijavil priziv, tako da bodo o zadevi razpravljale še višje sod. ne instance. Poslednja dva ponarejena tisočaka L Ljubljana, 17. maja. Pred malim senatom jc bila kratka razprava proti brezposelnemu delavcu Jakobu Novaku z Drenovega griča pri Vrhniki, ki je drugače večni romar in popotnik, potikajoč »c od vasi do vasi. Novak j« bil obtožen raz peč a vanja ponarejenih tisočakov. Lani 16. novembra je prišel do posestnike Antonije Doiinarjeve na Gori pri Litiji. Starka mu je nudila prenočišče. Ko je drugi dan odhajal, mu je pokaziia dva ponarejena tisočaka. Hranila je še v&č takih falzifikatov, ki jih jc izdelal znani posestnik Ivan Selan iz Suh a dol. Dollnar-jeva je mati onih bratov Dolinarjev Avgusta in Ivana, ki sta bila zapletena v Se-lanov proces in obstojena zaradi razpe-čavanja falzifikatov pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Dolinaricva je Novaku rekla: »Tu imaS te podobice! Kar vzemi jih! Jih je bilo še več. pa jih je nekdo ukradel.« Novuk je radosten sprejel ponarejena tisočaka. Iskal je nato prilike, da bi jih na kmetih spravil v promet. Prišel je 19. novembra v Raoevo k posestniku Antonu Guzcliu in od njega kupil 2 zelenki žganja za 60 Din Ponudil mu je lepo izdelani tisočnk. Guzelj p« ga ni mogel izmenjati, zato mu je dal samo oOO D!n. Novak je vesel sprejel stotake in pripomnil: »Po ostanek 340 Din pa pridem pozneje. Zbogom, očka!« V Smrečju jc še isti dan srečno spravil v denar drugi falzifiikat. Pri posestniku Jancstu Lesik o v eu jc nakupil partijo lcaa za 3<*) I>in in Leskovcc mu je vrnil iz tisočaka 500 Din. Novak je pripomnil, da pride po les naslednje dni. Pa ga ni bilo. Pred sodniki je Jakob Novak zatrjeval, da je bil v »tiiski. Več dni ie lačen hodil okrog. Sodi a: O mesccev strogega zapora in denarna kazsn 020 Din ali 10 dni /a pora. Kitajci ponujajo Rusiji ^napadalni pakt ^ L Nio-k -. 17. maja A A. Kitajsko zunanj« ministibivo je predlagalo sovjetski vladi, naj bi se vršila pogajanja o sklenitvi nc-napadalnega pakta .med Sovjetsko Rusijo in Kitajsko. Kitajska želi zlasti določbo, s katero naj bi obe državi odklonili dejansko in pravno priznanje vsakega stanj-a, ki bi nastalo z napadom tretje države. Sovjetskz vlarfia sedaj proučuje ta predlog. Sporazum med srbsko iu nunuusko pravoslavno cerkvijo Beograd, 17. maja p. V Sremsk;h Kar-lovcih so bila te dni pogajanja med de!e_ gacijama srbske in rumunske pravoslavne cerkve o medsebojni ureditvi cerkvenih odnošajev. Gre za ureditev razmer rumunske pravoslavne cerkve v Jugoslaviji in srbske pravoslavne cerkve v Rumuniji. Dosežen je bil popoln sporazum in ie bil? sklenjena posebna konvencija, ki stepi v veljavo, čim jo odobrita arhierejska sabora cbeh cerkev. Revanžna tekma Švica:Jugoslavija Beograd, 17. maja p. Jugos^venski nogometni savez je sprejel ponudbo švicarskega saveza, da se odigr3 revanžna nogo. metna tekma med Jugoslavijo in Švico dne 24. septembra 1933 v Beogradu. Kakor znano, smo tekmo s Švico v Curihu izgubili z rezultatom 4:1. VreniensN nfinoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, ponekod vedro, zmerno, hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk je prodrl z zapada v j>odročje, kjer je bila doslej barometrska depresija. Jadranski minimum je oslabel. Zaradi tega so se zmanjšale barometrske depresije med zaledjem in obalo v Primorju. Vetrovi so ponehali. Pritisk je poraste! za 0.1 _9. posebno na vzhodu, manj v zapadnih gorskih krajih Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nezanesljivo vreme z močnimi krajevnimi razlikami, bolj toplo, tendenca k nadaljnjemu izboljšanju. Priložnostni naknp avtomobila MINERVA 6 cilindrov, odprt voz za ture v najboljšem stanju s 6 novimi plašči vsled nastalih razmer takoj odda. Vprašanja na Ralf \V. Lippitt, Grad Turniš, pošta Ptuj. 6379 i krap in ljudje Nj. Vel. kralj na proslavi stoletnice osvoboditve Timoške Krajine Tisočglave množice, ki so se v nedeljo iz vse Umoške Krajine zgrnile v Za je čara k proslavi stoletnice svobode svojih tal, so z velikanskim navdušenjem sprejele v svoji sredi narodnega vladarja. A ne samo v Zaje čaru temveč na vsej svoji poti po stari domovini .junaških srbskih pokolenj je bil Nj. Vel. kralj deležen dokazov iskrene ljubezni in vdanosti. Na levi sliki je vladar ob prihodu v Zaje čar v spremstvu nekaterih ministrov in krajevnih predstavnikov, na desni pa skupina Timočank v krasnih narodnih nošah. Alojz Senčar - 70 letnik Ptuj, 17. maja. S;;nior ptujskih slo-venskih trgovcev g. Alojz Senčar, praznuje 70 letnico rojstva To je jubilej neumornega, častnega, izredno uspešnega dela. Slavljenec je sin paše lepe Prlekije, rojen v Bolehniči-cih pri Sv. Juriju ob Ščavnici in j« kljub svoji visoki starosti še vedno čil in agilen v svoji trgovini ob strani zveste soproge. Že pokojna starša sta bila daleč naokoli najuglednejša posestnika, vedno složna v sončnih kakor viharnih dneh življenja. N lin zakon je bil blagoslovljen s 6 fanti in eno hčerko, od katerih živijo sedaj še: najstarejši današnji slavljenec, Jožef je daleč poznani posestnik v Boiehničicih, ki je lani izročil domačijo sinu Alojziju, isti dan pa drugega sina Jožefa oženil k ugledni Kšelovi hiši v Boiehničicih. Tretji slavljenčev brat France je odlični trgovec pri Mali Nedelji in v Ljutomeru, najmlajši brat pa je odvetnik v Ptuju, bivši župan ptujski, sedaj tudi banovinski sveto-v.fiec. Elitni kis© Matica Teleton 2124 Danes nepreklicno zadnjikrat! pH Najslavnejša pevka, berlinski glj slavček v nepozabno lepi opereti Od danes naprej znatno znižane letne cene! Predstave ob 4.. V4S. m ^410. zv Tudi slavljenčev zakon je zgledno srečen in blagoslovljen g številnim uglednim potomstvom. Sin iz prvega zakona dr. Drago Senčar je nameščen pri pravnem oddelku državnih železnic v Ljubljani, hčerka Marija je poročena z odvetnikom dr. Ferdom Lašičem v Mariboru, Pavla z okrožnim zdravnikom dr. Mrgoletom v Ptuju, Milica pa z notarjem Mravljetom v Logatcu. Sin Srečko je zaposlen v domači trgovini, najmlajši sin Milko, sedaj svetnik Zbornice za TO I, pa je izredno agilen naslednik staršev ter vodi z velikim uspehom in s pomočjo soproge Marije, hčerke ugledne rodbine des-cija predlaga na glavni skupščini Udruženja jugoslovenskih rudarskih in topilniških inženjerjev, ki se bo vršila 26 t ni v Sarajevu, za njenega prvega častnega člana. — Kljub kratkemu obstoju »ega udruženja obstojata poleg ljubljanske sekcije tudi že sekciji v Beogradu in Sarajevu. ki z enako delavnostjo podpirata delovanje glavnega odbora mupiii^niiiiiiiiiiuiiMiiiii iw—i Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■HBHHBHBmHi Schichtov Radion naredi gospodinjo popolnoma neodvisno od časa in vremena. Vse tisto, kar doseže ona s tem, da beii perilo na solncu, in to samo poleti, doseže z Radionom že v pralnem kotlu in ob vsakem letnem Sašu. Zaka| že pri kuhanju prehajo na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno milo vred skozi perilo — ki postane tako brez RADIO RJ.6-5J Zločinci iz »boljših« krogov Ravnatelj Markovič in ravnateljev sin Branko Weinberger. Ljubljana, 17. maja. Krvava sekira beograjskega bančnega ravnatelja Markoviča je izzvala veliko senzacijo, pri kateri je posebno zanimivo in poučno to, da se mnogi s tolikim začudenjem vprašujejo, kako je bilo mogoče, da sta se tako strašna zločinska tipa, kakoršna sta ravnatelj Markovič in njegov sekretar Miljkovič, mogla vriniti in skriti v takozvani boljši in ugledni družbi. Revež, ki je zaradi svoje slabe vzgoje, v najčeščih primerih pa zaradi bede zagrešil kako kaznjivo dejanje, vleče sikozi celo življenje za seboj posledice svoje male zablode kakor jetnik težko verigo, »sekretar« Miljkovič, ki je bil gost mnogih kaznilnic, pa je kar na enkrat izbil vsem ljudem iz glave sipomine na svoje robi-jaštvo Tudi ravnatelja Markoviča so imeli v kriminalnih razvidnicah, pa so bile vse te zabeležbe pozabljene takoj, ko je postal direktor. Da bodo nauki in opomini krvave zločinske afere Markovič-Milj-kovič še glasnejši, je poskrbelo naključje na ta način, da je bil baš sedaj poklican živo v spomin še eden kriminalni tip iz »boljše družbe« — Branko Weinberger iz Zagreba. Branko VVeinberger siicer še ni bil ravnatelj. ni pa bil dosti manj, kajti bil je sin bančnega ravnatelja in prokurist banke, katero je vodil oče. Nadut mladenič le bil predstojnik uradnikov z dolgoletnimi praksami in mnogimi življenjskimi izkušnjami Za postopanje po banki in za šikaniranje vseh podrejenih uradnikov je dobival sijajno plačo, pa tudi oče mu je dajal toliko denarja, da si je lahko privoščil vse. kar mu je narekovala njegova domišljavost in razvratnosL Več let je bil doma najrazuzdanejši in najrazsipnej-ši gost vseh dragih nočnih lokalov, kot baron, grof in fantastični razkošnik pa je nastopal tudi v Parizu, na Dunaju in po drugih mestih Pri tem je delal tudi umazane dolgove. povzročal vsakovrstne škandale, oče pa je vse gladko likvidiral, da ne bi bilo sramote. K,o so se pred nekaj meseci razmere v banki in menda tudi v Weinbergerjevi družini nekoliko spremenile, je mlademu gizdalinu in pohlepnežu zmanjkalo denarja. Di bi kakorkoli omejil svoja poželenja, mu ni prišlo niti na misel, pač pa je takoj vse svoje sposobnosti in znanja, pridobljena med pohajkovanjem v banki, uporabil v zločinske namene. Kriminalno je izrabljal svojo prokuro, katero so mu odvzeli šele potem, ko so bili škandali že v javnosti, ponarejeval je podpise in bi se v tem zločinstvu gotovo še bolj izvež-bal, če ne bi bil slučajno padel v roke švicarski policiji v Bazlu, kjer niso poznali zanj nobene pos-ebne mere. Takoj. ko so ga zalotili, so pa zaprli in te dni je prišel pred bazelsko sodišče. Državni to-žitelj je zahteval šiirimescčno ječo. sooi-šče pa je dodalo še štiri mesece. Tako ho odsedel Branko \Veinberger v bazeKki kaznilnici še pet mesecev, ker je bil doslej že tri mesece v preiskovalnem zaporu in mu je ta doba vračunana v kazen. Ko bo kazen prestal, bo pa izgnan Markovič, NVeinbergcr in še mnogi drugi zločinci, maskirani z nimbusom tako-zvanih »boljših družb«, pridejo v kriminal po dolgem času tako nekako po naključju, ali pa — kakor pravi ljudstvo — ker vrag naposled le vedno pride po svoje. Mnogo zločinov izvriijo taki zločinci popolnoma nemoteno, nihče j:h sumljivo ne motri in le tedaj kadar gredo v svoji zločinski vnemi predaleč, nastanejo senzacionalne afere. Ker pa je bilo treba tako dolgo čakati, da je vrag prišel j» svoje, je pač upravičena velika skrb. kaj bodo \Veinberger in drugi še vse počenjali, ko bo pozabljena afera, pri kateri so se po naključju opekli, in ko se bodo spet dobro in uspešna maskirali s tako-zvano »boljšo« družbo. Velika tatvina razstreliva Maribor, 17. maja. Orožnikom je prijavil g. Edvard Pova-lej, trgovec z razstrelivom iz Maistrove ulice, da so vlomili med 3> in 28. aprilom neznani tatovi v njegovo municijsko skladišče v šmiklavskem gozdu v bližini vavi Dogoše in odnesli 20 kg rudarskega smodnika, 34 kg titanita in 2!XJ0 vžigalnih kapic. Vlom so prvi opazili neki mariborski dijaki, ki so se igrali v tamkajšnjem gozdu. Ko so prišli pred skladišče, so našli vlomljena vrata z razbito ključavnico. Vstopili so nato v skladišče in odnesli zavojček s 100 vžigalnimi kapicami, nakar so zakurili velik ogenj in zmetali vam 10 kapic, nad katerh eksplozijami so imeli veliko veselje, ne da bi pri tem pomislili na veliko nevarnost. Ostalih 90 kapic so dečki zakopali v gozdu. Skupna vrednost pokradenega razstreliva je bila nad 4000 Din. Čudno pa je, da so vlomilci pustili nedotaknjeno večjo množino dinamita. Orožniki so našli na kraju vloma kot edini sled vlomilcev odtrgan črn gumb. Na podlagi tega sledu bili včeraj aretirani trije moški, ki so vlom priznali in pokazali tudi kraj, kjer so zakopali večino ukradenega razstreliva. Izročeni so bili sod;šču. Baje so uporabljali razstrelivo za ribje tatvine. A. V. 9 TET ¥ HT Jc« vLiU isaj reši Narodno gledališče v Ljubljani ? Konferenca zastopnikov kulturnih društev — Enodušna volja za pomoč našemu reprezentančnemu gledališču Snoči se je na pobudo Udruženja gledaliških igralcev in Pod saveza godbenikov vršila v dramskem gledališču konferenca o vprašanju, kako naj se naše Narodno gledali ščp res pred katastrofo, ki mu grozi zavoljo stalnega zniževanja subvencij Udeležba je bila prav številna, vabilu se ie odzvalo nad 60 naših kulturnih in nacionalnih društev in korporacij od RotarJ'-kluba. PEN-kluba pa do delavskih organizacij, kar priča, da je skrb za usodo našega gledališča vsaj moralno v vseh plasteh našega naroda resnično živa. Sestanek je vodil predsednik Udrjzenia igralcev D r e n o v e c. ki ie v svoji uvodni besedi poudaril, da so igralci ljubljanskega gledališča socialno in materialno na najslabšem, dasi je kvaliteta njihovega dela enakovredna delu naših ostalih osrednjih gledal šč. njihove plače so pod eksistenčnim minimom. naSp gledališče je pred oro-padom. Tajnik Udruženja Jerman i« prikazal ob številkah, kako so državne subvencije našemu gledališču padle od l. 1926 pado letos skoraj za 3 in pol milijona Din Toda kriza sp mora ustaviti vsaj ob goli eksistenci. Prav v tako kritičnem, materi- alno brutalnem času, kakor je naš, je narodu bolj ko kdajkoli prej potrebna živa umetnost. Javnost naj izpregovori. — V 'inenj Podsaveza godbenikov je dirigent Neffat stavil štiri konkretne predloge za rešitev iz krize. Vlada naj za kritje primanjkljaja. ki je nastal zaradi reducirane-ga budžeta. naknadno odobri potrebne kredite. in je pri tPm naglasi! absolutno oo trebo po neokrnjenem opernem orkestru. Na k i no-vstopnice nai se uvede taksa, katere dohodki naj gredo teatru v podporo. Realizira naj se redneiše sodelovanje gledališča z radiom. V Ljubljani naj se ustanovi Društvo prijateljev gledališča, ki naj bi s propagando organizirano dvgalo aktivno zanimanje za teater. Nato je na kratko izpregovoril intendant Oton Zupančič, ki je med drugim pre čital pismo pomočnika bana dr. P i r k m a-i e r j a, v katerem tudi g. podban od svoje strani predlaga ustanovitev Dr ištva prijateljev. Država dotacije ne bo mogla zvišati, banovina in občina prav tako — na občinstvu je. da stori svojo dolžnost. Društvo prijateljev naj bi gledališču pridobivalo abo-nentov, njega uprava pa naj bi bila vodstvu teatra posvetovalen forum. Ena rešitev bi tudi bila. da občina v 6vojem lokalnem področju uvede kulturno davščino, ki bi bila namenjena podpiranju gledal šča. Nato je predsednik prečital kratko resolucijo. ki bo odposlana vladi in ki zahteva predvsem, da se z izrednim kreditom krije primanjkljaj ter da se uvedejo takse na obisk kina. Po kradki debati, v kateri so prispevali konkretnih misli in predlogov gg. inž. Kregar. zastopnik graf kov Kosem, tajnik Jerman, sodni svetnik Lajovic itd — zlasti praktični nasveti g. Kosma so naleteli na splošno odobravanje — se je konf»v renca zakliurila s sklepom, da bo pred«?av-n štvo igralcev v vseh teh pravcih storilo potrebne korake brez odloga. Wagnerjeva številka „Življenja in sveta" Tedenski obzornik »Življenje in svet« je pravkar izdal številko, ki je v celoti posvečena »Geniju Riharda VVagnerja ob 120 let-n ci njegovega rojstva in 501. njegove smrti«. Kakor v prejšnjih letih Levstikova. Goethe-jeva in druge zaključene številke, skuša tudi ta ix>dati zaokroženo sliko slavljenca in ga tako približati širš;m slojem. Uvod v številko ie prispeval R Borko: dotika se vprašanja, ali kaže slaviti VVagnerja kot nemškega glasbenika v Času. »ko je pangermanski iež našopril vse svoje igle«. Življenje Riharda Wagneria ie očr-tal skladatelj L. M. Š k e r j a n e c. Ravnatelj ljubljanske opere Mirko Polič raz- pravlja o VVagnerju in slovenski operi. Skladatelj Slavko Oeterc je zastopan e člankom >Wagner in mi«, ki v njem pre-motriva VVagnerjevo glasbo in njen današnji položaj z zornega kota svoie glasbene ideologije in sklepa: »Ze iz poznanja, da je Wagner v svojem slogu neprekosljiv ter iz spoštovanja do njegovih del ga posnemajmo tako. da ga ne bomo nosnemalic O zanimivem odnosu med VVaanerjem in filozofom Friedrichom Nietzschejem razpravlja v daljšem članki Matija Bravnrčar Po Marcelu R o u f f u je posneta interesantna francoska sodba o Wasnerjevein literarnem delu in njegovi glasbi. V posebnem _ članku je opisan zadnji dan mojstrovega življenja I. Nt. je pisec zanimivega kramljanja o Mini Planer. VVagnerjevi prvi ženi in »družici v trpljenju«, medtem ko je L. M. op;sal VVaenerievo zadnjo ljubezen. Zvezek zaključuje veg krajših člankov, beležk in drobtinic o beyreuthskem mojstru. Zvezek je obilno ilustriran. Nai priznani slikar-srafik Elo Justin je izdelal izviren lesorez, ki markantno kaže mojstrovo obličje. Rpproduciran je faesimile \Vagner-jpvega rokopisa iz »Tristana in Isolde«. posamezni članki pa so opremljeni z mnogimi ilustracijami iz mojstrovega življenja, ki kažeio njegovo življenjsko pot od rojstne hiše v Lipskem do groba na vrtu vile VVahnfried. Wagnerjeva itevilka »2ivljenja 'n sveta« (uredil Ivan Podržaj) predstavlja po svoji pestri vsebini in številnih slikah samostojno publikacijo o Wagnerju — pač prvo v naši književnosti. Če se spomnimo, da stane ta publikacija samo dva dinarja, tedaj je bil avtor »Parsifala« počaščen pri nas v taki obliki, kakor komaj kje v svoji donw vini: za to ceno ne boš niti v Nemčiji dobil zaključene publikacije o Wagnerju. Wag-nerjeva številka »Življenja in sveta« je tedaj v vsakem pogledu zanimiva djblicistif-na novost! Katoliški pisatelj in seksus Najnovejša novela Ivana Preglja »Tha-biti kumi« ie vzbudila zlasti v vrstah slovenske duhovščine velik odpor in skoraj enodušno obsodbo, ki je tem zmač;lnejša, ker je Ivan Pregelj vodilni pisatelj one stru-je v slovenski književnosti, ki izrazito zastopa katoliški svetovni nazor. Novela >Tha-biti kumi« je nekak sklep Pregljevega romana »Plebanus Johanesc. katerega glavni junak je katoliški župnik. Pregelj, ki ie v svojih spisih vneto ooveličeval duhovnike m čigar katoliško - verska opredeljenost je izven vsakega dvoma, je po sodbi svojih najožjih pristašev prekršil v »Thabiti kjmu< vsa pravila in običaje katoliške morale. Kdor je 6'tal to novelo in se spomnil kako ie nekoč dr. Mahnič napadal Gregorčičevo nedolžno erotiko, odnosno. kako so kulturni krogi okrog »Doma in Sveta« sprejeli n. pr. Cankarjevo »Hišo Marije Pomočnice«, ie moral ob te? noveli katoliškega pisatelja vklikniti: 0 tempora. o moreš!... »Slovenec« je občutil potrebo, da Ivana Preglja obsodi. V številki z dne 17. L m. Domače vesti ♦ Izlet kraljice po Primorju. Po vesteh iz Novega je krasnim dnevom na Primorju sledilo v zadnjih dneh slabo vreme, ki pa ni dolgo trajalo. Predvčerajšnjim je nastopila burja, kateri je sledil dež, na planinah v zaledju Novega in na Velebitu pa je padel sneg. Na vsem Primorju se je zrak znatno shladil. Vkljub temu se Nj. Vel. kraljica s kraljeviči rada kreta v prirodi. Kraljevska rodbina je z avtom krenila na izlet v Selce in Crikvenieo. Ljudstvo jo je povsod iskreno pozdravljalo. + Odlikovanje, Za zasluge Rdečega križa so bili odliKovani s srebrno kolajno funkcionarji krajevnega odbora RK v Slovenj-gradcu: dr. Makso Pohar, društveni predsednik, Leopold Kopač, prvi podpredsednik in predsednik podmladka osnovne šole tor društveni tajnik to o Kvac. Razen tega jv bila podeljena zahvala gdč. Regini Gobec, predsednici podmladka meščanske šole. — Na predlog ministra prosvete je bi! g. Fran Gabrijelčič, učitelj v Murski Soboti odlikovan z redom Jugoslovenske krone 5 stop- nje. J. M A Č E K LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 12 nudi krasne birmanske oblekce, modre in bele, vseh velikosti. * Delegati prosvetnega ministrstva P" maturah. Za zastopnike prosvetnega ministrstva pri nižjih in višjih tečajnih izipi-ti-h na srediniLh šolah v dravski banovini so imenovani naslednji gig.: na realnih gimnazijah v Kočevju Karal Prijatelii, inšpektor ministrstva prosvete, v Kranju Uroš D"jo-nič, upravnik univerzitetne biblioteke v Beogradu, na I. realni girtm. v Ljubljani Josip Mazi, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave, na 11. rezalni gimnaziji Jakob Keiemma. univezitetn-i profesor v Ljubljani, v Mariboru dr. Pavle Vujevic, univerzitetni profesor v Beogradu, v Ptuju in Murski Soboti PribKlav Zarič, inšpektor ministrstva prosvete, v Ce*$u dr. Anton MeBk, univerzitetni profesor v Ljubljani. Na klasimi gimnaziji v Ljubljani dr. Peter Skok, univerzitetni profesor v Zagrebu, na klasični gimnaziji y Maribora dr. Grgur Novaik. univerzitetni profesor v Zagrebu. Na državnem učiteljišču v Ljubljani d>r. Svetomir Rrstič, profesor višje pedagoške šole v Beogradu, na državnem učiteljišču v Mariboru dr. MHko Kos, univerzitetni profesor v Ljubljani, na uršudinsiki ženski girrmaziiii v Ljubljani dr. Ju raj Pešiče-vič, univerzitetni profesor v Zagrebu, na škofijski gimnaziji v Št. Vid« Stjepan Smrček, direktor gimnaziije v pofeoju, na zasebnem ženskem učiteljišču v Ljubljani in MARTA EGGERTH: Opereta! Muzikalična žena PRIDE! PRIDE! škofji Loki dr. Juraj Bešičevič, univerzitetni profesor v Zagrebu, na zasebnem učiteljišču Šolskih sester v Mariboru dr. Leopold Poljane c, prosvetni mspektor v poikoju in na ženski realni gimnaziji v Ljubljani dr. Miodrag Pbrovac, univerzitetni profesor v Beogradu. + Vojaške vesti. Na predlog ministra Tojske i-n mornarice je pehotni polkovnik Oton Lininger odlikovan z radom Jugoslovanske krone četrte stopnje, nižji vojaški uradnik 1. razreda Jakob Krošak pa z redom Sv. Save pete stopnje. Odrejeni pa so na službovanje: pehotni podpolkovnik Vladimir Vanhnik na službo v geaeralštab komande 1. armijske oblnsti za generalštabne posle; pphoitni podpolkovnik za gene.ral-Stabne posle Jovan Sokolovič. doslej vršilec dolžnosti načelnika štaba komande dravske divizijske oblast! kot vršilec dolžnosti šefa III. odseku informacijskega oddelka glavnpgn grneralštaba: pehotni podpolkovnik za a;eneralšt.abie posle Svetozar Orlovič za vršilca dolžnosti načelnika štaba komande dravske divizijske oblasti; a.rtiljerijski podporočnik Edmund Globelnili kot vodnik rovovski bateriji artiljerijske oficirske šole: artiljerijski podporočnik Fran Lužar kot vodnik I. divizijonu 24- ar. tiljerijskega polka; inženjerski podporočnik Alojz Boh te kot manipula.nt skladišču vojno železniškega materiala prometne ko mande; inženjerski poročnik Vendeiin ši- Krasna drama V deželi faraonov Ob 4., %8. in 9. zvečer. Najnižje cene 2.—, 4.— in 6.— Din sklepa članek »Pregljev novi lik Janeju Potrebnježa« tako-le: »Nismo slutili, da se bo ta njegova problematika (namreč o zvezi med religijo in seksusom. Op. ured.) tako odvratno končala. In da se bo ravno slovenska literatura »obogatila« 6 takim edinstvenim motivom; najmanj seveda od pisatelja, katerega romani vsakoz poveličujejo katoliškega duhovnika! S stališča katoličan-stva pa je pričujoča novela v prizorih ob umirajoči deklici poleg grobega ponižanja duhovniškega poslanstva odvratna blaefe-mija svetih zakramentov, zatorej odklanjamo take vrste literaturo z vsem ogorčenjem, pa naj jo piše kdorkoli.« Beležimo ta pojav samo kot kronisti. Pristavljamo še, da je šele lani izšla v Pregljevih Izbranih spisih novela »Zvodnik«, ki v nji tendencijozno slika prodiranje napredne prosvete na kmete in jo 6kuša istovetiti z zvodništvom. Njegova novela »Thabiti kum>« sicer ni zvodniška, je pa nekaj drugega. Kaj. to eo mu povedali somišljeniki pri »Slovencu«. Vprašamo: Kakšen hrup bi bil nastal, če bi kateri pisatelj iz naprednih vrst tako opisal duhovnika pri podeljevanju zakramentov, kakor ga je opisal Ivan Pregelj?! mene kot vršilec dolžnosti komandirja komandi 5. čete I. bataljona brzojavnega polka; inženjerski poročnik Avgust Krapež kot vršilec dolžnosti adjutanta 1. pionirskega polka; inženjerski podporočnik ši-men Goleš kot vodnik 4 četi 1. bataljona I. pionirskega polka; inženjerski poročnik Jakob Baloh kot vršilec dolžnosti manipu-lanta intendantske in orožne spreme 1. pionirskega polka; Inženjerski podporočnik Anton An.tolovič kot vodnik 3. četi I. bataljona brzojavnega polka; inženjerski podporočnik Aiekscnder Marušič pa kot vršilec dolžnosti adjutanta I. bataljonu 1. pontonirskega polka, ženitev je dovoljena: inženjerskeimu poročniku Stanislavu Rav-barju z gdč. Katarino Holasovo, hčerko državnega upokojenca v Skoplju; pehotnemu poročniku Milanu Jovanoviču z gdč. '^jud milo Tomazinovo, poštno uradnico v Ljubljani inženjerskemu poročniku Miroslavu Bergincn z gdč. Olgo Kledcjevo, hčerjo posestnika iz Gorice. ♦ Profesorski izpit je naredila na beograjski univerzi gdč. Silva An.tič, suplentka klasične gimnazije v Mariboru. ♦ Pozdrav mariborskega župana narodnemu delavstvu. Iz našega poročila o mogočnem slavju narodnega delavstva je Izostal pozdrav, ki ga je poslal ob tej priliki Narodni stroKovni zvezi župan g. dr. Fra-njo Lipold. Pisal ji je: »Vaše 251etnice se žal osebno ne morem udeležiti, ker sem tukaj po poslih zadrian. želim iskreno, da bi bila Vaša proslava mogočna manifestacija nacionalne misli in stanovske zavesti. Vaš zdravi in široko zasnovani pokret, ki temelji na globokem pojmovanju potreb našega delavstva in ki ga vodi živo narodno prepričanje, najtopleje pozdravljam, želim Vam v blagor velike Jugoslavije r Vašem smotrenem delu poln uspeh.< ♦ Uradniški izpiti v finančnem ministrstvu. V davčnem oddelku finančnega mini. strstva so se pričeli izpiti za polaganje državnega strokovnega izpita davčnih pripravnikov. K izpitom se je prijavilo 90 davčnih pripravnikov. Predsednik Izpitne komisije je Rudolf Poič, načelnik davčnega ogdelka, člani komisije so Dragoljub Pavlovič, Sava Leovac, Josip Palič in Bora Popovič. ♦ Sreski odbor JRKD v Ljutomeru priredi v nedeljo ob 8. zjutraj na vrtu gostilne Kreft T Sv. Juriju ob ščavnici javen shod, na kaiterem bosta poročala gg. senator dr. Ploj in narodni poslanec Zemljič. Istega dne popoldne se bo vršil tudi javen shod v Apačah v prostorih gostilne Fiirst. Poročata gg. senator dr. Ploj in narodni poslanec Zemljič. ♦ Dopust je dovoljen od 20. do 23. t. m. udeleženkam kongresa JugosJovenskega ženskega saveza. Odlok je bil sporočen včeraj brzojavno ter ima štev. 34.1S2. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja r 40 številki: Pravilnik za izvrševani« zakona o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1925; ter objave banske uprave o pobiranju trošarin v letu 1993. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je po daljšem boleh an ju umrla gospa Marija V e r-bičeva, soproga uglednega vrhniškega trgovca. Poleg moža objokujejo smrt blage matere štirje sinovi, od katerih je najstarejši znani ljubljanski veletrgovec in dvorni dobavitelj. Pokojnico bodo prepeljali na Vrhniko, kjer se bo jutri ob pol 16. vršil pogreb. — V Trnovljah pri Celju je umrl upokojeni železničar g. Dominik B u ž a n. Pokopali so ga včeraj na celjskem okoliškem pokopališču. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Letovišča Ferijalne zveze. Feriialna zv«-za bo tudi letos otvorila svoja letovališča na Jata iz Ljubljane, ostali pa iz Maribora in province. Pot jih vodi najprej v Dušanovo prestolnico, odtam preko Prilepa v Bitolj, dalje na Ohridsko jezero, v starodavni Sv. Naum, in nazaj preko Kičeva, Tetova in Skoplja na Kosovo polje, kjer si bodo ogledali vse znamenitosti iz naše slavne zgodovine. Po obisku Kra-gujevca, kjer jim pripravljajo tamošnji Slo. venci domač sprejem, se vrnejo preko Beograda domov. Izlet prireja ljubljanska oblastna uprava UŽČ, ki se kljub težkim časom ni strašila truda in žrtev, da je dala svojim članom možnost, da si lahko z neznatnimi stroški ogledali te sicer težko dosegljive kraje naše domovine. u— Majda LOvšetOva sodeluje na akademiji SJSU Preporoda, ki bo v soboto 20. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. Z mnogimi uspešnimi nastopi je že ponovno dokazala, da jo smemo upravičeno prištevati med naše najboljše pevke, zato ne zamu_ dite prilike, da jo zopet slišite. Poleg nje nastopijo še nekateri tovariši konservato- Med neštetimi ponesrecenc! Jutrovega nezgodnega zavarovanja m bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota no Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro« zagotovite svoicem nodnoro. Ne pozabite, kako ste trpeli in hirali pozimi' Pazite na bodočnost! Radijoemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Vam sigurno ozdravi revmatizem, išijas, ženske bolezni, arteriosklerozo, starostno oslabelost itd. Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih in se polnijo z lastnim pritiskom brez vodovodnih cevi in črpalk Zaradi tega je neokrnjeno bogastvo emana-cije in oglikove kisline. V kopališkem domu so kopeli in sobe pod eno streho. Za radi tega je stalna zdravilna Inhalacijs emanacije v vseh sobah in izredno ugod nost pri kuri, zlasti pri slabem vremenu Pošta, brzojav. telefon Postaja Straža— Toplice Zahtevajte brezplačne prospekte! Sezona od 1. maja do 1. oktobra. 179 JAVNI TELOVADNI NASTOP vseh oddelkov Sokola L na Taboru bo v nedeljo 21. maja ob 16. uri ob vsakem vremenu. Ob lepem vremenu bo na letnem telovadišču, ob slabem pa v veliki dvorani. Sodeluje drustv. godba. 6365 risti s pevskimi in koncertnimi točkami tov. Kraljeva in tov. Eyper z recitacijama, društveni orkester in društveni pevski zbor, ki je do dolgih letih zopet oživel. Vse točke so naštudirane celo skrbno in z vso resnostjo. Po akademiji ples. Igra priljubljeni »Ronny jazz«. čisti dohodek je na menjen počitniškemu potovanju po naši lepi Koroški, kamor bodo v počitnicah po. nesli Preporodovci bretske pozdrave jugoslovenske mladine. — Zato ste na akademijo najvljudneje vabljeni vsi, ki delo mladine razumete in podpirate. u_ Na produkciji jjojencev šole Glasbene Matice v potek 19. t. m. nastopi 24 gojencev šole za klavir, violino iu čelo. Izvajali bodo glasbene komade, ki so primerni njihov} stopnji v posameznih instrumentih. Gojenci obiskujejo pouk pri naslednjih učiteljih: Dolejš, Menardi, Pavčič, šešek Šlais Sonc, Verbič.' Vogelnik (klavir), dalje Ivančič, Jeraj-Hribarjeva (violina) m prof Beran (čelo). Vstop je 'j o voljen proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Produkcija bo v Filharmonični dvorani točno ob 17. u— poizkusne dušesiovne vaje na univerzi Na naši univerzi se vrše poizkusne dušeslovne vaje, za katere bi bila potrebna tudi udeležba ostalega občinstva. Ude. leženci teh poizkusov bi ne nastopali kot poizkusne osebe, temveč samo kot opazovalci, ki naj bi beležili svoje vtise, ki jih med poizkusom dobivajo. Za uspeh poizkusov bd bila potrebna čim večja udeležba opazovalcev iz različnih stanov in starostnih dob. Zato naproša vodstvo podpisanega seminarja vse one, ki bi Imeli za stvar zanimanje, da se javijo v filozofskem seminarju (univerza na Kongresnem trgu, I. nadstropje, soba št. 72) v dnevih od če_ trtka do sobote med 11. in 12. uro dopoldne ali pa med 6. in 7. uro zvečer. Ob tej priliki bo vsakemu vse potrebno pojasnjeno. Poizkusi pa se morejo zaradi določene razporeditve dela na univerzi vršiti samo v teh časih: v ponedeljek od 18. do 19. ure, v torek in soboto pa od 16. do 17. ure. Vodstvo seminarja za filozofijo in eksperL mentalno psihologijo na univerzi v Ljubljani. u_ Javni telovadni nastop Sokola I. na Taboru se bo vršil v nedeljo 21. t. m. ob 4. pop. Nastopili bodo vsi telovadni oddelki in predvajali prav lepe vaje s spremljevar njem godbe Sokola. V nedeljo torej vsi na javno telovadbo Sokola I., da vidi.te rezultate intenzivnega dela. Pred telovadbo pro-menadni koncert. u_ Trboveljski slavčkj se vrnejo najbrZe v petek s svoje izborno uspele koncertne turneje po češkoslovaški, kjer so koncer-tirali" z največjim uspehom V sredo 24. t. m. pa zapojo ves turnejski spored na koncertu v veliki dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Kdor želi slišati Slavčke ob njihovem povratku, naj ne zamudi kupiti vstopnice že v predprodaji. u— Ljubljanski Rdeči križ bo danes med 10. in 12. dopoldne po vsem mestu pobiral izločeno zimsko obleko , obuitev, perilo, posteljnino za reveže in njih otroke, pa bodi vreme kakršnokoli. u_ Prosvetno družabni večer »Krke« v petek 19. t. m. pri Mikliču bo izredno zanimiv, kjer je poleg predavanja odvetnika dr. Adlešiča o Ghandidu na sporedu koncert pevskega društva Moste. Koncer obsesa skladbe Svetka, Ma.rinkoviča, Hajdnlia, Deva, Aljaža. Vilharja, Jereba in Vogriča. Po koncertu godba. Vstop vsakomur prost! u— Filmske zanimivosti. Opozarjamo že danes naše Sokolstvo in nacionalno občinstvo, da je prav te dni dospel v Ljubljano film o češkem vsesokolskem zletu v Pragi Predvajala bo film ZKD v Elitnem kinu Ma+ici. — Na željo dijaštva in mladine bo bilm »Kralj džungle« še danes ob 1415 predvajan v Elitnem kinu Matici. Na poslednjo predstavo opozarjamo vse tiste, ki odličnega filma niso videli. u_ Jadranašice! V petek 19- t m. bo ob pol 5. popoldne članski sestanek, po sestanku ob pol 6. pa predavanje ge. Pavle Hočevarjeve o narodnem gospodarstvu. Udeležite se ga vse! u_ Pri pogrebu ponesrečenega Sandija Wisiaka so zapeli pokojniku pred glavnim kolodvorom in pri železniškem podvozu na Šmartinski cesti pevci JNAD Jadrana in ne splošni Akademski pevski zbor. u_ Volitev predsednika društva hišnih posestnikov. Na prvi seji novoizvoljenega društvenega odbora Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, kateremu je predsedoval najstarejši odbornik g. kanonik Sušnik Ivan, je bil za predsednika soglasno ob navzočnosti vseh odbornikov izvoljen dosedanji predsednik g Frelih Ivan. u— Prebivalci južnega dela Bežigrada, posebno ob Pleteršnikovi m Livarski ulici, ponovno prosijo poštna direkcijo, da namesti pisemski nabiralrlk ob hiši na cestnem križišču Tyrševe iu Livarske ceste, ker so ostali poštni nabiralniki zelo oddaljeni.: V tem okraju še ni urejenih trotoarjev. zato je ob neugodnem vremeni' pot do oddaljenih jabiralnikov močno neprijetna. u_ Trije ponesrečenci. V splošno bolnico so včeraj pripeljali 30 letnega posestnika Franceta Vesela iz Velesovega. Vesel je podiral v gozdu drevesa. Nažagano drevo ie padlo nanj in mu zlomilo nogo. V Stari Fužini pri Srednji vasi si je 59 letna užit-karica Marija Urbančev?. pri padcu zlomila desno nogo. Z vrelo kavo se je včeraj poparila 4 letna hčerka delavca v Medvodah Slavka Benedik.tova. Vsi trije ponesrečenci so v bolnici. u_ Drznim vlomilcem na sledu. Pred nekaj dnevj je bil izvršen v stanovanje že-leznišKega uradnika Frana Cvetka in bančnega uradnika Josipa Kostanjevca na Stopicali izredno drzen vlom Vlomilci ki jih le bilo po vsej priliki več, so izropall obe stanovanji Pobrali so različno obleko in 1ruge predmete, tako da trpita Cvetko in Kostanjevec nad 7000 Din škode. Vlomilce zasledujejo orožniki in ljubljanska policija *er so jim že na sledu. Skrhajo se nekje v Ljubljani. u_ Prekupčevalci s staro obleko. V baraki Ibrahima Hamžiča ob Vodovodni cesti so se že dolgo zbirali njegovi bosanski rojaki, ki so se po največ pečali s prekupče- Za negovanje las Prhliaj izgine. Lasje ne izpadajo več. Lasje zopet rasejo. vanjem stare obleke. Na podlagi prijav an je policija včeraj odločila, da je notranjost Hamžičeve barake temeljito preiskala. Na veliko presenečenje so našli policijski organi najrazličnejšo obleko, o kateri Ha.ni-žič in tovariši niso mogli povedati, kje so jo dobili. Razni kosi obleke so tudi iz tatvin, ki so bile policiji zadnjo dobo prijavljene. Policija je zatorej že v teku dopoldneva prijela tri Bosance in jih zaslišala. Beli zobje: Chlorodont a u— Komunisti pred velikim senatom. Ko. munistični procesi so skoraj na dnevnem rodu. Veliki senat pod predsedstvom s. o. s. g. Adolfa Hudnika je včeraj razpravljal o komunistični propagandi. Zaradi pripadanja ilegalni komunistični organizaciji in komunistične propagande je bilo obtoženih 6 mladih ljudi, mod njimi 2 ženski in 2 dijaka. Obtožnica jim očita, da so vzdrževali stike s komunističnimi funkcijonarji, da so bili člani raznih celic in da so razširjali komunistične letake in brošure. Ljubljanska policija je prišla na sled njihovemu delovanju in jih lani v začetku novembra aretirala Od 6 obtožencev So bili trije obsojeni zaradi zločinstva po č!. 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ostali trije pa so bili oproščen:, med njimi tudi neka mlada učiteljica iz Maribora. Obsojeni so bili: čevljarjeva žena Ana P. iz Tržiča na 4 mesece strogega zapora, r kazen se ji všteje preiskovalni zapor od 26. oktobra 1932, dalje R. D. L. iz Ljubljane na 6 mesecev strogega zapora, všteje se mu preiskovalni zapor od 2- novembra 1932 tor N. P. na 2 meseca strogega zapora, posoj-no za 2 leti. Razprava je trajala od S.30 do 15. u— Za mestne reveže Je ob priliki podelitve meščanstva neimenovani daroval znesek 300 Din. u_ Sejmarsko društvo vabi svoje tovariše in tovarišice, da se udeleže izleta na Katarino v nedeljo 21. t. m. Odhod od Figo vca ob 6. u_ Ravnateljstvo mestnega dohodar- stvenega urada Pogačarjev trg 3/-IT (Kre-sija) ne uraduje za stranke radi snažer.ja uradnih prostorov v dneh 19. in 20. maja 1933. u—- Oddaja lokala v carinarnici. »Mestna občina razpisuje za četrtek dne 8. juni, ja ob 12. v sobi št. 11 v mestnem gospodarskem uradu ustno licitacijo za oddajo enega lokala v carinarnici, ki je namenjen za mlekarno. Pismeni licitačni pogoji dobe v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 12. u_ Dar. Gospa Kristina črvena je daro. vala Rdečemu križu 100 Din v počaščenje spomina blagopokojne gospe Emiliie Gerbi. čeve. Srčna hvala! u_ Otvoritev slaščičarne v Gradišču št. 4., je preložina zaradi nepredvidenih za-preK na nedeljo 21. t. m. MARTA EGGERTH: Opereta! f|| PRIDE! PRIDE! Iz Celja e_ Akcija brezposelnih zasebnJh name- ščencev. V Celju iti okolici je ckto« 50 brezposelnih zasebnih nameščencev raznih, strok, med njimi družinski očetje, ki živijo z družnami v skrajno slabih razmerah. Večina je zaradi dolge brezposelnosti že izčrpale 6\*oje pravice na podporo pri socialnih ustanovah, tako da so sedaj prepuščeni največjemu pomanjkanju in bedi. Njihovo življenje si lahko predstavlja samo oni, ki je prehodil to trnjevo pot; biti eno ali dve leti brezposeln in brez dohodkov. Marsikateremu izmed teh brezposelnih bi se pa dalo pomagati, če bi bilo le malo dobre volje in socialnega čuta pr' odločilnih činiteljih. Ti brezposelni nameščenci so se svojeČasno zelo veselili, ko so culi, da bodo morala javna in privatna podjetja odpustiti vse upokojence ter jih nadomestiti z brezposeln.mi. Žal je ostalo vso le pri besedah; upokojenci so v službah, brezposelni pa 60 v bedi in pomanjkanju. To j: h je dovedlo do samostojne akcije, da so sami storili pri odločilnih činiteljih potrebne korake za izboljšanje svojega bednega položaja Posebna deputacija se je podala k sreskemu načelniku g. dr. Vidmarju ter mu predložila spomenco, ki jo je podpisalo okrog 50 brezposelnih nameščencev, g. sreski načelnik je vse predloge in mišljenja deputacije z vso pazljivostjo vzel na znanje ter obljubil, da bo v polni meri podpiral stvarne predloge ter skušal omil ti bedo brezposelnih. Enake korake so 6torili brezposelni nameščenci tudi pri g bonu. inšpekciji dela, Delavski zbornici in pri g ministru za 6ocialr>o politiko. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčiee popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Žvočni kino IDEAL Jenny Jugo — Rolph v. Goth v muzikalni komediji J peterico Humoristična vsebina, dobri pevci jazz-glasba in petje Danes zadnjikrat ob 4., 7. in 9. zv. HEUODONT je najpopolnejša pasta za zobe. Napravi zobe snežno bele in osvežuje usta. Cena Din 5«— za tubo. 182 e— Vlom v Grižah. V noči na torek 16. t. m. je bi izvršen vlom v trgovino ge. Ane Koklove v Grižah pri Žalcu, ki se pa k sreči ni obnesel. Vlomilec je s siio odprl izložbeno okno in skrivil debelo železno ograjo. Ko pa je hotel začeti krasti, so ga domači si šal i in prepodili. V to trgovino je bilo že pred meseci vlomljeno, a storilca do danes še niso našli. e— Nezavesten se jc zgrudil včeraj opoldne pod železniškim viaduktom pri hotelu »Pošt'« 28 letni brezposelni avtomeha-tiik Julij Pungeršek, ki ie prispel iz Avstrije. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v amfoulanco reševalnega oddelka, kjer so mu nudili potrebno pom )č. e— Kravji napad. Včeraj dopoldne je gnal neki kmet kravo po mestu. N3 oglu Gubeeve in Aleksandrove ul ce se je krava na lepem splašila, se zaletela v izložbeno omarico fotografa g. Perissicha in razbila veliko šipo. škodo so takoj popravili. e— Elitni kino Union. Danes ob pol 17. n pol 21. zvočni velefilm »Simfonija ljubezni« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Na seji mestnega sveta so bila izdana naslednja gradbena dovoljenja: Ivanu Šumljaku za visok op ritmično stanovanjsko hišo v Beograjski ulici, Bogomir ju Bračku za er.onadstropno hišo v Turner-jevi ulici. Konradu Ranerju za enonadstr. h;šo v Dalmatinovi ulici, Vinku Klemen-čču za prizidavo kopalnice pri hiši na Tržaški cesti, Josipu Pirihu za dvonadstropno stanovanjsko in trgovsko hišo na Melj-ski cesti m pa M-jhanioni tkalnici E. Ze-enka & drug za zgradbo skladišča in kotlarne v Linhartovi trlici, Sladoledarjem je b:lo odobrimo prodajanje sladoleda po mariborskih cestah in javnih prostorih pod dosedanjimi pogoji. a— Ljudska univerza zaključuje svojo letošnjo sezono z nastopom preprostih kmetov ia. Bogojine v Prekmurju, ki bodo pokazali več krasnih narodnih običajev iz tega najoddaMenejšega dela naše ožje domovine. Naj«anemiivejSa bo nedvomno prekmurska svatba. Prekrrrurci bodo nastopili pod vodstvom šolskega upravitelja g. O. Breliba v soboto t m. zvečer v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic je pri ge. Brišnikovi in v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti. a— Dve zahvali Angleškemu krožku. Na svojo pozdravno brzojavko s slavnostne akademije dne 10. t m. je prejel tukajšnji Angleški krožek iz pisarne z-unanijega ministra dr. Jevtiča toplo zahivalo. Krožek je prejel nadalje tudi daljše pismo angleškega korszirfa v Zagrebu g. Russelia Mac-. aejia. ki se z navdušenimi besedami iskreno zahvaljuje tukajšnjemu Društvu prijateljev angleškega ;ezika in kulture, vsem svojim prijateljem, posebno pa še županu g. dr. Lipokki in sresketmi načelniku g. dr. Ipavcu za presrčen sprejem o priliki njegovega obiska v našem mestu. a— IT družen j« rezervnih oficirjev in b<>_ .H'vnikoV) pododbor Maribor, vabi svoje člane in po njih vpeljane goste, rezervne oficirje in bojevnike na zanimivo predavanje: »Vloga aviacije v bodoči vojni«, ki se bo vršilo danes ob 20. v dvorani Nabav-Ijalne zadruge, Rotovški trg. a— Upokojeni učitelji iz Maribora in okolice se bodo sešli zopet v četrtek 8. junija ob 15. v gostilni g. Renčlia na Po-brežju. a— Iz organizacije JRKD. V soboto ob 19.30 bo v Beraničevi gostilni pri »Zlatem evu« na Vodnikovem trgu širši članski sestanek krajevne organizacije JRKD sa IV. mestni okraj. Poročal bo med drug'mi narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko. Udeležba za člane obvezna, vabljeni so tudi drugi. a— O socialnem potožaju mladine bo pod okriljem Zveze mJadi-h intelektualce v predaval drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice pisatelj L. Mrzel-Frigid iz Ljubljane. a_ Ugotovitev. V našem poročilu o ma- TOfestacijskem zborovanju Narodne strokovne zveze v Mariboru, ki je bilo objav. Ijeno v ponedeljkovem »Jutru«, 8. t. m., ugotavljamo, da dr. Irgolič na shodu ni govoril v imenu Sokola, te organizacije v svojem govoru sploh ni omenil. a— Šolar izginil neznano kam. V ponedeljek je izginil z doma kletni sin pomožnega de!lavca Ervim Kftučamič iz Taborske ulice. Starši so ga zaman iskali pri vseh sorodn;k:h in so sedaj naprosili za pomoč policijo, ker slutijo, da se je dečku naj-brže pripetila kaka nesreča. Deček je šibke postave in je bil gofloglav ter bos. Repertoarji LJUBLJANSKO N 4 RODNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 18.: »Izpreobrnitev Ferdiša Pislo re. D. Petek, 19.: Zaprto. Sobota, 2f).: Kari in Ana. B OPERA Četrtek. 18. ob 16.: »Prodana nevesta«. Dijaška predstava. Izven Globoko znizane pene od 20 Din navzdol , Petek, 19.: Pri belem konjičku. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol-Sobota, 20.: Andre Chenier. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 18. ob 20.: »Mornar«. B. Znižam cene. Zakliuena dramska predstava Petek. 19. Zaprto. Sobota, 20.: Adieu Mirni! Znižane cene. Izven. Poslednja dramska uprizoritev letošnje eezije bo drevi komedija »Mornar«, delo najbolj igrane poljske komedije, ki je v Mariboru doseglo prav lep uspeh, Veljajo znižane cene. Na to zaključno predstavo opozarjamo vse gledališke abonente na blok. Iz Litije i_ Sokolska mladina svojim mamicam. En dan v mesecu maju posveča naša so-kolska mladina svojim mamicam, ki se jih spominja že nekaj let »em na posebnih materinskih akadem jah. Letošnji materinski večer bo v soboto 20. L m. v dvorani na Stavbah. Med drugim so na sporedu deklamacije ter pestra, živahra mladinska igra »Desetnik in sirotica«, Ki jo rež rata učiteljici ss. Iva Župančičeva in Danisa Habjanova. Iz Trbovelj t— Sodni uradni dnevi bodo v Trbovljah 20. in 27. maja ter 10. in 24. junija, v Hrastniku pa 17. junija. t— V pričakovanju »slavčkov«. Prebivalstvo* Trbovelj, posebno pc starši so z največjim zan manjem zasledovali poročila v »Jutru« o uspehih, ki so jih želi naši malčki na turneji po bratski Češkoslovaški. Kljub temu, da smo dobili o zdravstvenem stanju naših otrok najugodnejša poročila. vendar starš' že nestrpno pričakujejo svojih otrok, ki se vrnejo v Trbovlje v petek 19. t. m. To bo pripovedovanja in veselega poslušanja o lepih usr»ehih in doživetjih, saj so naši otroci doživeli tol'-ko lepega, a jen bo ostalo vse v neizbrisnem spominu. Iz življenja na dežel? LIPE — NA LJUBLJANSKEM BARJU. Ob priliki zadnjih deževnih nalivov, ki so trajali po nekaj dni, je narastel hudournik Iška tako, da je raztrgal na več krajih zavarovane bregove v To miši ju ter je voda poplavila polje in barje od Tcnvšlja do Ljubljanice. Na polju je voda razkopala posejane njive in nanesla gramoza. V okolici vasi Lpe pa je poplavila voda vse njive in travnike in voda stoji še danes, ker se ne odteka zaradi zaprte za tvornice na Ljubljanici. Še danes je pod vodo približno 200 ha njiv n travnikov zaradi previsoko stoječe vode v Ljubljanici in ker se voda odteka samo skozi Gruberjev prekop. Posestniki poplaviiene zemlje bodo občutno prizadeti na pridelkih. Mlinar iz Podbrezja na Gorenjskem naj javi svoj naslov zaradi službe na tvrdko A. Goreč, Ljubljana. Spori HAŠK v Ljubljani V nizu velikih nogometnih tekem, -vi nam ji.h prinaša nacionalna liga v Ljubljano, je zdaj na vrst' Hašk, ki obišče Ljubljano prihodnjo nedeljo. Hašk je naš dober znanec in z nobenim drugim moštvom Slovenci nismo doslej vzdrževali tako prisrčnih stikov, kakor ravno z zagrebškimi akademik'. Ti stiki so bili za nas vedno dobra šola. Hašk namreč ni moštvo, ki bi svoje uspehe opiralo na telesno kondie jo, na moč, na vihravost itd., temveč je vedno igral solidno, tehnično izpopolnjeno in kombina-tomo igro. Hašk spada poleg Hajduka med naše prave repre/etitante. Nobeno drugo moštvo se poleg Hajduka ne more z njim merit; v lepoti nogometne igre, v dovršeni kombinaciji, v prizemni igri. Vrhu tega pa je treba pomisliti t ud' to, da je Hašk v prvenstvenih tekmah nekoj povsem drugega, kakor Hašk, kadar nastopi na prijetnih gostovanjih, ko mu gro za ekshibicijske igre in nastope, torej bolj za ugled "n sloves, kakor pa za dragocene prvenstvene točke. V prvenstveni borbi je Hašk popolnoma drugačen. Tu razvij-3 tudi elan, tu podviza s tempem, tu se razgali v vsej svoji borbenosti in žilavosti. Takšnega bomo v deli v nedeljo proti Primorju! Tekma bo nadvse zanimiva, ker bo važna za oba, za Haška in za Pfimorje. sev-e za Primorje v prvi vrsti. To bo za naše domače reprezentante vzpodbuda k resnosti, k naporu, kakršnega zdaj po prehodni slabosti dveh zadnjih tekem vsi brez izjeme od Primorja pričakujemo! Tekma bo morala stati pod geslom: Primorje na plen! Program in sodniki nedeljskih tekem: V Ljubljani: Primorje : Hašk g. M. Ame? (g. M. Popovič): v Beogradu: BSK : Hajduk a. Knizer (g. Kalman); v Sarajevu: Slavja : Gradjanski g. Ne-doklan (g. Jok si c); v Osijeku: Slavija : Vojvodina 2.. Jovan Ružič (g. D. Petkovič); v Zagreb u: Concordia : Jugoslavija g. Deržaj (g. dr. Planinšek); N"a pravoslavni praznik 24. maja bo v Beogradu prvenstvena tekma Jugoslavija : Hajduk, ki jo bo sod'1 g. Fabris (namestnik g. Rad. Zivanovič). Lep uspeh Dražka Wilfana na Dunaju. V nedeljo se je vršil v Dianabadu na Dunaju plavalni mitir.g. ne katerem je prišlo deloma iz poli t'enih vzrokov do precejšnjih nemirov, tako da so ni mogel izvesti ves program. Tako so izostale nekatere \vater-polo tekme, plavalne točke pa so se vse Uvedle. V hrbtn em plavanju je nastopil tudi naš Wilfan, ki starta na Dunaju za WAC. ter zasedel v času 1:15.4 prvo mesto. Sledila sta mu Hussl (ENVASC) 1:17 m Hnatek (Tlauringklub) 1:20. WilfenovČas le nov jugoslovenski rekord. NVilfan je siicer ani na meddržavnem mtingu Jugoslavija : Avstrija v Milistattu plava! 1:14.8. vendar se ta čas ni moge! priznati kot rekord, ker {f k' dosežen v jezeru in ne v bazenu. Vilfan nrav pridno trnira ter mu dunajski športniki, med katerimi ie zelo priljubljen, prorokuiejo še lene uspehe. Poljski prvak Cracowia v Ljubljani. Za časa sokolskega zleta bomo v Ljubljani prvič spoznali poljske nogometaše. Ilirija bo imela 27. maja v gostih poljskega prvaka Cracovvio. ki bo nastopna prof j1-'! v nočni tekmi Na igrišču Ilirije že sedaj ^delajo na pripravah, ki so potrebne za nočne tekme. V ta ramen bodo postav-J.ien' 35 m visoki drogovi, prepreženi z ži-co, kjer bodo visele izredno močne žarnice. Uporabila se ne bo reflektorska razsvetliva. ki prevef blišči in moti tako igrače kakor tudi gledalce. Kazenski odbor l NP rSlužbenol Redna seja odbora bo dane-s ob 18.30 v Delavski zbornici. Vabijo sc gg odborniki in tajnik II.. di je zanesljivo udeležijo. Pod^r^dcpomk IT SK Odborova spi« ie dane« 18 t m ob v Sokolskem domu na V;ču TržiSka Svoboda ie v nedeljo v Tržiču porazila Ijubljansk' SK Zvezda s 7 : 0. Gospodarstvo Podrobnosti trgovinskega sporazuma z Madžarsko Kakor smo že poročali, je novi trgovinski sporazum z Madžarsko, ki je b'l te dni podpisan, stopil že v veljavo. Ta trgovinski sporazum dopolnjuje trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena leta 1926. in ki je omogočala normalni razvoj medsebojne trgovine do pričetka leta 1932. Takrat je namreč Madžarska uvedla za znatno število uvoznih predmetov režim uvoznih dovoljenj in kontingentov, ki je najbolj prizadel naš izvoz lesa in sadja. Potreba po novi ureditvi trgovinskih odnošajev je postala tem nujnej-ša, ker so si Avstrija, Češkoslovaška in Ru-munija že lani v posebnih sporazumih z.asigurale posebne kontingente za uvoz v Madžarsko. V novem sporazumu nam je Madžarska glede blaga, katerega uvoz je vezan na uvozna dovoljenja, priznala naslednje Ift-ne kontingente: 100 ton svežih jabolk, 50 ton suhih češpelj. 3:,0 ton orehov v lupinah, 45.000 ton drv. 4800 ton oclja, 2000 ton iam-skega okroglega lesa, 250i) ton okroglega le«a od listnatega drevja, 4800 ton te§ancga lesa. 16.000 ton rezanega leea od igličaste-ga drevja, 800 ton rezanega lesa od listnatega drevja. 360 ton kalcijevega karbida in 20 ton lesenih klincev. Razen kontngeniov za sadje, katerih uvoz je dovoljen v sezoni (od sept. do marca") in kontingenta za drva, ki je razdeljen v dva polletna obroba, je v posledu izkoriščanja ostalih kontingentov določeno, da se del;jo v dvomesečne obroke. Ce v odrejenem razdobju dveh mesecev ne bi bil v celoti izkoriščen obrok, se neizkoriščen del prenese na naslednje dvomesečno razdobje. Za proizvode, katerih uvoz v Madžarsko ni vezan na uvozna dovoljenja, je predvideno, da mora ona država, ki bi še uvedla uvozna dovoljenja na take proizvode, takoj o t«m obvestiti drugo državo v cilju, da se takoj prično pogajanja za naknadno ugotovitev novih kontingentov za te proizvode. Če v roku enega meseca ne bi taka pogajanja dovedla do sporazuma, ima druga pogodbena država pravico odpovedati sedaj sklenjeni sporazum, ki potem preneha veljati v 15 dneh Sicer pa je trajanje sporazuma določeno na eno leto. Plačilni promet. Z dodatnim trgovinskim sporazumom je deloma rešeno tudi vprašanje plačilnega prometa, in sicer tako, da obe državi dopuščata kompenzacij« obojestranskih terj*- Blair 31—33. 8"» Blair 32—36. 79'« Drž. hip. banka 35—39, 4"'n agrarne 23.50 den.. 6-1 o begluške 31.50 der, Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 193—195, 7% investicijsko 43—45, 4% agrarne 23.50 den.. 7% Blair 31—31.50, 8% Blair 32—34, 6% begluške 31.75 den.; bančne vrednote: Narodna banka 3600— 3900. PAB 215—220: industrijske vrednote: Šečerana Osijek 145—1.50, Trbovlje 160 den., Isis 15—25. Beograd. Vojna škoda 195 zaklj.. 7% in-vest. 44.50 den., 4% agrarne 25 den.. begluške 32, 31.60 zakli.. 8% Blair 54.50 bi., 7% Blair 31.15 den., 7% Dtž. hip. banka 31.50 den., Narodna banka 3700—3850, PAB 219, 215 zaklj. Dunaj. Staatseisenbahngesel. 15.85, Alpi-na-Mont. 12.75, Šečerana 23.50. Blagovna tržišče ŽITO + Chicago, 17. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 72.125, za julij 73.50, za september 74.50, za december 76.50; koruza: za julij 46, za september 48.125, za december 49.50; oves: za maj 25.6i25, za september 26.25; rž: za mai 55, za september 59.125. + WinnlpegT 17. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 64, za julij 64.875, za oktober 66.75. -f- Ljubljanska borza (17. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačilo M dni: pšenica: (po mlevski tarifi): baška 76 kg po 277 do 282.50. baška. H kg po 295—297.50; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 112.50—115, za mai po 120—122.50; moka: ba^ka »Oz po 425— 430. banatska po 435— 440. -i- Norosadska blatoma borza (17. t. m ). Tendenca mirna. Promet 63 vagonov. Pšenica: baška. okol. N. Sad. Sombor. sred-njebaška, gorniebaška, 6remska. baška ladja Begej 215—220; baška potiska, ladja Tisa 217 50—222.50: gornjebanatska 2'.'2— 215.50. Koruza: baška in sremska 62—64; za junij—julij 66—6S; slavonska 65—67; banatska 61—63; baška ladja Sava 61—66, ladia Begej 65—67; ladja Tisa ali Dunav 66 —67. Oves: baški, sremski, slavonski 90—92. Jermen: baški, sremsk;. 64 65 k<> 95—97.50; pomladni 66/67 kg 100—102.50. Moka: baška in banatska »0g< in »0gg< 347.50— 362.50; »2« 327-50—342.50; >5« 307.50— 322.50; »6« 277.50—287.50: J7« 175—185; »8« 65—67.50. Otrobi: baški 52.50—57.50; banatski 52.50—55.50. Ustavljeno poslovanje ljudskih zavarovalnic na osnovi dokladnega kritja Banska uprava dravske banovine razglaša: V zadnjih letih je nastalo ter posluje v dravski banovini mnogo reg. pom. blagajn in tudi zavarovalnic na zadružni podlagi, ki opravljajo zavarovalne posle na tako zvanem dokladnem kritju, t. j. na ta na-čin. da je višina zavarovalnine, ki se ob pogodbeno dogovorjenem dogodku (smrt, poroka) izplača v višji ali manjši izmeri in to zavisno od števila članov v dotični zavarovalni panogi odn. v dotičnem razredu zavarovalne panoge. Tudi so člani sklepali zavarovalne pogodbe na pogrebnino glede oseb. ki so izven tesnega okvira § 18 zak. od 16. julija 1892 drž zak. št 202." Tudi višina zavarovanj nikakor ni v skladu o paragrafom 1 navedenega zakona. Velik podvig teh ustanov je pripisovati ne le delovanju agilnih. tu in tam dobro in predobro honoriranih provizijskih agentov (zaupnikov) in reklami, temveč tudi in to v prvi vrsti okolnosti. da nudi omenjeni način zavarovanja najširšo možnost špekulacije, katere možnosti so se dejansko polotili najširši, predvsem siromašni in v bedi živeči sloji naroda. Da to ne more biti samo domneva, dokazuje že dejstvo, da se zavarovanje zoper škode po požaru kljub razmeroma nizkim premijam in eminentne gospodarske važnosti in kljub množečim se požarnim katastrofam ne razvija in ne posploši, kakor bi bilo z ozirom na kulturno stopmo našefia naroda pričakovati. dočim je zavarovanje pri uvodno <".me>-njenih ustanovah z dokladnim kritjem kljub gospodarski krizi v bohotnem razmahu Kraljevska banska uprava je prišla do zaključka, da sistem dokladnega kritja ni samo po zakonu nedopusten, temveč da v praktičnem izvajanju mma trajnosti, da je torej neizvedljiv in tudi ob še tako solidnem poslovanju upravnih in nadzornih odborov neuporaben ter zaradi svoje nesigur-nosti za naše nerodno gospodarstvo nepregledno škodljiv. Zato kraljevska banska uprava kot nadzorstveno oblastvo po svoji 6lužbeni dolžnosti odreja, da se nadaljevanje zavarovalnih poslov vseh registrovanih pomožnih blagajn in zavarovalnic na zadružni podlagi s sistemom dokladnega kritja začasno in do preklica ukinja, da se izvrši revizija statutov m poslovanja. Od danes naprei se nova zavarovanja, četudi že prijavljena in morda na seji upravnega odbora celo sprejeta. ne bodo uveljavljala Nabiranje novih zavarovalnih prijav se istotako ukine, dokler se pravila, ki jih je z eventuclnimi pravilniki vred predložiti po prvostopnih obče upravnih oblastev, ne pregledajo vnovič ter ne izdajo nova navodila, kako je sedanji nedopustni in nezakoniti si6tem prevesti na edini dopustni sistem tako zvanega kapitalnega kritja, t. j. premijskega zavarovanja z zavarovalno-tehnično pravilno preračunanimi rezervami. »Karitas« nosluje nemoteno dalje Glede ar odlok banske uprave dravske banovine, iL: se ukinja nadaljevanje zavarovalnih poslov vseh pomožnih blagajn (samopomoči) in zavarovalnic na zadružni podlagi s sistemom dokladnega kritja, obveščamo tem potom javnost, da »KARITAS« s tem ni prizadeta »KARITAS« temelji n« za va ro val no-teh nični podlagi n nudi svoiim članom popolno varnost (kapitalno kritje) »KARITAS«. Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice vJUTRO« WL Ml 6 Čefrtek", 18. V. 1533 Iz življenja in sveta Nogometna tekma Anglija—Italija Lokomotiva se je razletela Smrt »umirajočega laboda« Angleški listi poročajo iz Tokija. da je umrla najslavnejšša japonska plesalka Mo-riosave. Umetnica, ki se je šele nedavno vrnila z evropske turneje, si je pridobila na Zapadu veiik sloves. Prošli petek je plesal« v nekem tokijskem gledališču, ki je bilo polno najodličnejšega občinstva. Predstavi so prisostvovali tudi člani japonske vladarske hiše. Moriošwva je predvajala ples »Umirajoči labod«. Pri zadnjih korakih te dovršene kreacije pa se je sesedla. Zadela jo je kap in je izdihnila na odprti 9ceni. Gledalci 60 nrslili, da plesalka tako dovršeno glun>i svojo vlogo, ko pa so pristopili, so se prepričali, de ji je nehalo biti srce. Na progi St. Louis—San Francisco je nedavno eksplodirala lokomotiva zaradi napake v kotlu, ki je odletel 25 m daleč. Eksplozija je ubila enega človeka in ranila več oseb Einsteinova teorija — zmotna ? Zaradi zgrešenih računov, ki se opira nanje Sloviti profesor clevelandske univerze dr. Dayton C. Miller je imel v ameriški Akademiji znanosti predavanje, ki je zbu_ dilo splošno pozornost. Trdil je namreč, da so računi, na katerih je zgradil Einstein svojo relativnostjo teorijo, zmotni, kar je sam dognal v svojih dolgoletnih opazovanjih in raziskovanjih. Nad 40 let je meril dr. Miller absolutno gibanje zemlje in sonca. Zdaj je prišel do zaključka, da so Ein_ steinovi rezultati dvomljivi. Einsteinova teorija temelji na poskusu smeriških učenjakov Michelsona in Morle-ya. ki sta skušala meriti 1. 1887 absolutno gibanje zemije. Kot merilna naprava jima je rabil interferorneter. naprava, katere se poslužujejo znanstveniki za raziskovanje svetlobne hitrosti v raznih smereh. Poskusi s to napravo pa so v najnovejšem ča-fu pokazali, da niso njeni rezultati povsem zanesljivi. Einstein pa se je opiral samo na te rezultate, ko je vrgel v svet svojo relativnostno teorijo. Miller je navzlic Einsteinovi hi potem marljivo delal dalje in je opazoval gibanje zemlje z vseh mogočih kritičnih vidikov. V letih 1925-26 je postavi! svoj opazovalni interferorneter na Montu Wilsonu, kjer je poslej fiksiral nad 200.000 opazovanj. Na podlagi, 'teh eksperimentov je te računal, da napravi zemlja in ves sončni si_ stem v sekundi 120 milj pota. Lani je Miller svoja raziskovanja zaključil, pred tem pa je še proučil teorijo, ki pravi, da se sončni sistem zavrti v sekundi z brzino 12 milj na sekundo okolu Herkula, dočim drvi Rimska cesta z brzino 120 milj na sekundo v nasprotno smer. Učenjak pravd, da za čistost svojih računov popolnoma jamči. Nove študije o raku Na četrti medicinski kliniki t Berlinu je t« dni pred povabljenimi gosti predaval ravnatelj Anatomskega laboratorija biološkega zavoda dr. Brehmer o merjenju koncentracije jonov v krvi človeškega telesa. Dr. Brebmerju se je s pomočjo fizika Luxa posrečilo izdelati aparaturo za tozadevna merjenja. Naprava je precej enostavna. .Meritve so pokazale, da imajo slabokrvni, sladkorno bolni iin bolniki z oteklinami v želodcu preveč kisline v krvi. Aparat dr. Brehmerja nudi tudi veliko pomoč nri določanju vodikove vsebine jo-nor v krvi. Ta stvar pa je silne važnosti za ugotavljanje naklon i en osti k raku. Ker p« je mogoče na vodikovo vsebVio iv vplivati, imajo s tem zdravniki v oblasti sredstva za odvrnitev raka. Iz Tokija se je vrnila Tisoč metrov pod vodo V Rimu sta zadnje dni tekmovali nogometni moštvi Anglije in Italije. Tekma, kateri je prisostvovalo 55.000 gledalcev, je končala z rezultatom 1:1 Odljudna hiša, v kateri je Danse umoril svojo mater In ženo (slika v meda« ljonu na desni) Morska pošast z Ameriški zoolog William Beebe, ki se je nedavno spustil z umetno jekleno potapljaško kroglo 700 m globoko v morje in je s tem dosegel globinski rekord, pripravlja novo odpravo na morsko dno, ki naj se topol pogrezne še globlje, po možnosti do globine 1000 m. Potapljaška naprava ki naj omogoči ta drzni eksperiment, je pravkar dovršera. V bistvu sestoji iz jeklene krogle, k: rabi v potapljaške svrhe. Od običajnega potapljaškega zvona se razlikuje v tem, da ima trojno ostenje zaradi naraščajočega vodnega priUska v velikih globinah. Ta gondola ,ki jo Beebe imenuje batis-fero, ima dve i-zimljeni očesi, ki sta seveda močno obloženi s steklom. Skozi ti dve oče. si je mogoče opazovati življenje v morskih globočinah, kar je Beebe ju poglavitni namen. V enem izmed teh očes je namešče. ra baterija žarometov ,ki lahko vsak poljuben trenutek osvetli okolico. Z žarome_ t: je v zvezi tudi posebna kinematografska kamera, ki 3 pritiskom na gumb začne avtomatično snemati podmorski film. Tako se nadeja pionir globinskih voženj, da mu ne bo ušla nobena zanimivost podmorskega življenja. Beebe pa bo tiudi staL r>o v kontaktu s svetom nad gondolo. Dal ie napraviti poseben radio aparat, ki ga bo vzel s seboj na podmorsko pot. Najvažnejša notranja oprema batisfere so posode s kisikom, ki bodo preskrbovale Eeebeja in njegove spremljevalce z dobrim zrakom. Kdo bo pa spremljal Beebeja na vožnji v globino 1000 m. še ni gotovo. Zad-njič si je bil izbral za spremljevalca ameriškega raziskovalca Bartona, ki je skrbel na zvezo z ladjo »Fredom«. Beeibe je dosegel globino 700 m, globlje se ni upal spustiti, ker je bil pritisk na jekleno kroglo prevelik in je moral računati s tem, da ta pritisk lahko unič-i potapljaški zvon in njega. Nedortajalo mu je pa tudi razsvet. liave, da bi fotografiral morsko fauno in je moral vtise sproti poročati svoji tajnici na ladji >Fredom«. I>o globine 100 m nista tedaj raziskovalca opazila nobene posebnosti v podmor. skem svetu. Povsod je vladala gluha tema. Ko pa sta prispela v znatnejšo globino, so se začele okolu jeklene krogle svetlikati zvezdice s slabotnim sojem. Beebe ju se je kljub pomankljivi opremi za ekskurzijo v globino 700 m posrečilo fotografirati neko 10 m dolgo morsko pošast .ki se je približala gondoli v domne. Prebivalstvo Francije Kratko smo že zabeležili najnovejše podatke o francoskem ljudskem štetju leta 1932. Po teh ugotovitvah je imela Francija konec lanskega leta 41.840.000 prebivalcev. Prvo ljudsko štetje po svetovni vojni je bilo 1. 1920 in tedaj so našteli 39 milijonov ljudi, dober poldrug milijon manj. kakor 1 1913 V dobrih desetih letih se je svoječasni zmanjšek nadomestil in celo presegel predvojno stanje. Velja pa pripomniti. da ;e danes umrljivost mnogo manjša ceiio pred vojno in da gre temu dejstvu največja zasluga da se prebivalstvo Francije številčno dvige. Francija ie razdeljena na 90 departemen-tov Lani so našteli v 52 okrožjih več rojstev nego smrti, v ostalih 38 depertemen-tih ie bilo več smrtnih primerov kakor rojstev Departementi, kjer smrt najbolj ko si. so: Gironde. Puv-de Dome in Rhone Industrijski okrožji Pas de Calai« in Lo-tarinška pa sta poleg nekaterih drugih de-partementov, ki dovajata F ranči U največ sveže krvi. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Maščevanje p© 32 letih Umor jezuitskega patra v Belgiji Zmagovalec pri Tannenbergu V Lichtenfeldeu je te dni preminul nemški general Hemaann v. Francois. Učakal je 77 let Pokojnik je bil iz stare vojaške rodbine in njemu gre zasluga, da so bili Rusi v svetovni vojni pri Tannenbergu te-petii. Francois je bil v javnosti znan tudi kot nasprotnik generala Ludendorffa, voditelja nemškega generalnega štaba. Smrt poveljnika Vatikanske garde V R mu je umrl 80 letni polkovnik Re-pond. ki je od 1. 1910 do 1921 poveljeval švicarski Vatikanski gardi. »Prosim vas, dajte mi toplomer — naj. rajša bi takšnega, ki kaže vedno povečano temperaturo. Rabila ga bom za sobo, ki jo oddajam.« ■MHMnHHHBHBMHBB Za srečo birmancem V Belgiji zbuja splošno senzacijo trojni umor petdesetletnega Hiacinta Danseja, moža, ki se je leta in leta preživljal z izsiljevanjem m je v ta namen tudi izdajal listič »Savoir«. Kupčija je nekaj časa oči-vidno dobro nesla. potem je uplahnila in končno je 6topil Danse na plan kot zločinec. Pred dnevi je prišel v jezuitski samostan v Bruslju moški, ki je povedal, da hi rad govoril s patrom, ki je bil po poklicu profesor na jezuitski gimnaziji. Pustili so ga nemoteno k njemu. Pater je g^ta sprejel ter se nekaj minut razgovarjal z njim v svojem kabinetu. Po parminutnem razgovoru pa je počilo zapovrstjo več strelov. Patri, ki so se takmt sprehajali po vrtu. so stekli gori in našli jezuitskega profesorja r mlakuži krvi. Pater je bil že mrtev, storilec pa je bil že izginil. Policija, ki so jo iz samostana obvestili o krvavem dogodku, je uvedla takojšnje zasledovanje morilca, medtem pa je storilec iz lastnega nagiba javil državnemu pravdniku ter poved«', da ima na vesti tri umore. Osem dni pred umorom patra jezuita je umoril v Boullais les Trousu svojo mater in ženo. Ta zločin je ostal neodkrit, ker leži kraj. kjer se je odigrala drama, precej od rok. Morilec je položil trupli žrtev v dve rakvi, te pa ie skril v klet. Na mizo državnega pravdnika je položil ključ železnih kletnih vrat in ga prosil, naj se blagovoli prepričati o resničnosti njegovih trditev. Medtem ko je telefoniral državni pravd-nik pristojni oblasti, da mu poroča o tem dogodku, pa je nadaljeval samoobtoženec: »Jezuitskega patra Hauteja sem pa umoril zaradi nekega nerazčiščenega računa pred Hiacint Danse 32 leti. Patra nisem videl ves ta čas. Ko sva se razšla, sem bil še zelo mlad. On je bil profesor, jaz pa njegov dijak. V g-lmnazi.ji me je imel na piki ter me tako strojo re-doval, da sem padel pri skušnji. Takrat sem zarnrzil ;n kubal v sebi maščevalni naklep, ki sem ga izvršil šele po 32 letih.« Dočim je storilec pojasnil motiv umora jezuitskega patra, ni hotel ničesar izjaviti o zločinu, ki sta postali njegovi žrtvi njegova žena in mati. Oblast zato sumda ima opraviti s človekom, ki ni popolnoma pri zdravi pameti. Na hrbtu je letel Na italijanskem letališču Ccntocelle je te dni absolviral letalski poročnik Boscola polet na hrbtu z letalom navzdol. Polet trajal 1 uro, 5 m mit in 31 sekund. Io poletu se je Boscola podvrgel zdravniški preiskavi, ki je ugotovila, da je letalec popolnoma zdrav. Proces zaradi komunističnih nemirov v Švici V ponedeljek se je začela v Ženevi r»b-Tavneva proti komunističnemu poslancu Nkoleju, ki ge obtožnica dela odgovornega za lanske spopade s švicarskimi varnostnimi organi. Več prič je izpovedalo, da je Nicole javno pozival na upor proti državi, kar je spravilo demonstrante v razpoloženje, da so trgali vojakom puške iz rok. Dva slona zgorela Med prevozom cirkusa Gleich iz Mar-seilla v Lyon je j2 nepojasnjenih vzrokov izbruhnil ogenj v transportnem vlaku, ki je prevažal slone. Dve živali sta zgoreli, spremljevalec pa se je rešil s skokom rz gorečega vagona. ANEKDOTA Sodnik med razpravo proti poslušalcem: »Naslednjega, ki s>pregovori eno samo besedo; dam postaviti na sveži zraki« Obtoženec: Bravo!« Dota za siromašne neveste Državna pomoč za matere in otroke v Ita-liji pripravlja velikopotezno akcijo, ki ima namen pospeševati sklepanje zakonov. Revna dekleta iz ljudstva ki so zaročena, a se ne morejo omožiti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, bodo dobivala doto od države. Italija si obeta od tega porast prebivalstva. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovocc vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na Dunaju so imeli te dni proslavo 250-letnice odkar so premagali Turke, ki so tedaj oblegali Dunaj. Proslava je imela politično ozadje in demonstrativen značaj proti narodnim socialistom, kajti ob tej priliki se je vršil pohod Heimwehra. Na sliki vidimo prizor iz zahvalne maše. Na levi v civilu prosvetni minister Rintelen, s palico v roki knez Starhemberg, poleg njega v uniformi s plaščem kancelar Dollfuss, na desni kleči vojni minister Vaugoin odprtim gobcem vi, da stoji pred njo ogromna žival. Bržkone je hotela pošast napasti potapljaško napravo, kar je sklepal Beebe iz tega, da je odprla gobec. Fotograf je imel srečo, da je posnel nestvor z odprtim žrelom. To sliiko so pozneje močno občudovali ameriški živaloslovci, katere bo Beebe prihod, njič najbrže presenetil še z večjimi atrakcijami iz podmorskega sveta. Odlikovanje enorokega duhovnika katero je na letališču Le Bourget poleg Pariza sprejel in pozdravil v imenu francoske vlade general de Goys Še vedno mrtveci na francoskem bojišču Čeprav je m:nilo že 14 let po svetovni vojni, še vedno niso našle zemskega miru vse njene žrtve na francoskih krvavih poljanah. Pariški listi objavljajo pregled, ki pravi, da 90 našli prošli rnesec v okolici BeChunea in Arrasa smrtne ostanke 193 vojakov. Med njimi je bilo francoskih 39 mrličer, ki so jih identificirali in 50 neznanih bojevnikov, med ostabmi pa je 17 znanih in 87 nezramh nemških vojakov. Prebivalci teh krajev najdejo še vedno kakšno žrtev vojne in se tudi na vse kriplje trudijo, da doženejo istovetnost, kar pa se ne posreči vselej. Zmaga nad Turki pred Dunajem Enoroki francoski general Gourand je te dni pripel odlikovanje Častne legije na prsi enorokemu svečeniku Charlesu Gilletu, ki je izgubil drugo roko med opravljanjem svoje službe na bojišču v svetovni vojni naj botri ali pa starši kupujejo lepe in izvrstno izdelane obleke za dečke pri najcenejši tvrdki z izgotovljenimi in po meri izdelanimi oblekami pri Drago Schwab, Ljubljana. šencursk! obsojenci so tožili nacijonalnega profesorja Po štiriurni sodni razpravi je bil včeraj profesor dr. Ernest Turk oproščen Ljubljana. 17. maja. Pred kazenskim sodnikom okrajnega sodišča s. o. s. g. Brankom Goslarjem je bil danes končan proces Janeza Brodarja in tovarišev proti prof. dr. M mestu Turku zaradi prestopka žaljen ja časti. Današnja razprava je traj-ala od 8. do 12.45. Mala soba št. 28 je bila nabito polna poslušalcev, večinoma dijakov. Prva razprava v tem procesu se te vršila že 3. t. m. Bila pa je preložena, da so se zaslišale še mnoge druge priče. Sodnik je danos zaslišal 10 prič, dijakov klasične gimnazije VI. b razreda. V šenčurskem procesu obtoženi Janez Brodar. Matija Skrbeč in tovariši so po svojem zastopniku odvetniku dr. Mihi Kreku vložili proti prof. dr. Ernestu Turku zasebno obtožbo, v kateri mu očitajo, da je 9 marca ob 11. dopoldne prišel v VI. b razred klasične gimnazije in vzel nekemu dijaku posebno izdajo »Slovenca«, v kaie-ri je bila objavljena sodba državnega sodišča. Nato da je rekel dijakom: »V.dite, to so zadnji ostanki pasjega plemena. To so največje kukavice, ki so tu v Sloveniji rovarile proti državi, v Beogradu so pa vpili: »Živelo narodno edinstvo!« To so oni ljudje, ki so v Avstriji vedno govorili: »Tako je prav!« — sedaj pa z Jugoslavijo niso zadovoljni. Premalo so jim naložili, svinec v hrbet bi morali dobit«.« Zagovor prof. dr. Turka Ob dol žen i prof. dr. Emest Turk je po svojem zastopniku odvetniku dr. Cepudru predložil sodniku obrambni spčs, v katerem odločno zanika, da hi bil inkriminirane besede izrekel v obliki in zvezi, kakor jh navaja obtožba. Bil je jugoslovenski dobro vol jec na solunski fronti. Udeleževal se je prostovoljno bojev za naš« o-svebojenje in zedinjenje. Kot profesor zgodovine, zemljepisa in državosnanstva vedno poudarja pri pouku idejo enotne in nedeljive Jugoslavije. »Po zadevnih službenih predpisih imamo nalogo, da vzbujamo v učencih nacionalno zavest in da zasledujemo vse pojave, ki bi kazali na kako defetistično in ai>n.c:o;ia!no razpoloženje med dijaštvom.« N nadaljnjem zagovoru je prof. dr. Turk navajal podrobnosti, kako je bilo v šoli 9. marca. Ko je vstopil v razred, je opazil. da sc dijak A. H. v zadnji klopi posmehuje. Pozval ga je k sebi in dijak mu je priznal, da »o poprej govorili o šenčurskem procesu. Zapleni! mu jc posebno tiči.: jo »Slovenca«, ker je v smislu predpisov prepovedim* dijakom nositi v šolo politične liste. »Zaplenjeni izvod sem položil na mi/o. 1 im ie ležal do konca ure, ne da bi g.i bii dotaknil. Ker sem imel vtis, da dijaki pred mojim prihodom v 'azred ironizirali razsodbo državnega sodišča, sem smatra! za potrebno, da jim dam kot nacionalist in vesten profesor primeren ponK. M j govor je bil obširen. V vsem tem govoru nisem omenil niti z besedico enega drugega izmed zaseHn'h tožilcev. Vsebina m./jega govora sc ni nanašala na konkreten primer sodbe državnega sodišča.« Obtoženec ie nato v glavnih obrisih skiciral svoj govor ter navajal, v kaki logični zveri j-e rabil od zasebnih tožilcev inkriminirane besede Dijaki kot p?i£e Na prvi razpravi 3. maja je sodnik gospod (»oslar zaslišal 5 dijakov, ki so deloma izpovedali v smHu obtožnice, deloma pa zanikali, da bi se bil dogodek odigral tako. kakoT ga slika zasebna obtožnica. Sodnik je danes zaslišal 16 novih dijakov. Skoro vso priče 90 odločno izpovedale, da profesor ni imel »Slovenca« v rokah, marveč, da je list ležal na katedru in da se ga sploh n: dotaknil. Potrdile »o tudi, da in kriminiranih besed ni izrek-cl v strnjeni zvezi, kator to navajajo tožilci. Ciril Miktič je bil zaslišan prvi. Sodnik »Ali je g. profesor kaj govoril o šenčurskem procesu?« Priča: »Ne vem, sem bil razburjen « Sodnik: »Ali jc kaj govori! o državnem sodišču?« Priča: »Se ne »pomirjam točno. Imenoval ni nobenega imera.« Sodnik: »Ali je govoril o zadnjih ostankih pasjega plemena?« Priča: »Tega se ne spominjam. Prejšnjo uro jc pač nekemu dijaku. Jc! -e trdi!, da bo nacionalizem propadel. dokazal, da to ni res. in pristavil, da nas hočejo tisti, ki tako govore, potisniti na stopnjo pasjega plemena.« Sodnik: »V kakšni zvezi je te besede govori?« Priča: »Ne vem. na to nisem polaga posebne važnosti in pozornosti. Priča Ciril Z-akelj je pripovedoval, kako ie prišlo do zaplenitve »Slovenca« in dostavil. da je profesor žaljive besede poveri po v-sti in skupaj. Sodnik: »Na koga t'> merile te besede?« Priča: »Imel sem vtis, da na obsojence.« Sodnik: »Ali je bil g. profesor razburjen?« Priča: »Precej!« Na p< rovno vprašani« sodnikovo, komu so ve-Jl-rile inkriminirane besede, je priča po .lovi!: »Imel sem vtis, da so veljale oOsaijcn-cem v šenčurskem procesu, možno pa jc, da jc g. profesor mislil ž njimi vso one, ki niso nikoli nič žrtvovali za domovino.« Priča Boguslav Grafenauer je rekel, da je obdolženec najprej udaril po »SI o ven-ju« in nato izvajal: »To so kukavice pasjega plemena.« Imena ni nobenega imenoval. Naslednja priča Henrik Gros je med drugim pripomni!: »Po zadnji razpravi mi je Vodopivec (glavna obremenilna priča) p sa! listek z vsebino: »Opozarjam Te. da ne daješ nobenih izjav, da naše pričevanje pred sodiščem ni bilo pravilno. V listfku mu je Vodopivec tudi grozil, da se naj ne vpu-šla z njim v boj. ker je to nevarno. Branilec dr. Cepuder: »Vodopivec je v šol: izvajal teror!« Priča je nato omenjal, kij je profesor dr. Turk govoril. Sodnik: »Al: je strnjeno Govoril?« »Priča: >Ne. Ic v presledkih .« Sodnik: »Ali je imenoval kakšno ime?« Priča: »Ne« Priča je naposled pripovedoval: »Na dan zadnje razprave, 3. maja. smo >c z Vodo-pivcem in Drolcem pred Ljudskim domom razgovarjali o razpravi. Vodopivec s« je izrazi!, da je Novina pričal porazno Če bi bi! tako izpovedal, kakor on in Štular, bi bil dr. Turk obsojen in gotovo tudi premeščen. Jaz sem ga svaril in zavrnil, da je Novina pričal tako, kakor si je zapomni!.« Priča Vladimir Zakelj: »Slovenca« je gospod profesor položil na kateder in je tam osta! ves čas.« Imel j-e vtis, da profesorje-v« besede merijo na obsojence Priča Drcvgotin Ptvk je navajal, katere besede je slišal. Sodnik: »Ali je imenoval obsojence?« Priča.: »Sploh ne.« Sodnik: »Kaj je g. profesor hotel s svojimi izvajanji?« Priča: »Hotel nas je poučiti Imel je namen razložiti pomen državnega sodišča.« Priča Slavko Vrhunec: »G. profesor nam je tolmačil pomen državnega sodišča. Pokazal je na posledice, ki jih ima oni. če ima opraviti s takimi sodišči. Govoril jc na splošno. Bil je razburjen. Po uri so imeli nekateri vtis, da ie g. profesor meri! na šenčurske obtožence, drugi, da je govori splošno.« Priča Aleksij Kregar je izpovedal sjično: »Slovenec« je ležal ves čas na katedru. Po priči Marjanu Jakulinu, ki ni ved-el ničesar važnega povedati, je prišel na vrsto dijak Janez Vari. Ta je v glavnih obrisih navajal, v kakšni zvezi je rabil obdolženec omenjene besede. Sodnik: »Ali je govoril o Šenčurju?« Priča: »Ne. To izključujem, ker sploh ni imenoval nobenega imena in tudi »Slovencu« ni imel v rokah. G. profesor nam večkrat govori o nacionalizmu in nacionalnih problemih.« Določno je priča tudi izpovedal, da je g. profesor trdil, da ima naša država v inozemstvu precej plačancev, ki nas skušajo privesfti n.a stopnjo pasjega plemena. Priča Ivan Kovič in Janez Lemut sta prav tako pripovedovala izčrpno, kako je prišlo do profesorjevega predavanja. Priča Viktor Stare je med drugim deci-dirano izjavi!: »Slovenec« je ves ča3 ležal na katedru. G. profesor ga sploh ni prijel v roke. Najprej je g. profesor govoril o državnem sodišču. Nato je prešel na federalizem, med drugim poudarjajoč, da Italijani komaj čakajo, kdaj bo razpadla naša država, da bi se polastili Slovenije in Dalmacije. Pri tem jih podpirajo gotovi temni elementi, plačanci, ki delujejo proti narodnemu edinstvu in nas hočejo ponižati na stopnjo pasjega plemena. Italijani pošiljajo cclo našim nedolžnim ljudem, kot Gortanu in tovarišem svinec v hrbet. Pro-ri državi rovarijo taki ljudje, ki so v Avstriji vpili: »Tako je prav!«, a z Jugoslavijo niso zadovoljni. Prav je, da priznamo, kaj hočemo, da odkrito povemo svoje težnje, ne pa da prikrivamo svoje namere. Tisti, ki to delajo, so kukavice.« Sodnik: »Tako pravite, da je govoril!« Priča: »Tako se spominjam in tako vem. G. profesor je govori! na splošno. Tako sem jaz tolmačil njegove besede.« Nadaljnje priče Fran Mar nič, Emil Aucrsperg in Radovan Turk niso izpovedale ničesar obremenilnega za obtoženega dr. Turka. Po kratkih govorih dr. Kreka rn dr. Ce- pudra. ki je uvodoma poudarjal, da je bila lečine v pekočih nogah ublažite fJi v 3 minutah z novim enostavnim sredstvom Kadar Vas noge bolijo in so otekle, kadar Vas Peko in grizejo žulji in kadar se Vam zdi obuvalo pretesno, tedaj je samo eno preprosto in gotovo sredstvo, da se doseže naglo olajšanje in ugoden občutek. Dodajte oaltrat Rodell vodi v toliki količini, da dobi voda videz mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopelj, prodre kisik v znojnice in flovede zdravilne soli do sedeža vseh bo-ecm Občutljivost preneha takoj. Žulji se omehčajo, da jih lahko brez bolečin in nevarnosti odstranite s korenino vred. Potem boste lako obuli čevlje irarnše štfrvjljke. hodili ves dan in tudi plesali vso noč z ve-sehem. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom usoeha v vsel, lekarnah, drorterijah m parfumerijah. ESTAVRACIJ« popolnoma renovirano, z lepimi lokali, krasnim vrtom, letnim salonom in celim inventarjem oddam takoj, in to samo zaradi bolezni, imam vknjiženo pogodbo za dobo 5 let. Vprašati v restavraciji »pri Mraku«, Ljubljana, Rimska cesta št. 4. TRATNni MIRKO, restavrater. vsa stvar inseenirana profi dr. Turku, je sodnik razglasil sodbo: V smislu § 2S0. k. p. se prof. dr. Ernest Turk oprošča od obtožbe zaradi prestopka zoper čast po §§ 297. in 301. kaz. zak. in imajo tožitelji solidarno plačati vse stroške. V obširni obrazložitvi je »odnik poudarjal, da se na podlagi celotnega dokaznega gradiva sodišče ni moglo uveriti o tem, da bi bi! obdolženec s svojimi izvajanji meril na zasebne tožilce. Poudarjal je, da so bile i z po ved be zaslišanih prič v bistvenih okolnostih tako ne-soglasne, da je sodišče že po načelu »m dubio pro reo« moralo izreči oprostilno sodbo. Zastopnik zasebnih tožilcev dr. Krek je prijavil priziv. VRTNE MBnBHl izdeluje B. Fettmann Zagreb, Masarjrkova 9 Zahtevajte brezplačni cenik! 157 BORZA ROBE, DELA IN POSESTI »Jutrov« mali oglasnik donašn vsakomur velike koristi. Botot-pasta v tubah odslraBjnJc vse (jCumCI na zobeh. gp| iBOTOT i B ^ »v! 1111'' 11\ ujvorri bo Petek. 19. maja. LJUBLJANA 11.15: dolarska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Francoščina. 19.30: Podzemeljsko vodovje. — 20: Večer slovenske pfsmi. — 21.30: Čas. poročila, prenos iz kavarne Zvezde. BEOGRAD 11: Rado orkester. — 15.30: Narodna glasba. — 20: Koncert Brahniso- sove glasbe. _ 20.30: Slušna igra- — 21.15: Orkester. __ Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Komorna glasba. — 202 Prenos koncerta iz Beograda. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 10.25: Plesna glasba. — 20.10: Prenos iz Brna. — BRNO 19.25: Godba na pihala. _ 20.10: Slušna igra. — VARŠAVA 18: Lahka sodba orkestra. — 20.15: Simfoničen koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Alpska muzika na ploščah. — 12: Lahka godba. — 15.20: Mladinski koncert. — 16.45: Sopran,- Čelo in klavir. — 20.10: Veseloigra. — 2.15: Plesna clasba. — BERLIN 20.30: Pot do opere. 21.30: Koncertna muz ka. — Godba za ples. — KO-NIGSBERG 20.10: »OthelkK. — 21.30: Literaren program. — 22.15: Violinski koncert. — MuHLLACKER 20.20: Stara, starejša in nova plesna glasba. — 21.20: Veseloigra. TR8T.SE ZA strope 185 kupujte le od domače tvornice katera EDINA izdeluje to blago iz najboljšega materijala J0S. R. PUH, Ljubljana močno pleteno s pobakreno žico. GRADAŠKA UL. ŠT. 22 — TEL. 2513 Uspešne eegov KOUG<2 !>-©-iB-E-N Al d, rn njegov glas je bil tih kakor šepet. ».lelvte. David — svojo lastno?« »Da. oče. to ie moja lastna zgodba.« »In ona je bila — vaša žena?« »Da. moja žena.« David je nenadoma iztrgal svojo roko iz misiionarjevega prijema. Udržal je vzkrik, ki mu je hotel planiti iz ust. Potegnil si .ie klobuk še globlje na oči in stopil skozi vrata v glavni oddelek voza. Oče Roland ni krenil za njim. Nekaj rdečice mu je bilo izginilo z obraza, in ko je stal in gledal proti vratom, skozi katera je bil David odšel, mu je zažarel globoko na dnu oči čuden ogenj; čez nekaj trenutkov ie ta ogenj ugasnil, in njegov obraz je bii'ne moči. Sočutje bi se mu bilo uprlo, usmiljene besede bi mu M!e pognale rdečico v obraz. A oče Roland ni bil pokazal ničesar podobnega. Le stisk njegove roke je bil kakor pnuem jeKlenega moža. V tretjem vozu se je spustil David na prazen sedež. Prvič po mnogih mesecih je drhtelo v njegovi krvi nekaj, česar si ni mogel razložiti. Kaj je neki misHl mali misijonar, ko mu je rekel: »Nečesa sem se naučil bolje od večine vas. ki živite v omikanem svetu. To je način, kako najdete samega sebe. kadar ste do kraja zbegani m izmučeni?« In kaj je mislil, ko je dodal: »Ali hočete iti z menoj?« Iti z njim? Kam? V tem je burja nenadoma butnila v okno. veter je zatulil, sneg se je usul. in David .ie nehote zastrmel v noč. Ničesar ni mogel razločiti. Onkraj stekel je bii črn kaos. A slišal je. Slišal je tulie-n e in ječanje vetra v drevesih, ki je pričalo, da mu ne zapira razgleda saano tema, ampak tudi gozd s svojo nepredirno steno. Ali je bilo to tisto, kar je mislil oče Roland? Ali ga je vabil, naj gre z njim v ta svet? Njegov obraz se je dotikal hladnega stekla. Se bolj je napel oči. Na neki postaji sredi divjine je bil oče Roland davi stopil v vlak •in prisede! k njemu. Seznanila sta se. In potem mu je začel mali misiiiionar pripovedovati, kako segajo ti širni gozdovi brez presledka mnogo sto milj daleč proti skrivnostnemu severu. Ljubil jih je, še zdaj ko so tako mrzli in beli ležali tam za okni. Nekaj veselega je b:lo v njegovem glasu, ko je rekel, da se vrača vanje. Bili so de! njegovega sveta — »svet skrivnosti in divje krasote« ga je imenoval — raztezajočega se kakih tisoč milj visoko proti severu in poldrugi tisoč mili na široko od Hudsonovega zaliva proti zahodnim goram. In nocoj je bil rekel: »Ali hočete iti z menoi?« Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Dm j.—. Oglmi trgovskega m rekla:nnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm L— za besedo se zaračunajo nadalje i-si oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-nioto«. »Kapital«, »l' najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odd;■«. »Stroji«, red note«, »In/ormacije«, »Živali«, *Obrt" in »Les« ter peni rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se i oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslo\'a Fsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—„ pri oglasih po 1 Din za besedo na Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. fria* ta rin — Kiw »tpo'0-ke. J*« »-a f« 1 Din; i« Ji Jinjf uaelovs ali u ;>a 3 Oin. (o) Zastopnike m " š k e nemo-dne =troke. ■i.-r>ro u v-l.-ne I V-1: m po T*, h \ .->\:h trotih fav^r k>.irw>viTtf. — Ponudbe pmd š-fm »;72« rwt Jng-.m>osse. Zagreb. Je av i.n v vsi h krasili Jugoslavije grmi. PififiiMibe 'Jj ;>"'i'•! .) !i'Tra t Ma—boru šifro * Vse- p»M"'č«. 136!« 3 I>"*eiia 1 Lid: /.a da ,an>e ti b slov a aii za š:'ro 3 D'n. Dtjaki ki ■ščejo iivstrnkeije. pia- vsako besede 5» .'•ar. za šifre al: ia Oa- ianje nasleva 3 Din. (4) Nemško gev-et * j/. reeti-vo «p v-si rn-« in dob O niuee pO m»>ji n»jb-.'jši bm4o«H. — 1 zajamčen. .-HI r. >- »j za :*jS<.r v ges*ii t> . NasLoi j*v\ e ogle-n? efMeiek »Ju-tra«. lSM-I Prodajalko i 20 I>vi k .1 vetje m-vn rakoj '..-i in-i^-T o_'n-»> v.i.fu ra Prvovrstno kuharico **aro r - a ->-1. m* ;>: ek« >>■/.'■*■ aU z« manjši hntfl na l!o-rtMk.Vkcm. B'jiuwllve na (»jr;. ixMt'!e-k >Jutia< šifne Postrežnico ■ * r p d-ružina z maj.hrw-m mtrflkora. Bcmf. ca rine ka >kfl!onl::i na Vilharjevi ce-6tš. objekt III T. 15349-! Delež v re-n-jbilTi^m rvvdoerju prf»-4 a m. . r,; ni*, ^>rej'iii»4m za t»»u»p«n> nm>jjh i.nu-rtortiv prodajalko / yc'ov[K» 4-n Ž5.00" E^^l. Prhntirlbe na ■ i^r'. oddelek •Jurra< pod »R("Dt«bi;nn. 148J8-1 Služkinjo >»>ste.r.o. v .5 a [>rid.*Ki Mšna d«,!». veefp mlvt":j na Oorenj-šk, ;n. — Po-nud-lie na i>j'.aMM oddelek >Ju4m« D&d i nt; oko »Spretna im za ne»!;iv««. 15443-1 Samostojno mesto v pisarni d e b i t,i?t.i. ki prevzame 7-nvarova-ne terjatve .v.riOO D;n na I. mestu, ter 20.«*» D'n. Pri iz-«r:a(";'n e' lalrko oWrži Din £6.000. 1'nnudlv na oe!asni »virle:i-k >«1;TiTm« p.Kl š"-frn r-Xiij.no d+nnr«. 13601 1 Kroi. pomočnika za f:.n'o 5f»rp;-m'1 tako.j Kao! Lrorw!d. Litija. 13577-1 Trg. pomočnika <-n; k a v: orn .' ilu r.n (»of-ivanje. z 2000 Din S"-t^vrvnN a r ■ o v pri pf*druž-nin' »Jutra« v C.Jjj'.. -1 šfro l.VioO-l Natakarice :{j 2 m -1jf^-f^oš: j^« got^ti ina v .ZU — Po-r 11 ri h p ; m ^ .»S»*/. ona* n.i 1'ii-b m>. ?•>>* o. Cevllar ki obv'ada n^ »-no-ti- iš='V Teva-na Ani.. K — Zpoma Šiška šl" v. 3. 15006-1 Trg. vajenca ? ;»riinernfl šn-^.ko izobrazbo ~Tirf.jaii"in v ;-rsr.vv i m.-.iaTiejfl bla?a, s hram« :-n r^Tanava rv.+-m v hiši. — Penuiibp na s^as. oddelek >.lu.tva< pr.d »Večjo t.rdiii «a!»n »Dani-. a.-. Aleksandrova ceela 3. I«'.ačs Krediitne banke. 13307-44 G. Th. Rotman: Vrtismrček in Šilonoska spet na delu 51. »Teh babnic n i drugega kakor posmehi< Tako misleč sem glodal dalje. A zdajci _ re«k! se je utrgala vrvica in meni se je zasvitalo, zakaj se je Šilonoska smejala! Bil sem tako neumen, da sem preglodal vrvico nad svojo glavo, in zdaj sem kakopak z njo vred cepnil dol. In ta grdoba me niti ni bila posvarila! LlUllIi j 0?Uai trjj. xn*£a;» po i " 1 Nn beseda; za d^ janje naslova ali ra šifro 5 Din. — Ogla« ;H.'oiainega znam.ia vsa ka beseda 30 f>ar; m j dajanje itasleva aJi ia . šifno p® 3 L»=n. ftj) ! Norveško ribje olje najfinejše. n»veže, ved^o v laio?'. Naročila t>>€»0 proti povzetju. Piec.oli, Tvrše-vu (Diiria.tka) ceslfe š;. 8. 6S-6 Dražba v Trbovljah pri Antonu Bo^iu, d-^eče-na na dan 18. maja oh 9. uri, >e prekliče. 15586 6 Na javni dražbi u«wxino naprodaj: srao.n ZA PRAZEN JE KAVE. kolo in raz-no (x>-hifetiv«. dne 18 5. 19-33, ob 13. u.ri na Gliniah, Tržaška šre.T. 12; 7 m« MKRESNOVEGA LE-S\. p'i»h4. -tri>j sknbei-n-.k zsi mizaret.ve. d.ne 19. 5. 1033. o+i 18. tiri r Ljubljani, Joninva aJ. 7; M<>šR0 KOLO drne 20. 5. IM, oii V2 16. uri. Moste pri T<3«b!,i«.m, Prešernova ulica 21; 2 Ofri^EDALI. 2 brivska . tiri na Vion, Tržaška cesta 19's; 2 KCUI.VJSKI KREDENCI i.n dni^ra gesliifi. o,prp_ ma. d:>e 22. 3. 1913. rvl) 9. u-'' v Slov. Bistrici 10R: Kai/) IN RAZNO ro-inSTVO. d^ie 20. 3. 19:«, ob 9 uri v Kočevju '43 2 WKA. 2 TELETI. 1 svinj«. 1 koJeselj. d.ne 20. 5. 19.13. ob S. uri. Z-»-k-f-vci 2 Ftai-ionc! pri Miir-feki f^o-bo-ti; 1 STROJ 7. A BRUŠENJE ORODJA, d.ne i2. 3. !i»33 eb 10. iwi v JUwji Tj. 15383-6 Prazen čebelnjak za 31 Znideršičev. v do-b-em «tan:B Oa'pe- rin. ilrervova 17. 15395-6 Aptd,riioto Vsaki t>ejreziii.biHm itan^u zamenja m z« maihao iim uzjjie, event. od.prt vez. Pwiu-dbe na oglasili oddelek »Jut,ra« •(nid znaoko »Chevrolet«. 15539-10 Tovorni avto 1 '/a m Stenski. »Prasra«, po ugedni cena proke. pomi*H>e prns-^rn na •>?r'as. ivdde:ek »Jutra« pod »Tovern.j »vmi št. 2$«. 103S9-10 Službe išče Orožniška kuharica išče me-i-te s 1. ali 15. ni-n»;'em. Nasi^v: Erna Tratnik, Preveije. 15323-2 Brezplačno iivršiim vsa eJek'rt>teboion» dela KMemo pedjetjn. k: me 4{>rejnie za 1b Ka»»anta aii skladiščnika. — Sem '.r^i-vsk p izvežbao t znanjem nemščine. Ponnd be na ogli. ixlj. I''iTiia.ondentka z večletno prakso, vešča veeh plsarni^k-h del, per-fekt.ne v nemščini. fe!i primerne nsmeiščenje. Gre tu di na dežeio. Cenjene po-nwi.be na ogia->ni edde.ek »Jutra« pod »1'teksa«. 155S7-2 Dobra kuharica sred.Ti.irh let, išče mesto. Pe-mid.be na oglas, odde ek »•JiftTa« pod »Zaneel iiva«. 13589-2 4» oesedo. Oglasi w> eijatnega zn.ičaU po a<» pa.r be»eda. Za da jan je naslova ali -,a šifro S Din, oziroma 5 Din. (ld) Kolesa tovarniško aov«. preostale uiege, i»o na-jnižji ceni proda E.eknefonska dfu-iiba — Kreko-v trg štev. 10,11. 13608-11 Več rabljenih koles poceni proda P. Škafar. Ljubljana, Borštni-kev trg. 15482-11 Kupim trg. značaja [» l Dia be»e »J f»«*wia 1 r>ui. t« dajanje na^ov« ali ut »ifro pa S Din. !V>) Vsakovrstno zlato ku.pu.je po najivišjih cenah CERNE — juvelir L;ub'jan«, Wo!fova ulica 3 Zlat nakit keenrietna petdeiaia »tan'«i iika garnitura v krasni izdelavi., z biseri in t rkisi. ugndne nofirodaj. Redka {»rr-jka! Na t»pU>d pri zla-t&riu M. Ke»»k, Cankir-jev« nabrt"fje fpoieg čev-tjareiega moeta;. 13570-36 V«*** 1 Di«; ia dajanje n»ir)eva »]J »a š;fr« p« 5 Din. (l«j Družabnika z nekaj kapitala, ajirejme trgo-vka. Ponudbe na f»f>-drnžmiieo »Jtrtra« v Maribor« pod »OeteviiiM :>►«. 15600-16 Hranilno knjižico Mertne hrami I niče 'ini-bijan-ske. « vlego 80f»0 Din, p.ro dam za 75 % Naslov prove oglasni oddelek vliitra«. 15603-16 80.000 Din posojila I.n o i v mvi.njšl.h Tjn- sk i h — i»r-.»ti visokinn .Mrestim '-n (»polini gsrancajj išč.-m za dni.«' dv^h let. Ponudbe na og-los. oddHeik »Jn.tra« p« d ši fro »Signrn-oft in t a j.i».j«= aajTazlrtne.^ib m:čnin ?n nepr^mičnio. loto itd., p^d^ijtije: >. bt*ri« sad-nga« I.jrtMja Mesni: -r^ 251 Bče jniv *od ijeverjenike! 14387 16 t-ev pre r* Mo na Soudeležbo z vieg>r. 30—123.000 Din petem knj.iž:ce in gotovi n*, iei-i stt.Jiski trgevvc pti večjem ren.tabiil^if-m podjety.11. Dopise pod »Vames-t 13« na ogla&mi oddelek »Jutra«. 15500-16 Kratkoročno posojilo v znesku 150.000 Din iščem proti sigurni Mk^i-ižbi n« prve rn.-s.to. Petm-d-be na oir les. odiiel eJ; »Juitra« p*>J šifre »VkrKjrliba«. 15301-16 Kupim k n (klico Mestne hram1««« Ij-ubliflTt-e n-a oglasni oddelek »Jutra« pod šifpo »Takej plačile«. 15571-15 Pohištvo Vsaka besixla 1 Din: za dajanje naslova a!i za Šifro pa 5 Din. (12) Belo spalnico kompletno, ugodno prodam Naslov v oglat, oddelku »Jutra«. 15542-12 Pe li tir ano spalnico ne ve. masivne, 10 komadov Zd vsako sprejemljive ce ne preda Vit'-n, mizarstvo. Škof ja Loka — kolodvor. 13604 12 Oblačilu Og. oglasi po 1 Din beseda; ia dajanje na *'o»va aii za šifro 5 I »i' Oglasi socialnega zna 6aja vaaka beseda 3f par; u dajanje naslova aH z« š;fro 5 Din. (13) Moravsko narodno nošo krjevFio aJi pištaji^kfl ta k-oj ku,|fi E'etržela. giavni koledver II. 13544-13 Moški obleki dobro oliranjeiii. za sred nješolca, u,goilinv predam. Nasio-v v oglas, oddelkn »Jutra«. 15574-13 w a j Vsaka heaeda 1 Din: j ia dajanje naslova ali j ia »6r« pa 3 Din. (20) Hiša in več stavb, parcel naprodaj |»od u godnaroi !>ai->ilniim-1 pogoji. Informacij« v gestii-ni pri Flerjan-(Ivi.n na Jerici. 134-13-20 Vilo v okolica Ljubljane ke-eioi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Din i».(KMI« 15S38-it) Majhno graščinsko posestvo » travmiki, nj»\«jiit, sm- dom m vrtem. vse zaokrožene, na^iroiiaj. Zdrav kraj i-n itre.1 r>o seučna lega — (npravno za zdravilišče, okrevališče ali siretišče. — — Nata-nčinp tvvdarke d«jf I. Petri«, Stična. 14971-20 Novo hišo z vrtom /ele poceni prodata t Ptu-jo — hidii proi.l na premet,ni cesti. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Celjan«. 15581-20 . Vsaka beseda 1 Din; ' za dajanj« naslova ali j za šifio pa 3 Din. (19) Vinotoč d^abro ideč, oddam z in-v enitarjem in kompletnim stanovanjem po nizki cen; N-'s;lov v oglasnem oddeUcn »Jutra«. 14-S79-19 Gostilna in trgovina pri Mariboru na,proda.j. — Potrtfb.-n kapi.tel 30.000 D ■in. IVjmoidibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pre-mettai kraj«. 13328-29 Lep lokal na pr.wnet.ni c-e=ti takoj od da d-ogerijn Herm-es. Mi ii-ošičeva cesta štev. 30. 15308-19 Pisarniške prostore lepe. ta.koj o-ddam-o vis-a-vv po5te. Na slev v og a s. oddeiku »J litra«. 13672-19 Mlekarno dehro id.>č-o. na prometni točki pro.Uim radi bolezni. Polovica plačljiva v gotovi«, drugo v knjižicah. — Neslev v o-g'asn"tn oddelku »Ju-tra«. ~ 15376-19 Y najem Vsaka beseda 1 Din; »a dajanje našteva ali za šifro pa 5 Din. (17) Mlad gostilničar z oeebno pravšeo. išče primerno gostie niča rsk o pod jetje v najem v prometnem kraju. IYev®ame tudi buffe ali vie™»toč. Ponudbe na ogabni oddelek »Jutra« pod »Premožen«. 15543-17 Pekarno na deželi oddam takoj v najem pridnemu samcu pod ugodnimi pogoji. Potreben kapiita-i /a prevzem 10.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1.5536-17 Gostilno in kavarno z vsem inventarjem oddam v najetr. v Mariboru. Glavni trg. Pojasnila dajo Maks Plauc, Maribor. 13412-17 Stanovanje Dvosob. stanovanje c.a 360 D:.n od«I«m z ju-n-i »Jem v Mottah, Prcdovičeva ■št. 1.1. 1556;)-21 Trisob. stanovanje kemfort.no, s ko-paitHoo, i-n dvosob. stanovanje oddamo r avg-ustom samo odrasim oseba.m. Poizve fe pri hišniku v Fneguer-jevi ulici 12. 15373-21 Dijašk e sobe Vsak* boseda 30 jor; za dajanje naslova aH 1* šifre 3 Din. (22) Dijaki in dijakinje se sprejmejo v počitnicah v svrho učenja nemškega jez-ka. Skrbne nadzorstvo, dobra hr-a-na. ojm, letovišče 5 mi-mpt ud tramvajske po-s-taje Hii.mu-ich pri Gradcu Naslov: Oberbaurat Hart-ma.M, Krois.l>ach be: Graz. 140I3-22 Imam sina gi-mnazijalc«, kog b» da" boljej obi-telji preko škol-skih ferija u Slovenijo — der bi i-moo pri liku vjeil»aM se govorom njc-mačkog je-z:ka. — lizajamno priniam i-itotakovog. vluos.ne d-voje djeee istodobno. Pismeni sporazum moiim na nas-lor: Josip Petrovič. Slav. Brod. Treukova 11. 154(6-22 Vsaka beseda 50 par: | za dajanje naslova aH I za m fro S Din. (žl-a) | Opremljeno sobo in kuhinjo išče za takoj mirna dru-iiuia. Ponudbe n« ogla-sn-i oddejek »Ju-tra« »ifro »T-očt-Ji plač-nlk 1933«. 15522-21/a Sobo in kuhinjo :šč"ta 2 odt36'i osebi. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen pačnikc. 15379-21/a Stanovanje sobe i.n kuhinje iščem s 1. junijem v Stežieah ali z« B- ž igra dem. Ponudbe na oglas. oddeJek »Jittta« pod »Štožiee*. 13603 21/a Kmečko stanovanje z zctovljiiščem, v okolici Celja vzamem 7 najem. Ponudbe na podruž. Jutra v CeljU pod šifro »Kmet«. 157>7-"Jl/a Sobo odda Vsaka beseda 50 par; z» dajanje naslova ali *a šifre 3 Din. (Si) Sobo 'epo in zrtič-ne od de m na Mirjiu št. 25. 15637-23 Vtaka beseda 1 L>i.o: za dajanj« uaMova aH " iifr« ;« 5 Din. (al) Stanovanje 2 ma;hn:h sob in kuhinje tako. oddatn st.ra.oki b-ez otrek. Naslov peve oglas, od.ieiei »,Iu.tra«. 15346-21 Prista|te k Društvu sin nova ti j. na jomnikev. Vegiev* uhca 8. 373-21 Stanovanje 2 m kuhinje oddam t jivlijem ali avgustom. Ponudbe tu oglasi oddelek »Jutra« pod »Poleni unii-verze«. 15430-21 Večje stanovanje 5 sob, ka4>inet 10 pritiklme. visoki [tarter, golnčn« iega. z uporabo vrta oddam v mederni vili ta Narodnim domom. Proste po 1. avgu stu. Dopise na poštni pre dal 219. Ljtib.-jaua 1. 15035 21 2 opremljeni sobi v. 2 posteljama i.n separot-»lim vliodem oo»vb n-tn vh«4^m oddam s 1. junijem na Vodovodni ne »ti 3. 15454 23 2 opremljeni sobi oddam takoj 2 gospodoma ali gos]sjd:čnama — ter 2 sobi in kuhinjo za ju ni j. Vprašati pri g. M holič, trgovina. Selenbur ge\a alica. 14963-23 SoWco »iddam solidnemu gospodu «li gospodični. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra« 15364-23 Lepo sobo z 1 ali 2 posteljama od dam takioj. Naslov v og oddelka »Jutra«. 13393-23 Gospodični oddam oprem jen o sobo v ee-ntru. Nasle-v v 0-g'as.nem oddeku »Jutra«. 15362-23 Svetlo sobo if.u pisarno odda drogerija »Hermes«, Mikiešičeva (»-sta 30. 1.3369-23 Sobo čedne opremljeno oddan pri glavni fx.-šti. Naslov v ogla-sne-m od-di-lku »Jutra«. 15375-23 Driremlieno sobo solnčno in čiste, s posebnim vliodem. ba-lkoiio-m ter souiperabo kepa niče od dam boljšemu gosa>odu s 1. j-uiiijt-in v Livarski ul. 10.1 153S3-23 Opremljeno «obo s pos-e-bnim vhodom, oddam boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15388-23 Dve sobi prazne i-n opreiraljene od- dom v Tavčarjevi ulici. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15394-23 Opremljeno sobo s seipa ra-t-tiiim vheileni s bodmka i.n soui»oraKo ko-palitice odda s 1. junijem Zore, Gledališka ul. 12/U1. 13602-23 Opremljeno sobo zraven cerkve s-v. Jr-žefa oddam takioj. Naslov pove oglasni oddelek »Ju'rti«. 15599-23 TU Vsaka Iteseda 30 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Prazno sobo s posebnim vhodemi, iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Piazne«. 153*1-23/a Katera samostojna /sredi mesta) da obrtnika iiren-o in stanova,nje 4 dni