Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9-—. četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslovi Upravništvo ..Zarje« v Ljubljani. Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in .	od	6.—7. zvečer.
Štev. 52.
■
Posamezna številka O vinarjev.
V Ljubljani, v soboto dne 5. avgusta 1911.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih, ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje" v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.--12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste.
Leto L
SižsČŽzaBiaat
mn
Pozdravljeni!
Jutri sprejme ljubljansko organizirano delavstvo svoje sodruge iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, ki pridejo s posebnim vlakom v naše mesto, pa nekatere sodruge iz drugih krajev, ki se pripeljejo v manjših skupinah. Nenadno razširjenje zavratnega gosta iz Azije je preprečilo, da ne moremo obenem pozdraviti sodrugov iz Trsta in Primorja, ki so se z največjo vnemo pripravljali, da vrnejo Ljubljančanom lanski poset v Trstu; tržaški izlet se je moral od-goditi za poznejši čas, ko bo mogoč brez skrbi za zdravstvene interese. Kakor je ta zapreka neprijetna za naše tržaške sodruge, tako in še bolj obžalujejo ljubljanski organizirani delavci, da ne morejo jutri sočasno z ostalimi gosti pozdraviti tržaških.
Pridejo pa naši sodrugi iz glavnih premogovniških krajev na Slovenskem in ljubljansko delavstvo se veseli njihovega prihoda ter jih iskreno pozdravlja, ko imajo stopiti na ljubljanska tla. Mnogo jih je med njimi, ki prihajajo prvič v glavno mesto slovensko, vendar prihajajo kot dobri stari znanci, kot sodrugi in sobojevniki. In ne vodi jih le želja, da se seznanijo z ljubljanskim mestom in spoznajo, kar more Ljubljana pokazati svojim gostom; prihajajo tudi za to, da stisnejo svojim tovarišem enake usode bratsko žuljavo roko in sklenejo še ožje stike z onimi, ki so z njimi že davno združeni v duhu in v boju.
Bodite pozdravljeni, tovariši in sodrugi 1
V	Ljubljani Vas pričakuje toplo srce delavstva, ki Vas ljubi in ceni, pa se veseli, da Vas more sprejeti kot svoje drage goste. Naj bi Vam kratek dan, ki ga preživite med nami, dokazal naše bratske čute in Vam minil tako prijetno, da se Vam neizbrisno vtisne v spomin. Ljubljansko organizirano delavstvo se hoče potruditi, da Vam bo vsaka ura Vašega bivanja v Ljubljani prijetna in da Vam prehitro mine čas do slovesa.
Težko si utrga delavec v suženstvu kapitalističnega sveta nekoliko ur za svoje razvedrilo. Tem bolj žele ljubljanski sodrugi,
da bi te kratke ure izpolnile vse Vaše pričakovanje.
Bodite nam pozdravljeni!
Vaš obisk ceni ijubljansko delavstvo kot živ izraz solidarnosti, ki nas veže v naših bojih, namenjenih enemu cilju, v naših bojih, v katerih vihra nad našimi glavami ena zastava.
Bodite nam pozdravljeni, delavci, sodrugi, sobojevniki!
Od srca naj gre k srcu naš iskreni pozdrav!
Gališka Avstrija.
Med najvažnejšimi predmeti, s katerimi se je bavil državni zbor v svojem kratkem pred-jesenskem zasedanju, je bila znana drochobiška afera. Cela vrsta nujnih predlogov je bila vložena laradi prelivanja krvi pri valitvi, ki je imela prinesti maudat dr. L5wensteina, pa se je končala tako tragično, da se izvoljeni poslanec ni upal sprejeti okrvavljenega mandata. Volitev se je vršila po znanem gališkem sistemu. Za Lčwen8teina je židovski klerikalizem agitiral v sinagogi; z denarjem so se kupovale duše, laž in goljufija je pomagala na eni strani, pristranost okrajnega glavarja in drugih organov na drugi in ko so bili opozicionalni vo lilci vsled očitnih sleparij in nasilstev dovolj razburjeni, je prišlo vojaštvo, brez katerega sploh ni galiških volitev, pa je streljalo, dokler ni bilo petindvajset mrtvih in petiudvajset težko ranjenih — prav kakor v kakšni bitki v Albaniji, le s to razliko, da se v Albaniji strelja z obeh strani.
Eazprava o nujnih predlogih, ki so bili zaradi te strašne tragedije vložeui v državuem zboru, je bila s političnega in z obče človeškega stališča izredno zauimiva, ali tudi izrtdno značilna za avstrijske razmere iu za nazore, ki vladajo v naših „merodajnih" krogih. Predlagatelji so v svojih govorih nakopičili tako ogromen obtoževalui material, da bi morala njegova teža zdrobiti krivce, če bi bile besede Justitia regnorurn fuudamentum" žive in ne samo v kamen vklesane.
Ali govorila je tudi vlada. Zbornica je celo imela nenavadno čast slišati govore dveh ministrov o krvavi grozi. Oglasil se je minister za notranje zadeve grof Wickenburg. takoj za njim pa domobranski minister Georgi. Govora obeh gospodov sta tako pomembna, ne le v enem ozira, da bo o njih, zlasti o posameznostih, treba še več govoriti. Ka;ti tu ne gre samo za gališke, ampak za splošne avstrijske razmere iu zlasti miuistrska govora sta povzro-
čila, da je pomen onih krvavih dogodkov z odločuim korakom prestopil gališko mejo.
če sestavimo glavne poteze Wickenburgo-vega govora in abstrahiramo od posameznosti, tedaj nahajamo v njegovih besedah predvsem priznanje. Grof Wickenburg j9 govoril z aristo-kratičnim tonom in kot predpostavljeni minister okrivljenih organov prizanesljivo, kolikor je le mogel. Ali vse pazno izbiranje njegovih besed, skrbno pretehtanih z razumljivim namenom, da ne bi c. kr. ljudi preveč glava bolela, ni moglo izbrisati graje, ki je odmevala tudi iz njegovega razlaganja. Tako velike in očitne so bile nezakonitosti pri drochobiški vo-litvi, da jim tudi najboljša volja ni mogla popolnoma prizanesti.
Minister Wickenburg, ki je sevtda neprenehoma zatrjeval, da se vse strogo preiskuje, in da se bo še preiskovalo, ne odobrava, da so bile tri volilne komisije nameščene v enem samem lokalu, če veljajo avstrijski zakoni tudi za Galicijo, tedaj je pač vprašanje, zakaj mora biti petindvajset ljudi ustreljenih, proden se v daželi, v kateri so vsakovrstne oblasti, do-žene, da je taka uredba, ki ima očiten namen otežčati volitev, ovirati kontrolo in povzročiti zmedo med volilci, nepostavna. Na ulicah je tekla kri v potokih; volitev se je torej izpre-meriila v pretresljivo tragedijo. Drugače bi jo človek moral smatrati za groteskno opereto, če sliši iz ministrovih ust potrdilo, da so za zaupnike sredi lokala, v katerem so bile vse tri volilne komisije, postavili — štiri šolske klopi. Zakon je pač mislil, da imajo zaupniki kontrolirati poslovanje komisij in vsak normalen človek razume, da je to le tedaj uspešno mogoče, ako 80 zaupniki nameščeni pri komisijah, tako da lahko opazujejo vsako kretnjo in slišijo vsako besedo. V Galiciji pa jih pošljejo v sredo dvorane, pa jim postavijo klop; tam naj se v božjem imena zabavajo, kakor se znajo, da jim ne bo čas predolg do tistega trenotka, ko bo razglašena „zmaga“ že pred volitvijo izvoljenega kandidata.
Grof Wickenburg jt( dal vprašati okrajnega glavarja, zakaj so bile vse tri komisije nameščene v enem lokalu iu famozni mož je to „pojasnil", češ da ne bi bil imel dovolj organov za varovanje miru, če bi se bilo določilo več lokalov. Na vprašanje sodruga dr. Lieber-manna, kako da je bilo dovolj organov za streljanje, tudi minister ni imel odgovora.
Pod patronanco okrajnega glavarja pa imajo v Galiciji še druge navade, ki prisiliio nega-liškega državljana, da debelo gleda. Šestdeset „znanih meščanov" je dobilo od gospoda Pi-atkiewicza listke, ki so jim dovoljevali svoboden pristop v volilni lokal. Ti gospodje so bili nekaka ^meščanska garda" iu so baje imeli nalogo pomagati komisijam pri vzdržavanju reda in miru. Kajpada tudi minister ne pozna
zakona, ki bi dajal podlago za ustanovitev take ^meščanske garde" in grof Wickenburg je dejal, da se mu ta ideja ne zdi »posebno srečna", če bi bil dejal, da je protizakonita, bi bil še bolj jasno označil resnico.
Za vse opozicinalne volilee je veljala v zakonu utemeljena določba, da se v okrožju 100 metrov od volilnega lokala ne sme agitirati. Ali Lovvensteinu se se dovolilo, da je imel svoj agitacijski lokal dvainštirideset metrov od komisije in tam so dajali volilcem legitimacije, katere so jim prej s pomočjo židovske verske občine pobrali, skozi okno.
Preveč je takih posameznosti, da bi se mogle vse naštevati. Ali nekatere ministrove besede o okrajnem glavarju Piatkiewiczu, katerega je sicer božal, kolikor je bilo le mogoče, so vzlic vsem okraskom važne. Grof Wicken-burg se ni obotavljal upozoriti na tiste glavarjeve odredbe, ki so se mu zdele zgrešene. Sicer je bil Piatkiewicz po ministrovem zatrjevanju vedno pošten, marljiv in vesten uradnik, zlasti je bil tako pogumen, da je nastopil proti nekaterim lokalnim veljakom, ki so v kratkem času z brezvestno vporabo vsake prilike silno obogateli. Okrajni glavar je poslan na dopust in minister meni, da mu bo z ozirom na službene interese kazalo dati drugo službo. Vsekakor pa bo za naslednika dobil moža, ki bo s krepko roko nadaljeval boj zoper mnogoštevilne nerednosti v okraju in ki se tudi ne bo plašil posvetiti v temne kote Drochobjcza ...
Vsa ta ministrova izvajanja so tako naravno in logično spojena, da zveni iz njih naj-krepkejša obtožba v enakem zmislu, kakor so jo izrekali državnemu zboru podani nujni predlogi. Wickenburgove stvarne besede razkrivajo tako strašno sliko korupcije iu nezakonitosti, da bi morala biti vsaka opozicionalna beseda nepotrebna.
Ali gospod minister je končal svoj govor čisto drugače nego je bilo pričakovati po tem razvoju. Brezvestni agitatorji — je dejal — so lazvneli strasti množice brez skrbi za posledice. Začetniki te agitacije so krivi vseh dogodkov v Drohobyczu in nikakor ne gre, da bi se na prtila krivica nekaterim uradnikom, ki jih je dolžnost prisilila, da so nastopili.
Ta zaključek je presenetljiv. Kako je grof Wickenburg prišel do njega, bomo še razložili.
Ogrska obstrukcija.
Budimpešta, 3. avgusta.
Justhova stranka ui ideal socialne demokracije. Dosti ostrih bojev je imelo delavstvo z njo. Socialisti si ne zatajujejo, da je med njihovimi in Justhovimi cilji velikanska razlika. Ali politični razvoj je nanesel, da korakata obe stranki v enem vprašanju vzporedno ia
ilAKBIM GOBKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Pavel ni slišal njenih besed. S povešeno glavo je počasi in žamišljeno korakal po izbi m mrko dejal:
Tako je življenje, mama! Vidiš, kako si stoje ljudje drug drugemu nasproti? Proti svoji volji biješ! Koga? Brezpravnega človeka '. . . ki je nesrečnejši od tebe, ker je — glup . . . Policija, orožniki, špiclji — vsi so naši sovražniki ... a vsi so taki ljudje kot mi, prav tako jim pijo kri in prav tako nečloveško delajo z njimi. Postavili so ljudi drugega proti drugemu, oslepili z glupostjo in s strahom, povezali jim roke in noge, (stiskajo jih in sesajo, davijo in bijejo drugega z drugim. Iz ljudi so napravili puške, palice, kamenje in pravijo, da je to kultura! To je — dižava! . .
In stopil je k materi.
—	To je — zločin, matij Gnusno ubijanje milijonov ljudi . . . ubijanje duš . . . Eazumeš — duše ubijajo. Razloček vidiš med nami in njimi — ge je nas kdo udaril človeka, g» je sram; zopemo mu je in boli ga .. . Zčperuo mu je! A ti — ubijajo tisoče mirno, brez usmiljenja, ne da bi se jim zgenilo srce, z zadvoljstvom ubijajo, z veseljem! In le za to davijo ljudi do smrti, da si ohranijo les za svoje domove in pohištvo, zlato, ničeve papirje, vso to šaro, ki jim daje oblast nad ljudmi. Pomisli — ne zaradi sebe more ljudje cele
narode in trujejo njihove duše, ne zaradi sebe, temveč zaradi svoje lastnine . . . Ne zavarujejo se odznotraj, temveč odzunaj . . .
Prijel jo je za roko, sklonil se in dejal:
če bi čutila vso to nemarnost in gnusno gnilobo — bi razumela našo resnico . . . iu spoznala nje velikost in svetlobo 1 . .
Mati je vznemirjeno skočila kvišku.’ Najraje bi bila zlila svoje srce 8 sinovim srcem v velikem ognju.
— Počakaj, Paša . . . počakaj! — je sopeč zamrmrala. — človek sem 1 čutim . . . Potrpi! . . .
XXV,
V	tem hipu je nekdo stopil v vežo, prestrašeno sta se spogledala.
Duri so se počasi odprle in upognjen je vstopil Bibin.
— Tukaj sem! — je prijazno dejal in vzravnal glavo — Nas eden gre tja, kjer se mu obeta kruh!
Oblečen je bil v kratek kožuh, ves s smolo polit, obut v opanke, izza pasa so mu visele črne rokavice in na glavi je imel kosmato kučmo.
— Ali ste zdravi? A so te izpustili, Pa-, vel ? Tako, tako! Kako živiš, Nilovna?
Široko se, je zasmejal in pokazal svoje bele zobe; glas mu je zvenel mehkeje kot prej in obraz mu je bil kosmatejši.
Mati se ga je razradostila, stopila je k njemu, stisnila mu veliko, črno roko in vsrkavajoč močan in zdrav duh smole je, dejala;
neš ?
Ah, ti . . . veseli me . . . kaj poč-
Pavel se je nasmehnil, ogledujoč Bibina.
— Dober mužik! . . .
Bibin se je počasi slačil in dejal:
— Spet sem postal kmet ... vi se počasi razvijate v gospodo, a jaz se razvijam nazaj . . . Tako je!
Popravil si je pisano, platneno srajco, vstopil v izbo, oziral se je z zanimanjem po njej iu dejal:
— Bogatejši niste nič, kot je videti, ampak knjig imate več . . . Bazložite mi, kako napreduje stvar . . .
Sedel je, široko razkoračil noge, naslonil se z dlanmi ob kolena in meril s svojimi temnimi očmi Pavla ; zadovoljno in dobrodušno se smeje, je čakal njegovega odgovora.
— Stvar krepko napreduje! — je dejal Pavel.
— Orjemo in sejemo, lagati ne umejemo. Žanjemo in varimo, nič ne sleparimo — kaj ne? Lepo! Prav lepo, pravim še enkrat! — je dejal Bibin.
—r Želiš čaja? — je vprašala mati.
— čaj imam rad in malo žganja . . . in če mi daste kaj pod zob, se tudi ne bom branil. Veseli me, da vaju spet vidim . . .
— Kaj, pa počnete, Mihajlo Ivanič? — je vprašal Pavel in mu sedel nasproti.
— Nič. Živi se že. V Jegildjejevu sem obtičal, ali ste že čuli — Jegildjejevo ? čedna Ivas. Dva semnja v letu, prebivalcev je nekaj nad dva tisoč — revno ljudstvo I Zemlje ni-
majo, v zakup jo jemljejo. Zemlja je slaba-Za hlapca sem pri neki pijavki — tam jih kar mrgoli kot muh na mrhovini. Smolarimo in ogljarimo. Za delo dobivam štirikrat manj, a telo si zlomim dvakrat bolj kot tukaj . . . tako je! Sedem nas je pri tej pijavki ... sami mladi fantje, vsi domačini razen mene ... vsi znajo Čitati in pisati ... in eden, Jefim, je od sile navihan.
— O čem se razgovarjate ž njimi? — je vprašal Pavel živahno.
— Seboj sem vzel letake — štiriintrideset po številu. Največ pa delam 8 svetim pismom, odtam pobere človek marsikaj, knjiga je do-bela, ni prepovedana in ljudje ji verjamejo.
Pomežiknil jePavlu in smehljaje nadaljeval:
— Ampak to ne zadošča. Po knjige sem prišel k tebi. Dva sva, Jefim je z menoj . . , Smolo sva peljala, pa sva napravila ovinek ia se oglasila tu . . . Daj mi knjige, predeu pride Jefim . . . Temu ni treba, da bi vse znal . . .
Mati je pogledala Bibina in zdelo se ji je, da je s kamžolo odložil še nekaj drugega. Manj solidno je izgledal, njegove oči so bile lokavejše, nič več tako odkrite kot prej.
— Mama! — je dejal Pavel — stopite, in prinesite knjige. Tam že vedo, katere knji* ge ... le recite — za na deželo.
— Dobro! — je dejala mati. — Ko bo čaj gotov, pojdem.
— Ali se tudi ti pečaš s temi rečmi« Milovna? — je smeje Vprašal Bibin.
_______________________ (Dalja.)
celo do gotove meje združeni. To vprašanje je volilna reforma.
Ko je grof Khuen Hedervarjr lani prevzel vlado, baje zato da stare trmo fevdalne oligarhije v deželi, se je delal prijatelja demokratične volilne pravice. Ako bi bila njegova politika količkaj odkritosrčna in značajna, bi bil moral sam polagati največjo važnost na to vprašanje. Zakaj vsaka vlada, ki hoče delati s poštenimi sredstvi in ki hoče trajno urediti razmere v deželi, bi morala skrbeti za to, da postane ogrski parlament res ljudska zbornica, v kateri pridejo ljudski interesi proti fevdalnim do veljave. Splošua volilna pravica bi iztrebila iz državnega zbora magnate, ki iščejo tam vedno le svoje osebne in obiteljske interese, pa vodijo zaradi tega neprenehoma politiko „narodnih postulatov**, da morejo kupčevati in mešetariti. Namesto večnih državnopravnih konfliktov bi dobila zbornica stvarnega dela v izobilju, ker ima ljudstvo neštete nujnejše potrebe kakor pričkanje zaradi grbov, zastav in podobnih reči.
Ali grof Khuen Iiedervary se je kmalu demaskiral. Njemu ni šlo za pošteno ureditev razmer v deželi, temveč le za to, da dobi večino, ki bo pokorno plesala, kakor bo on žvižgal. To je dosegel pri lanskih volitvah z brez-primerno korupcijo in z nasilstvom, ki še na madjarskera globusu ni vsakdanje in ker mu je to uspelo, je vrgel volilno reformo, s katero je prej žugal upornikom, v koš, misleč da pojde pri prihodnjih votitvah tudi brez boljše volilne pravice tako kakor pri zadnjih ter da je malo število privilegiranih volilcev laže ko-rumpirati in strahovati kakor ljudske množice. Gotovo pa je nanj tudi vplivala skrb za kompaktnost njegove večine, kateri je žugala ne-varnosl od stareda sovražnika vsake demokracije grofa Tisze.
Volilna reforma je odložena. Socialna demokracija se je prepričala, da brez najostreših bojev na Ogrskem ne bo splošne in enake volilne pravice. Brez nje pa delavstvo politično ne more izhajati in zato je bilo treba skrbeti za način, s katerim se pride vladi najbolje do živega.
Ugodna prilika se je pokazala letos, ko je prišla v parlamentu brambua predloga na dnevni red. Stališče strank v državnem zboru je bilo zelo različno, člani vladue stranke, ki vedo, da imajo svoje mandate večinoma zahvaliti Khuenovi milosti in njegovim nasilnim sredstvom, so popolni mameluki in pripravljeni izvršitti vse, kar vlada od njih zahteva. Le da bi se ljudstvo bolje preslepilo, so — v tihem sporazumu z vlado — zahtevali nekoliko .narodnih" koncesij. Khuen je glumil hrabrega bojevnika proti Bienerthtu in prinesel »koncesije" kot zmagovalec z Dunaja in stranka mamelukov je od samega navdušenja plezala na strehe.
Del opozicije je načeloma bil pripravljen »doprinesti žrtev na oltar domovine**., ali bilo mu je premalo nacionalnih koncesij, če bi se dalo izsiliti še kaj jezikovnih privilegij, bi se narodu lahko imenitno sipal pesek v oči, da ne bi niti slutil, kako drago bo moral plačevati »nacionalne pridobitve.“
Samo Justhova stranka se je postavila na odločno opozicionalno stališče proti brambni predlogi in je utemeljila svoj nsstop s tem, da gre volilna reforma v prvi vrsti, ker zahtevajo brambni zakoni tako velike žrtve, da se sedanji neljudski zbornici ne more priznati pravica, da sklepa o njih
To izjavo Justhove stranke je porabila socialna demokracija v prid boju za volilno reformo. Sama nima vsled sedanje bečarske volilne pravice nobenega zastopnika v državnem zboru. Boj za volilno pravico pa mora biti boj zoper Kuhenovo vlado. Ko je Justhova stranka sklenila, da nastopi za splošno in enako ter direktno volilno pravico, je bila torej politična nujnost podpreti parlamentarni boj z delavskim bojem izven parlamenta. Tako je prišlo do sodelovanja z Justhovo stranko, ki
dolgo trajala. Toda to zatrjevanje postaja tem bolj komično, čira večkrat se ponavlja. Zakaj ministrski predsednik ni mogel predloge, ki jo smatra ta hip za najvažnejšo in ki je zlasti v očeh militarističnih krogov nad vse nujna, izročati državnemu zboru zato, da jo zavleče ad calendas graecas. Da pa v višjih krogih nimajo posebne radosti nad brezkončno potrpežljivostjo, dokazujejo avdience na Dunaju in v Išlu, ki se bolj in bolj množe in poizkusi domobranskega ministra Hazaia, da Jbi dobil še kakove male „narodne“ koncesije ter preprečil vsaj združenje doslej še razdraženih opozicionalnih strank.	*
Obštrukcija je torej vladi zelo neprijetna. Khuen trdi, da nima nič opraviti s tistimi glasovi, ki napovedujejo reformo poslovnika ali pa razpust državnega zbora. Tudi' kompromis z opozicijo odklanja s svojo elegantno gesto. Povedati pa ne zna, kako hoče premagati obstrukcijo. In v tem grmu tiči zajec. S potrpežljivostjo se namreč na Ogrskem še ni premagala nobena obstrukcija.
Med tem narašča izven parlameuta boj za volilno reformo. Vodi ga socialna demokracija, ki gospoduje ne le v Budimpešti, ampak sko raj v vseh mestih na ulici. Na njenih shodih je od dne do dne večja udeležba, demonstracija postaja vedno impozantnejša in delavstvo je bojevito. Borba za splošno volilno pravico se približuje odločilnema Stadiju.
Mesečnim in nekaterim drugim cenjenim naročnikom je te dni potekla naročnina. Prosimo vse tiste, da naročnino takoj obnove, ker jim mora sicer uprava list ustaviti.
NOVICE.
Političen dvoboj. V černovieah je bil včeraj dvoboj na samokrese med rumunskim deželnozborskim poslancem Cisanovici in inženirjem Copescul kot posledica neke afere izza zadnjega deželnozborskega zasedanja. Cisanovici je bil lahko ranjen.
* Avtomobil je zgorel na cesti. V četrtek je v Fendigasse na Dunaju počil avtomobilu rezervoar in je iz njega tekel bencin. Na klice ljudi je šofer svoj voz takoj ustavil in opozoril občinstvo, da naj ne odmetava go rečih cigaret. Vzlic svarilu je 17 leten fant vrgel živo cigareto in bencin se je vnel. Naenkrat je bil ves avtomobil v plamenu in sredi ceste popolnoma zgorel. Škoda znaša okoli 14.000 kron. Fant, ki je povzročil ogenj, je zbežal brez sledu.
* Veliki nalivi v Bukovini. Po Bukovini so veliki -nalivi povzročili silne prepla-ve. V Černovieah so vse nižje stoječe ulice pod vodo. Veliko vasi je popolnoma preplavljenih. Prut in Seret sta zelo narastla. Škode je že zdaj blizu 5 milijonov kron. Tudi nekaj ljudi je utonilo.
* Točno po zdravnikovem predpisu! Kako nevarne posledice imajo v preveliki meri zavžita zdravila, kaže slučaj, ki se je te dni dogodil na Dunaju. Delavcu Trtini je zdravnik predpisal zavživanje morfija v malih kapljicah. Trtina pa je izpil celo stekleničico morfija naenkrat in je po nekoliko minutah — umrl.
* Spopad med stavkajočimi in stavkokazi. Iz Vel. Varadina poročajo: Delavci lesne akcijske družbe v 0 u č i v kološkem okraju so zahtevali povišanje plač. Kavnatelj dražbe je kratkomalo zavrnil njihovo zahtevo. Delavci so sklenili, da ne odjenjajo od svoje zahteve po 3 K dnevne mezde: a družba je začasno ustavila promet. Nabrala je po bližnjih občinah ljudi, katerim je obljubila 4 krone dnevne mezde, toraj več nego so zahtevali domači delavci. Naravno da se je delavstvo zelo razburilo zaradi tega brezobraznega po-
postopanja. V sredo zjutraj so stavkujoči delavci prišli v neko gostilno in tam zalotili po-ga je delavstvo na neštetih shodih popolnoma	I	pivajoče stavkokaze. Prišlo	je do spopada med
odobrilo.	stavkujočimi in krumirji. Trije delavci so bili z
V državnem zboru 'se je borba	razvila v	noži zaklani, 12 pa lahko	ranjenih. Ravnatelj
obštrukcijo. V ogrskem parlamentu to	ni*vtežka	|	stvo je zaprosilo orožniško	posredovanje
reč, ker daje opravilnik manjšini neštete pripomočke, da zavlači debate in ovira deio. Khuenova stranka je številno močna, ali proti tej obstrukciji je brez moči. Cele tedne že ne delajo Justhovci skoraj nič druzega, kakor da predloži na vsaki seji nekoliko njenih članov prošnje za dopust, o katerih se mora glasovati po imenih. Vse te prošnje se seveda odkla njajo, ali cilj je dosežen. Vsled samega glasovanja po imenih se ne pride do nobene razprave. Pa še več. Vladna stranka je naravnost ponižana. Opozicija je sestavila nekakšen „od-bor za aranžiranje razprav**, ki vsak dan sklepa kako se bo na prihodnji seji aranžirala obstrukcija. Kakor zaradi ironije je ta odbor sklenil, da dopusti med poimenskimi glasovanji od časa do časa tudi kakšnega govornika do stvarne debate. In od milosti tega odbora so zdaj najslavnejši govorniki večine odvisni, če pridejo do besede in kdaj.,
Khuen Hedervarjr dopoveduje ljudem, ki ga hočejo poslušati, da ga obstrukcija prav nič ne moti, da je bil od začetka pripravljen na vse in da bo njegova potrpežljivost še
* Trpinčenje rojakov na Francoskem.
General Vauter, poveljnik 14. pehotne divizjie v Oompiegne, je kaznoval majorja Barbota s 14-dnevnim zaporom, ker je vzlic prepovedi generala Picquarda ukazal moštvu t. zv. nagli pohod od 3. zjutraj do poludne v najhujši vro čini in v popolni opremi. Na kompjenskem mostu je proti častnikom tega oddelka ogorčeno ljudstvo viharno protestiralo. Ob povratku v vojašnico je obolelo 105 vojakov in so morali 45 mož preplejati v bolnico.
* Milijonsko dedščino je odklonil znani pariški zdravnik dr. Meunier, ker ni dobil svoje sestrične. V mladih letih se je dr Meunier zaljubil v svojo sestrično, a stric-milijonar je njegovo prošnjo odbil in omožil svojo hčerko proti njeni volji s trgovskim prijateljem. Dr. Meunier je potem prekinil s stričevo rodbino vse zveze, celo potem, ko se je sestrična po preteku enega leta ločila od svojega moža. Te dni je stric umrl in zapustil svojemu nečaku dva milijona; dr. Meunier je dedščino odklonil, češ da od strica tudi po njegovi smrti ničesar ne vzame.
* Tekma med brzovlakom In zrakoplovom. Vojaški zrakoplov in milanski brzo-vlak sta včeraj zjutraj sočasno zapustila Benetke. Med obema se je razvila zanimiva tekma. Izpočetka Je zrakoplov nekoliko zaostal za brzovlakom, a pri Padovi ga je zopet dohitel Nato ga je celo prehitel in zginil v Eugenejskih višinah, dočim je brzovlak odrdral v Milan.
* Roparji so napadli vlak. Na postaji Sokologolje, 200 kilometrov od Simferopola na Ruskem, so predvčerajšnjim roparji napadli osebni vlak. Ubili in oropali so državnega pravdnika Koptuhinskega iz Petersburga, oropali tudi ostale potnike in izginili brez sledu.
* Po petnajstih letih. Na obrežju otoka Jersejr so našli skrbno zamašeno steklenico, v kateri je bilo nekaj špansko pisanih vrstic. Kapitan ladje »Sao Vicente** poroča na listku, da se je njegova ladja dne 12. aprila 1896. potopila blizu felklamdskih otokov vsled groznega viharja, ki mu je bila ladja izpostavljena od Ognjene zemlje naprej. Tako je pojasnjena usoda ladje, ki so jo pogrešali skozi 15 let. S kapitanom je utonilo 60 mornarjev in 8 potnikov.
* 600 otrok ponesrečilo. Iz Londona poročajo: Grozna nevihta je razdejala v walt-hamski opatiji (grofija Essex) poslopje, v katerem je bila nastanjena počitniška kolonija šolskih otrok. Ko se je nevihta polegla, so izvlekli iz razvalin 600 otrok in nekaj žen, ki so bili vsi več ali manj poškodovani. Otrok se je polastilo veliko razburjenje in pretresljivo je bilo njihovo klicanje po materah, ki so tavale okrog in iskale svoje ljubljence. Nekatere žene so iz strahu osivele in mnogo otrok, ko so bili rešeni, je pobegnilo v okolico.
* Nevarne ose. V schoneberškem parku pri Berolinu se je igralo več otročičev; med ujimi tudi poldrugoletna Ana Fener, ki je s šibico drezala v bližnje osje gnezdo. Naenkrat se je pojavil velik roj osa, ki so se v svoji togoti zakadile nad otroke ter jih grozno opikale. Na krik otrok so prišli ljudje, ki so metali na nje obleko, pesek in blato. Najhuje je bila po-oklana Ana Fener, ki so jo morali prepeljati v bolnico. Zdravnik je ugotovil, da so bili nekateri otroci opikani po 30krat. Gnezdo je potem uničila požarna bramba, ki ga je polila s petrolejem in zažgala.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Sodrugi iz Ljubljane in okolice se zbero v nedeljo pred osmo uro v Šelenburgovi ulici št. 6 na dvorišču, odkoder odkorakajo skupno na kolodvor sprejet goste iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja.
Sodrugi, pridite v čimvečjem številu, da priredimo dragim gostom dostojen sprejem! S sabo pripeljite tudi svoje žene!
Glavni reditelj sprevoda je sodr. Tokan. Soreditelji dobe rediteljske znake in potrebna navodila zjutraj v administraciji.
Na čelu sprevoda koraka godba, za njo ljubljanska zastava z došlimi gosti, za katerimi se uvrste sodrugi iz Šiške in Viča z zastavo, nato sodrugi iz Most, Zelene jame in ostale okolice in končno ljubljanski sodrugi.
Sprevod se bode pomikal iz kolodvora dalje po Dunajski cesti, Franca Jožefa cesti pred „Narodni dom“, kjer opravimo pozdravne govore.
Sodrugi, držite se tega sporeda!
— Sodrugi iz Most, Novega Udmatn in Zelene jame se snidejo točuo ob pol 7. zjutraj pred Suhadolcem v Zeleni jami, odkoder odkorakajo z zastavo na zbirališče v Šelenbnrgovo ulico 6.
— Sodrugi iz Spodnje in Zgornjo Šiške ter iz Kosez se snidejo ob 7. zjutraj pred konsumuim društvom v Spodnji Šiški, da nato skupno odkorakajo na zbirališče v Še,len burgovo ulico 6.
— Trdovratno molči „Slovenec“ o vprašanju, če je klerikalna stranka že v vladnem taboru ali ne. Qui tacet, consentire vide-tur. Ali pri „ Slovencu “ že ne gre več za to da se nekaj zdi. Kajti vsa njegova pisava potrjuje z brezdvomno gotovostjo naše besede, da komandira Šušteršič že Gautschev regiment. Nov dokaz za to je zopet včerajšnji „Slovenčev" uvodnik. Tu citira sodbo „Arb. Ztge. znojmskih dogodkih, ki se glasi:
»To kar se je v Znojmu zgodilo, je značilno za avstrijsko upravo, namreč za ono, ki jo je gospod baron Bienerth organiziral. Sloveča, nepristranska in vplivu strank odtegnjena uprava Bienerthove dobe obstoja namreč v tem, da nemška nacionalna zveza razpolaga z vsemi uradi, kakor se ji poljubi. Ni čuda, da se ji je zato ta uprava tako dopadala! Ali ni bil to sijajen zgled te nepristranske uprave, ko so moravskega namestnika zasačili pri tem, kako
je telefonično naročil novojičinskemu glavarju, da mora vsa sredstva vporabiti v to, da se izvoli nemškoradikalni kandidat! Državni uradi so postali eksekutivni organi ,Volksratov‘, strankarsko-po-litični interesi „Nationalverbanda“ so postali za državno oblast vrhovni zakon."
„Slovenec“ je celo tako velikodušen, da priznava „Arbeiter Zeitungi", da je s tem žebelj na glavo zadela". To je gotovo resnično. Ali ravno tako resnično je, da pravi potem „Slovenec“: »Upravičeno pa je upanje, da bo sedanji ministrski predsednik, ki ni na milost in nemilost prodan nemškim nacional-cera, upravo zopet pripeljal nazaj na tir, od katerega se je tako oddaljila . . ,“ Sploh se ministrom že dolgo ni tako kadilo v klerikalnih listih kakor zdaj. če slepec ne more videti, pa vsaj lahko dotipa, kam gre sedanja politika naših klerikalcev.
— Volitve v prldobnlnsko homisijo so bile včeraj iz prvega in drugega razreda. Izvoljeui so v prvem razredu Andrej G a s s -n e r za člana, E. T 5 n n i e s in K. L a d -s t a 11 e r za namestnika, v drugem razredu pa Andrej Šarabon iu Ivan Samec za člana ter Ivan Mejač ter Edmund Kavčič za namestnika.
— Gospod Jakob Zalaznik se opravičuje. G. Zalaznik je že večkrat prejel delavske časopise na ogled, pa jih ni naročil, mnogo organiziranih uradnikov, delavcev in vsakovrstnih uslužbencev hodi v njegovo kavarno, kupuje kruh in lojalnost bi zahtevala, da naroči delavske liste, ki jih doslej ni. Bes je pa, da zabavlja na pekovske pomočnike (samo na stavkokazne slaščičarje ne ki opravljajo pekovsko delo) in res je, da se noče pogajati z organizacijo glede pogodbe, ki so jo drugi že podpisali. G. Zalaznik pozivlje, da naj se zahteva od njega, kar je umestno, zato pa priporočamo njegovim gostom, da naj zahtevajo od njega, da naroča delavske liste in da sklene pogodbo s pekovsko organizacijo, član vsake organizacije bi nas grdo gledal, če bi mi dajali potuho njegovemu delodajalcu v takih slučajih. Zakaj bi toraj organizirani ljudje in delavci sami ne zahtevali od mojstra Zalaznika. da bi upošteval tudi on organizacijo svojih pomočnikov.
Viški sodrngi, vsi na sestanek, ki se vrši danes v soboto 5. avgusta v gostilni „A m e r i k a“ na Glincah, ob 8. uri zvečer.
— Nesreča v Lescah. Včeraj ob 2. popoldne se je na železniškem prelazu drezina (železniški voziček na ročni pogon) z vso silo zaletela v blejsko pošto. Inženir Poljak se je na glavi močno poškodoval, železniški mojster Jarše si je pri padcu zlomil nogo, delavec Č r n e pa si je ranil desno roko. Poljaka in Jeršeta so prepeljali v deželno bolnico in je upati, da kmalu okrevata.
— Javen ljudski shod v Spodnji Šiški bo v soboto. 5. t. m. ob osmi uri zvečer v gostilni pri Šternu. Na duovnem redu je: Delavstvo in občinske volitve. Udeležite se velevažu^ga shoda vsi do zadnjega!
Jesenice.
—	Klerikalci sovražniki delavskih stanovanj. V nedeljo se je vršil na Savi pri Jelenu dobro obiskan shod, na katerem so domači sodrugi pretresavali vprašanje o delavskih stanovanjih in zvišanju penzije. Na shod smo povabili tudi g. Pongratza, ki je pojasnjeval stališče tovarne v teh vprašanjih. Ker je šlo za zgradbo cenenih delavskih stanovanj s pomočjo bratovske skladniee, so nekateri kleri-kalci-posestniki napojili nekaj nezavednežev, da so s svojim pijanim vpitjem motili in kalili resno zborovanje. Cel dopoldan so popivali v njih konsumu in si z alkoholom dajali korajžo, da razbijejo naš shod. Klerikalci se boje. da pojasnimo delavstvu resnico o bratovski sklad-niči, pa pošiljajo v žrjavico nekaj nezavednežev, a sami se pa potuhnejo v kot in gledajo, kaj bo. Tako smo videli na nedeljskem shodu klerikalne voditelje: Korošca, Vebra, Krašovica, Čebulja, Brtonclja, Gateja, poročevalca „Naše Moči" Hafnerja itd..; nobeu ni imel besede, da bi bil pomiril svoje pristaše, dasi smo dovolili klerikalcem drugo mesto v predsedstvu; noben se ni hotel oglasiti za besedo, dasi imajo jezike, kadar so sami med seboj. To si bo jeseniško delavstvo dobro zapomnilo. Že zadnjič smo v „Zarji“ poročali, da je bilo pri seji načelstva bratovske skladniee predlagano, naj bi se določilo 200.000 K iz blagajne za zgradbo treh hiš s 70 stanovanji. Tovarna da pismeno garancijo, da se bo investirani kapital čisto obrestoval po 47, Tovarna se tudi pismeno zaveže, da kupi hiše za isto ceno. kedar stopi v veljavo socialno zavarovanje. Sedaj pa premislimo nesramnost klerikalnih laži! Klerikalci pravijo, da naj se penzije povišajo; ako pa se zidajo hiše, da je povišanje nemogoče. To je pa ostudna laž, ki jo je porodilo slepo sovraštvo do delavskih hiš. Za stare člane se bo penzija lahko zvišala, četudi se zidajo hiše, zakaj denar, investiran za delavska stanovanja se ne bo potrošil, ampak se bo vsled tovarniške
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
—	 Pripravna birmanska darila.   ■-
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka 1KO.
•	  Ceniki	zastonj	in	poštnine	prosto.
garancije še bolje obrestoval, kakor v „ Kranjski hranilnici". — Kovinarska organizacija je na plenarni seji obravnavala to zadevo in soglasno sklenila, da je za zidavo hiš; ker se pa klerikalci tako satansko zaganjajo v to velekoristno delo, zato jim povemo tole: Soc dem. odborniki v načelstvu, kakor tudi soc. dem. delegatje izjavljamo, da smo za zidavo treh hiš, ako tovarna prevzame pismeno garancijo; prav tako smo tudi za povišanje penzije, ako se obe točki vzporedno in sporazumno rešita. Ako pa bodo klerikalci trdovratno odklanjati zidavo hiš, bomo tudi proti povišanju penzije in bomo raje glasovali za znižanje doneskov v pro-vizijsko blagajno. To naj vzamejo klerikalni kolovodje na znanje iu naj potem ukrenejo kar hočejo. Ce se nam nič ne dovoli, tudi mi nič ne dovolimo. Zob za zob!
Štsgersko.
— Prebrisan sovražnik os. Dne 28.
prošlega meseca, si je pripravljal prevžitkar Andrej Peček v Dramljah pred hišo obed. Pri tem so ga pa nadlegovale ose tako vztrajno, da je sklenil, maščevati se. In res je po kosilu šel nad nje. Našel je pod kapom velik ov-sinjek. Kaj si zmisli modra glavica? Vzame kidovne vile, posmodi suho cunjo z ognjem, jo natakne na vile in hajdi nad ovsinje gnezdo. Samo rahlo se je dotaknil izhoda pri gnezdu in že so začele ose stokati, kajti vnelo se je gnezdo s satovjem, a vnela se je tudi slamnata streha. Seveda je v taki suši zgorela «ela kočica. Neprevidni Peček ima znatno škodo, ker je le deloma zavarovan, če bo zavarovanje sploh veljalo.
— Brezobzirni avtomobilisti. Iz Fran-kolovega poročajo, da se je peljal te dni silno naglo neki avtomobil skozi vas po državni cesti proti Celju. Na nekem ovinku je srečal voziček, katerega je vlekla kravica. Na vozičku je sedela žena cestarja Mozerja. Kravica se je ustrašila in skočila z vozičkom in žensko vred v jarek ob cesti. Sreča, da se ženski ni kaj hujšega zgodilo; dobila je nekaj manjših ran. Divjanje avtomobilistov po naših cestah že preseda prebivalstvu in bo treba resnih korakov, da se postavi jez brezobzirnosti prešerne gospode.
— Obesiti se je hotel v Št. Jnrju ob
južni železnici kmečki fant Avgust Kompolšek. Vrgel je že zanko čez vejo iu vtaknil glavo skoznjo, ko sta prišla oče in stric v gozd, pa ga zalotila že visečega in ga rešila.
Goriško.
— Tik pred poroko Je utonila. Iz
Gorice nam pišejo: V četrtek popoldne je utonila v Vipavi 231etna Natalija J a k i 1 o v a , hčerka Andreja Jakila, tovarnarja na Rupi. Ob 2. popoldne se je šla kopat z bratom iu malo sestrico Mihaelo v Vipavo. Naenkrat je mlajša sestra začutila, da se je Natalija opri-jemlje za nogo. 'Nato se je oprijela še krčevi-tejše. Mala je vsa v strahu komaj prilezla do brega: Natalija pa je med tem utonila v vrtincu. Nesrečnico, ki se je nameravala prihodnji mesec poročiti, so šele po dolgem iskanju dobili iz vode.
Trst.
Shod za ceno življenje. Sinoči 4. avgusta zvečer se je vršil v Delavskem domu shod, ki je bil vkljub neznosni vročini dobro obiskan. Shodu je predsedoval sd. B a h u n. Poročal je sd. Regent, ki je povdarjal, da je izredno žalostno, da se moramo že leta in leta na ua-ših shodih baviti z draginjo, ki raste kakor slabo žito. Obširno je raztolmačil mahinacije avstro-ogrskih veleposestnikov, ki podpirani od vlad izkoriščajo ljudstvo kar na akord. Sramota je seveda, da tako izkoriščevanje podpira večina v državnem zboru, čeravno je ta izvoljena po večini z glasovi revnega ljudstva. Še bolj sramotno je, da tako izkoriščanje podpirajo slovenski narodni poslanci kot Gregorin, Mandič itd. katerih volilci so samo najrevnejši ljudje, ki imajo z veleagrarci toliko skupnega kolikor pes z mačko. Toda tudi sklep državnega zbora glede argentinskega mesa ne sme obveljati. Dolžnost vseh, ki se zavedajo ne-znesne draginje iu njenih vzrokov je, da nadaljujejo akcijo, ki bo gospoda Gautscha prisilila, da še enkrat požre svoj Dikoli. Za sd. Regentom je govoril še sd. Bahun, ki je v lepih besedah zaključil lepo uspeli shod. Med navzočimi je vladalo skrajno razburjenje, ki bi bilo kmalu zvabilo zborovalce na ulico, da dajo tam izraza svoji prekipevajoči nezadovoljnosti. Prepričani smo, da bodo navzoči izvršili potrebno agitacijo za akcijo, ki mora donesti uspehov.
— Dva poizkušena samomora. 23
letni strojni asistent Varl Wediak, stanujoč v ulici Industrija 4. je hotel storiti konec svojemu
življenju s tem, da je v Bošketu izpil dozo soluate kisline. Bil je sprejet v mestno bolnišnico. Vzrok nesrečna ljubezen. — Fran Rudolf, 44 let star, stanujoč v ul. S, Maurizio 11, je pil karbolno ki •'lino. Beda ga je gnala v smrt. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—	Samomor ženske. Ana Goiautti, stara 30 let, stanujoča v ulici Pier Luigi da Pale-strina št. 3, IV. n., je včeraj opoldne v samomorilno svrho izpila jesihovo kislino. Sprejeli so jo v bolnišnico. Ze pred mestci se je Co-lauttijeva poskusila ubiti ter je z ulice Romagna skočila v spodaj ležečo ulico Fabio Severo, Umrla je v četrtek ob 7 zvečer.______________
Delavsko gibanje.
= Stavka pri Bonaču. Pri g. Bonaču se morajo knjigoveški vajenci učiti obrti tri ali štiri leta samo zaradi tega, da mu ni treba hlapca, ki bi prevažal cize in druga taka dela. G. Bonač mlajši nastavlja sedaj v delavnico izvožčke za prirezavanje na strojih, če bi vzel še par koscev pa bi že šlo. Fino delo in blago mora to biti, ki se izdeluje v taki tovarni. Sedaj se peča g. Bonač z neko novo mislijo: postavil bo novo knjigoveznico, nastavil 10 vajencev, 1 poslovodjo iu nekaj deklet in nedostajalo mu bo še samo nekaj revežev iz prisilne delavnice, kakor jih je že porabljal pred časom za vezavo knjig „Slo-venske Matice". Vemo, da je gospod Bonač neumestno svojeglav in kljubovalen, še kravje pastirje bi vzel, če bi jih dobil in če bi šlo, samo da bi se znesel nad pomočniki, ki zahtevajo to, kar jim gre. V teh razmerah se Bonačeva delavnica ne bo izboljšala v nobenem oziru. Renome za tovarno pa tudi niso take razmere. Opozarjamo starše, posebno sedaj ob koncu šol. leta, da naj nikari ne dajo svojih sinov v Bonačevo kujigovezuico v uk, ker se tam v takih razmerah ne bodo ničesar naučili. — G. Bonač je sprejel stavkokaza Iv. Berganta, ki je v niegovo nesrečo čisto nesposoben za knjigoveška dela in ga je knjigo-veško društvo izključilo iz svoje srede zaradi različnih deliktov.
ZADNJE VESTI.
Sylvestrova govoranca.
London. 4. avgusta. Angleško časopisje omenja saleburški govor dr. Sylvestra. Deloma mu ne daje nobenih opazk, deloma se mu pa posmehuje. „Times“ pravijo, da ni tesno jemati govovance s študentovskega ko-merza.
Imenovanje novili članov gosposke zbornice.
Dunaj, 4. avgusta. Neka krščanskosocialna korespondenca javlja, da bodo v jeseni imenovani novi člani gosposke zbornice. Med temi princ Liehtenatein in bivši minister Gess-mann.	*■
Kolera v Trstu.
Trst. 4. avgusta. Včeraj je na ladjici „Stella“, ki prevaža premog iz Trsta v bližnja istrska mesta, nagloma umrl 521etni mornar Anton Š t e f e. Ladjo z moštvom vred so takoj odpeljali v pomorski lazaret Sv. Jerneja. Obdukcija in bakteriološka preiskava umrlega mornarja sta dognali, da je Š t e f e umrl za azijsko kolero. Ostalo moštvo je bilo takoj internirano.
T r s t, 5. avgusta. Po uradnih poročilih ni bilo od predvčerajšnjega dne nobenega novega slučaja kolere. Miskroskopične preiskave so dognale, da je morska voda v pristanišču in v velikem kanala popolnoma prosta vsakih kolera-bacilov.
Najdena okostja avstrijske ekspedicije.
L o n d o u , 4. avgusta. Angleški učenjak Deck je našel na Salomonskih otokih okostja in lobanje Evropejcev ter sa je dognala, da so to kosti avstrijske ekspedicije, ki je izginila leta 1896. V ekspediciji so bili general baron Norbeck, kadet Pabortha in mornnr Dokovič. Ekspedicijo so brez dvoma domačini napadli in jo ubili. 10. avgusta pripeljejo okostja v Pulj, kjer jih pokopljejo v mornariški cerkvi.
Nesreča na strelišču t Felixdorfu.
Dunaj, 5. avgusta. Iz Feliidorfa pri Dunajskem Novem mestu poročajo: Včeraj popoldne se je na tukajšnjem artilerijskem strelišču pripetila grozna nesreča. Poskušali so nove topove. Po neprevidnosti je prehitro eksplodiral izstreljen šrapuel, katerega kosci 80 težko ranili dva topničarja. Eaemu topničarju je bil trebuh popolnoma razparan, drugemu pa sta odtrgani obe roki. Nesrečna vojaka so prepeljali v bolnico, a je malo upanja, da krevata.
Proces zaradi umora mačehe.
Dunaj, 4. avgusta. Dne 29. avgusta pride računski praktikant Friderik S c h o p p, ki je obtožen, da je meseca maja vsled nekega prepira zadavil svojo mačeho, pred dunajsko poroto. Razprava utegne trajati dva dni.
Požar t Franzensfeste.
B r i k s e n , 4. avgusta. Gozdni požar pri Franzensfeste se boljinbolj razširja v smeri proti Spinges. V nevarnosti sta vila slikarja Defreggerja in vas Spinges. Trdnjava Fran-ensfeste se nahaja izven nevarnosti.
Ogrski agrarci na nogah.
Budimpešta, 5. avgusta. Ogrska poljedelska zveza protestira v vlogi na poslansko zbornico proti uadaljnemu uvozu argentinskega m e s a in zahteva od poslanske zbornice varstvo ogrskega poljedelstva.
[z ogrskega državnega zbora.
Budimpešta, 4. avgusta. Začetkom seje je predsednik izjavil, daje spor med zborničnim kvestorjem in časnikarji končan in da je kvestor v posebui izjavi obžaloval svoj nastop. Nato sta posl.
P o z s g a y in Pal prosila po naročilu imunitetnega odseka zbornico odpuščanja. Po treh poimenskih glasovanjih se je nadaljevala razprava o brambnih predlogah. Grof K a r o 1 y i (oseminštiridesetnik) izjavlja, da vladna predloga ne ustreza narodnim potrebam. Mi zahtevamo samostojno ogrsko vojsko. Grof Tisza je dejal:	„Ta vojska je
naša vojska.“ — Naša vojska pa je bila tista, ki se je borila za svobodo domovine proti drugi vojski, koje naslednica je vojska, ki jo Tisza imenenuje našo in kije z rusko pomočjo opravljala svojo rabeljsko vlogo. (Pohvala in plosk na levici, ogorčenje na deBnici.) Predsednik pozove govornika k redu. Govornik predloži zbornici predlog za uvedbo samostojne ogrske vojske.
Politični dvoboj.
Budimpešta, 4. avgusta. Poslanca P o z 8 g a y in P a 1 sta se včeraj duelirala. P o z s g a y je bil na roki, P a I pa na čelu lahko ranjen. Potem sta se še trikrat udarila, ne da bi bilo teklo še kaj krvi. Nato sta se 8 p r a v i 1 a. Vzrok tega dvoboja je bil sledeči : V četrtek ie govoril v državnem zboru poslanec Okolic3auyi, ki je izstopil iz Košutove stranke. Med njegovim govorom je opozicija neprenehoma delala medklice, na katere je odgovarjala vladna stranka. V tem hipu je Khnenovski poslanec P a 1 zaklical Košutovcu Pozsgayu: Dajte mu pljuvaluik ! Pozsj;ay je odgovoril: Za to bi bila tvoja glava dobra.
—	Pal: Kaj si dejal? — Pozsgay; Tvoja glava bi bila dobra za to. — P d 1 : Nesramna svinja! — Klici: Vun ž njim! — Nastal je silen hrup. Pozsgay in Pal sta se spopadla 8 pestmi, tako, da so ju drugi poslanci komaj razdružili. Predsednik je potem sklical disciplinarni odsek.
Budimpešta, 4. avgusta. Imunitetni odsek posl. zbornice je sklenil, da morata poslanca Pal in Nikoloj Pozsgay prositi zaradi svojega obnašanja na včerajšnji seji zbornico za odpuščanje.
Mir t Albaniji.
Upanje, da bo pogajanje Sadr Edina s posredovanjem črnogorske vlade na podlagi turških koncesij imelo uspeh, se je izpolnilo, čeprav ni šlo tako gladko, kakor so menda pričakovali v Carigradu. Poročila iz Podgorice kažejo, da je Turčija tekom let pri Albancih^iz-zvala skoraj nepremagljivo nezaupanje. Barjak-tarom, pa tudi ljudstvu sploh, ki je pribežalo v črno goro, so se zdele turške koncesije nezadostne. Iz dosedanjih poročil še ni razvidno kaj je najbolj dražilo njihovo nezadovoljnost, verjetno pa je, da so zahtevali popolno avtonomijo Albauije. Včeraj v Četrtek — je dospelo pogajanje tako daleč, da so v Podgorici zbrani barjaktarji zahtevali še kratek rok, da se dogovore z glavarji treh drugih albanskih plemen. Do te ure, ko pišemo te vrste, še ni podrobnega poročila o končnem rezultatu, pač pa je soditi po dosedanjih vesteh, ki javljajo vračanje Malisorov v domovino, da je dosežen končni sporazum. Ce bo Turčija znala ohrauiti mir, ki ga je zdaj dosegla, pokaže šele bodočnost.
Cetinje, 4. avgusta. Včeraj je trajalo pogajanje z Malisori v Podgorici do večera, Posredoval je črnogorski vojni minister D j u -k a n o v i <5 ter generala V u k o t i d in Marti n o v i c. Vukotič je malisorekim vodjam dejal, da želi kralj njih povratek v domoviuo in je naglašal, da so dosegli, kar je bilo v sedanjih razmerah mogoče. Pogajanje je bilo zelo dolgotrajno, ker niso Malisori kazali volje, da bi sprejeli turške pogoje.. Končno so zahtevali še en dan odloga, da se sporazumijo z vodjami plemen Salja, Klementi in Skrelji.
Carigrad, 5. avgusta. Povratek Ma-lisorjev se je začel in bo trajal nekaj dni Oficiozni „Sia“ izraža, da je malisorsko prašanje definitivno rešeno.
Carigrad, 4. avgusta. Malisorom, ki so pri Selcih v boju, se morajo pogoji visoke porte šele danes nazniti. Jutri se pričakuje od* govor. Z bojišča ni vesti o posebnih dogodkih.
Gjurovičeva demisija.
Cetinje, 4. avgusta, črnogorski vojni minister Gjurovid je podal demisijo, ki jo je kralj sprejel. Vojno ministrstvo je prevzel minister za notranje zadeve Gj u k a n o v i č.
Bolgarske čete.
Solun, 4. avgusta. Mejna straža je dobila poročilo, da misli velika bolgarska četa prekoračiti mejo iu da namerava atentate na železniški progi Solun-Serres. Zaradi tega je odposlan bataljon lovcev, da zastraži železnico.
Kolera na Balkanu.
C e t i n j e , 4. avgusta. Med črnogorskimi četami, ki stražijo mejo proti Albaniji, se je pojavilo 6 slučaiev kolere, 1 vojak je že umrl.
Solun, 4. avgusta. V Peči je zopet 42 novih slučajev kolere, od teh jih je 32 umrlo. Izraža se tudi bojazen, da 6e bo kolera razširila na mesto Skader. Albansko ljudstvo se noče pokoriti strogim odredbam zdravnikov, posebno se brani stroge izolacije v bolnicah, vsled česar imajo sanitarne oblasti jako težavno stališče.
Maročansko vprašanje.
Vesti o nemško-francoskem pogajanju si silno nasprotujejo. Prave sodbe si vpričo absolutne tajnosti konferenc francoskega poslanika in nemškega državnega tajuika ni mogoče napraviti. Uradno zatrjujejo v Berolinu, da gre vse gladko, ali nervoznost je velika v nemškem kakor v francoskem, nič manj pa v angleškem časopisju. Včeraj je berolinska ^National Zei-tung“ celo prinesla tatarsko vest, da so se pogajanja razbila in Berolin je bil poln govorice
o	akutni ministrski krizi. Uradne vesti zanikujejo to povsem lakonično, pojasnila pa ne dajejo nobenega. Vpoštevati je vsekakor treba, da je pogajanje jako dolgotrajno in da je nemški kaucelar Bethmann Holhveg odgodil svoj dopust v Gasteinu.
London, 4. avgusta. Angleško časopisje večinoma euergično naglaša, da so u e niške zahteve pretirane in da je na taki podlagi sporazum nemogoč.
Pariz, 4. avgjsta. Vodilni listi pišejo v takem tonu, kakor da ne bi bilo od C a m-bon-Kidderlšinovih pogajanj pričakovati nobenega uspeha. Nova maro-čanska konferenca, katere naj bi se udeležile vse prizadete države, je baje edini izhod iz sedanjega položaja.
Berolin. 4. avgusta. Wolfova agentura poroča:	V razgovorih med francoskim
poslanikom C a m b o n o m in nemškim drž. tajnikom Kinderlen -Wachterjera se je doseglo načelno zbližan j e obeh vlad glede maročanskega vprašanja.
Sabotaža na Francoskem.
Pariz, 4. avgusta. Zaduje dni se množe napadi na železnice. Na progi Pariz-Tours so bile prerezane signalne žice na treh mestih, tako tudi na križišču Lorient.
Pogodba o mirovnem sodišču.
Pariz, 4. avgusta. Tukaj in v Wa-shingtonu se je včeraj podpisala pogodba med Francijo in Zjedinjenimi državami, ki priznava mednarodno razsodišče za slučaj kakega konflikta.
Reinbot pomiloščen.
Peterburg, 4. avgusta. Car je pomilostil bivšega moskovskega mestnega glava-ja, geuerala R e i n b o t a in njegovega namestnika, polkovnika K o r o t k e g a , ki sta bila obsojena zaradi velikih sleparij.
Strašna eksplozija.
Eamburg, 4. avgusta. V tovarni tvrdke Wulff in Stavenov v Hinschenfeldu je včeraj počil velik kotel. Eksplozija je bila tako silna, da je še nasprotna hiša razdejana. Naj* manj pet delavcev je mrtvih, mnogo pa ranjenih. Kos železa je ubil mimo vozečega kolesarja. Med mrtvimi delavci je Srb Zdravkovic in Ceh P r ž d č 1 a.
Perzija.
Peterburg, 4. avgusta. Eks-šah Mohamed Ali prodira s tremi dobro oboroženimi vojaškimi oddelki proti Teheranu. V Kermanši se je brez boja polastil velikega državnega skladišča municije. V petih do desetih dneh dospe eksšah pred Teheran. Njegove čete so močnejše nego vladna garnizija v Teheranu.
Nova revolucija v Mehiki.
NoviJork, 4. avgusta. Med liberalci je nastal razkol, ker je novi predsednik republike Dela Barra prisilil notranjega mini-stro Vasqueza na demisijo. V glavnem mestu je zelo nemirno. Mnogo prejšnjih revolucionarnih častnikov žuga z novo revolucijo.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Ha6lov: Tolsto v* ška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. y jgj Svoji k svojim l
B. Gotzl, Ljubljana
Stari trg
skladišče oblek mt- domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera trn- in ino-= zemskega blaga za obleke po meri. =
Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zai»f;» založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Malo
reklame
Veliko
liblre
V?
sr
Nizke
cene
Zapomni ne zabi: Bolan ali zdrav,
Le „FLORIAN“ rabi, Želodcu bo prav!
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-44.
_____________________________________ *	*	4-80.
Naslov za naročila: »FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Vsem našim sodrugom In prijateljem toplo priporočamo
gostilno Pavla Sanzin
v Skednju štev. 294.
Gostilna Sojer
v Dravljah št. 30 pri Ljubljani
se priporoča za obilen obisk: — Toči se •	Gossovo	marčno	pivo	'
SggBSS
Gramofone
najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej)
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče k K 3-50. 1000 igel K 2-—.
: Kovačnica:
z vsem orodjem in pripravami se takoj odda v najem. Natančue pogoje se poizve pri lastniku
Ignaciju Treven v Idriji št. 270.
Lekarna pri,zlatem orlu'
v Ljubljani, Jurčičev trg štey. 2,
■mami priporoča sledeča zdravila:	—n
Čaj za bolne na živcih
je izvrstno krepilno sredstvo za živce, izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kartonu K 1'20.
Dunajske kapljice zoper krč
utešujejo bolečine v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vinarjev,
6 steklenic K 1'—
Za gospe in gospodične
ima v zalogi čaj, ki je preizkušeno sredstvo pri vsakovrstnih bolih in nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki obenem pospešuje pranje (menstruacijo).
Cena kartonu K 1‘50.
V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice.
I. Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa
Ceniki zastonj In franko.
. Beniseh
Ceno posteljno perje!
—— Najboljši češki nakupni vir. ——
Kg. sivega dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 8-40 K; prima polbelega 2-80 K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; veletinega suežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega. finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zptovljene postelje £gr3S. t
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 30 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50, 5-20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Beniseh, Dešenice 758, Češko.
Paul Vrtačnik
krojaški mojster
= Ljubljana =
Kolodvorska ulica 26 in Dunajska cesta 47.
Priporoča se sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela posebno gospodom železničarjem v napravo uniform po nizkih cenah.
Izgotavlja obleke v 12. urah.
I Laška in dunajska J B - - kuhinja	- - g
l Šelenburgova ul. 7 g
|	nasproti	glavne	pošte.	g
B Vsak čas se dobe mrzla in gorka je- [J dila, zmiraj sveže morske ribe in iz- “ | vrstno in ravno došlo vino „Brioni“. g
g Sprejme se abonente na kosilo in večerjo, g
@ V prenovljenih prostorih in pod novim m ravnateljstvom se priporoča sl. občin- » g	stvu	za	obilen	obisk.	g
■ — — aa — ■■■ ■ m n m ■
Danes in vsaki dan
  v park-hotelu
= TIVOLI =
po dva koncerta Slovenske Filharmonije.
Začetek ob '/2 4. pop. in ob '/28. zvečer.
Vstop prost.
Gostilna
pri Rusu
Marija Terezija cesta št. 8
priporoča sl. občinstvu dobro belo in rudeče bizeljsko vino, sveže Dreher-jevo pivo, kakor gorka in mrzla jedila. — po primernih nizkih cenah. —
Restavracija pri Perlesu
Ljubljana, Prešernova ulica 9, poleg glavne pošte
priporoča se sl. občinstvu za obilen obisk. Društvam so na razpolago sobe, salon in vrt za shode, sestanke in razne veselice. Kegljišče se
odda za vsaki čas družbam.
Z odličnim spoštovanjem	Marija	Petan.
Delniška družba pivovarna,Union*
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno
- marčno, dvojno marčno in izvozno pivo
v sodčkih in steklenicah.
Telefon št 53.
Telefon St. >5.
urar in trgovec, zaprisežen ? cenilec v Ljubljani, Jurci-
Zahtevajte najnovejši ilustrovani cenik, ki je „	x, „
ravnokar izšel in ga pošiljam poštnine proste. CCV trg St. o.
—
Potniki vsevemo in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
i
-i
&
5
I	r-
TVst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro EO i i ..................i	ii	I	Hi	mu. ■ ■ ■ i ii i: I,
z najnovejšlmi brzoparnikl z dvema vrtinlcama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
V	sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.