Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit • vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. V večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Melon štev. 216 V Ljubljani, 10. februvarja 1905. C. kr. poštne hran. št. 864.846 Kr. ogrske „ „ „ 16.648 Vsebina: Zadruga: Naše denarne zadruge in „Union*. Ivan Kač. Denarni prometi in bilance. Denarni promet. Občni zbori. Gospodarsko berilo: Spremembe v belem vinu pri pretakanju in prevažanju. Trebljenje sadnega drevja po zimi. Misli o varčnosti. Ljudske visoke šole na Danskem Dr. Kiirber in gospodarstvo Osoljena voda na opekline. Prezimovanje zelenih rastlin. Drevesno gobo, kako jo zatirati. Vprašanja in odgovori. Razglas. Inserati. ZADRUGA. Naše denarne zadruge in »Union«. Dr. Gregorič je v 1. št. „Gospodarja11 povabil naše denarne zavode, naj se udeležijo podjetja „Union11 s svojimi rezervnimi zakladi. Treba je določnega odgovora, ali je za razvoj domačih hranilnic potrebno in koristno, da se udeleže nameravane akcije, s katero se hoče v prvi vrsti povzdigniti industrijo domovine. Na prvi pogled se zdi, da to ne spada v naše namene in naš delokrog. Naše hranilnice so bile ustanovljene za deželo, kjer so zbrale domači denar, zatrle oderuštvo ter dale ljudstvu ono samostojnost, ki je potrebna za razvoj gospodarstva. Kot izraz narodove gospodarske moči imajo dolžnost pospeševati in podpirati po zadružni organizaciji tehnično izpopol-nenje proizvajanja. Ko bi imeli in rabili vse pripomočke, kakor jih drugod rabijo za umno kmetijstvo, bi naši ljudje lahko saj tretjino več dobili za svoje izdelke. Naše mladenče in može bi bilo treba pošiljati v tuje kraje, v Švico, Geško ali Nemško, da sami vidijo, kako se mora gospodariti. Taka dejanska šola bi več izdala kot mnogo dobrih navodil, katere berejo pa jih navadno ne spolnujejo. Vse te gospodarske naloge čakajo pri nas še rešitve, katere bodo morale vdejstvovati občine in hranilnice. Dolžnost, povzdigniti našo domačo industrijo zadeva najpred naše trgovce in izobražence. V primeri ž njimi smo pravi berači. Zali Bog je resnično, kar omenja dr. Gregorič: Trkal sem pri imovitih zavodih in osebah brez ozira na politično stranko, toda zamanj. Pri nas manjka sploh razumevanja za velika gospodarska podjetja, kar najboljše spričuje lesna trgovina in vse panoge kupčije. Tujci se bogatijo, mi jim tla-čanimo. — Ali se naj mi lotimo lepe ideje z našimi hranilnicami, ki so zbrale v zadnjih letih miljone raztresenega narodnega premoženja ter s tem postale gospodarski faktor prve vrste? Res je, kar pravi pisatelj, da moramo ustanoviti svojo narodno gospodarsko industrijo, če si hočemo gmotno pomagati. Le večje hranilnice imajo izven dežele naloženega 33 milj. narodnega kapitala; vse hranilnice dežele gotovo 50 milj. Ta denar, naložen v tujih denarnih zavodih, je večinoma investiran v industrijskih podjetji li, po katerih imajo podjetniki velik dobiček, domači delavci zaslužek in kmetovalci najboljše odjemalce, ki so v stanu dobro plačati. Prejemamo pač male obresti od naloženega denarja, dežela ostane revna in zapuščena, domači delavci nimajo zaslužka in gredo sreče iskat v Porenje ali Ameriko, in še ti, ki so doma, so navadno slabo plačani. Na Nemškem imajo delavci še enkrat boljo plačo, živina in mlečni izdelki so za tretjino dražji kot pri nas; industrijski, posebno železni, pa veliko ceneji. Mi sami dajemo tujcem moč, da nas nadvladujejo in izkoriščajo. Ali ni žalostno, da pri veliki množini lesa nimamo niti ene večje tovarne za žveplenke? Švica ima do 300 milj. frankov investiranih v podjetjih za promet tujcev, ki donašajo lepe obresti in veliko zaslužka. Naša Gorenjska je po mnenju vseh očividcev saj taka, če ne lepša, kakor Švica, pa nimamo ničesar, da bi to izrabili. Imamo vodne sile, katere si ogledujejo tujci, mi pa čakamo, da nas vsužnijo. Domači denar naj se torej naloži v zanesljivih denarnih podjetjih, potem bomo imeli najboljše odjemalce gospodarskih, posebno kmetijskih pridelkov. Doslej smo imeli vse upanje na Trst in Primorje. Iles je to za nas najboljši trg, ki po naravni legi spada v naš delokrog, katerega še veliko premalo poznamo in izrabljamo. Vendar nam ne bo mogel Trst vsega prevzeti, če se gospodarstvo povzdigne do one stopinje, na kateri bi moralo biti. Skrbeti moramo, da bodo tudi doma boljši konsumentje. Ko se je pred 10 leti na Nemškem povzdignilo umno proizvajanje, so se mnogi bali, da kmalo ne bodo mogli prodajati svojih mlečnih izdelkov. Toda trikrat bolj kot proizvajanje se je povzdignila poraba, da se mora zaradi vedno napredujoče industrije vedno več uvažati. % razvojem industrije in po prometu tujcev bomo imeli doma zanesljive odjemalce, da ne bomo nikdar v zadregi kam in kako bomo prodali. (’e se pa izdelki dobro prodajo in imajo ljudje sredstva, da si nabavijo nove pripomočke, jim bo to neposredna spodbuda, da izboljšajo gospodarstvo in pridelovanje. To bi bilo ob enem z povzdigo industrije najboljši navod tehnično povzdigniti gospodarsvo. Kakor omenjeno, bi bila taka podjetja narodu v korist, ker bi imeli zaslužek doma. Zdaj gredo na tuje, pozabijo svoj materni jezik, mi pa gremo vedno nazaj. Začetkom imenovane gospodarske naloge bo posameznim hranilnicam težko izvesti, ker so same zato za enkrat še preslabe in mnoge pri vsi dobri volji ne vedo kako in kaj. Mnogi se bojijo rizike pri tako velikih podjetjih. Zgubiti dosti ne moremo. <’e pro-speva po celem svetu reelna industrija, ki jo vodijo ruzumni možje, zakaj bi le pri nas morala propasti. „Kdor ne vaga je brez blaga11. Ali moremo vtrpeti vsako leto vsoto 500 k iz rezervnega zaklada? Ničesar nismo imeli, ko smo osnovali zadruge, razim dobre volje delati in narodu pomagati. Zdaj smo na trdnih nogah, ('e se previdno postopa, je izguba izključena. Saj bo tudi ta denar donašal velike obresti. Ali je pa ravno „l'nion“ sposoben za tako podjetje? Kolikor poznam može in njih namene, moremo z mirnim srcem izjaviti, da gotovo. Hodimo veseli, da imamo može, ki imajo zmožnost in voljo resnično delati za narod. Ko bi to zanemarili, bi se nam moglo po pravici očitati, da je veliki trenutek, ko se je naš narod socijalno in gospodarsko probujal, ko mu je nova železnica odprla novo pot v svetovni promet, našel malo ljudi, ki niso razumeli svoje naloge. Ce se pa vdeležimo, zahtevamo ob enem, da se osnujejo taka podjetja, ki bodo v zvezi z gospodarstvom in se tudi pri vodstvu vpošteva naša zadružna organizacija. Srednja vas, 28. januarja 1905. Anton Oblak. Ivan Kač. Dne 11. decembra 1904 umrl je v Žalcu na Štajerskem Ivan Kač v 51. letu svoje starosti. V zgodovini slovenskega zadružništva priboril si je Ivan Kač svoje mesto. Rodil se je v celjski okolici; za poklic si je izbral kmetijstvo in je z izbornim vspehom dovršil kmetijsko šolo v Grottenhofu pri Gradcu. Na kmetijski šoli nabrane nauke je praktično porabljal kot oskrbnik velikih gospodarstev; kot oskrbnika graščine Zalog ga je zadela velika nesreča, ker mu je neki kmetijski stroj odtrgal desno roko, kar ga je seveda zelo oviralo v službovanju. Prevzel je na to službo občinskega tajnika v Žalcu in tudi tajništvo drugih občin je izvrševal. Kot strokovnjak kmetijstva bil je zmirom prijatelj kmetijstva. In ko je začel trkati na naša vrata zadružni duh, je bil Ivan Kač pripravljen za zadružno delo. Hodil je od kraja do kraja — po slov. Štajerskem in Koroškem — povsod navduševal kmetovalce za zadružništvo, razlagal zadružne nauke 'in snoval kmetijske zadruge. Spisal je tudi kratek navod za poslovanje kmetijskih zadrug. Kdor je zasledoval njegovo zadružno delovanje, je moral upati, da izpelje rajni Ivan Kač popolno zadružno organizacijo na Slov. Štajerskem. A bil je sam s svojim idejalnim navdušenjem za zadružno stvar; za kmetijske zadruge se ni hotel nihče brigati in mu pomagati, — vsem se je zdelo, da je zadružno delo izvršeno, če se ima precej velikih posojilnic — drugih zadrug pa ni treba, — saj bi dale le mnogo novega dela . . . Ustavil je toraj Ivan Kač svoje delovanje za zadružništvo — a zadruge, koje je ustanovil, ostale so prepuščene same sebi in ali niti niso pričele s poslovanjem — ali pa so isto kmalu ustavile — in zaspale, kar je spopolnitvi zadružne organizacije na Spodnjem Štajerskem jako škodilo, jo otežilo in tudi zelo zavleklo. In to ostane v zgodovini slovenskega zadružništva spojeno z imenom Ivan Kač, — ker je bil sam s svojini idejalnim navdušenjem za zadružno stvar. Denarni promet. Badema, druži, za šted. i zajm. —2000 (24. 1.) 4000 (21. 1.) Blagovica, hran. in pos. -j--400 (25. 1.) Bled za blejski kot, hran. in pos. -(-5000 (2. 2.) Bloke, hran. in pos. -1000 (24.1.) —2000 (4.2.) Boh. Bistrica, hran. in pos. +2000 (21. 1.) +1000 (30. 1.) + 5250 (2. 2.) +2170 (4. 2.) + 1800 (5. 2.) Borovnica, hran. in pos. +1000 (27. 1.) +1200 (30. 1.) +1300 (31. 1.) +1800 (3. 2.) Bovec, mlek. zadruga + V82 (23. 1.) Buzet, družtvo za šted. i zajm. —4000 (23. 1.) —3000 (1. 2.) Cerklje, hran. in pos. 2000 (22. 1.) +6000 (29. 1 ) Cerknica, hran. in pos. — 10000 (4 2.) Col, hran. in pos. —800 (19. 1.) Češnjica, hran. in pos. —2000 (27. I.) —2000 (3. 2.) Crmošnice, hran. in pos. —600 (25. 1.) +900 (5. 2.) Črnivrh, hran. in pos. —2500 (20. 1.) —2000 (28. 1.) D. M. v Polji, hran. in pos. +100 (26. 1.) Dobrepolje, pos. +4000 (28 I.) +3000 (3. 2.) +3000 (4. 2.) Dubrovnik, dr. za šted. +437 70 (22. l.)+4562‘30 (24. 1.) + 3500 (26. 1.) Dobrunje, hran. in pos. —800 (4. 2.) Domžale, hran. in pos. +2000 (4. 2.) Draga, hran. in pos. —1000 (23. 1 ) +300 (23. I.) Gojzd, hran. in pos. +500 (21. 1.) Gorica, centralna posojilnica +20000 (22. 1.) Gorje, hran. in pos. +3000 (28. 1.) +4000 (4. 2.) Horjul, hran. in pos. +2000 (22 1.) Ilrenovice, hran. in pos. +1419 88 (28. I.) Idrija, ljudska hran. in pos. +2500 (29. 1.) Ig, hran. in pos. +2500 (23. I ) +1500 (29. 1.) Izlake, hran. in pos. +9000 (29. 1.) Jesenice, hran. in pos +1500 (28. 1.) +2000 (4. 2.) +1000 (4. 2.) Kamnik, hran. in pos. +19 30 (22. 1.) +10000 (30. 1.) Kandija, hran. in pos. —3000 (3. 2.) Knežak, hran. in pos. +3400 (31. 1.) Komenda, hran. in pos. +1000 (21. 1.) +2870 (4 2.) Košana, pos. +1000 (26. 1.) +1000 (28. 1.) Kranjska gora, pos. +3000 (28. 1.) Križevci, pos. +13 10 (27. 1.) +6000 (3. 2.) Krka, hran. in pos. —1000 (23. 1 ) Kropa: + 12936 (21. 1.) + 119-67 (22. 1.) +19-80 (22. 1.) +22-39 (26. 1.) +185 75 (28. 1.) +102 23 (29. 1.) +1161-82 (30. 1.) -3000 (31. 1.) +351-92 (9. 2.) + 114-50 (2. 2.) +1066 (3. 2.) Laško, hran. in pos. —2000 (20. 1.) +11118 65 (31. 1.) Leskovec, hran. in pos. +1000 (26. 1.) +500 (30. 1.) +500 (31. 1.) Ljubno, hran. in pos. +30000 (31. 1.) Loškipotok na Taboru, bran in pos. +1000 (21. 1.) +1500 (28. 1.) +1000 (5. 2 ) Makole, km. zad., +V80 (24. 1.) Marenberg, pos. +1000 (24. 1.) Metlika, kmet. društvo +3 08 (22. 1.) Mokronog, okr. pos. +3000 (31. 1.) —500 (4. 2 ) Mošnje, hran. in pos. —1000 (1. 2.) Planina, hran. in pos. +700 (23. 1.) Planina, mlek. zadr. +12'30 (22. 1.) +P88 (30. 1.) Polhov Gradec, hran. in pos. +1100 (22. 1.) +4000 (25. 1.) — 2000 (28. 1.) Preddvor, hran. in pos.+954 (30. I.) Pulj, istrska pos. —20000 (23. 1.) Preska, hran. in pos. +470 (26. 1.) Radeče, okr. pos. + 3000 (2. 2.) + 2000 (4. 2.) Ribnica, hran: in pos. +25000 (31. 1.) —12000 (26. 1.) — 10000 (27. 1.) —6000 (3. 2.) Roč, dr. za šted. i zajm. +210 (26. 1.) Rob, hran. in pos. +3000 (21. 1.) +4000 (2. 2.) Rova, „ „ „ +1800 (26. 1.) - 1180 (30. 1.) Rovte, hran. in pos. +2000 (29. 1.) +5000 (5. 2.) Selce, hran. in pos. +3500(21. 1.) +3000(30. 1.) —3500 (3. 2.) Semič, hran. in pos. —1000 (20. I.) +6000 (23. 1.) Senožeče, hran. in pos. +5U0 (23. 1.) —800 (27. 1.) Sevnica, pos. —6000 (20. 1.) —10000 (28. 1.) Smlednik, „ „ „ + 1097 (21. 1.) +382 (4. 2.) Sodražica, kmet. dr. +129 (5. 2.) Sorica, hran. in pos. +1100 (21. 1.) —2000 (21.1.) +950 (28. 1.) Srednjavas, hran. in pos. +1500 (22. 1.) +3000 (28. 1.) + 1500 (7. 2.) Starigrad, dr. za šted. i zajm., +3000 (2. 2.) Struge, Inan. in pos. +2000 (30. 1.) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. + 1000 (28. 1.) Sv. Jurij ob j. ž., hr. in p. —2000 (20. 1 ) +2500 (31. 1.) Sv. Jurij pod Kumom, hran. in pos. +1600 (4. 2.) Sv. Jurij pri Kranju, „ „ „ +2000 (4. 2.) Sv. Kunigunda, hran. in pos. —2120 (11. 1.) Šebrelje, pos. + 1226'98 (29. 1.) +8500 (2.2.) školjaloka, Ij. hran. in pos. +1000 (26. 1.) +2000 (3. 2.) Šmarije, hran. in pos. —3000 (24. 1.) Šturije, hran. in pos. +72092 (4. 2.) Št. Jernej, slov. pos. +1500 (26. 1.) Št. Peter, hran. in pos. — 1350 (19. 1.) —2000 (23. 1.) + 1300 (28. 1.) —2500 (30. I.) Št. Rupert, +1500 (28. 1.) Tomaj, hran. in pos. +2000 (27. 1.) —2000 (1. 2.) Tomišelj, hran. in pos. —3000 (3. 2.) Toplice, „ „ „ +700 (28. 1.) +1260 (2. 2.) +800 (4. 2.) Trebelno, „ „ „ -1400 (27. 1.) —1600 (31. 1.) Tržič, hran. in pos. —2000 (19. 1.) Tržišče, hran. in pos. +2000 (22. 1.) Tirnice, hran. in pos. —1500 (25. 1.) —1600 (31. 1.) Vipava, hran. in pos. —6000 (31. 1.) Višnjagora, hran. in pos. +2000 (26.1.) + 1000 (28. l.) + 1000 +2000 (2. 2.) +1000 (4. 2.) Vrhnika, hran. in pos. +2000 (24. 1.) +3000 (4. 2.) Zagradec, hran. in pos. —800 (27. 1.) +2000 (28. 1.) Zatičina, „ „ „ +1800 (5. 2.) Zg. Besnica, hran. in pos. +800 (27. 1.) Zg. Tuhinj, „ „ „ +2000 (21. 1.) +4000 (4. 2.) Žiri, „ „ „ +3000 (23. 1.) +7000 (28. 1.) Žužemberk, hranil, in posojil.+1500 (21. 1.) —3000 (28 1.) Vabilo na IX. REDNI OBČNI ZBOR .„Hranilnice in posojilnice v Stari Loki. registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dne 19. svečana 1905 ob 3. uri popoludne v kaplaniji. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi, ki sklepa ne glede na število udeležencev. V Stari Loki, dne 1. februarja 1905. Načelstvo. VA BILO na V. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Semiču, rogistrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 19. svečana 1909 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilničnih. Dnevni red: 1. Poročila načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računov za leto 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Načelstvo. V abilo na OBČNI ZBOR konsumnega društva v Cirknici, registr. zadruga z omejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 19. svečana 1905 ob ‘M. uri po-poludne v prostorih hranilnice in posojilnice v Cirknici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1904. 3. Sklepanje o razdružhi zadruge. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Opomba: A ko občni zbor ob '1*4. uri ne bode sklepčen, se bode vršil ob 4. uri na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri bo pravnoveljavno brezpogojno sklepal. K obilni vdeležbi vljudno vabi odbor. VABILO na II. REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki sc lio vršil v nedeljo dne 26. svečana 1905 ob polu 4. uri popoludne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor VABILO na redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Zgornji Itesniei" registrovane zadruge z neomejeno zavezo", se bo vršil v nedeljo, dne 26. februvarja 1905 ob 3. uri popoludne v župnišču. V s p o r e d : 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. N a č e 1 s t v o. VABI LO k OBČNEMU ZBORU ..Hranilnice in posojilnice v Preski registrovane zadruge z neomejeno zavezo", kateri bode v nedeljo dne 19. svečana 1905 ob 3. uri . popoludne v župnišču. V s p o r c d : 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na VII. redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Štoriji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", kateri bo v nedeljo dne 26. februvarija 1905 ob 3. uri popoludne v dvorani „katoliško-izobraževalnega društva*. Dnevni red: 1. Poročili načelnika in rač. pregledovalca. 2. Potrjenje računa za 1. 1904. 3. Volitev odbora, računskega pregledovalca in njega namestnika. 4. Slučajnosti. V Šturiji, dne 24. januarja 1905. Odbor. .‘57 Denarni prometi in bilance Hranilnica in posojilnica na Blokah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deseto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 294, v upravnem letu pristopilo 14, odpadlo 5, koncem leta 1904. 303. Deleži: začetkom leta 1904. 294, v upravnem letu prirastlo 14, izplačano 5, koncem leta 1904. 303; odpovedano: 0. Denarni promet: K 334.617-89. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) ji K b j Imetje (Aktiva) b Dolgovi (Pasiva) ! K h Deleži 28 Deleži 10 Posojila 162 964 46 Deleži 1 606 Hranilne vloge s k a- Vzdig. hran. vloge . | 86 704 85 Tek. račun s zvezo . 28.734 65 Hran. j vloge s kapit |j pitalizov. obresti . 62 128 99 Dana posojila . . | 42 079 63 Inventar premični . 475 51 obrestmi. . . .190.657 88 Vrnjena posojila 26.994' 67 Tek. račun s zvezo 26 597 64 Zaostale obresti pos 1.168 67 Predpl. obrest, pos. ! 89 13 Tekoč i račun s zvezo 65 565 42 Inventar premični . 559 42 | Vrednost kolekov . 4 89 Rez zak. z obresti . | 4.607 57 Obresti tek. računa 1.594 77 Obr. bran. vlog izpl 636 29 Delež pri „Zad. zv.. 1.000 — Čisti dobiček . . . | 1.047 19 Plače obr. od pos . 10918 93 Obr. hran. vlog kap. 7.766 86 , , Ujud. pos. 4 — Upr. in urad. prisp. 222 01 Obr. pos. povrnjene 248 33 Vadij pri c. kr. okr. Gotovina začet, leta 933 95 Upr. in urad. stroški 1.292 62 sodniji v Ložu 500 — Rent. dav. in nep. pri. 135 51 Gotov. 31. dec 1904 2 155 59 Vadij za dražbo zem. 500 — Gotov. 31. dec. 1901 2 155 59 i 168 386 74 || 168 386 74 ! 197.007 77 ]| 197.007 77 \ II Hranilnica in posojilnica v Bohinjski Bistrici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 0, v upravnem letu pristopilo 53, odpadlo 0, koncem leta 1904. 53. Deleži: začetkom leta 1904. 0, v upravnem letu prirastlo 53, izplačano 0, koncem leta 1904. 53; odpovedano: 0. Denarni promet: K 772 326-38. Prejemki (Debet) K ! b Izd a Iki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 106 - Vzdignj. hran. vloge 39.814 98 Posojila 41.781 03 Deleži 106 Hranilne vloge s ka- Dana posojila 45.021 03 Tekoči račun s zvezo 253.155 65 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obresti . 333 716 j 10 Tekoči račun s zvezo 284 759 2is Inventar premični . 263 02 pitaliz. obrestmi . 293.901 12 Vrnjena posojila 3 240 — Inventar premični . 292 24 Delež pri Zadr. zvezi 200 — Tekoči račun s zvezo 460 26 Tekoči račun s zvezo 37.859 ! 76 Obr. hr. vlog izplač. 563 12 Prehodni . . . . | 10 — 1 1 1.079 06 Obr. tekočega računa 6.256 ; 13 Obr. hran. vlog kap. 5.472 08 Gotov. 31. dec 1904 1 136 74 Plačane obr. od pos. 1.318 ! 77 Obr. tekočega računa 6.256 13 Upr. in uradni prisp. 214 44 Upr. in uradni stroški 210 60 Pristopnine . . . 25 - Del Zad. zv. v Ljublj. 200 1 Prehodni ... 3 495 36 Prehodni .... 3 505 36 II : Gotov, konec 1 1904 136 74 386.231 | 56 386 231 56 i _r 295 546 44 jj 295 546 44 | Hranilnica in posojilnica v Cerknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deseto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904 543, v upravnem letu pristopilo 39, odpadlo 58, koncem leta 1904. 524. Deleži: začetkom leta 1904. 543, v upravnem letu prirastlo 39, izplačano 58, koncem leta 1904. 524; odpovedano: 0. Denarni promet: K 645.888-50. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) K 1 h 1 Imetje (Aktiva) K Fh Dolgovi (Pasiva) K h Deleži ij 78 — Hranilne vloge s ka- pitalizov. obresti . 245 513 j 50 Vrnjena posojila. . 36 533 | — Tekoči račun s zvezo 14 041 12 Inventar nepremični 41 80 Obresti tek. računa 4 772 10 Plač obresti od pos 11 762 ; 28 Upr. in uradni prisp 174 82 Pristopnine ... 23 j 40 Najemnina . . . 3 375 — Gotovina začel, leta 10 1 45 51 Deleži 116 j — Vzdig. hranilne vloge jj 170 595 65 Dana posojila; . . 38.995 j — j Tekoči račun s zvezo 85.772 j 10 Inventar premični . 389 j 90 Inventar nepremični 1.411 08 Obr. hran vlog izpl. 1 327 57 Obr. hran. vlog. kap. 16.843 34 Obr. pos. povrnjene 181J 28 Upr. in urad stroški 472 j 78 Rentni davek in neposredne pristoji). 323.27 Delnice „Union1. . 2 000 Prehodni .... 1.000 — Gotov. 31. dec. 1904 jj 7.032,56 - Posojila Tekoči račun s zvezo Inventar premični . Inventar nepremični V c. kr. poštni hran. Terjatev na najem Delež pri Zadr zvezi „ „ Kous. društ „ „ del. društvu „Union1 .... Prehodni .... Gotov. 31. dec 1904 256 582 | 73 138.614 j 65 957 ! 11 57.347 ; 37 102 98 1.000 — 1.000 ! — 250 -250 — 2.000 | — 1.000 — 7 032 56 II 1 Deleži j 1 052 | — Hranilne vloge s ka-pitalizov. obresti . j! 407.998 70 Predplač. obr. posojil jj 876 j 72 j Rezervni zaklad . . j, 7 043 j 42 j Čisti dobiček . . . 3651 15 326.460 53 || 326.460 53 1 477 335 99 477.335 99 1 “ir 1 I II 1! 1 i Posojilnica na Frankolovem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 144, v upravnem letu prirastlo 20, odpadlo 7, koncem leta 157. Deleži: začetkom 1.1904 145, v upravnem letu prirastlo 20, odpadlo 7, koncem 1. 158, odpovedano: 4. Denarni promet: K 125.01118. Prejemki (Debet) K li Izdatki (Kredit) K h Deleži 72 Deleži 14 Hran. vloge s kapit. Vzdig. hr. vloge . . 12.756 86 obrestmi . . . 10.347 02 Dana posojila . . 35 370 40 Vrnjena posojila. . 28 687 20 Tekoči račun z zvezo 4 068 — Tekoči račun z zvezo 8.295 70 Inventar premični . 3 20 Plač. obr od posojil 4.194 02 Obresti hran. vlog Upravni in uradni izplačane . . . 36 64 prispevki . . . 338 93 Obr. hran. vlog ka- Pristopnine . . . 20 — pilalizovane . . 462 90 Poštna hranilnica . 5.396 57 Obresti tek. računa 3.395 70 Obresti poštne hran. 2 09 Obr pos. povrnjene 46 08 Gotov, začetkom leta 659 81 Upr. in urad. stroški 395 73 Rentni davek in ne- posred, pristojbine 33 03 Poštna hranilnica . 5 370 60 Tiskovine .... 44 70 Gotov. 31. dec 1904 1 015 50 63 013 | 34 | 63 013 34 I II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Inventar premični . Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin Delež pri „Zadružni zvezi1 .... Delež pri Ljudski pos. Poštna^ hranilnica Gotov. 31. dec. 1904 83 199 218 561 131 1 000 4 126 1.015 66 51 06 06 09 50 Deleži Hranilne vloge s ka-pitalizov. obrestmi Tekoči račun z zvezo Predplač obr. posojil Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 420 12.651 69.677 612 2.248 646 1 86 255 88 86 255 88 II 1 Hranilnica in posojilnica v Loškem potoku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta 42, v upravnem letu prirastlo 37, odpadlo 0, stanje koncem leta 79. Deleži: začetkom I. 1904 42, v upravnem letu prirastlo 37, odpadlo 0, koncem 1. 1904 79, odpovedano: 0. Denarni promet: K 149.388-10. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K ti Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi.... Vrnjena posojila Tekoči račun z zvezo Obr. tekoč, računa . Plač obr. od posojil Upravni in uradni prispevki . . . Pristopnine . . . Gotov, začetkom leta 74 48 083 4.520 18 915 732 2 407 135 37 47 64 42 91 35 10 42 Vzdig. hran. vloge . || 16 995 Dana posojila . j 34 280 Tekoči račun z zvezo ji 20032 Inventar premični . [ 319 Obres i hran. vlog iz-plačane . . . . jj 157 Obr hran. vlog ka- |j pilalizovane . . | 2.539 Obr pos povrnjene ij 12 Upravni in uradni stroški .... j 87 Rentni davek in ne-pnsr. pristojbine . 10 Gotov. 31. dec. 1903 517 79 91 38 61 64 33 40 20 58 ! 74.952 84 || 74 952 | 84 II 1 || Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 63.118 Deleži . . . 158 Tekoči račun z zvezo 12.457 12 Hranilne vloge s ka- Inventar premični . 414 17 pitalizov. obrestmi 76.697 19 Zaostale obr. posojil 112 92 Pred pl obr. posojil , 59 96 Delež pri „Zadružni zvezi" .... Rezervni zaklad . . 174 ss 1.000 — Čisti dobiček . . . 529 76 Got. koncem 1 1904 517 58 77.619 79 77.619 79 | II 1 Posojilnica v Sevnici, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, za 22. upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 1724, v upravnem letu pristopilo 205, izstopilo 102, stanje koncem leta 1827 z vplačanimi deleži v znesku K 4.289'66. Denarni promet: K 447.759'89. Prejemki (Debet) r k i h Izdatki (Kredit) * h Imetje (Aktiva) K ll Dolgovi (Pasiva) K 1, Vinena posojila . . ! 47.552 Posojila . . . . 92.366 Posojila 379 078 4-6 Deleži .... 4.289 66 Prejete hran. vloge . 130.318 08 Vzdignene vloge 49 830 50 Zaostale obr. posojil 10 693 24 Vloge s kapilalizov. Prejete obr. posojil. i 19 4-80 94 Izplač. obresti vlog 262 25 Naložen denar zao- obrestmi . . . 375,465 95 Deleži 410 — Vrnena izposojila 67.859 10 stalim! obrestmi . 6.811 80 Za 1 1905 predplač. Vstopnine .... 410 — Plač. obr. izposoji! . 1 662 11 Inventar .... 100 — obresti posojil. . 873 91 Prejeta izposojila 23 000 — Prehodni zneski . . 1 8 340 — Prehodni znesek. . 6 640 — Izposoji la z obrestmi 7.708 90 Prehodni zneski . . 1.700 — Izplačani deleži . . 224 10 Obresti ... 140 — Rezerva i 1903 in Prejete obresti na- Upravni stroški . . 2.118 94 Gof. koncern 1. 1904 2 032 54 pristopnine. . . 15 344 93 loženega denarja 300 — Za dobrodel namene 60 — čisti dobiček . . . 1.812 69 Upravni doneski 1.482 50 Davki 382 87 Got. koncem 1. 1903 484 89 Got. koncem 1. 1904 2.032 54 || 225.138 41 225.138 41 405.496 04 405.490 04 II 1 II 1 1 Hranilnica in posojilnica v Strugah, vegistrovana zadruga v neomejeno zavevo, za četrto upravno leto 1904. Glani: začetkom I. 1904. 47, v upravnem letu pristopilo 9, odpadel 1, koncem I. 1904. 47. Deleži: začetkom I. 1904. 39, v upravnem I. prirasllo 9, izplačan 1, Koncem 1. 1904. 47; odpovedano: I. Denarni promet: K 1I3.917'24. Prejemki (Debet) K 1' Izdatki (Kredit) K h Deleži 18 Deleži 2 - Hran. vi. s kap. obr. 29 389 88 Vzdig. branil vloge 25 117 39 Vrnjena posojila 4 185 — Dana posojila . . 6 875 — Tekoči računi . . 20 001 91 Tekoči računi . . 21.354 94 Obresti tek. računa 2 797 44 Obr. bran. vlogizpl 287 91 Plačane obr. od pos. 496 37 , » , kap. 2 655 — Upr. in urad. prisp. 34 38 Obr. pos. povrnjene 4 78 Pristopnine . . . 9 — Upr. in urad. stroški 45 56 Vrnjeni urad. stroški 13 30 Ren dav. in neposr. Gotovina začet, leta 590 27 pristojbina . . 39 OS Gotov. 31. dec. 1904. l 153 92 57.53b 58 57.535 58 Imetje (Aktiva) | K b Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... 9895 Deleži 94 Tekoči računi . . 60 716 71 Hranilne vloge s ka- Inventar premični . 157 47 pitaliz. obrestmi . | 71.404 78 Vrednost kolekov 4 25 Predplač. obr. posojil | 29 70 Gotov. 31. dec. 1904 1.153 92 Rez zaklad z obresti 111 11 čisti dobiček . . . 287 76 : 71.927 35 71.927 35 ! Hranilnica in posojilnica v Št. Petru (Notranjsko), registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deseto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 385, v upravnem letu prirastlo 28, odpadlo 15, koncem leta 398. Deleži: stanje začelkorn leta 385, v upravnem letu prirastlo 28, odpadlo 15, koncem leta 398, odpovedano: 0. Denarni promet: K 5(51.594'62. Prejemki (Debet) K b Izdal ki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži .... 56 Deleži 30 Posojila .... 166 736 76 Deleži 796 Hran. vloge s kapit. Vzd g. bran. vloge . 112 286 22 1 Tekoči račun s zvezo 111 088 19 Hran. vloge s kapit obrestmi . . . 137.763 35 Dana posojila . . 36 (»0 — Inventar premični . 692 08 obrestmi . . . l 313 169 26 Vrnjena posojilu. . 71.808 — Tekoči račun s zvezo 115.070 56 Inventar nepremični 31 048 52 Predpl. obr. posojil 335 69 Tekoči začuti s zvezo 50 719 02 Inventar premični . 603 98 Zaostale obr. posojil 6.341 63 Rez zaklad z obr. . 5 334 — Inventar premični . 10 — Inventar nepremični 500 1 Delež pri „Zadružni .Cisti dobiček . . . 734 47 Obresti tek. računa. 4 770 50 Obr. hr. vi izplačane 1 087 99 zvezi* .... 1 000 — Plač. obr. od posojil 8 607 53 Obr. hr. vi. kapilaliz 11.984 91 Delnici pri „Union* 1.000 Upr. in urad. prisp. 84- 60 Obr. pos povrnjene 54 17 Delež „Zadr. tisk.* . 1.000 Pristopnine . . . 28 — Upr. in urad. stroški 910 49 Golov. 31. dec. 1904 1.462 24 Najemščina hiše. 1 243 — Renl. d. in nep. prisl 178 70 Got.začetkom 1. 1904 6 438 37 Delnici pri „Union1 1.000 1 Davki in oskrb. hiše 309 17 Gotov. 31 dec. 1904. 1 462 | 24 i 1 281.528 43 | 281.528 43 | 320 369 42 ; 320.369 42 Mlekarska zadruga v Sorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo za peto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 33, v upravnem lotu pristopil 1, izstopil 1, koncem leta 33, z vplačanimi deleži v znesku K 480"—; odpovedano 1. Denarni promet: K I8.221"9t). Prejemki (Debet) K li Izdatki (Kredil) K b linelje (Aktiva) K li Dolgovi (Pasiva) K It Rlagaj. preos. 1 1903 12 02 Izplačani deleži . . 6 Vrednost hhtga . . 185 I - Deleži 486 Vplačani deleži . . 18 Izdatki za blago . . i 6 272 64 Ter na blagu pri zad 110 — Izposojila .... 2 900 — Pristopnine ... . 6 — Voznina 317 32 Ter na blagu pri nez 492 90 Dolg na blagu zadr. 1.102 83 Prejemki za blago . 7.948 23 Inventar premični . 13 40 Inventar nepremični 2 590 48 Dolg na blagu nezadr. 71 — Vrnjen naložen denar 1.000 — Hišni najetim davek 18 32 Inventar premični . 1 246 06 Rezervni zaklad . . 1.176 88 Kazni vsled pokvar- Upravni stroški . . 1 282 63 Naložen denar . . 920 j — ('.isti dobiček . . . 19 63 jenega mleka 70 — Obresti izposojil. 305 — Obresti od tega , . !i 16 I 56 Najemnina od sob in Delež pri Zadr. zvezi 20 — Deleža pri posojil. . 4. zemljišča . . . 112 40 Naložen denar 920 — Delež pri Zadr. zvezi 20 — Gol. koncem 1 1904 111 34 Predp obr. od i/.pos. 60 ; - 1 ll Got koncem 1. 1904 j| 111 j 34 9166 65 9166 65 5 756 | 34 5.756 34 m 1 Krščansko gospodarsko društvo v Idriji, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 11)04. Člani: začetkom leta 1904 457, v upravnem letu pristopilo 62, izstopilo 16, koncem leta 503, z vplačanimi deleži v znesku K 17.816-- ; odpovedano 24. Denarni promet: K 220.397-79. Prejemki (Debel) K h Izdatki (Kredit) !| K h imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1903 873 91 Izplačani deleži . . 70G Vrednost blaga . . < 23 286 82 Deleži .... 17816 Vplačani deleži . 1 744 — Izdatki za blago. . 85 071 77 Vred prem. invent. 2.857 04 Rezervni zaklad . . 4.963 32 Pristopnine . . . 124 — Voznina 3 984 86 V Ljudski hranil, v 4°/o obr. od tega . 198 53 Prejemki za blago . 100.107 53 Užitnina . . . . 2 438 73 Idriji nal. denar . 3.845 12 čisti dobiček . . . 8 638 07 Iz Ljudske hran. v Inventar premični . 127 — Obr. od nal. denarja 123 85 blriji vzdig. nalož. Davki 1.264 54 Deleža pri Zadr in denar .... 8 000 — Neposredna pristoji). II 6 20 Gosp. zv. v Ljub 220 — Upravni stroški . Got koncem 1 1904 1.301 09 Za tlak in drugo po- j| 2 447 28 pravilo v prodajal. : 216 89 Del. „Z. zv/ v Ljub. 20 — Obresti deležev . . 696 86 V Ljudsko hranil, v Idriji nal. denar . 6.500 — Dividenda zal 1903 6013 20 Bazni stroški ... 55 02 Gotov. 31. dec. 1903 1.301 09 | 110.849 44 1 110 819 44 31 615 92 31 615 92 || | 1 I. Tržiško delavsko konsumno društvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo za šesto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 90, v upravnem letu prirastlo 8, odpadlo 6; koncem leta 92 z vplačanimi deleži v znesku K 760-—; odpovedano: 1. Denarni promet: K 54.460-66. Prejemhi (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) n' b Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost 1. 1903 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Povrnjena predplača 1 105 68 8 1.400 24 956 10 50 07 Izplačani deželi . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina .... Užitnina .... Inventar premični . Pridobninski davek . Neposredna pristojb. Upravni stroški . . Obresti izposojil. . Delež pri „Gosp zv/ Pristopnina k Zvezi Izp div. za 1. 1903 Got. konec 1. 1904 70 1.400 22 432 471 714 89 6 9 1.388 30 40 1 259 634 41 91 21 29 28 73 05 40 81 48 Vrednost blaga . Terjatve na blagu pri nadružnikih . Vred. premič. inven. Delež pri Gosp. zv. , „ Zadr. zv. Got koncem 1. 1904 3.274 1 553 511 40 20 634 69 01 84 48 Deleži Izposojila . . . . Dolg na blagu nezad. j Dolg na obr. od izp 1 Rezervni zaklad. L0/« Čisti dobiček . . . i , 760 600 3.546 3 918 205 ŽSSSSI 1 27 547 |57 | 27 547 |57 G 034 | 02 6.034 02 I || 1! 1 Sodarska zadruga na Češnjici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1904. Člani: začetkom I. 1904 55, pristopilo 20, izstopilo 0, koncem 1. 75 z vplačanimi deleži v znesku K 3.175. — ; odpovedano : 0. Denarni promet: K 94.897-60. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) K h Blag preost 1. 1903 Vplačani deleži . . Prislopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Prehodni .... Povr. voznina . . Posojilo c kr. trgov, ministerstva . . 960 990 20 3 771 36.666 582 29 5 000 33 48 12 81 Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina Inventar premični . Zemljiški davek . . Neposredna pristojb. Upravni stroški . . Obresti izposojil. . Prehodni .... Gotov, konec 1 1903 7 969 33 582 2.241 84 22 1 2.197 196 582 1.141 60 42 90 10 ■48 30 19 75 12 88 48 019 74 | 48 019 74 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 642 60 Deleži 3.175 Terj na blagu zadr. 567 94 Izposojila .... 1.000 — n i> ji nez. 3 795 78 Dolg na blagu nez 29 20 Vred. neprem. inven 3 000 — Posojilo c. kr. trgov. „ premič. „ ji 374 „ skladišča , . j| 563 Delež pri Zadr. zvezi 1 200 49 ministerstva . . 5.000 — 32 Rezervni zaklad, 4°/o 1.232 62 — Čisti dobiček . . . 713 19 Vrednost smrek . . 864 1.141 1 — Gol koncem 1. 1904 88 11.150 01 11150 01 — 41 VABILO OBČNI ZBOR mlekarske zadruge v Cirknici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 19. svečana 1905 ob 4. uri popo-ludne v prostorih hranilnice in posojilnice v Cirknici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 9. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti, odbor. VABILO na V. redni občni zbor „Posojilnice za slovenjegraški okraj v St. Liju p. T. registrovane zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil v ponedeljek dne 27. februvarija 1905 ob ‘2. uri popoludne v posojilniškem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poterjenje računskega zaključka leta 1904. 3. Slučajnosti. Načelstvo. GOSPODARSKO BERILO. Vinoreja in kletarstvo. Spremembe v belem vinu pri pretakanju in prevažanju. Vsak vinogradnik je že opazil, da so z belim vinom vedno večje sitnosti nego z rdečim. Rdeče, zlasti črno vino, se rajši čisti, in ko se včisti, je tudi bolj stanovitno od belega. Že očiščeno črno ali rudeče vino, se zopet skali le, ako je bilo slabo shranjeno, če se je ž njim pozneje slabo ravnalo ali pa, če je prišlo že v mošt mnogo gnilega grozdja. Da se črno ali rdeče vino bolje čisti in da ostane stanovitnejše, vpliva njega polnost t. j. moč ter obila čreslena kislina. Pri belem vinu pa igra glavno vlogo glede hitre in stanovitne čistosti — alkohol. (Jim več alkohola ima toraj vino, tem hitrejše in boljše se očisti. Zato je pa pri saditvi novih trt gledati na to, da se pomnože kolikor možno le take vrste trt, ki dajejo močnejša vina, ki pa poleg tega tudi obilno rode. — ('e ravno je bilo belo vino tako skrbno spravljeno, se vendar pri pretakanju, bodisi da se je to izvršilo z namenom, da se loči od drož, ali pa pri polnjenju pred razpošiljanjem, se v barvi več ali manj spremeni in kolikortoliko tudi v okusu. Spre memba barve je nekaj naravnega. To se pripeti pri vsakem belem vinu, ko pride z zrakom v dotiko, da nategne namreč nekoliko rumenkaste barve. Neprijetno je pa, če popolnoma spremeni prvotni okus. Da se to ne zgodi, skrbeti je treba to že pri polnjenju v nove, čiste sode. To pa je mogoče preprečiti edino le z žvepljanjem. Žveplo pomori namreč vse kalnost poizročujoče snovi, ki se potem kmalu sesedejo v podobi gošče na dno. Žveplanje ima le tedaj dober uspeh, če žveplena sokislina (žvepleni dim), dobro prešine pretočeno vino. Zato se mora sod napolniti z žveplenim dimom, še preden se vliva vino v sod. S tem, da pada vino skozi lijak z visocega, se med padanjem v notranjem razprši in se tako nasiti žveplene sokisline. Oe je sod velik, n. pr. 5—6 veder, se mora žvepljanje, ko je dotični sod že do ali čez polovico poln, zopet zažgati, ker med tem časom uide mnogo prvotnega dima, na kar se sod, kakor popred, doliva, dokler je poln. Večje sode je treba celo 3 do 4krat zažveplati. Za vsakih 5 veder se vzame en kos, na približno 15—20 cm dolgem popirju ali platnu nalepljenega žvepla. Ce se pa dvakrat žveplja, se tak kos razreže na 2 ali 4 dele, ter se zažge vsakokrat po en košček. Pri žveplanju je strogo na to gledati, da žveplo ne kaplja v sod v vino. Zato naj se pri taki manipulaciji posluži posebnih žveplalnic, pri katerih gori žveplo zunaj soda ter gre dim skozi posebno cev v sod. Take žveplalnice stanejo, če so iz pleha 2 do 3 krone, bakrene pa 4 do 6 kron. Pri pretakanju belega vina naj se toraj sodi v vsakem slučaju nekoliko zažveplajo. Iz gnilega grozdja napravljeno vino pa se mora prav močno zažveplati. Sicer se pa tudi rdeča vina žveplajo, le preveč se jih ne sme, ker zgube na barvi. Žveplena sokislina razje namreč rdeče barvilo. Pe se pa rdeče vino le noče očistiti ter postane kalno, kakor hitro stoji le nekaj časa na prostem, potem ga je treba prav močno zažveplati, in če je zgubilo mnogo barve, se ga čisti še z želatino, ki tudi vzame vinu mnogo barve, ter se je potem, ko se je očistilo, še enkrat pretoči v snažen sod, ter zmeša s temnordečim vinom, naj- bolje s takim, ki ima ali mnogo kisline ali ki je trpko. Te se vina sedaj v tem času v sodih kale, naj to nikogar ne moti in straši, ker to se več ali manje pripeti pri vsakem vinu, če je v sodu dalje časa mrzloti izpostavljeno; posebno se to kaj rado dogaja v prav slabih mrzlih zidanicah. Ko postane gorkejše, se tako skaljeno vino samoobsebi očisti in ne zgubi nič na prvotnem okusu, izvzemši če ni zmrznilo. Zato pa ne priporočamo prevažati vina v jako mrzlem času. X. Sadjereja. Trebljenje sadnega drevja po zimi. Marsikrat se sliši tožba kmetov, kako radi da bi svoje sadni/ drevje bolj oskrbovali in snažili, ali vsled preobilnega dela in pomanjkanja delavcev jim vse to v spomladi ni mogoče. Radi verjamemo to, radi tega pa želimo v naslednjem nekoliko nasvetovati, kako da naj bi kmet nekaj tega važnega dela že po zimi opravil. Kadar je po zimi bolj mehko vreme in sneg že od drevja odpadel, je mogoče, svoj vrt najprej dobro pregledati. Bistro oko bode kmalu pokazalo tudi kaj dela. Sicer se vrtnarskega dela sedaj še ne lotimo kar od kraja, to bi bilo v marsičem za drevje samo še prezgodaj, vendar pa z lahkoto opravimo še marsikaj, kar bi sicer morali v spomladi storiti. Tu vidimo debelo vejo po snegu od debla odcepljeno. Kaj treba druzega, nego vejo, ako se še kaj drži debla, previdno odžagati in odpraviti. Kolikor je mraz drevesu škodoval, to je bilo že storjeno. K večjemu, ako okoli rane obvežemo kakšnih obvez, več sedaj tukaj za drevo storiti ne moremo. Mazila se ob zimskem času ne primejo, zato pa se takrat tudi ne priporočajo. Drugje je žalibog drevo do cela razklano. Kaj čemo ž njim druzega, nego odpraviti in z novim nadomestiti. Saditi sedaj seveda ne moremo, pač pa v ta namen že večino dela opraviti. Pokončano drevo izkopati, ga porabiti za kurjavo, ob enem pa na onem mestu skopati jamo, da se v spomladi lahko kar vsadi drugo drevo. Zadnje delo je hitro storjeno, da ga bomo med drugim v spomladi lahko opravili. Važno čez vse je sedaj tudi pregledati, ali in koliko nam je na mladem drevju divjačina škodovala? Ako je škoda znatna, da jo je vredno naznaniti oblasti, treba to takoj storiti in sicer vsaj 14 dnij zatem, ko se je škoda opazila. Ako se to odlaga, da so rane že vse rujave, nima naznanilo več uspeha, pač pa je to znamenje za kmeta, da je on za svoje sadno drevje kaj malomaren. On mora namreč še več storiti! Kakor hitro škodo opazi, velja mu jo kolikor mogoče popraviti. To se zgodi s tem, da se rane osnažijo, zamažejo z cepilnim mazilom ali vsaj z ilovico, apnom in kravjekom, na kar se s cunjami obvežejo. Tako okovarjeno vsaj od mraza ne bode veliko trpelo, da lažje počaka spomladi, kadar se bode še bolj okovarilo. Seveda še je več dela na vrtu, ki se lahko stori po zimi. Drobni divji poganjki, mladice, silijo v drevje tako, da se jih časih kar braniti ne moremo. Ker se ž njih odrezanjem ne napravi velikih ran, jih lahko že po zimi odpravimo, zlasti ako imamo za to delo še primerno orodje, da jih gladko odrežemo; enako brez greha lahko odrežemo sedaj vse suhe veje, katerih je tudi vsako leto dosti na drevju. Najbolj hvaležno delo pa bi si kmet izbral, ko bi se sedaj lotil in mah z drevja odpravljal. To se najlažje zgodi z nalašč za to narejenim stružcera. S tem bi zlezel na drevo in snažil, toda ne pregloboko, da se drevje ne rani. Kmalo bi bilo tako oskubeno drevo vse pomlajeno, kakor obrito. Vendar, kakor rečeno, paziti mora kmet pri tem delu vselej, da drevo z orodjem, kakor tudi z nogami ali kako drugače ne rani. Tega se mu je vsik-dar treba varovati, ker za temi ranami se vgnezdijo rade bolezni na drevo. Toraj se mora vsled tega večje trebljenje drevja odložiti na spomlad, kadar je drevje manj občutno, pa se ob enem rane lahko zamažejo. Splošno. Misli o varčnosti. Ali se še spominjate povesti, ki ste jo nemara brali svoje dni v berilu ljudske šole ? „Nekaj pogorelcev je hodilo okrog nabirat milih darov. Pridejo tudi h kmetu, ki je bil na glasu, da je zelo premožen. Dobijo ga na dvorišču, ko je ravno kregal hlapce, ki so pustili čez noč nekaj vrvi ležati zunaj na dežju, mesto da bi jih bili spravili pod streho. — „Tukaj že ne dobimo veliko11 — so dejali pogorelci med seboj. Kako se pa začudijo, ko dobi vsaki bogato darilo in jim gospodar obljubi po vrhu, da jim pripelje tudi še lesa in živeža. Pogorelci se gorko zahvalijo za to veledušnost, opomnijo pa, da so jim bile njegove stroge besede proti hlapcem precej omajale pogum. „Prijatelji moji!11 povzame nato gospodar, „ravno vsled tega, da sem bil tudi v malem varčen in natančen, sem v stanu, da morem v nekoliko prispevati in olajševati bedo nesrečnih svojih sobratov11. Da, kmet mora biti tudi dandanes varčen in natančen v vsakem oziru, ako hoče shajati. Kmečko dvorišče je v marsičem dobra fotografija gospodarjeva — je dvorišče v neredu, na vseli oglih vse razmetano in nastlano, potem vemo, koliko je ura bila. (’e stoje vozovi, plugi ali celo dragi stroji cele tedne zunaj pod milim nebom, potem lahko sklepamo, da je temu gospodarju marsikaj druzega mnogo bolj pri srcu nego gospodarstvo. Takega kmeta dobiš mnogo preje pri vinu in kvartali nego tam, kjer je njegovo mesto — v gospodarstvu. Kako trpijo na pr. vozovi v svojih lesenih, pa tudi železnih delih, ako stoje cele tedne na prostem ! Oni gospodarji, ki se hočejo izogniti nepotrebnih poprav, imajo navado, da namažejo jeseni pluge in vozove s karbolinejem ali s kako ceno barvo, ker postane po nji les bolj trpežen. Popravljat dado orodje takoj jeseni po končanem delu, ker imajo v tem času kovači in kolarji menj posla. Skrben gospodar ima večino svojega orodja v posebni shrambi (magazinu ali šupi), ('e teh ni, naj se napravi vsaj nekoliko nadstrešja iz desak, da se obvaruje orodje pred dežjem in snegom; zato se kmalu dobi pripraven kot na dvorišču. Važna reč je tudi mazanje železnih delov pri drevesih, orodji itd. z mastjo in mazanje ležišč pri mlatilnicah in slamoreznicah ter vratilih (gepeljnih), še bolj pri kosilnih in sejalnih strojih. Poznamo mnogo pridnih gospodarjev, ki se pri tem prav nič ne zaneso na svoje otroke in posle, ampak imajo povsodi svoje oči zraven. Pregovor ,,dobra mažnja, lahka vožnja11 velja posebno pri strojih. Koliko strojev se pokvari, ker se preveč segrejejo v ležiščih in obdrgnejo. Vsako leto pred zimo je treba dobro pregledati streho hiše in drugih gospodarskih poslopij. Z nekaj krajcarji se da tu mnogokrat popraviti škoda, ki bi pozneje požrla veliko goldinarjev. Saj je „streha temelj hiše“, kot so časih rekli. (’e se vsaj streha pri hiši hrani v dobrem stanji, potem se vsaj najhujše odvrne od nje. Praktični kmetovalec. Ljudskv visoke šole n;i Danskem. Po celem svetu se govori in piše o povzdigi kmetijstva na Danskem. Iz vsega pa, kar slišimo o danskem kmetu, odseva neka posebna izobrazba celega ljudstva. Zato nas mora zanimati, da slišimo nekoliko tudi o tem, kako si dansko ljudstvo pridobiva ono visoko splošno omiko Zgodovina danskih visokih šol za ljudstvo je v ozki zvezi z imeni Grundtvig in Kristen Kold. Prvi je bil mož, ki je na podlagi teoretičnega premišljevanja zamislil način ljudskih visokih šol, drugi pa je bil mož dejanja, ki je Grundtvigovo misel oživo-tvoril in vpeljal na Danskem. Ljudska visoka šola temelji na misli, da je prehodna doba v človeškem življenju, ko človek ni več otrok, odrasel pa še tudi ne, najbolj neprimeren čas za poduk. Najugodnejši čas v ta namen so leta od 18. do 25. leta. Tej skušnji radi pritrdimo. Saj nas uči mnogo zgledov, kako so postali slabi učenci na srednjih šolah najboljši slušatelji na visoki šoli, iz katerih so v praktičnem življenju postali vredni in delavni možje; čas ko mlado vino vre, je namreč zelo malo pripraven, da bi hoteli že sedaj učistiti vino z raznimi čistili. Prva taka ljudska visoka šola je nastala 1. 1844. v Redingu. Danes štejemo takih visokih šol 98 (reci devedeset, in osem). Vse so zasebna podjetja in torej odvisna od proste volje učencev in od privlačne sile svoje lastne vrlosti. Po navadi ni poduk celoleten, ampak napravljajo se tečaji, ki trajajo za moške 5 do fi mesecev po zimi, za ženske pa 3 mesece po leti. Posamezni zavodi so samo za moško, drugi samo za ženski, tretji zopet za oba spola. Obisk je zelo različen na raznih zavodih, ki štejejo od 12 do 200 učencev na pol leta. V šolskem letu 1898./99. je obiskovalo visoko šolo vsega skupaj 3491 mladih mož in 264G deklet. Od teh je bilo 7(i starih pod 16 let, 480 starih 16 do 18 let. Bilo je 3313 kmečkih sinov in hčera, 980 obrtniških, 362 trgovskih itd. in le 341 meščanskih sinov in hčera. Poduk na teh visokih šolah je po veliki večini splošno izobraznega značaja, strokovni poduk, posebno kmetijski se šele naslanja na visoko šolo. Živahno zadružno in društveno življenje mora malemu in srednjemu posestniku podajati ono strokovno znanje, ki ga potrebuje za izvrševanje svojega poklica. Možak pa, ki si je z obiskom ljudskega vseučilišča razširil obzorje, ki je na teh šolah videl in slišal, koliko se je še treba naučiti in znati, ta bo pozdravljal razna bodrila in opomine kmetijskih društev z veliko bolj na široko odprtim srcem in jasno glavo, nego nerazumen bosopetnik in sc bo z veseljem lotil onega, kar mu more koristiti in mu pomagati v gospodarstvu naprej. Zdravo in vspešno zadružno življenje more vskliti samo ondi, kjer imamo na razpolago posestnike z nekoliko razbistreno glavico, ki so prišli do živega prepričanja, da samo edinost kmetov in pa pravilno in razumno vodstvo zadrug more prinesti v resnici tudi oni dobiček in korist, ki ga hrani zadružništvo v svojem jedru. Z ustanovitvijo zadruge se delo šele prične, mnogi pa mislijo, da je s tem večina že izvršena. Tako je ljudska visoka šola izvrstna pripravnica za zadružno življenje in odtod si tudi lahko razlagamo silno razvito, cvetoče zadružništvo, kakoršno imajo na Danskem dandanes. Posnemajmo jih ! V. Dr. Korber in gospodarstvo. Dr. Korber je šel. Ni naš namen in tudi ne naša naloga naštevati čine, ki spadajo v zgodovino njegovega političnega delovanja, silijo pa nas izgledi — koje nam dajejo malo ne vsi avstrijski gospodarski in še posebno kmetijski listi — na čelu jim „Dunajske kmetijske novine11, da se bavimo kot gospodarski list z bivšim ministerskim predsednikom z ozirom na gospodarstvo. V navedenih novinah čitamo: Naj bi ne bil slab znak, če se mora reči, da je zgubila e. kr. vlada v kritičnem trenutku — svojo glavo, ker to se je res zgodilo pri odstopu predsednika ministerstva, ki je pa sicer ostalo na krmilu. Njegov odstop izvršil se je nepričakovano naglo, skoraj na nek humorističen način. Ce pregledamo dobo njegovega petletnega vladanja, lahko rečemo, da še nismo imeli mnogo takih ministerskih predsednikov; skoraj bi se mu posrečilo, spraviti parlament do gospodarskega dela, nesrečni moment prenaglenja podrl mu je vse vspehe. Dr. Korber si je stavil nalogo, Avstrijo gospodarski ozdraviti; v tem stremljenji z raste 1 je sam sebi čez glavo. V prvi vrsti je kazal svojo naklonjenost industriji in je storila zveza avstrijskih industrijalcev pač le svojo nalogo, da se mn je po odstopu za naklonjenost zahvalila. Spoznal in pa cenil je pa tudi pomen kmetijstva — in gotovo je bil on prvi ministerski predsednik, ki je kot tak javno izrekel, da sta k m e t o v a 1 s t v o in industrija enakopravna. Pri nastopu predsedništva bilo je dr. Korberju kmetijstvo ravno tako tuje, kakor premnogim drugim ministrom, ni ga poznal: a prišel je do spoznanja, da sta najvažnejša stanova države jeden na drugega navezana in temu spoznanju se imamo zahvaliti, da je prejelo kmetijstvo od vlade nekaj betvie, in bi najbrž prejelo več, če bi ne bil pri nas vpliv kapitalizma tako velik in kmetijstvu tako nasproten. Seveda ne smemo teh betvie preveč pa tudi ne premalo ceniti. Dr. Korber priznal je tudi, da na čelu poljedeljskega ministerstva navadno niso bili pravi poljedeljski ministri, kmetijstvo toraj v vladi skoraj ni bilo zastopano, — pozval je toraj za poljedelskega ministra moža, ki je kmetijstvu všeč. Pri neki priliki izrazil se je dr. Korber: „Avstrijski kmet ne sme ubožati, kmetovalcu morajo biti odprta vsaka vrata.1 Vsakega zastopnika kmetijstva je vsikdar rad sprejel. Da se je dobilo kot prvo odpomoč pri pomanjkanju krme vsled ■ [lanske suše tistih 500000 kron in da kmetovalcem v bednih krajih za dovoz krmil ni treba plačevati tovornine, je Ktirberjevo delo. Bedni kmetovalci na Kranjskem do zdaj sicer niso nič dobili — no — tega ne pišemo na rovaš Korberja — ker so se vzroki rodili na Kranjskem samem. Vsiljuje pa se nam samo od sebe vprašanje, zakaj je Korber tako naglo pobral svoja kopita? Znano je, da ga je strmoglavila nesrečna njegova zahteva, vsled koje bi se smelo za pripomoć bednih dovoliti tistih 15 milijonov kron — kmetijstvu naklonjeni poslanci, med temi tudi naši slovenski poslanci, zahtevali so v očigled velikanske bede celo nekaj več — le tedaj, če se dovoli ob enem tudi za druge namene mnogo večje svote. Tej Korberjev! zahtevi čudil se je vsakdo, ki ga je poznal in najbolj njegovi ožji pristaši. Zdi se nam, da so ga prisilile potrebe militarizma ; militarizem pojci je že mnogo milijonov, ki še niti dovoljeni niso bili, — in zahteval še je na-daljne milijone; blagajne so bile pa prazne, državni zbor ni delal — na goli $ 14 pa denarni mogotci nič ne dajo. V tem, res jako neprijetnem položaju zapustila je Korberja vsa politiška bistroumnost, — stopil je pred državni zbor s zahtevo — in pal. No — in sedaj imamo novega ministerskega predsednika. Ker so ga kmetijstvu sovražni listi čudno prijazno pozdravljali, — kmetovalci nimajo vzroka, izražati posebnega veselja; — a tudi novega ministerskega predsednika mora organizacija kmetijstva privesti do pravega spoznanja o pomenu kmetijstva. Kmetovalci naj spopolnujejo svojo organizacijo in tako pomnožujejo svojo moč, in ne bo se jim treba nikogar bati. Gospodarske drobtine. Osoljena voda na opekline. Večkrat se prigodi, da se v kuhinji od kropa kdo opeče. V naglici si ljudje ne vedo kaj pomagati. V tej sili ni treba nič drugega, nego vliti v posodo nekaj mrzle vode, jo močno osoliti in opečeno roko vanjo držati. Ako pa je opeklina na licu ali drugje na telesu, velja namakati debelo cunjo v solnato vodo in to na opeklino držati. Seveda, kadar se le ta segreje, da je treba jo zopet namočiti in steni tudi shladiti. Prezimovanje zelenih rastlin. 1 rastline kakor mirta, bršljan, ankuba, oleander in druge shranijo se po zimi navadno v bolj temnih prostorih. V lepem vremenu treba jih prenesti na svetlo, pa skrbno jih pregledati. Treba jim je zaliti, nalomnjene veje odrezati in ovenelo listje odstraniti. Nato je treba vso listje očistiti prahu, kakor tudi prostor kjer so se shranile, predno se denejo zopet nazaj. To delo je treba večkrat po zimi ponoviti, vselej pa le ob lepem vremenu. Drevesno gobo, kako jo zatirati ? Znano je marsikomu, kako brzo uničuje goba les pri stavbah, podili, posebno še na vlažnih krajih. Da se goba uničuje, svetuje se več sredstev. 1. Velja jo namakati z vodo, v katerej smo razstopili soli, s tem ji zabranimo rast. 2. kSe boljše pa je voda, v katerej smo razstopili zelenega vitrijola. o. karbolova kislina uniči gobo kaj naglo. 4. V novejšej dobi rabi se proti gobi nar bolj karbolinej in pa petrolej. Po tem mazilu postane gobavo mesto na lesu črno, nakar se ostrže in še enkrat namaže. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 1.: (Gospa 1. H. na Gor. P.) Se li pokrijejo stroški in da kakšen dohodek, če se valijo piščanci na va-lilni stroj P Kje hi se moglo to naučiti in kje se dobi stroj ? Pripoveduje se, da se od 100 jajec izredi kakšnih 20 piščanc — je h to res? Odgovor 1.: Odgovarjamo Vam na ta vprašanja, v kolikor nam je stvar znana: Stroj za valjenje, če je dober, se vtegne dobro izplačati le v obližji večjih mest, kjer se po zimi mladi piščanci dobro plačujejo. Stroj ima ravno namen nadomeščati naravno valitev, ki je nemogoča po zimi. Seveda mora biti stroj dober in stane najmanj 100 K za valjenje in približno toliko tudi priprava za vzgajanje mladih živali. Stvar sama na sebi ravno ni taka umetnost, toda znati je pa le treba in videti preje, ali pa dobro pretuhtati kako knjižico o tem. Največ je vspeh odvisen od zdravih, frišnih in oplojenih jajec, če bi imeli jajca drugodi kupovati, raje pustite vse. Ko se nekoliko človek privadi temu poslu, ima seveda več vspeha, nego prve krati, 70 do 90 od sto ni nobena posebnost, kot zatrjuje gospod Puc, tapetnik v Ljubljani, Dunajska cesta, nasproti hotela Evrope. Tudi gd. J. Traun, posestnik na Glincah pri Ljubljani — se peča ravno sedaj s to rečjo. Kar pa zadeva vzrejo izvaljenih piščet, je to lahka stvar, glavna reč je le vedna snaga in suhota, prava piča o pravem času in prava gorkota. Nek gd. P. nam zatrjuje, da je izmed 100 izvaljenih piščancev zgubil samo 2—3 pri vzreji. Mislimo, da smo Vam stvar po svoji vesti dovolj širno označili. Aparate prodaja G. Mucke, Dunaj, Neubaugurtel, Erzeuger der Auslria Brutapparate. Še boljše izdeluje po naših mislih neka družba v Be-rolinu, dotični aparat se greje s tako zvanim termoforom, in se je o tem že v našem listu pisalo. Razglas. Osemtedenski mlekarski tevaj priredi c. kr. kmetijska družba kranjska dogovorno s kranjskim deželnim odborom v Logatcu, in sicer od dne 2(i. februvarja do 22. aprila t. 1. Tečaj bo teoretično-praktičen ter se bo poleg spoznavanja in preiskovanja mleka poučevalo poglavitno o izdelovanju presnega masla in sira. V tečaj se sprejme 12 udeležencev, ki dobe brezplačno stanovanje. Pouk bo brezplačen. Hrano si mora vsak udeleženec sam priskrbeti. Nekterim nepremožnim udeležencem bo mogoče dati podpore 50 do 80 K za ves tečaj. Prošnje za sprejem je poslati do 2 0. februarja t. 1. na podpisani odbor. Prednost za sprejem bodo imeli tisti, ki so že v kaki mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 31. januarja 1905. (Opozarjamo na ta razglas posebno vse mlekarske zadruge, ki nam naj poročajo, če se je prosilo za sprejem kakega udeleženca.) Kathreinerjeva Kneippova slatina kava se ne bi smela pogrešati več v nobenem gospodinjstvu, kadar se napravlja kavina pijača. RnHorna (m Ic+ril gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni DaUBI Ma IV loII Ijj kleti 4000 lil črnega in 500 lil belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih ceuali, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Bademi. 46 — Prinnrn^a Qa . Vzajemna zavaroval n Ica proti požarnim Ako-r i ijjui uua oc . <|!llll j,, poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljanu. Medjatova hiša. Zajamčeno pristno vino prodaje za mašna vina lieio od 40—50 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Hudeče pa od 35—40 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah. V zalogi je tudi tropinsko žganje 50 kg smerekovega semena *S?i™šl.1LTS«’ui,! Lastni pridelek! Zeljno seme (kaps) zanesljivo kaljivo, edino pravega kašelskega zelja, ki naredi lepe, trde glave, ter rodi v vsaki zemlji. Prodaja dokler je kaj zaloge, navadno žlico (20 gr.) za SO v, poštnine prosto Ig. Mercina, posestnik in trgovec v Zg Kašlju p. Zalog, Kranjsko. Pri manjših naročilih sprejemajo se tudi pisemske znamke. Na naročila brez denarja se ne ozira. 8—5 Kmetovalci rešite svojo živino meličiiie in krhkosti kosti, kar je po mnenji živinozdravnikov neizogibno, ker ima letos krma premalo rudninskih snovij s tem, da ji redno pridevate garlhd-novo Majno apno. Nekaj dek vsaki dan v preprečenje koristi več, kot ravno toliko kil, če se je, bolezen že pojavila. Potrebuje se za pol leta za eno kravo 6—7 Ar/, za 1 svinjo 3—4 Af/. Poduk o klajnem apnu iu o boleznih zastonj. Stroški mali ! Korist tisočkratna ! Svari se pred posnemanji pod imenom redilno apno, Majna koščena moka itd. Zahtevajte povsod izrecno samo-le kot najstarejše, najpriznanejše in najbolje Barthel-novo klajno apno. Dobi se pri 228 12 -9 „Gospodarski zvezi“ v Izubijani. (Willkomm.) -:!r' 1 1 Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in dajo prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne v leže. Iver se ta oves na redko seje, zadostuje 50 Zv/ za en oral. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 Zv/ za K 9 — ; 50 Zv/ za K 17'—; 100 kg za It 42-— z vrečo vred. Uzorce po 5 kg pošilja s pošto franko proti K i{-20 predplačila oskrbništvo graščine Golič pri konjicah (Gonobitz)”Štajersko Združene tovarne za volnene izdelke prodajo letos spet samo po meni direktno konjerejcem približno 4000 takozvanih vojaških konjskih odej. Cena: 1 samo K 4-40 in par samo K 8*40 (6 parov poštnine prosto.) Odeje — temnosive — so debele in trpežne ter grejejo kot kožuh, velikost 150/200 nu, toraj pokrijejo celega konja. — Razločno pisana naročila naj se pošiljajo na Sleiiier-jevo komisijsko trgovino združenih tovarn za odeje, Dunaj II., Taborstrasse 27. — Denar se pošlje v naprej, sicer se naročilo izpelje proti povzetju. Za odeje, ki bi ne prijale, vrnem denar. Velika ponaročila, tako od posestnikov Gebauer, Noisternig, Malinitz. župnik Bardin, Lang, Rotler, Suchodoli itd. 229 12—7 IMF" J^eeete dolge živeti in se veseliti dobrega zdravja? Da dosežete to, skrbite zato, da ohranite zdrav želodec in redno prebavljanje, Vsakomur, kdor je želodec s težkimi, prevročimi ali premrzlimi jedili pokvaril ali prehladil, gotovo pomaga GERMANOV ŽIVLJENJSKI CVET (ESENCA), katerega z najvećim uspehom rabi pri pomanjkanju teka, slabosti želodca, naplhncnju, gorečici (zgagi), slabosti, glavobolu, omotici, krču, zaprtem telesu, zlati žili. Po preobilih pojedinah, posebno pri mastnih in težko prebavljivih jedilih, ta cvet odstrani tiskanje in bolečine in zbuja tek, s čemur v visoki meri pomaga k ohranjenju telesa Ker odstranjuje vse sprijene šoke iz telesa, očiščuje kri, in ima tudi pred vsemi podobnimi pripomočki to prednost, da je čisto neškodljiv, če se tudi rabi dolga leta, ker je napravljen iz najfinejših, skrbno izbranih zelišč, ter ima prijeten, grenko-aromatičen okus, da ga morejo rabiti tudi občutljive osebe, otroci in žene. Germanov življenski cvet kol. pravo ljudsko in domače sredstvo, naj ne manjka v nobeni hiši, ker dostikrat obvaruje pred hudo boleznijo, ko ni zdravniške pomoči blizu Pri nakupu naj se vedno zahteva Germanov življenski cvet iz lekarne „črni orel“ v Belovaru, ker so še sredstva z enakim imenom, a ne tako dobra. Za znamenje pristnosti mora svaka steklenica, ki je v zelenem zavitku nositi polno ime tvrdke: Lekarna „pri vrnem orlu“ K. Germana v Belovaru (Hrvatsko), kamor je tudi pošiljati vsa poštna naročila. Cena steklenice K V40. po pošti vsaj dve steklenici. Za zavoj 40 vin. več, kot poštno povzetje, ali se pošlje znesek prej Naslovi morajo biti pisani razločno in natanko. Pojasnila, prospekti, navod o porabi zastonj. Germanov življenski cvet moram trpečemu človeštvu najtopleje priporočiti, ker sem se osebno, kakor pri mnogih občanih katerim sem ga priporočal, mogel prepričati, o izvrstnih uspehih Edmund Medeotti, župnik v Trojstvu, Hrvatsko. Naznanjam Vam, da sem od raznih stranij poskusil že mnogo sredstev, ali nobeno ni imelo zaželjeni uspeh, kakor Germanov življenski cvet Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu. Pošljite mi zopet osem steklenic Germanovega življenskega cveta, ki ga bom vsem bolehajočim na želodcu najtopleje priporočala Jaz že okrevam. 225 26—8 Apolonija Haberl v Semrijah, Štajersko. 47 Amerikanski motor na bencin najsposobnejši motor za Kmetijo in rokodelce, ker je jeil-nostaven in zanesljiv ter malo stanc, kar se pri nobenem drugem motorju ne doseže. Vee motorjev od nas že tek«') pri poljedelcih, koji so nam za iste prav hvaležni, ker z njim mlati, rezanco reže, drva (žaga-* in sploh opravi vsako delo za majhen denar. iti Najboljše poljedelske stroje, kakor: mlatilnice, slamoreznice, gepeljne, čistilnice, mline in preše za sadje in grozdje itd. Železo, traverze, železniške " šine, cement, Štorje za strop in vso potrebščino za stavbe, okov in orodje ter pozlačene nagrobne križe se dobe najceneje pri -m x ta Karol Kavšeka nasled. Schnsider & Verovšek Irjfovina z železnino In zaloga polje<1 vij. strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. H333330333333333303JI ICCrCCCCCCCCCCCClCCCC C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov! h posojilnic Dunaj, L, Franz Josepiis-Ouai št. 13. 233 24-3 ^OOCCCC3333333333333ir33;333(3(33!333j30ia33350 Globe mlekarske naprave kakor tudi vse stroje in orodje za transport mleka, za delanje masla, sira ild. izborno napravljeno prodaja Globe "Separalor-družba Dunaj XVI/2 Neumayergasse Nr. 17. Zahtevane ilustrovane cenike. Zastopniki sse iščejo. Nad 360.000 v rabi! Nad 600 prvih odlikovanj! o o I M c$ ti i‘esLLi*l>iiJo z;a svoje t*lmio vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: Tomaževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd. vseh gospodinjskih potrebščin; jprocLsijo vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. Izdiijalelj: Zadružnu zveza v Ljubljani. ; Odgovorni urednik: Ivan It o ž m a n, uradni vodja „Zadružne zveze". — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.