SLOVENSKI T keto - Año VI. No. 296 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Buenos Aires, 6 aprila 1935 g Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.— Mladi slovenske zemlje na Primorskem n Uredništvo in upravniStvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 Ujemanje strank vsak dan od 15,—18. ' "morje je dežela, ki nikakor ni tako rev-la lva:;,>r bi se komu morda na prvi pogled za-Z lJo gorah je bila dobro razvita živino-^Ja in mlekarstvo, po vipavskem trtoreja, na rasu so prielovali izvrstni teran itd. Poleg te-, Sa so na Primorskem obsežni gozdovi, ki pa ! So jih povojne slabe razmere zelo iztrebile in ^ ostal denar v rokah v glavnem italijan-skini prelcupcem. Primorska Slovenija je tudi zelo bogata v Ozemeljskih zakladih. V vseh ozirih je Pri-ttl0rje za Italijo izvrstna molzna krava. T(irijski rudnik daje na leto 5000 stot.ov ži-srebra kar vrže letno 20 milionov lir. To 2lv° srebro slovi po vsem! svetu ker je kemič-Uo najbolj čisto. Tako je tudi slovenska Idri-| 1,1 zaslovela po vsem svetu. \T ^a vipavskem so pred kakimi štiridesetimi | etl zasledili živo srebro okrog Št. Vida in • auč, vendar se v teh krajih še niso lotili košnja. ^elo važen rudnik za svine in cink je v Rab-kjer so že v srednjem veku kopali zlato in SreW V Rablju izkopajo na leto 250.000 sto-|°v rude, ki ga izkoriščajo angleške družbe in v svojih rokah tudi koroško Mežico na i ^'Soslovanski strani, f P 0 petino premoga pridobiva Italija iz Pri-■ 01'ja. Na naši zemlji ima Italija tri premo-m°VlU^e' seveda niso tako bogati in obsežni '>r na primer v Trbovljah. Vsekakor pa je "fl"n največjih v Labinju v Istri. V Vremah na Pivki so kopali premog že pred vojsko. Marsikomu je znana nesreča iz leta 1913, ko je voda zalila v rovih 9 delavcev. Sedaj je ta rudnik last družbe "Arsa". Za-posljenih je okrog 200 delavcev ki nakopljejo dnevno do 200 kvintalov premoga. Premogovnik v Pontablju je bol slab. Dela le petdeset delavcev. Najdišča premoga so našli tudi v Idrijski dolini, po Brdih in na Vipavskem. Toda nikjer ni močnih žil. Svetovno znan je nabrežinski marmor, od njega je živelo pol Krasa. Na ozemlju od De-vina pa do Repentabra — vse sam marmor. Na leto se ga je nalomilo 7000 kub. metrov. Cena pa znaša do 1000 lir za kub. meter. Ko bi večina tega denarja ne šlo v druge žepe, bi ljudje tudi danes zaslužili dobro. Veliko podzemeljskega bogastva ima postojnska jama, ki donaša vsako leto milione lir. Vkljub vsemu prirodnemu bogastvu je naše ljudstvo na Primorskem vsak dan bolj revno. Davčni vijak pritiska na vseh koncih in krajih. Posestva grejo na boben in prihajajo v last tistim, ki niso te zemlje nikoli obdelovali. Italija ni naših krajev samo kulturno uničila temveč tudi gospodarsko. Na lastni zemlji smo Slovenci sužnji, sužnji v tolikšni meri, da se tega skoro ne zavedamo. škoda, da se hlapčevskih nazorov tudi v tujini ne moremo otresti. O g M 3 TARIFA REDUCIDA ■ - ■ - pij g S bo FRANQUEO PAGADO O n o O Concesión 1551 dela v prvotnih namenih. Mussolinijeve blagajne so bile prelahke za podjarmiti podonavske države in če se Jugoslavije doslej ni po srečilo razbiti se je tudi v bodoče ne bo, zato Mussolini namerava poizkušati srečo v Afriki. V slučaju vojne v Evropi pa bo Italija potegnila na tisto stran, kjer bo kazalo več dobička, , , Španija ima novo vlado Španija je dobila novo vlado ki ji predseduje Leroyx in je sestavljena iz osem ministrov radikalov. treh neodvisnih in enega autonomista. Kot zgleda je nova vlada zelo enostranska in če bo kot taka hotela vztrajati bo gotovo skušala vzpostaviti diktaturo proti kateri se bo delavstvo gotovo ponovno vprlo. Jugoslavija pred volitvami Povsej Jugoslaviji se mrzlično pripravljajo za prihodnje volitve, ki se bodo vršile dne petega maja. Ljudstvo je zelo dizorjentirano kajti bivša diktatorska vlada ni bila kos težki nalogi, da bi pokazala pravo smer za skupno delovanje med Slovenci Srbi in Hrvati. Poštena opozicija, še bolj pa izdajalci naroda za judeževr groše, so imeli lepe prilike pokazati na nezmožnost vlade. Prvim se seveda lahko oprosti, f:aj brez poštene opozicije ni nobena vlada kaj prida, drugim pa je njih početje neoprostljivo. Dnevnik Politika piše, da je Ivan Perčevič, ki se nahaja na Dunaju, pričel z novimi terorističnimi napadi v Jugoslaviji. Perčevič in Pavelič ki se nahaja še vedno v Italiji, sta glavna hrvatska separatistična voditelja, ki sta plačana od tujih držav za razbitje Jugoslavije. Nihče bi jima ne zameril, če bi delala za kako socialno prevredbo, ker pa sta navadna pustolovca na račun nevednega hrvatskega ljudstva, sta vredna vsega zaničevanja. Beograd. — Profesor Biologije Asan Sjata-rov pravi, da bi človek mogel doseči normalno starost 180 let. evropske države se pripravljajo ... ] si znaki kažejo, da se Evropa mesto za mir. ^'Pi'avlja na vojno. Predstavniki vseh držav vsaki priliki povdarjajo potrebo po miru 'avno to pomeni, da se pripravljajo na voj-I0, Vse govorjenje, da današnji vlastodržci i nio za blagostanje ljudstva, so prazne fra-l" ' k» jim tMhče ne veruje, če ima le količkaj I Rodnosti. | Evropjj]-,, države se «grupirajo in ko bodo °Polnom.i ía jasnem kdo so na levi in kateri desni, v bodo udarili. Zaenkrat samo za- v °l>niki -v- Hkih držav prirejajo od časa do cas, . Potovanja v manjše države kjer predstav-^ Oiii istih vneto pihajo na srce, da bi pristo-v njih blok. T' H teden bo zaključil svoje diplomatično po- pil vjVflnje po evropskih prestolnicah angleški 'ulni zastopnik kapitan Anton Eden. V Mo-*Kvi * y. v ln v Pragi je opravil še precej dobro, v arŠavi pa se lahko reče, nič. Poljska bi ra- d 'n K ^»■ala nekako neutralno vlogo med Rusijo einčijo, pa jo bo najbrže svoja neiskrena n.ia politika drago stala. ine(j že javna tajina, da se pripravlja ^rancijo in Rusijo ter Čehoslovašlto ob- Medsebojna vojaška pomoč v slučaju a na katerokoli omenjenih držav. Ker vidi Anglija na tej strani več političnih in ekonomskih izgledov se nagihlje na to stran in želi, da bi v to zvezo pristopile tudi Nemčija in Poljska, kar pa je seveda nemogoče posebno za prvo in s seboj vleče kolikor se da tudi slednjo. Kot prva sporna točka med Sovjeti in Nem-ičjo pridejo v poštev baltiške države, Estonija, Letonija in Litvanija. Moralno jih je sicer vzela pod pokroviteljstvo Rusija, so pa tudi med tem ljudstvom narodni verižniki, ki ga prodajajo nemškemu velekapitalizmu. Lep primer verižništva z narodom je Madžarska. Ivo ji Mussolini ni mogel toliko nuditi kakor ji po ponuja Hitler se je takoj odločila za slednjega. Tudi v Avstriji izgublja Mussolini bolj in bolj svoj vpliv ter ga v zameno bolj in bolj zadobiva Hitler. Tako imamo v Evroji precej jasno vidljivi agrupaciji držav: Prvi blok tvorijo, Francija, Rusija in Mala antanta in neposredno tudi balkanska zveza. Drugi blok pa bi tvorila na čelu Nemčija in pod njenim vodstvom, Poljska, Madžarska in Avstrija. Zadnji blok bi zgledal šibkejši pa mu daje mnogo upanja japonski imperij, ki se vspešno razteza po Orientu na Kitajsko in v Indijo ter poželjivo gleda in Filipinske otoke; sploh stremi, da bi podjarmil vzhodno Azijo. Italijanska zunanja politika je precej oble- V Združenih državah izdajajo ogromne svote za brezposelne Združene države izdajajo ogromne svote za vzdrževanje brezposelnih, celo do 150 mil ionov na mesec in tudi več. \r juliju predlanskega leta je bilo slcoro 4 milione družin, ki so bile odvisne od držnvne podpore in predno je končalo leto je število nanutlo čez pet milionov. 'Se večje število je bilo brezposelnih delavcev od 16 leta pa do 64. Med brezposelnimi so bili vseli vrst, kvalificirani in nekvalificirani delavci, še več je bilo prvih ker so se podjetji; posluževala drugih vsled manjše plače in kjer so le mogli so vposlili ženske. Se razu-¡.;e, dci je bilo med brezposelnimi tudi mnogo :'•>! .nih ljudi, posebno učiteljev. respe!. "Conté Biancainano" je odpeljal proti Afriki večje število častnikov in orožnikov kakor tudi vojnega materjala. ARGENTINSKE VESTÍ Saj smo vedeli \ s> Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijoriistke, posebno s kampa. Calle CABRERA 4311 U. T. Palermo, 2383 Zmaga socialistov Italija pravi, da je ona poklicana, da reši abesijnsko ljudstvo suženjstva. Še predno je bila Abesinija sprejeta v Društvo narodov, so državniki sklenili, da se ne sme dovoliti tej državi uvažanja orožja in municiona ter da je treba gledati, da se ljudstvo prejlcomogoče reši suženjstva... Sedaj seveda se nudi ta lepa prilika. Neka poročila pravijo, da je Abesinija spravila na noge 100 tisoč mož, druga za zopet to vest zaniltujejo. Medtem pa Italija neprestano uvaža v Afriko vojaštvo in munición. Italijansko-abesinski spor še vedno ni rešen Vojno v Chacu, vojno v Mandžuriji, niso mogle vse mednarodne konference preprečiti in ravno tako je tudi vojna v Afriki neizbežna, če se bo Italiji zdelo, da je njej to koristno. Predno se bodo odločili za vojno v Evropi, bodo vsekakor precej pomislili in Italija ima namen današnji napeti položaj v Evropi izrabiti za svoje eksperimente v Afriki. S tem se hoče oškodovati za vse neuspehe, ki jih je bila dosedaj deležna v svoji zunanji politiki. Abesinija je ponovno naslovila pismo na Društvo narodov v katerem naglasa, da naj na vsak način vpliva na Italijo da se pride končno do sporazuma. Društvo narodov se je odločilo, da ob vseeno posredovalo v tej zadevi ter imenovala komisijo, ki naj dožene, kdo je kriv incidenta v Ualual. Pri zadnjih volitvah senatorja so odnesli popolno večino socialisti in sicer so dobili 179.619 oddanih glasov. Vse druge stranke skupaj niso dobile toliko glasov. Kot povsod se je tudi v Argentini pričel dvigati fašizem, pa se zdi da jo je sedaj poštno izkupil. Argentinsko ljudstvo je dovolj razsodno, da si ne želi fašistične suženjstva. Vlada Uriburuja je precej dišala po fašizmu in argentinei so v tej kratki dobi spoznali kaj ,]:h čaka, če bi se bil fašizem! še nadalje utrjeval. Fašistične poizkuse je pričel delati nedavno, gobernador Martínez de Hoz, ki pa je bil ta-! >j potlačen. Sedaj pa bodo gotovo vsaj za dolgo časa mirovali kajti socialistična večina, ki je vsaj za mesto Buenos Aires popolna, jim ne ra pridi niti do sape. Čudno je, da imajo socialisti vkljub premoči tako malo besede v vladi. Sicer moramo priznati, da je argentinski delavec in uradnik ravno radi prizadevanja socialistov zaščiten več kot v katerikoli drugi kapitalistični državi, vendar bi bilo pričakovat le še več pritiska na magnate, posebno po deželi kjer si prilaščajo popoln monopol nad gospodarstvom. Seveda imajo socialisti po deželi mnogo manj zaslombe kakor pa v mestih. To je sicer že stara teorija, ne samo v Argentiniji temveč kjerkoli po svetu. Današnja justpva vlada ni naklonjena socialistom in jih trpi samo zato ker jili mora trpeti. Zgleda pa da jih bo bolj in bolj morala vpoš-tevati, kajti za kak fašizem ni tu v Argentiniji zaenkrat nobenega izgleda. Dnevnik "Prensa" piše, da je vjada sama kriva, če je dobila 240 tisoč glasov proti in samo 30 tisoč za, pet tisoč pa je jih bilo neutralnih. Kmetska koperativna zveza Ivmetska koperativna zveza je poslala na ministrstvo poljedelstva noto v kateri protestira radi nizkih cen, koruze, žita in bombaža. Zveza zahteva stabilizirano ceno in da se po isti tudi vnovči blago, ne kakor lani, ko je bilo treba prodati blago, če niso hoteli da je strohnelo, mnogo pod stabilizirano ceno. Vse to so seveda nalašč pripravili veletrgovci, da so imeli več Viitl mastnega dobička. Zveza zahteva, da mora takim špekulacijam enkrat konec, ker daJe kmetu negotovost plačila za njegov trud testna Kronika SKOČIL JE Z VIŠINE 25 METROV IN SE UBIL V torek zjutraj je skočil skozi okno iz štev 880 v ulici Arroya, 30 leten E. Torres menol. Pri padcu se je tako poškodoval, da 11 na licu mesta izdihnil. Vzrok, ki je Arme»0'11 pripravil do tako žalostnega konca ni znil" ker ni pustil nikakega pojasnila. Oblasti vrst tozadevna preiskavo. MEDTEM KO JE VOZIL Z VELIKO NA^1 CO JO JE VRGEL IZ AVTOMOBILA Neka oseba katere ime oblasti iz gotove?11 vzroka rezervirajo je v zgodnjih jutranjih preteklega torka opazila kako je po ulic1 ; Brown vozil z vso naglico avto iz katerega '' dospevši do višine ul. Suarez padla neka ska. Namudoma je zadevo javil oblastim, ki takoj prišle na lice mesta in našle v neza?pSÍ' močno poškodovano žensko, ki je kot se j® $ zneje izkazalo 32 letna Natalia T. Gonzalo 111 jo odpeljale v bolnišnico kjer je kmalu ost° umrla. Poglobljeno poizvedovanje je dokaza'0, da je imenovana obiskovala ponočno kav»rn° sumljive moralnosti v ul. Necochea 1484 i" katere je malo pred tem šla v družbi efle-moškega s kojim se je odpeljala z avtom iz terega jo je potem on vrgel in ji s tem pov^' »f Í čil smrt. Po izjavah, ki so jih dale nekatere ne prijateljice, ki tudi zahajajo v kavarn0 bil po vsej priliki dotični človek njen ^ kar bi tudi lahko nekoliko odgovarjalo po su, ki ga je dal o neznancu vratar kavarne podlagi tega je policija začela iskati nje»1 of Ji» moža, ki je namah izginil kot kafra in g» danes še ni bilo mogoče prijeti, kar oblast' bolj utrjuje v mnenju, da je bil on mor svoje žene, ter ga radi tega neumorno z81 dujejo. OBSOJEN NA 10 LET JEČE Ker je ustrelil gospodarja Marca meseca lanskega leta je Augustin si«" pesi* Uetero odpustil iz službe 27 letnego Mallllt^ Carneiro, ki je bil pri njem zaposljen kot P Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES 25 DE MAYO 149-59 PREDSTAVNIK ZA CELO JUŽNO AMERIKO: PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE POŠTANSKE ŠTEDIONICE ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE BANCO DI ROMA - GENOVA POŠLJITE VAŠA DENARNA NAKAZILA V STARI KRAJ, SAMO TEM SIGURNIM POTOM. Brzojavno Z avijonom Z pošto Naše uradne ure: od 8y2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12y2. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE! DRUŠTVENE VESTI RADIO URA utri med 2 in 3 uro poje zbor Prosvete na " 's- 10, Radio-Callao. JUTRI v n®deljo popoldne vsi na vinsko trgatev, ki Se to vršila v prostorih Slovenskega prosvetna društva, Añasco 2322. Pevske vaje Jutri ob 4 uri popoldne pevske vaje za me-zbor. Pridite točno. Pevovodja. OPOMIM Vsem prijavljenim in tistim ki je že zapadla Daročnica bomo poslali samo še parkrat list, če Medtem ne poravnajo naročnine ali pa nas ne °bvestijo, da n?j počakamo. bo MAŠA ZADUŠNICA ugoslovensko poslaništvo nas obvešča, da Jutri v pravoslavni ruski cerkvi v ulici Bra-^15 maša zadušnica za pok. Kraljem Alek-Saildrom in želi, da bi prisostvovalo kar največ našil> rojakov. POROČILO 0 7. OBČNEM ZBORU SPD.I. °vensko prosvetno društvo I. je v nedeljo Si, dn '4 e 31. marca imelo svoj sedmi redni občni 0r> ki so se ga udeležili vsi zavedni člani in | žilice. sta predsednik tov. Andrej Skrbeč ter ¡I0 mi je bil čisto blizu in je imel lica obrni ieii» .al ■proti meni... Bogve, če je on mene spoz" ---Je li, oh!---Bogve! — ' Drugi dan sem zvedel — od pokojne —-Bil je naš edinec!--- Hrvatski spisal J. Droženovtf O D o o a o o n o o D o o D o 30E30I ioaoc aocaon aoese: I0E30I IOC3 o* ZA DARILA NAJBOLJŠA IZBT3RA Joyería FEDER ustanovljena leta 1907 AV. SAN MARTIN 2591 U. T. 59, Paternal 0442 Zraven Banco Popular Argentino \ Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebrnine Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje ELHfcT 110 R A Rji EXACTA e i RELOJ noN ^,1*11 -''i ijii'iri' ji' mm JjglJJ i NOVOPOROČENCI: Hočemo sodelovati pri sreči. Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega- POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE O D o 0 01 OBIŠČITE NAS S PREDSTAVO TEGA OGLASA NAPRAVIMO 10% POPUSTA ENO DARILO BO VAŠE VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH 8 I IOEXOI :onoc IOE74I I0E30E lotaoi 8 ios» Utrinki iz nase MISIONES Puma (srebrni lev) že izumira v misijonskih Pragozdovih sicer pa ne postane človeku sko-r° nikoli nevaren ker je precej plašljiv. Divji prešiči so čisto nevarna družba, ker n'kdar ne samevajo marveč s^ zbirajo vedno v krdela. So lovci, ki imajo rajši opravka s '•grom kot z divjimi prašiči. Kedar začne kak-Seu nastreljen prešič pretresljivo kruliti se ('filo krdelo zapodi na lovca in tu ni druge re-S1tve kakor urnobesno splezati na kakšno dre-v°' Krdelo potem ure in ure obdaja lovčevo 2atočišče divje kruleč in škrtajoč z zobmi. V prvih časih kolonizacije povzročujejo di-preščil farmarjem kaj občutno škodo. V bli-Zlr|i rek in večjih potokov se pridružijo še v°dni prešiči (carpinchos) in ta pisana družba •le v stanu da v enem dnevu likvidira celo s koruzo posejano njivo. Tudi srne nastopajo v n°vih naselbinah kot škodljivci in ako se ozre-1110 dalje okrog po kraljestvu živalstva mora-"l0 priznati opicam in papigam diplomo pri uuičevanju koruze. Tudi zajci in drugi' glo-aavci ter polži nastopajo kot škodljivci. Tako ,tl°ra kolonist — hočeš, nočeš — postati lo-Ve°> ter " apulfra" včasih več kakor je pa ^'sa stvar vredna. Papige je treba šteti med največje škod-'•iivce nasadov. — Pred leti se je v moji ko- nove domovine loniji dogodilo, da je cel voj več kot 100 divjih prašičev obiskal kolonijo. Ali slabo se jim je obneslo in ne bodo kmalu pozabili tega pohoda : vsi kolonisti smo jo udrli za njimi ter prasketalo je kakor na bojni poljani. Kakih 15 njih je ostalo na bojnem polju. Meso divjega prešiča v svežem stanju ima nekoliko zoprn okus: prekajeno pa je pravcata delilcatesa. Lisice, "eyra" (neke vrste dihurja), divje mačke, podgane in večkrat preko 1 meter dolge "iguanas" (kuščarji) zalezujejo perutnino in jajca. Podoba pa je, da lisice v Misiones zdaleka niso tako navihane kot njih evropske tovarišice, kajti dajo se vloviti s primeroma prav primitivnimi pastmi. Nadaljni gostač je divji pes z veliko grivo, ki je pa tako silno previden, da se ga le redko dobi na mušico. Mravljinčji medved je sicer redka ali tim strašnejša prikazen misionskih pragozdov. Ta medved, ena izmed najsmešnejših živali stvarstva postane včasih dasi redko, predmet presenečenja lovskih psov. Napaden se postavi vznak, ter razprostre svoje šape z dolgimi srpastimi nohti, da pritisne na svoje srce prvega psa, ki se mu približa. V tem srčnem objemu konča v par hipih tudi najboljši pes svojo lovsko karijero. Muskulozne medvedove šape ga objamejo kakor železen obroč, srpasti nohti pa se rmi globoko zapičijo v prsa. Dobro izvežbani lovski psi se čuvajo, da bi prišli temu stricu na dolivat, ter prepustijo lovcu, da dolgonosemu gozdnjaku upiline luč življenja. Med strupenimi kačami sta "yararaca" ter klopotača najnevarnejši. "Yararacas" sem že sam nekatere ubil. Starejše živali postanejo debele kakor roka ter preko 2 m dolge. Ugriz te kače je v prej kot pol ure smrtonosen ako se nima protistrupa. Ali zadnja leta je pokrajinska vlada ukrenila nekaj zakar se ji mora prebivalstvo oddolžiti s slavospevom. Znano je, da se nahaja v Sao Paolo v Braziliji največji institut na svetu za serum proti kačjemu strupu. In od tam je naročila misionska pokrajina protistrup v tako veliki množini, da ga daje vsakemu prebivalcu brezplačno. Večina prebivalcev nosijo ta protistrup v škatljici pri sebi v žepu. Slučaji kačjega pika se sicer niso zmanjšali, pač pa so se zmanjšali na minimum smrtni slučaji. Smrti podleže samo oni, ki je toliko nepreviden, da ne nosi protistrupa pri sebi. "Yararaca" je pravzaprav nočna žival ter se po dnevi zadrži precej pasivno. Treba je že stopiti nanjo, da piči. Kar se nestrupenih kač tiče, je najbolj običajna "caninana" do 3 m dolga, ki živi navadno v vodi. Največje kačo na svetu, zvane "anakonda" nisem v Misiones zasledil nikoli, pač pa ni čisto redka v sosednji Braziliji kjer doseža dolžino 10 metrov. Stoji, da je nakonda nestrupena. Nek estanciero iz Brazilije mi je pravil, da je v nekem močvirju naletel na anakondo ter jo ubil. menite carice — kakor to cvetje, ki kljubuje črvom v zdravem mogočnem, visokem ozračju, črvom, ki bi ga sicer lahko uničili, tako se naj bi tudi zaprla duša moje lepe carice laskaču, ki si zasluži mod vsemi ostalimi kreaturami na dvoru največ zaničevanja! Po teli besedah jo obrnila Feodora polagoma svoj pogled proti Pleveju. Zadnja kapljica krvi je izginila :--. ministrovega bledorumenega obraza, toda pogled silovitega sovraštva, ki je šinil iz njegovih sivih oči, je pričal Feodori, da je petrograjski krvolok — tako so Pleveja splošno imenovali — dobro razumel, kako strašilo ga zaničuje. Carica sé skloni, dvigne Foodoro in jo po ruski navadi poljubi na obraz, čelo in usta. — Lahko noč, moj mili otrok, — reče carica. —r Pojdi sedaj v svoje sobane. Ah, lahko si mislim, da tudi ti čutiš veliki nemir pri misli, da bi že jutri lahko začela z Japonci vojska. Tudi ti moraš ravno-tako pri prvem topovskem strolu trepetati radi ljubljenca svoje dušo, — radi Alekseja! Groza spreleti telo lepo deklice. Misel na bližnjo poroko, jo je napolnjevala z grozo, še onkrat je v naglici poljubila Feodora caričino roko, hladno in ponosno odzdravi Pleve-ju, nato pa hitro odide iz sobe, kakor da bi morala ostati sama s seboj, kakor da ne bi mogla več dolgo časa kazati svojega umetnega miru. Komaj so so vrata za njo zaprla, ko se Feodora strese, kakor da bi se hotela rešiti mrzlega dotika strupene kačo. Nato se vzravna, dvigne" glavo, iz prsi pa so se ji izvile ponosne in odločne besede: — Aleksejeva zaroj enka — da, tako so ukazala njihova ledena srca na dvoru. Toda tudi to je tvoje delo, da sem se morala zaročiti z neljubljenim možem, ti, petrograjski krvolok! Toda k oltarju z njim — ne bom nikdar stopila! O, Vladimir, ljubljeni, dragi človek! Tebi pripada sleherni utrip mojega srca, — savno tvoja sem, v življenj« in smrti! — moram te videti, moram s teboj govoriti, — še nocoj. Oh, moj edini prijatelj, kako že koprnim po tvojem pogledu! Carica je z veseljem in ljubeznijo gledala za odhajajočo Feodoro, toda kmalu se ji je obraz zopet zmračil, njene oči so iznova zalile solze. — Pleve, stopite bližje k moni, — spregovori ruska carica, — sedaj, ko sva sama, vam bom zaupala, kake dokaze imam za to, da proti naši hiši nepopisna FEODORA T POGLAVJE. Bela gospa iz Petro-pavlovske trdnjave (,'arju, mojemu soprogu, grozi nesreča, — branite ga, .— rešite ga, — to ni samo carica, ki govori z 'toi, temveč tudi mati svojih otroft, ki vas prosi za Mjenje svojega moža in očeta! Z bolnim glasom je izgovorila te besede neka nenadno lepa, bleda gospa, ki je dvignila svoje bele, z r°kavicami okrašene roke proti nekemu črno obleče-"einu, osivelemu človeku. bi ta žena, ki so ji polzele po lepem obrazu gorke 8°'ze, žena, katere obraz je izdajal strah in trepet "Jono ¿ugej je vendar bila najmočnejša in najbogatejša žena na svetu, — bila je soproga ruskega carja Zolaja II. — bila je carica. človek pa, na katerega je ravnokar naslovila svojo Pešajo, ni bi lnihče drugi, kakor carjev ljubimec, vse-m»gočni minister Pleve, ki je bil obenem tudi ravna-te'j ruske policije. Veličanstvo, solze T — spregovori Pleve, ki se je "klonil nad caričino roko in jo s spoštljivostjo poljubil. — Ta^o dolgo, dokler bom imel svoje oči odprte, lle sme moja prevzvišena carica jokati! J* 1 cari činih grudi se je izvil globok vzdih. Zamiš-leno je pogledala na svetiljko, ki je širila rožnato-rdečkasto svetlobo po sobi in je bila pritrjena na vitkem, zlatem podstavku. Ah, Pleve, — zašepeče lepa carica, — vi vendar Veste, da je življenje mojega ljubljenega soproga ne-Pr<3atano v nevarnosti, tisoči in tisoči prožijo nanj, — ruski car je svoboden kakor divjačina v tujem gozdu v®ak nezadovoljnež misli, da ima pravico dvigniti svojo zločinsko roko. Veličanstvo govori o nihilistih, izdajalcih donio->ne . Be razjezj pieye. — Haha, to rdečo bando bobri 26 Znal* "krotiti! že smo jih potisnili v njihove °8o. Strupena kača se ne drzne več dvigniti glavo! vendar, Pleve, — vzdihne carica, ki je tiho a» • hiši Bomanovih grozi strašna pogibelj — mam za to dokaze, — da, dokaze imam! Ce ima Veličanstvo dokaze, potem prosim — — aiur ^e tako glasno! To je velika skrivnost, še niko-nisem o tem ničesar omenila, vam pa bom to poverila, ker mi lahko samo vi svetujete in pomagate, — tiho —1 nekdo trka na vrata mojega budoara, tukaj imajo tudi stene ušesa. Kdo je tu? Kdo želi. tako pozno priti k carici? — Veličanstvo, — vzklikne pred vrati neki melodično zveneči dekliški glas, — nisem hotela prej oditi k počitku, dokler ne poljubim svoji carici roko in ji ne poklonim tega cvetja! — Feodora, moja sladka, mila deklica. — vzklikne carica in v naslednjem trenutku že odpre vrata. — Vstopi ljubica mojega srca! Prav imaš, da ne greš prej k počitku, dokler te ne poljubim na tvoje belo čelo. —- Veličanstvo ni samo? --- izusti preplašeno Feodora, prekrásna, mlada deklica, stara približno osemnajst let, ko je opazila Pleveja v svetlobi svetiljke. Toda-ob pogledu na tega človeka so se naenkrat na-mršile obrvi mlade velike knegirije, oči pa, ki so še trentek prej počivale z božansko ljubeznijo in spoštovanjem na caricičinem obrazu, so dobile sedaj kljubovalni in zaničljivi izraz. — Upam, — reče Pleve s pritajenim, porogljive zvenečim glasom, pri čemur se je globoko priklonil pred mlado kneginjo, — da ne bo moja navzočnost ovirala zavidanja vredne zaročenke velikega kneza Alekseja, da izrazi svoje spoštovanje njenemu veličanstvu carici. Zakaj se je drznilo nenadoma kakor od bodala zadeto lepo, mlado bitje, ko jo je Pleve imenoval z neprikrito zbadljivostjo zaročenko velikega kneza Alekseja? Ona je bila res že od svojega šestnajstega leta zaročena z velikim knezom Aleksejem, ki je bil na dalj-njem vzhodu poveljnik Port-Arturja, ona, ki je bila rodom iz neke stranske vrste Romanovih. Ubogo mlado bitje! Srce ti burno utriplje v prsih, koprni po ljubezni, po solnčnem sijaju življenja, veliki knez Aleksej pa ima že štirideset pet let in surovo, pustolovsko življenje ga jo predčasno postaralo! — Svoji oboževani carici prinašam vijolice iz kav-kaških planin, — reče Feodora, ki se je polagoma spustila na kolona in ponudila carici kito prekrasnega, vijoličastega cvetja, ki je izpolnilo s svojim ugodnim vonjem cel budoar. —. Plemenita in svobodna kakor to cvetje, ki raste po gorskih vrhuncih, tako naj bo tudi srce moje ple- Njeno • m.eso^ Indijanci smatrajo za slaščico. Vendar človeku anakonda ni nevarna kajti se je lahko uhrani z nožem ako bi se hotela oviti okrog njega. V tem oziru so manjše strupene kače,, ki v klo.pčiče zvite lexé-pa grmovju in pečinah človeku mnogo nevarnejše. Pač pa je anakonda nevarna živalim. Ko si izbere žrtev. se ovije okrog nje. ko vrv na vretenu, tako da: živdnčeta popokajo kosti nakar svojo žrtev vso preslini in v tem stenju joi sunkoma pogoltne. Divji prašički in mladi srnjaki so ji najljubši Da bi bili i v reki Alto Paraná popadli aligatorji (knokodili) plavajoče ali kopajoče se osebe; mi ni znano; N&zivljajo jih "yacarés". Ribičem delajp. mnogo preglavics tem, da jim odžerejo ribe,' kijih imajo za vabo na trnku. Tudi velikost teh argentinskih krokodilov je. precej neznatna, le redko dosežejo 2 metra dolgosti: Pri razkožitvi' enega teh krokodilov se mi je pred leti) pripetila nemila dogodivščina. Ko < sem hotel—po moji domnevi že usmrčeni — ter na hrbtu ležeči živali razparati: trebuh poeenši od; repa/ navzgor, sem zado-bil od pošastinega repa tako krepak udarec, da .semi hitro-zagrabil: za puško ter izstrelil še par krogel. Potem sem počakal še eno uro predira sem začel z operacijo. Reka Alto Paraná je silno bogata na ribah, ki bi lahko krasile mize kolonistov, ako bi leti: utegnili jih loviti. Med ribami so najokusnej-še "dorados?" in "paeus." Največja v Alto Paraná se nahajajoča riba ima. indijansko ime "mangoruyu" postane do 2 metra dolga ter tehta do 80 kg. Taka riba je. v stanju potegniti za seboj cel čoln ako je bila ulovljena na trnek. Ali lovijo jo navadno na ta način, da prin trdijo vrv na elastično vejo kakega drevesa, s čemur je ribi otežkočeno izmuzniti se. Jaz sem v misionskih bistrih rekah ribe vedno lovil s — puško. Treba pa je upoštevati optiški prelom v vodi, zato je vedno treba meriti nekoliko pod ribo. Ako je riba ustreljena se navadno potopi na dno; ali iz bistrih misionskih vod jo je lahko spraviti na površje. V plitkej-šili vodah jih lovimo tudi na mrežo. Vsekakor pa je obsodbe vreden lov z dinamitnimi patro-narrci, ker pri tem mnogo več pomorimo kot pa nalovimo. Tzmed škodljivcev iz kraljestva žuželk bi bilo omeniti kobilice,- ki postanejo včasih sosednjemu Paraguayu silno nevarne se pa Misione sa večinoma izogibljejoj Vzrok bo pač v tem. da je v misionskih pragozdovih obilica živali, ki. prežijo na nje4 ter jih smatrajo kot slaščice za njih nenasitne želodce. Dlruga pesem pa so mravlje. Te so pravcata šiba božje vseh tropičnih: in suhtropičnih pokrajin in jih je v Misiones par ducatov vrst.. N'a nasadih izven pragozdov občutno negod-nost povzročajo pri delavcih na polju, posebno ako so bosi manjše mravlje, ko jih ugriz, je kakor živ ogenj. Obstoja ene vrste mravelj; ki zapuščajo prav zoprn smrad kamor uderejo. kar je posebno neprijetno v shrambi za, živila. Orjaški pajki, ki včasih zlezejo v škorenj ali pa- padejo raz strop na posteljo ali na tla so prav nadležni gostači. Njih pik je včasih tako pogibeljen, da je potreba zdravniškega posredovanja. Posebne omenitve vredna je peskova bolha, o kateri krožijo po drugih pokrajinah pretirane bajke. Koj ko sem prišel v Misiones sem se z njimi spoznal; "piques" jih zovejo. Prepričal pa sem se, da uspevajo samo v senci in na suhih tleh. Kolonisti imajo tla navadno iz s^P" tane ilovice; ako se tla večkrat poškropijo z vodo, ki ji je pridana kaka uničujoča kisel1' na se je temu mrčesu lahko ubraniti. V hiša'1 iz opeke ter v večjih naseljeh sploh ni duh" ne sluha o peskovih bolhah. Fatalno svoj-st.vo te živalice je, da se samica zarije P0<^ kožo človeških nog (navadno ob nohtih) ter tam preživi svoje porodne težave. Prvo srbenje, ki povzroči ugnezditev še prav neznatni bolhe, vzbuja pri novincu na kampu ali v pra" gozdu domnevo, da se gre za pik moskito^-miih ali mravelj, niti v sanjah pa mu ne pride na um, da si samica iz kraljestva žuželstva ^ njegovem truplu pripravlja porodno postelj0-ICo je zarod bol]i v človeškem truplu dozorel se napravi ob koži kakor zrno leče velika vri" čiea, ki iz nje vre mladi zarod. Iztrebitev te z8' jedavke, pa naj bo takoj ko se je ugnezdila ah kasneje povzroča vedno neljube otekline, l51 jih je treba antiseptično čistiti. V mislionskih pragozdih se potepa ene vrstp velike ščetinaste muhe, koje samica običuje naprtiti svoj zarod ljudem ali živalim s te®1' da s svojim pikom izvrta na ljudskem ali živalskem truplu luknjico kamor položi jajce. To- pogibelj,—ne'—ne ugovarjajte mi, ne poskušajte vplivati na mojo. grozno bojazen — da, to je strašna tajnost, ki jo že sedem noči nosim s seboj I Pleve je pogledal proti vratom. — Morda kdo ravno sedaj prisluškuje, — zašepeče on, — kajti nihče ne- sem- slišati skrivnosti moje carice, razen našega gospodarja carja in mene, njegovega najzveBtejšega služabnika, ki nosi v svojih prsih že marsikatero skrivnost hiše Bomanovih. — Poslušajte torej, Pleve, — spregovori carica, ki je* bila zelo bleda, razen tega pa se je zdelo, da se je njeno krasno telo streslo od groze. — Minilo je že sedem noži, odkar sem jo videla na svoje lastne oči. Pleve tu ni mogoča nikaka pomota. Že sedem noči se ona ponavlja in blodi po tej palači, ta grozna pošast, ki se- pojavlja pred vsako nesrečo, ki bo doletela hišo Bomanovih, — Pleve, — videla sem belo gospo iz Petro-pavlovske trdnjave! Minister se- lahno- zdrzne, toda že v naslednjem trenutku mu zaigra okrog ust porogljiv nasmešek. — Oprostite mi, Veličanstvo, — je spregovoril z zamolklim glasom Pleve — bela gospa i® Petro-pavlovske trdnjave, — je, kolikor jaz vem in kakor pripoveduje ljudstvo, tista lažnjivka, ki ser je za vladanja Katarino II. izdajala za članico carske obitelji Bomanovih, naposled pa je poginila v podzemni ječi Petro-pavlovske trdnjave in ne more najti v grobu mira. Zato blodi in tava po sobanah zimske palače vsikdar, kadar preti carju pogibolj.--Prosim pav naj mi Veličanstvo oprosti, čer sa tej bajki rogam — kdor je enkrat mrtev, ne» more. več1 vstati iz- svojega groba. 6e pa,-je* vaše veličanstvo res-na/ lastne oči videlo sedem noči belo gospo iz« P6tro»pavlovske trdnjave, potem mi dovolite; ker naravnost koprnim, da bi spregovoril kako- besedo s tem> skrivnostnim strašilom! — Pleve, vi-nameravate strašilo počakati?! Predrz-nt»6, to vas bo vendar stalo glavo! —--Moje življenje-- ne velja» ničesar; če gre za varnost mojega' ljubljenega gospodarja/ in vladarja carja, drag»» volje so bom- žrtvoval zanj! — Veličanstvo, bodite tako dobri in mi odgovorite na: nekatera vprašanja, ki jih moram nujno izkoristi»-ti: Kdaj se navadno pojavlja bela. gospa in..kje ste jo>. videli? — Vsako noč sem jo videla, na' velikih stopnicah, ki vodijo:.k eremrtaži, — vzdihno carica; ki je bila ob spominu na grozno strašilo čisto obupana. Polagoma se jei zgrudila na svileni stolfek. — Videla sem jo v beli, prozorni tančici .— počasnih korakov je stopala po stopnicah — od časa do- časa je: dvignila desnico in- preteče je mrmrala grozne besede! — Ali pa ste tudi videli, Veličanstvo, kam je ta skrivnostni duh izginil! — Ob vznožju stopnic izgine bela gospa v oni temni, obokani hodnik. — Obokani hodnik, — spregovori zamišljeno Pleve, — on vodi, če se ne motim, mimo stražnice. Potem bi vendar moral častnik, ki ima stražo, videti to prikazen! —< Nihče ni videl bele gospo iz Petro-pavlovske trdnjave razen mene, ki vsako noč prosim Boga, da bi mi pokazal vsako pogibelj, ki preti na potovanju na mojega soproga in da; bi si mene izbral za- žrtev, če že drugače ne more- biti. — Veličanstvo, hvala vam za to sporočilo, — vzklikne Pleve: Z gotovostjo se nadejam, da bom lahko že jutri vrnil svoji vladarici srčni mir, kajti pri sveti materi kazanjski prisegam, da mene bela gospa ne bo zadržala, pred menoj se' bo bela prikazen razblinila v nič in meglo; ob kateri uri pa se pojavlja bela gospa v palači! — Točno o polnoči. — Veličanstvo, o polnoči bom na straži! Ko se je priklonil, je odhitel petrograjski krvolok Pleve iz sobe in ko se je vzpenjal po stopnicah, so se mu ust® skrivila, njegovi beli in široki zobje so se zasvetili kakor živali roparici, ki se pripravlja, da popade svojo: nedolžno žrtev. Ura na zvoniku cerkve -svi Izaka, ponosne, pTaistare zgradbe nedaleč od zimske palače, je udarila v pokojnem: mestn svojih dvanajst udarcev. V obokanem hodniku zimsko palače, ki so ga/ posamezne v kotih- pritrjene svotiljke prav slabo raz> svetljovalei sta stala dva človeka», ograjena v temne plašča: Starejši, čigar pogled je' trdovratno poskušal prodreti ono poltemo, je> bil Pleve, toda; tudi drugi bi lahko istočasno zatrdil, da je tudi on oseba, ki se je' boji cela Busija. Tega človeka so imenovali Fanarin?—lovec na lju- di. Bil je najspretnejši ruski policijski agent. Nil"' listi so ga sovražili, obenem pa tudi bali, ker je ^ marsiakterega izmed njih spravil na vešala, v Sit1 rijo, ali pa vsaj v ječo. — Vi ste torej, Fanarin, istih misli, — jo zašepc tal Pleve. — Tudi vi smatrate, da ta bela gospa )S Petro-pavlovske trdnjave ne more biti nihče dm? kakor kak nihilist, ki se ponoči plazi po palači, P*1 čemur išče priložnost za kakršenkoli zločin? —- Ekscelenca, prepričan sem o tem, — odvrne í""' narin. — če bova imela srečo, bova morda še to odkrila kak umor; ki preti življenju našega gospod"''' ja in carja. Toda tiho — zdi se mi, da se tam zgot".1 na stopnicah že nekaj pomika — ekscelenca, hitro * kot in imejva samokrese pripravljene! Oba možakarja sta se urno umaknila v kot, ki0' sta se varno skrila. , — Fanarin, le hladnokrvno, — zašepeče Pleve bV° jemu pomagaču; ne smeva se zadovoljiti samo s t®0' da sumljivca aretirava, temveč morava tudi dogu"'1' s kom občuje v zimski palači. Pustiva torej prikaze" mirno mimo naju in opazujva točno, kam se bo 1111 potila! — Je' že tu —odgovori Fanarin, — eksoelenoa, vidite senco, ki pada preko stopnic? —- Celo več vidim: kakor senco, vidim stas. Pri B® gu, carica je dobro videla. Ta nenavadna prikazen j® ograjena v belo tančico in polagoma, kakor da ne premikala nog, stopa po stopnicah. — Ah, le čak»3 mladenič, — pet strelov lahko pošljem iz svojega j* volverja in če ne boš obstal, ko te bom pozval, t' 3 bom vseh pet- pognal v srce! . Polagoma je prišla bela gospa v obokani hodnik, se- jo razprostiral ob vznožju stopnic. til1 — Komaj se še premagujem, — spregovori Pleve, — toda vendar mora biti tako, — malo n»2^' Fanarin, da- ne bi ta nihilistični peB opazil, da VT va nanj. ^ Visoko vzravnana in ponosno vzravna je stop prikazen mimo. Za seboj je vlekla dolgo, belo ^^ no in kolikorkoli sta so Fanarin in Plevo trudil»' bi prodrla a pogledom tančico; ki ji je zastirala o se jima vondar ni posrečilo. Zdajci izgine skrivnostna prikazen za oglom- (Dalje prihodnji No. 296 ¡ttfcú 28 S UIP A C H A 28 reJ pa žive kot v časih, ko so jim gospodarili !rr*ofje. Sladkor, sol, celo vžigalice so ponekod ze zelo redka prikazen. V to mrt\ ilo pa je kakor zneba padel — "do-l'olavoro". največja fašistična "kulturno-vzgoj-I!;| organizacija. Prinesla je našim ljudem v ^ ''finski dolini odrešenje. Ko so prišli nad do-hudi časi, so tudi Vremci, ki so bili znani veseljaki, prenehali s tem in opustili celo svoje tradicionalne plese. "Dopolavoro", pa, ki je u-ktanovili v vsaki vasici, čeprav niso med seboj oddaljene mnogo nad četrt ure, svojo podružnico, zbral za lokal kako gostilniško sobo in kot glavni inventar pripeljal s sabo — gramo-1 ion. Tako se zdaj Vremci vrte vsako nedeljo, "dopolavoro" pa poroča svojemu paši Grazio-'i.iu v Sežanu, da je vse v redu in da so ljudje zadovoljni. V organizaciji morajo biti vsi, kar se zlasti strogo i nnatančno ugotavlja v slučaju kakih večjih fašističnih manifestacij, ki se Vrše navadno v Divači ali pa v Sežani. Ljudje morajo ob takih prilikah v potrdilo svoje udeležbe izročiti na kraju, kjer se vrši manifesta-" (ija kontrolne listke, ki jih dobe pri domači organizaciji in tako kontrolirajo, kdo se je in kdo ^ ni udeležil prireditve. Da se izognejo sitnostim in neprilikam, ki obstoje večkrat tudi v denarnih kaznih, se vsi raje mirno udeležijo, čeprav se jim zdi vse skupaj zelo smešno in leumno. Kdo bi mogel zbrati in napisati vse °ne zafrkacije in zabavljanja, ki gredo ob takih prilikah na račun prireditev. Zlasti se jim zdi smešna pojava proslulega Graziolija, ki se vedno postavlja in skuša v svojih nastopih posnemati Mussolinija. — Drugače je položaj v dolini miren in ni nikakih večjih dogodkov. Milani premogokopni rudnik počiva in ni slišati niti običajne rudniške sirene, ki so jo bili si-t-er vajeni. Ljudstvo je brez slovenskega časo- pletejo z dneva v dan vsemogoče govorice. Ne-pisja, italijanskega pa ne razume in zato se gotovost in nejasen pogled v bodočnost pa spravlja ljudi iz ravnotežja. O POTI K LJUBEZNI Nikdar ni prepozno za sklep da se bomo otresli starih slabih navad in običajev terna-vzeli novih pametnejših. Bodi star kolikorkoli, takoj danes prični s tem. ("'e skleneš, da boš zaposlil svoje misli in svojega duha, preden ležeš, z mislijo miru in ljubezni, potem boš zaspal vsako noč kakor truden, srečen otrok in m' boš drugo jutro prebudil'prav tako svež in srečen kakor otrok. Tvoj podzavestni jaz bo kmalu izpolnjeval tvoje zapovedi brez kakršnihkoli naporov tvojega zavestnega jaza. Navada, zaspati v duševni atmosferi ljubezni in miru, ti bo postala tako naravna, kakor sta ti jed in pijača. d _ _____________________________________« Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) j IZKUŠENA BABICA j FILOMENA BENGŠ DE BILIK, J diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse žensk« bolezni, j ( vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo 11a dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer | LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Naznanjam cenjenim rojakom in rojakinjam, da sem otvoril lastno delavnico za popravljanje vsakovrstnih ur. Toplo se priporoča vsem Vladimir Gomišček Ulica TRIUNVIRATO 1467 zraven Do-rrego, Chacarita, Buenos Aires. SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in Največji italijanski izdajatelj knjig Ulrico Iloepli je umrl v Milanu. Po rodu je bil Nemec. V Italiji in tudi drugod je bil splošno znan. "Godba 1 Oh, kako je lepo!" je dehnila Mimi. "Pojdiva! Pojdiva!" je zamrmral. Šla st,a dalje, poskočno in veselo, stopaje po ritmu turobne melodije, smehljala sta se v neprijazni dan in vse se jima je zdelo lepo — saj nista vedela, da jima je samo njuno otroško srce v dihu prve ljubezni tako preobrazilo svet. Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsaik dan do osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Velike zaloge zimskega perila za moške po konkurenčnih cenah Rojakom se priporoča Sebastian Mozetič Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 Kojačnica in trgovina MOZETIČ Vam nudi naizbero, češko in angleško blago, kakor tudi od tukaj za obleke in površnike. 5019 — OSORIO — 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) t/- V ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 | Año VI. NÚfil. 296 j BUENOS AIRES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Urejuje: Jan Kacin VREDNOST DENARJA Nakup: Prodaja: 100 ital. lir 32,— 32,— 100 dinarjev 8.40 9,— 100 Dolarjev 391,— 395,— 1 funt šteling 18.80 10.05 100 čeških kron 16 20 17.— 100 franc. frankov 25.60 26.10 GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo: aprila 6. C. Sto. Tomé 8. Campana 14. Ppssa. Maria 12. Conté Grande iz Genove 23.3. iz Marselle 23.3. iz Genove 23.3. iz Genove 29.3. Odplovejo: Aprila: 8. Massilla 15. Campana 16. Conté Grande Veliki zavod "RAMOS ü E J i i" ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenjo. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultra violetni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. >. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upa,del, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 Dr. J. HAHN ZDRAVLJENJE Z UITRAVIOLETNIMI ŽARKI Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. NIZKE CENE Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—ó ZVEČER Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. o D o aoi D o o D o I v Burdeos 24.4, v Genovo 5.5. v Genovo 2.5. Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd. Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika J. Trampuž in J. Brišček Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto Dr MiLOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muñiz VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravljenje. NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA Q o 0 01 Pueyrredón 936 U, T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9 IOE C0=30X IOE I 3< Slovenska gostilna uri Veselem Štajercu Veliki in zračni prostori, z /grifcem na krogle in keglje. VSAKO NEDELJO PLES Svira izvrstna domača godba Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik Štefan Celeč MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA IOEXOI GC30O D o & V dar dobite o na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvali Odprto tudi ob nedeljah. o F. Quiroga 1275 DOCK SUD Q D Atelje MARKO RADALJ P I0E30I =XOE3Q< Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA 1ÜIC1 CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijaíisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (m - 914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-]jr:ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542