Pouk v prosti naravi.*) Konferenčno poročilo. Sestavila Janja Miklavžiževa. Glas o pouku izven čestitljivih šolskib prostorov — glas o pouku na vrtu, v gozdu, na polju — je prodrl komaj 6ez prag šolskih duri. — Kjer pa se je ta glas pojavil literarno je bil hladno sprejet. In vendar je misel o takem pouku in zahteva po njem tako stara, kakor veda o tvoritvi predstav. Preteklo kakor predpreteklo stoletje sta nas daleč prekašali v pravem uraevanju nazornega principa v pouku — saj je v onih časih še vladalo navdušenje in gorečnost govora o naravnem načinu pouka, izhajajoč od mojstrov - pedagogov — današnji čas pa kaže sicer strogo in uatančno premodrovano organizaeijo doli do zadnje pičiee; polaga največjo važnost — seveda v najboljšem nanienu — na izdelovanje in tožno vzdrževanje odmerjenih |ur in uric — ali pouk v v naravi je popolno uklenil v verige.**) Pouk z učili je pouk za silo — ker mu maDJka ouega oživljajočega vira, ki napaja vso otroško dušo, t. j. žive narave. Ogledati si stvar samoDasebi, kjer živi — potem šele Djen lik, sliko, slednjič ime — to naj nam bodo stopnje pouka. Dosedaj le pouk v prirodopisu, ki je r njera — po biološki metodi — prodrlo to gpoznaDJe. Vendar pa živalstvo iu rastlinst?o nista oni točki, ki je od njih izhajati pri vzgoji in pouku, temveč človek, njega življenje, Djega dejaoja, človek v stiku z naravo, njega kultura, ves obstoj, začetek in ginevanje bodi oni vir, iz katerega naj jemlje pouk svojo snov, svoj vsakdanji kruh. Gustav Frenssen, severno-nemški pisatelj, polaga junaku svojega romana — JOrn Uhlu ko se le ta pelje s svojo nevesto skozi mladi bukov les — besede v usta; ,Kar na tem kraju leži v zemlji, kar raste in se giblje na Djej, to sem preiskal — premotril — in o tem kaj razumero. Te besede uiso nič drugega nego vzgojni ideal naše najbližje bodočnosti, zarja norega doe v vzgoji — ki vstaja iz domačih tal, živi iu prospeva na domačih tleh. Temu junako je bil nalog življenja utopiti sroj pogled r domačo zemljo, njegor trud je težil spoznati, kakšna zveza obstoji med živečim bitjem, rastjo in zemljo, dasi tem potom pridobi jasne predstave in trdno spoznanje o bistvu domače narave, iz katere črpa svoje življenjske potrebe. Spoznati, kaj je v domačih tleh, kaj živi in se giblje na njib. — je pač krasna naloga, vredna življenja, ki se odigrava od zibeli do groba na isti grudi. In čigavo je to življenje ? To je življenje večine ljudi — onih milijonov, ki žive zuna.j mestnega obzidja — življenje delavca in kmetovalca — onih slojev, ki jim država obrača največjo skrb in pozornost. Državnega zakona § 1. precizira smoter avstrijskega ljudskega šolstva s stališča današcjega pedagoškega in verskega naziranja s tem, da kaže učitelju po poti enakomernega razvitja duševnih sil — usposobiti otroke s potrebnimi vedami za nadaljnjo izobrazbo, za življenje ter vzgojiti jih v sposobne, dobre državljane. Nastane vprašaDJe — odgovarja li naša šola tej zahtevi? Pribito je, da 1. naša šola obogati mladino najširših slojev z znatnimi ročnostmi in vedami; 2. pa je skrb in trud vseh onih, ki sodelujejo za povzdigo ljudske izobrazbe, t. j. oblasti in učiteljev — vsega priznanja vredna. Ali eno spoznanje je, ki se mu ne moremo ogniti, ki meče široko senco na naše šolstvo — t. j. uSiteljevo najvestnejše deloTanje nima nobenega trajnega učinkovanja na šoli odraslo mladino, kakor bi ga moralo imeti. Vzrok ? Pretanka je vez, ki veže šolski pouk s praktičnim življenjem ! V največ sluSajih vrže šoli odrasli fant ali deklo knjige in zvezke v kot in s tem se neha stremljenje po nadaljnji izobrazbi, za katero je šola tako skrbno pripravljala podlago. Soli odrasli otrok se po vplivu večjih prav kmalu utopi v krogu onih naziraDJ, ki domujejo v domači hiši, se privadi običajev, ki streffle za udobnostmi in puhlimi zabavarai — in tako izgubi smisel za nadaljnjo izobrazbo. Med *) Iz l»tnega poročila .Druitva slovenskih ueiteljie" za 1. 1910. Uredn. •*) Uvod knjige: Der Unterrieht in der Natur. — Spi8al J. John, c. kr. okrajni eolski nadzornik na Niijem ATstrijskem. kmetiškim prebivalstvom s<e žalibog nahajajo še širši sloji, ki nekako zavidajo posameznika, ki teži po duševni brani. In tako se zgodi, da novinci pri naboru s stidom morajo priznati. da so T»e pozabili, kar so se naučili v šoli. Tu se kaže potreba Dadaljevalnih šol, kaže se pa tudi, da je treba poizkusiti, bi li ne bilo tudi Ijudski šoli moč vcepiti mladini takega navdušeuja za nadaljnjo izobrazbo, ki bi imela trajen učinek za življenje. To pa je le mogoče, ako šola ustvari trdnejše vezi s praktičnim življenjem; ako otrokora odpre bogati svet njih domačije; da jih navaja z odprtimi očmi stopati čez domača tla, čez polje in livado, gozd in dobravo; da jih navaja raziskovati, kaj krijejo domača tla — kaj raste in se giblje na njih. Od zaduje vaške šole je zahtevati, da si stavi v nalog, postaviti ves šolski pouk na okrožje domače okolice ter razširiti vse duševno obzorje koncentrično in sistematično na tej podlagi. Tem načinom se bodo čuvstva, spozuavaoja in stremljenja otroške duše zlivala v eno celoto — v spoznanje, da se ni učil za šolo, temveč za življenje, in zanimanje za pridobljeno tvarino ostane živo, ker ga bo pri vgakem koraku srečavala.. Današnji ljudsko-šolski pouk — in pouk vseh Šol — je vkleojen med štiri stene šolske sobe. Bistvo učiteljskega delovaDJa je abstrakten pouk. Naravo, ki nas pri vseb oknib vabi k sebi v naročje — se otroci uče spoznavati iz likoT, slik — samih surogator! Po abstraktnih kategorijah urejeni individuji in objekti pa postanejo nestvori brez one oživljajoče sile, — brez onih srčnih rezi, ki jih ustvarja veselje nad onim, kar je otrok sam doživel, sam občutil Kaj je bolj sposobno oživeti zavedacje in utrditi spomin, nego je iieizbrisljiva slika krajevnosti — t. j. kraja, kjer smo prejeli nore vtiske. Spominjamo se strani, kjer smo se prvo pesemco učili, kraja, kjer smo uapako storili, kjer smo kaj trdili itd. Predstava kraja — lokaliteta — je konkretna pre.lstava, ki je ne sme didaktika izpustiti iz oči. Z njo zidamo na zanesljivi temelj obdajajočega nas sveta. Temelj naše šole bodi postavljen torej \ globino naravnega nepopačenega uazororaoja; iz tega vira prejmo glavni zidi stavbeni material, koncentracija pouka polaga traverze oa pravi kraj od eue vede do druge; naloga pouka v šolski sobi pa bodi, da postavi tramovje, streho, določi razdelitev, omet in nakit — postavi torej poslopje, ki se bo v njem vsak učenec spoznal do zadnjega kotička, ker se zareda lastnega dela na njem in ume soglasje tega sestava. Seveda velja tu pridobiti vso dušo otroško — ne samo njega predstare. Casovni duh nas sili k vzgojnemu pouku — ki zahteva vso dušo otroško, nje čutje, voljo in stremljenje. Predvsem se vpliva na njega dušnost (Gemtit), da se ustvari razpoloženje in vzdržljivost sil, ako hočemo imeti učinek. Dajemo li otroku še tako dobre nauke o nraTnosti — bo naš trud zaman — ako tendenca ne izhaja iz njega izkušenosti ali iz zgleda staršev in vzgojiteljev. Iz tega Tzroka ni pričakovati, da bi naš pouk z golimi učili učinkoval Da ačenčevo čuvstvo v toliki meri, da bi mu ustvaril trajno zanimanje za predmet. — Didaktika ima torej v poglobljenje nazoril opraviti ž dvema psihološkima zahtevama: 1. s krajevnostjo — 2. s pritegnjenjem otroške duše. Prvega ne zmore pouk v šolski sobi — drugo le pogojno, deloma in v odmerjeuem krogu. — Zato pa Iahko s prepričaDJem trdimo, da pouk ne bo imel polaega uspeha, dokler ostane med štirimi stenami! — Torej ven z otroki, ven s poukom na polje in vrt, gozd ia livado, grič in goro! Tam se jim vtiski, za katerimi stremimo, načrtoma v dušo vtisnejo! Tam se jim vsaka predstava, vsako spoznanje veže na kraj in doživljaj, ki vpliva na značaj in bistvo otrokovo, ter pri vsaki reprodukciji iz njega dušnosti in vse notranjosti odmeva. Vez, ki veže človeka neločljivo z naravo, bodisi, da iz nje pridobiva svoj kruh — ali da iz Dje izkuša rešiti uganko svojega bistva — ali da svojo dušnost ob nje veličastvu dviga — to vez tesneje in tesneje spojiti, ni le domorodno, temveč tudi iiarodno-gospodarsko in obenem didaktično podvzetje, je potreba časa, ki se mu tudi šol. oblastra ne morejo odtegoiti. Umno spoznavanje domače narave v zvezi s čloreškim delovanjem — to bodi bistveai del vednosti vsakegs, naj je kateregakoli stanu. BodoSnost vsake dr- žave sloni ob sposobnosti nje Ijudstva. Žal, da so dosedaj le oboroženi in učeni stanovi veljali za steber države, ter se je le dotičnim zavodom in napravam posvečala skrb držav*1. Danes pa je prodrlo spoznanje, da je le moralno in gospodarsko vzgojeno ljudstvo temelj države, in ta temelj stavi Ijudska šola. Oua ustvarja prve in najtrajnejše vtiske, seveda, ako je pouk po tem uravnan. Zato vztrajajo šoluiki z nujno zahtevo po temeljiti preminjavi v organizaciji šol, nje tvarinskem razvrščenju in t metodi. Vprašajmo danes otroke višje skupine o kraju, ki ga gledajo skozi okna šolske sobe, n. pr. o obliki tal, zakaj so gozdi sredi pobočij, polje na suhem — travniki na vlažaem svetu; vprašajmo o pomenu zgodoviDskega spomenika, ki se nahaja v bližini; v kakšnem razmerju so si tla z rastlinstTom in živalstvom — in 8trmeli bomo, kako malo vedo o stvareh, ki jim leže tako blizo, o katerih bi mislili, da jih same silijo k razmišljanju. Otroci gledajo sicer te strari, a ne ogledajo si jih, ker se jih k temu ni navajalo. Ni mi treba pripomniti, da je z mestnimi in velikomestnimi otroki še dosti slabše. Bolj nego pri nas črpajo pojme o naravi iz surogatov — t. j. likov in slik. Da bi jih povedli yen v naravo, s« zgodi redko — zakaj slišijo se izgovori: Pouk ua cesti je težaven — u&ni in urni načrt se z njim ne sklada — roditelji imajo predsodke — in slednjič učitelji eami nismo ne vobče ne metodično zanj Tzgojeoi. — Vsi ti izgovori so resnični, utemeljeni — ali vendar te ovire se mi ne zde nepremagljive niti ne neodstranljive. Misel — otroško zavedanje po naravnih potih otroške izkušnje sistematično roditi — — se ni praktično uporabila še v nobenem učnem načrtu. Pač najdemo take začetke v učnih načrtih avstrijskih kroDOvin za zemljepisje in zgodovino — poizkuse kažejo metodiene kDJige in obravnave zadnjih let. Eden prvib. je bil Schmeil s svojim prirodopisom, zahtevajoč: privesti otroke v dotiko z živo naravo, v njej jih udomačiti. — Tujee v njej biti — je za vsakega sramota. — Tako se polagotna pomikajo vse učne stroke v obzorje otroške duše. To bodi za nas vodilo. Vsa koncentracija pouka se naj vrši na domačih tleh. Naš učenec naj se uči spoznati tla, ki ga rede, spoštovati domače delo — potem bo ljubil domačo grudo, njej posvečal sile glave in srca. Katera so pota, ki vodijo do uspehov? — Samoposebi je umevno, da je predvsem pridobiti zanimanje učiteljstva. Uspehi, doseženi po didaktiško-pedagoškem, šolskotehničnem potu — bi bili trajai in praktični, ker bi vzoikli iz resničnega življenja. Šolstvo je bilo dosedaj aparat, ki je svojo moč domnevalo v natančnosti zunanjih funkcij — čas pa bi bil, da po dobi te statistiške in juridične smeri — nastopi doba pravega šolniškega duba! Učiteljstro in mladina hrepeni po tem svežem vrelcu. In vendar leži ta zaklad tako blizu — na Tseb. potih — kamor se oko obrne. — Deset do dvanajst izletov v naravo tekom šolskega leta bi nam nudila obilieo življenjapolne hrane. Enkrat v meseeu peljimo mladino pod milo nebo in gojimo tam oni nazorni nauk, ki smo si ga začrtali in pripravili. Ovire, poprej omenjene, niso nepremagljive — kar je dobrega, si samo tir napravi. Težavo pouka iia prostem prenoaga že veselje in ži?o zanimanje otrok, ki so z vso dušo zavzeti za naravo; zato tudi disciplina ne zahteva posebnib. sredstev, kakor bi to kdo mislil — zlasti, ker že enkratno izključenje razposajenega otroka od izleta doseže popolno svoj namen. Glede drugih ovir: da šolske oblasti niso za to — da se učni in urni načrti ne skladajo s takim poukom, ker so odmerjeni za pouk v sobi — pravi okrajni nadzornik — da ga je vsakikrat veselilo, ako se je učitelj poprijel te ideje; da ga je bodril, mu svetoval, radovoljno pregledal pripravo — opozarjal na dotično literaturo itd. Stavil daje edino zahtevo, da se pouk pod milim nebom zaznamuje v tedniku, na kratko označi smoter in hasek eksknrza. — Deželni šolski svet nižjeavstrijski pa je v svojem letnem poročilu za leto 1905 izjavil, da je posebno veselo to, da je učiteljstvo scheibbskega in melškega okraja po inieiatiri svojega okrajnega šolskega nadzornika aksiom hazornosti pouka — ki je sicer obče priznan, a premalo gojen, gojilo s tem, da je preneslo pouk iz mrtre šolske sobe v živo naravo ter tako otroke navajalo k st?arnemu nazorovanju in mišljenju. S tem se je tudi nazorni nauk nižj« skupine spravil v boljši tir. — Učni načrt ne dela težkoč, ker je smoter učencev vseh kategorij isti: poznavanje domovja — domovinoznanstvo — izhajaje od šolskega kraja. — Učiteljstvo, ki je ta pouk gojilo, je priznalo, da je imela ena ura pouka pod milim nebom več haska nego deset ur v šolski sobi. Učni čas izleta si določi učitelj sam, dogovorno 8 svojim voditeljem, oziraje se na letni žas in kraj. Končne popoldanske ure so boljše iz mnogoterih vzrokov, ker nese otrok prejet- vtiske takorekoč tople domov — učitelj pa jih lahko čestokrat od kraja izleta na razna doraovja razpusti. Prenesitev kake ure je v ljudski šoli redka potreba — kar pa zadeva števila ufeneev, se je izkazalo, da je s 50 učenei še lahko izhajati — večje število pa se mora deliti. Kaj pa 8 predsodki roditeljev? Od neke koleginje sem čula opazko, da je tak pouk na kmetih nemogoč že zaradi staršev, ki baje ne privoščijo otroku takega izprehoda in ga kar samolastno pridrže doma, ako učitelj napo?e popoldanski izlet. Take izkušnje so žalostne, a upam, da so jako redke. Mislim pa tudi, da jim pri takih izkušojah ni treba napovedati izleta. Prepričana sem, da je večina staršev za to — ali pa vsaj bo po prvih dobro uspelih izletih pridobljena; nekateri bodo celo znali eeniti naš trud. Zaradi par sitnežev ne bomo zavrgli dobre stvari. Šola je javna naprava, zato je odprta javni kritiki. Eolikokrat mora šola po malih vzgojiti velike! Tako je pri pouku na prostem. Otroci, zavzeti za tak pouk, so najboljši zagovorniki stvari. Toda poudarjam, da brez discipline ne gre — in ravno ta zahteva restne priprave učiteljeve, ker se tak pouk ne da iztresti iz rokava. In naša tozadevna izobrazba? Okrajni nadzornik John, avtor omenjene knjige, piše: Eo sem jel gojiti pouk na prostem, sem čul le en odmev: Nismo se tega učili, študirali smo sicer mnogo knjig, sistemov in kategorij — a v naravi ne najdemo ne teh ne onih, zato ue poznamo stika stvari — a o metodi še splob nimamo pojma! — Na mojo opazko, da narava sama da metodo y srojih menjajočih se učinkih, ki jih je le poiskati treba — se mi je zavrnilo, da jim o tem ni ničesar znanega. Nikdar niso poiskali rastline na mestu, kjer raste, da bi videli, kakšna tla ji prijajo, pod kakšnim podnebjem uspeva, kakšne obrambne organe ima za samoohranitev, kaj je nje namen — nje življenski pogoj itd. Podrezajmo le nekoliko v predmetno zanimanje naše mladine in videli l>omo in se čudili, kaj vse nosijo v glavi kot mrtev material — in se vesele oživeti ga! Eako se to godi, to bi morali najprej videti odgojitelji učiteljev, in sieer na kraju samem — ljudski šoli. Iz tega bi se naučili, kako je učitelje odgajati za ljudske šole. Odgojitelji učiteljev bi morali najprej poučevati v ljudski šoli, in sicer na deželi — ne v mestu — ker le tam najde universum — pozorišče mh strok — vseh poglavij. Tako nam zraste — s poukom v naravi — potreba tozadevne izobrazbe učiteljev glede znanja in vede. Metodologiška izobrazba se mora ravnati po praktičnih potrebah, ki že danes meče hrepeneče poglede iz mrtve šolske sobe t otroški raj — ta raj, ki se razprostira čez ceste in steze, polja iu gozde, travnike in livade. česa nam torej predvsem treba? Prvič direktive, ki se po nji razdele stroke na posamezna šolska leta, v kateri pa mora imeti učitelj proste roke, vsaka šola ima drugačno pokrajino za svojo okolico in si mora učitelj zanjo pouk sam urediti. Torej si za vsako stopnjo pripadajočo nalogo očrta v obrisih in označi mejo, med poukom pod inilim nebom ia onem v šoli. Ponazorovanje se vrši ua prostem, poglobljenje in uporaba pa v šoli. Večji del pouka pripada torej šoli — pouk v naravi mu pripravlja temelj. Drugi6: da se izrede pouk v naravi sistematično — morala bi vsaka šola — v okviru učnih načrtov — preiskati, kaj bodi — po stališču šole — predmet in snov pou&nih raziskavanj v naravi vsake posamezne občine po letnih časih in krajevnem značaju; dalje, na kakšen način in v kolikem obsegu naj se vrše v to potrebne naprave. Solsko nadzorstvo bi uspehe teoretično presojalo, izkušnji pa bi bila daua odločilna beseda. Skupui uspehi bi nam začrtali reformo učnih načrtov in določili uravnavo pouka na prostem. Izkušnje ia doznaaja v tem pouku so pokazala: 1. Pouk pod milim nebom je v vseh razredih ljudskih in meščanskih šol nujno potreben, ker je podlaga tvoritvi pojmov in neobhodno potrebna predstopnja za šolski pouk. 2. Ta pouk ima nalogo spoznati svojstva in lepoto domače narave in kulture, da se v otrokib. goji ljubezen do domovine in pospeši praktično umevanje naroduih in kulturnih pojavov in da se še pouku da ona aktualnost in življenska resnost, ki trajno učinkuje na učenčevo nadaljno izobrazbo. 3. Vsaka občina nudi bogato nazorno polje. Iz tega je izbirati. Načrt se ravna po učni stopnji, po učnem in koneentracijskem smotru krajevnosti, letnem casu in šolski kategoriji. 4. Na najnižji stopnji se pouk razteza na najbližjo okolico, na sredniji stopnji na občino in okraj; podeljuje se prvima dvema na izletih in izprehodih, višji stopnji pa na izletih in potovanjih. 5. Stvari, ki je slučajno ob poti najdemo, a ni v naši nalogi, ne zametujmo popolno — samo omejiti jo je treba. 6. Zunanji red je ali prost, po katerem se učenci prosto vrste okolo učitelja — ali pa vezan, t. j. da korakajo v vrstah, dečki na eni, dekliee na drugi strani, učitelj med njimi. 7. Učna oblika je lahko samo ogledovanje z naknadnim izpraševanjem — ali dialogična. Asociativno razgovarjanje otrok z iiaknadnimi učiteljevimi popravami je najpriporočljivojša oblika. 8. Učiteljeva beseda bodi kratka, a določna. 9. Vsak mesec je potrebno eno ali več ur na prostem. 10. Ta pouk napravlja učitelju mnogo truda s pripravo doma in zunaj, ker mora čestokrat poprej sam obhoditi kraj, ki ga hoče v učno svrho rabiti. 11. Priporoča se, da si učitelj zabeleži smotre doznanja in uspehe, da tem potom vsaka šola zadobi s časom podlago za določene smeri v tein pouku. Preostaja mi le še podati kratko sliko o tvarini in metodi. Vzemimo zemljepis. Ni ga predmeta, ki bi bolj zahteval nazorila r naravi nego ta. Daljše potovanje z ljudskošolskimi otroki je nemogoče, zato je treba predmetne predstave zbuditi na geografskih oblikah domačega okoliša — potem si otroci ne bodo predstavljali dolin in gorovja kot šematičue skice na šolski tabli, temveč v DJe pravi obliki, kakor so jo opazili na lastno oko pri izletu v domačem kraju. — Z brezvrednim poukom, pri katerem se naštevajo meje, gorovja — saroa gola imeua — smo t tem predmetu že obračunali; ta pouk zastavi oko na domača tla, jih ogleda, razdeljuje, presoja in ustvarja pojme. Skice ia karte (zemljevidi) so le spominska znamenja za nadaljni pouk. Le tem potom bo znal učenec gledati preko domačih mej; fantazija le tam pravilno producira, kjer se je naučila nazorno oblikovati. Učna smer obsega: 1. Nalogo pouka, ki je začrtana — v berilu — z vednim ozirom na domači kraj. 2. Eraj pouka, t. j. pot in smoter pota — ki pa mora učitelju dobro znan biti. 3. Je čas pouka, ki se ravna po nalogi, po letnem času, po urniku iu po krajevnosti. Pot po dolini je manj utrudljiva nego lazenje na hrib, se torej lahko r krajšem času opravi nego drugo. 4. Namen pouka je nazorao ogledovanje, ki pa se mora z določnostjo iu sistematično voditi, da ostane zanimivo in sprejemljivo ter tako sposobno za nadalje razprezanje v šoli. 5. Oblika pouka je dialogična, vendar odvisna od podajaoja učiteljevega. UČenci Daj več govore nego učitelj, naj merijo, skicirajo in beležijo. 6. Učni pripomočki za zemljepisno nalogo so: magnet, žepna ura, metrska mera, zemljevid, berilo, beležnica in svinčoik. 7. Snov; ta obsega: 1. Fizikalično razdelitev — gora, dolina, ceste, železnice, mostovi itd. 2. Iz teb. izhajojoči pojmi: grič, hrib, gora, znožje itd. 3. Domače obnebje, dnevni, letni časi, mesec itd. 4. Vremenska opazovanja — podnebje, toplina, vetrovi itd. 5. Eazmerje človeka z naravo, obrti, rokodelstva. 8. Dispozicija geogr. izleta: 1. Naloga n. pr. razgled z gore. 2. Pot. 3. Čas. 4. Namen. 5. Oblika. 6. Učila. 9. Popis izleta — kot spisna uporaba. Zgodovinski pouk je tesno združen z zemljepisnira. Zato se skupno z ujim obravnava. Učence je opozoriti na spomenike, zgodovinske kraje, pripovedke, pravljice. znamenja in stavbe. Predpogoj je, da učitelj sam dobro pozna zgodovino kraja. Zato je dubra šolska kronika neprecenljive vrednosti. 1. V prirodoslovju si raorajo učenci prisvojiti izkušaje in opazovaoja na fizikaličnih in kemičnih pojavih. Na srednji in višji skupini se tako pridobljena snov uredi. Tehničnih in tehnoloških naprav domačega kraja pri tem učitelj ne sme prezreti. V tem predmetu ima priliko opazovati razmerje med tlemi, zrakom, vodo in svetlobo, z živimi bitji, ter otroka dovesti do spoznanja o njih bistvu, delovanju in namenu. V teh stavkih je naznačena že naloga prirodoslovnega pouka. Eakor pri zemIjepisuem pouku je tudi tu krajevnost vsak pot ali 2. smoter pota. Najčešče je smoter travnik, polje, gozd, livada, globel (soteska), ribnjak, potok, močvirje, pobočje, kamnolom, mlin itd. 3. 0 času velja isto kakor pri zemljepisnem pouku. 4. Namen je: privesti otroka do pravega naziranja prirodnih pojavov — njih bistva, praktične uporabe itd. 5. Oblika je opazovanje in samolastno sklepanje. Le tam, kjer je tieba na celoto pozorišča opozarjati ali celoto pozorišča opozarjati ali celoto fizikalne individualitete pojasniti, poseže učitelj toplo ia živahno vmes. Modrost stvarstva, ki se tu po javlja tako očito — učitelju nudi priliko vplivati na otroško dušnost. 6. Pripomočki so tu: magnet, nožič, ura, beležaica, svinčnik, povečevalno steklo, Iopatica, kladivce in torbica. 7. Snovi uam Dudijo prirodoslovna berila v toliki množini, da ni potrebno jih tu omenjati.