)Km kN j / r« TRST, sreda 18. aprila 1956 Leto XII. - Št. 93 (3331) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 k. 3jjis : UL- MONTECCH1 it. i, II. nad. — TELEFON S3-M* IN »4-SJ« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. tliinevjM Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico 1-U. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338— CENE OGLASOV: Za vsak mm strini l stolpca: trgovski 80, fmančno-upravo! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak men širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 21<)0, ceioletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založoa Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 • izdaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst L' nspevek k pomiritvi i URADNO POROČILO O SKLEPU ČLANIC INFORMACIJSKEGA URADA tj: j dneh smo ob ja- to .°*č vesti, da je mno-'dso ° ov• ki kažejo, da bo iltj "nenot>ani Informacij-komunističnih in v kratkem en' Ao Mikojanove i« : v ji, ko je dejal, ra2:pust Komi nforma B}avncm zahodnih j« * Kn'h partij, in da l, t aktivnost skrče- r«*Jceo0 3 na izdajanje buka-klirjA tednika. ni bilo ni-t>ori|0 UT°dnih vesti. Go-%lt0'Ve s*cer, da je med 11« j0S.lni kongresom pri-lzmenjave misli o ‘ ittn*'! Tazpusta. da se je ,e nikogar posebno it j. ' Kljub temu pa 1i»„*- °8ar- M je poslu-(ilu, ^ cnJa radijska poro-Kl«o Vfedstavljala pr i-1 te«, znenadenje. Mislimo l!kiistJ>re^vsem tržaške an-1' Prap l1ij demokrate, ki se kik0 dobro spominjajo, * W Q^e{Ja napravila ^kratiz^ delavskem in de- jSf-C?'Ieti' ^lj Pr‘ nas tudi naj- »tit I Zj Zato je sinočnja gibanju tista resolucija pred Po kateri je bil toltg Tn kar je it h' Zadoščenje za ,r‘tt Korbo proti glavni t* titl, em°ten° nadaljeva-avne poti demo-*n)» pf. 'n delavskega gi-I *t j t*** in v svettt. ^®r*ia e^*j je razpust Kom-^»I?«* Vsem, kar se je !*^i|0 0v' smrti do včeraj u‘,°Bromno . •ir**-fci it letih storil vse, i^nil n 0 v njegovi moči, vesti’ Lunkov '« l čel ev’ ki so zlo-h nko,°Vante Kominforma i#7n°čii a ^ enaki meri M n«l li« i« , odbor za spravo na C.i- eprimerne Edenove izjave - Fosre-■ske ' 17. — Poslanci 8rške vlade za pomilostitev Karaolisa Si. tat>k’ ‘liJ* paV|Zastopanih v an’ ^ J- lahi,iamentu. konser-4 lsti in liberalci. 61. Ih* ®Vili ilueidlLI, kSvnlvo i *2ačasni odbor ’ »ai i, v Katen za' ?it .Parl-L br>tanska vlada Jt, Ja taJ^*ntarno komisi- pošlje iarno komisi-_.- Pošlje na Ct- **SetL l°.žene ..pravi K. M'.P Vjv. ponovnih raz- Siba8!lianiiasno pove' da i, i« ‘Postov potekala nna tVePrekidnja samouPra- NtNločk hcn,h jamstev lt*7i« .**. r\ 0 c'Prskega pre-“resničitvi teh mne-zastop- bi i'jaue ln skuP-%iti %e Jlh bilo treba 1 v n ran> bi morali lač pa se ni spremenilo v oni bistveni koncepciji Zahoda, ki jo predstavlja svoboda. Glede ljudi, ki pridejo iz Jugoslavije brez potnih listov v Italijo zaradi čisto gospodarskih razlogov, jih Italija vrača, medtem ko ne vrača onih, ki pridejo kot politični begunci, ker tako ravnajo vse ostale države. Dejal je, da ne vidi razloga, da bi Italija, kjer je brez, poselnost tako hudo vprašanje, morala sprejemati tujce, ki iščejo v Italiji delo. Zadevne ugotovitve vrši poseben mešani odbor v Vidmu, ki ga sestavljajo predstavniki Italije in Zruženih narodov A. P. podpreti Združene narode v krizi na Srednjem vzhodu, če ta izjava predstavlja ugoden odgovor na poziv predsednika Eisenhowerja od 9. aprila vsem članom OZN. Dodal je, da je vesti o moskovski izjavi dobil četrt ure pred tiskovno konferenco in je zato potrebno skrbno proučiti vse besedilo sovjetske izjave. O-menil je zatem Eisenhower. jev poziv vsem članom OZN, naj podprejo Hammarskjoel dovo poslanstvo, in je dodal: »Ce torej sovjetska izjava odraža iskreno željo podpreti Združene narode v krizi na Srednjem vzhodu, jo bodo ZDA i naklonjenostjo sprejele.« Zatem je Dulles izjavil, da dejstvo, da ZDA pripisujejo temeljno važnost akciji OZN, nikakor ne pomeni, da se s tem jemlje važnost tristranski izjavi iz leta 1950 in je pri tem dodal, da je akcija OZN v skladu s to izjavo, ker ta omenja tudi akcijo Dulles napoveduje spremembo sistema pomoči inozemstvu NATO ne more sprejeti uprave Cipra - Eisenho-werja skrbi ameriška poljedelska nadprodukcija WASHINGTON, 17. — Med svojo tiskovno konferenco je ameriški državni tajnik John Foster Dulles dejal, da je prepričan, da je prispel trenutek ko bo treba v celoti še enkrat pregledati vprašanje ameriške pomoči inozemstvu. Določiti bo namreč treba, ali naj ZDA odsiej naprej dovoljuje več posojil kot pa daril in ali naj ameriško pomoč podeljujejo mednarodni organizmi ali pa se naj ta pomoč podeljuje v okviru dvostranskih dogovorov. Zadevni nov načrt bo verjetno pripravljen do januarja in bo tedaj predložen kongresu. Med mnoginr novimi zamislimi je navedel Dulles zamisel Paula Hoffmana, bivšega ravnatelja ustanove za gospodarsko sodelovanje (ECA), ki je predlagal, naj zadevo preštudira svet zasebnih državljanov. Dulles pa je označil kot koristen tudi predlog senatorja Walterja Georgea, predsednika senatne komisije za zunanje zadeve. Ta predlog se zavzema za izčrpen in splošen študij vprašanja. Pulle« je potem izjavil, da noče tolmačiti nedavne izjave zunanjega ministra Zahodne Nemčije Von Brentana kot znak za voljo bonnske vlade, da bi hotela razpravljati direktno s Sovjetsko zvezo o zedinjenju Nemčije. Nadalje je ameriški državni tajnik izjavil, da se ZDA ne bodo protivile, če bi zasedanje Varnostnega sveta OZN bilo v drugem kraju in ne v New Vorku. Kot je znano, se je govorilo o možnosti, da bi se Varnostni svet sestal v Evropi, kjer bi mu poročal generalni sekretar OZN po svojem povratku z misije na Srednjem Vzhodu. Dulles je dejal, da se je Varnostni svet že sestal v drugih mestih, in sicer v Parizu in Londonu. Za tem je državni tajnik izjavil, da zavrača vsakršno zamisel, po kateri naj bi se Ciper postavil pod jurisdikcijo NATO. NATO, je dejal Dulles, ni moralna oseba v skladu z javnim pravom in torej ne more prevzeti uprave nobenega teritorija. Niti sama Organizacija združenih naro- treh zahodnih t'il v okviru | dov, je dostavil Dulles, ne iz-GZN. 1 v*ja direktno skrbništva nad ozemlji, ki so postavljena pod njeno skrbniško upravo, temveč je skrbništvo po OZN zaupano nekaterim državam. Sicer bi pa tudi praktično ne bilo mogoče izročiti uprave Cipra združenju petnajstih držav, kot je NATO, je zaključil državni tajnik, kajti NATO lahko dela samo na podlagi soglasnih sklepov. Včeraj je imel Eisenhower po radiu in televiziji govor, v katerem je državi in zlasti še poljedelcem razložil vzroke. ki so ga dovedli, da je postavil veto na načrt poljedelskega zakona, ki ga je prejšnji teden odobril ameriški kongres. Predsednik je energično poudaril, da je s tem, ko se je poslužil svoje pravice veta, ravnal v interesu vse države, ne da bi se pustil vplivati po volilnih razlogih. V svojem govoru je postavil Eisenhetver nov predlog, ki bi mogel, če bi ga kongres sprejel, že pred prihodnjim poletjem in torej tudi pred volitvami prihodnjega novembra izboljšati gospodarski položaj poljedelcev. Eisen-hower je zahteval od kongresa. naj takoj izglasuje zakon, ki bi določil ustanovitev »Banke zemlje«. V tem zakonu bi bila posebna klavzula, ki bi omogočala poljedelcem, ki bi se že sedaj obvezali, da bodo del svoje zemlje pustili prihodnje leto neobdelan, vnovčiti že vnaprej polovico vsot, do katerih bi imeli pravico. Predsednik je nadalje izjavil, da bo zahteval v kratkem od kongresa širših pooblastil, ki bi vladi dovoljevala izvažanje poljedelskih viškov v Inozemstvo. V začetku svojega govora je Eisenhower podčrtal, da vsebuje načrt poljedelskega zakona, ki ga je kongres odobril, tudi dobre elemente, zlasti ker določa ustanovitev »Banke zemlje«. Ima pa tudi slabe elemente in zlasti povratek k sistemu vzdrževanja cm/ poljedelskih proizvodov mr visoki in stalni ravni. V tej'zvezi je predsednik poudaril, da je izvajanje tega sistema v letih po vojni izvor sedanje hude poljedelske nad-produkcije, ki jo hoče vlada odpraviti, FRIMORSK1 DNEVNIK — J — VREME VČERAJ Najvišja temperatura 18,5, naj-nižja 12,9, zračni tlak 1008,8 stanoviten, veter 16 km. vlaga 73 odst., padavine 1,1 mm, nebo 6 desetin oblačno, morje razburkano. temperatura morja 10. P Danes, SREDA 1». «f,la Elevterij, 5k.. An'^one ob Sonce vzide ob 5.15 in ^iina 18.55. Dolžina <*n'eva ' . »h 1.29. vzide ob 11.39 in zatone Jutri, ČETRTEK 19. »PflB Ema, vd„ Tihorad ^ NA SINOČNJI SKUPŠČINI ČLANOV NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE Sprejela Neodvisna socialistična lista in njena osnovna programska načela Predvolilna sestanka NSZ v Lonjerju in na Proseku - Demokristjani razpravljali po zno v noč. republikanci sprejeli listo, socialdemokrati pa bodo nadaljevali danes razpravljanje Prof. Lonza nosilec liste - Prvi sestanek odbora za volilno premirje Na sinočnji skupščini Neodvisne socialistične zveze so po poročilih in razpravi sprejeli naslednjo izjavo: »Neodvisna socialistična lista zagovarja nujnost sodelovanja vseh delavskih strank in struj na sindikalnem m političnem področju. V bodočem občinskem svetu se bo borila za enotno akcijo vseh tistih strank, ki gredo na volitve s programi, ki vsebujejo osnovne gospodarske, socialne in politične zahteve tržaškega delovnega ljudstva. Izjavlja, da bo vložila vse svoje napore za dejansko obnovo občinske uprave ter zato, da se vključi vanjo demokratična večina, ki bo kazala resnično razumevanje za potrebe delavcev in tržaškega delovnega prebivalstva. Ta večina mora biti sposobna voditi energično in dinamično politiko, da se načnejo in rešijo nujna gospodarska vprašanja Trsta, kot na primer prosta cona, pomorstvo, promet, ladjedelniska industrija, pristanišče in resno vprašanje brezposelnosti Poudarja, da se bo porua za demokratizacijo upravni.i organov. Da se uresniči demo. kratično sožitje med Italijani in Slovenci, se Neodvisna socialistična zveza obvezuje, da se bo borila proti diskriminacijam na področju narodnostnih pravic in za uveljavljenje postulatov republikanske ustave in londonskega me-moranduma. V poročilih in v razpravi ie prišla do izraza težnja neodvisnih socialistov k sodelovanju vseh naprednih socia. lističnih in demokratičnih s v Trstu. V ta namen je bila Že svoj čas predlagana tržaška enotna socialistična lista, ki naj bi združevala vse socialistične stranke in struJ®j Čeprav ni prišlo do tega »P?* razuma, NSZ upa, da bodo te sile po končanih volitvah našle v občinskem in pokrajinskem svetu enotno pot in sodelovale v odločni borbi proti reakcionarnim silam. Na sk^P* sčini so člani izrazih prepričanje v to sodelovanje, ki bo moralo priti do izraza v vseh upravnih in političnih ustano- VSh' skupščini je bila predlo-• • «Neodvisna Na . žena kandidatna -socialistična lista«, ki je bil« soglasno sprejeta. V listi bodo med drugimi dr. Jože De k°«va, tov. Bortolo_Petroruo ki se je zavlekla pozno v noč, so sprejeli kandidatno listo, na kateri bodo kandidati razvrščeni po abecednem redu. Na listi bosta gotovo tudi dosedanja občinska svetovalca Geppi in Cumbat, ki sta vedno zagovarjala najožje sodelovanje z demokristjani, medtem ko so v stranki mnogi člani hoteli biti bolj neodvisni. Iz tega razloga so tržaški radikali, kot smo to že včeraj poročali, zavrnili sestavo enotne liste. Zdi se. da je porod kandidatne liste tržaških socialdemokratov precej težak, saj se niti sinoči niso dokončno sporazumeli in bodo o kandidatni listi danes ponovno razpravljali. Kljub temu pa je znano, da bodo iz liste odpadli nekateri bivši svetovalci: sedanji odbornik Bonetti, svetovalec Benussi in svetovalka Gruber Benco, ki je zapustila socialdemokrate in bo kandidirala na listi PSI-Unita Popolare. Pozno ponoči smo zvedeli, da bo nosilec liste PSDI prof. Lonza. Ostali pa bodo sledili po abecednem redu. Med drugimi strankami so včeraj sestavili svojo listo tudi monarhisti. Zdi se, da bodo na letošnjih volitvah enotno nastopili in ne z dvema listama kot na preteklih. Generalni vladni komisar Palamara je včeraj sklical predstavnike vsen strank in gibanj, ki bodo nastopila na volitvah, da se pogovorijo o nekaterih vprašanjih o predvolilni propagandi. Vladni komisar je že raztegnil na naše področje novi zakon, ki ureja ta vprašanja, vendar bo zakon pričel veljati šele 26. a-prila in ne ureja vseh vprašanj. Predstavniki strank sicer niso sprejeli nobenih obvez, vendar je med sestankom prišlo do izraza isto gledanje glede nekaterih važnih vprašanj. Tako so se predstavniki strank strinjali, da ne bodo pričeli v plakatiranjem po mestu, kljub temu. da velja do 26. aprila stari zakon, ki to omogoča. Dosežen je bil tudi sporazum, da bodo pričeli za predvolilno propagando uporabljati zvočnike šele 15. maja in to od 12. do 13. in od 18. do 21. ure. Soglasje je bilo tudi doseženo glede predvolilnih zborovanj, katerih si stranke med seboj ne bod« organizirano motile, kot tudi glede razširjanja letakov na domovih. Občina pa bo sestavila seznam vseh trgov, primernih za sklicevanje predvolilnih zborovanj in u-redila njih dodelitev. Mili sesianKi iisz Prihodnje dni bodo naslednji predvolilni sestanki, kt jih sklicuje Neodvisna socialistična zveza: TRST - Ul. Montecchi 6 danes ob 20 uri; Ul. R. Manna 29 danes ob 20. uri. SKEDENJ danes ob 20. uri na sedežu v Skedenjski ul. 122. PADRICE in GROPADA ju tri ob 20. uri v Padričah. V ponedeljek sestanek sindikalnega aktiva DZ Tajništvo nove Delavske zbornice CGIL sklicuje za ponedeljek 23. t- m. ob 18.30 v dvorani v Ul. Tiziano Vecel-lio 4-6 sestanek sindikalnega _ aktiva, na katerem so vablje- dikata poslal sorodni sind:kal- 24 uma stavka bolniškega osebja Uslužbenci bolnišnic so se sestali na skupščini, ki jo je sklical sindikat nove Delavske zbornice CGIL. Sindikalni predstavniki so obvestili u-službence o položaju, ki je nastal v vsedržavnem okViru po razbitju pogajanj s FIARO. Zlasti so poudarili, da je po razbitju pogajanja tudi CLSl, sklenila, da napove stavko bolniških uslužbencev. Glede sklepa vseh sindikalnih organizacij, da napovedo 24. aprila 24-urno splošno stav. ko vsega bolniškega osebja razen osebja, ki ‘je zaposleno pri neposredni zdravniški in bolniški pomoči, so udeleženci skupščine poudarili, da je potrebno, da se tudi v Trstu ustvarijo vzdušje in pogo.ii za enotno sindikalno akcijo. Zato so pooblastili glavni odbor sindikata, da stopi v stik in se sporazume s sindikatom Delavske zbornice CISL. Spričo tega je glavni odbor sin- ni člani izvršne komisije, člani glavnih odborov vseh sindikalnih strok in vsi sindikalni aktivisti. Na sestanku bodo razpravljali o naslednjem dnevnem redu; 1. kampanja za pridobivanje novih članov; 2. priprave za proslavo 1. maja. ni organizaciji pismo, v Katerem ji predlaga skupen nastop. ' O Občina sporoča, da bo zaradi ureditve cestnega tlaka zaprta Ulica Pagliericci, in sicer od 23. t.m. do zaključka del. RAZDELITEV AVSTRIJSKEGA PROMETA PROTI TRSTU Za zopetno ustanovitev direktne jadranske tarife Sedanji sporazum med jugoslovanskimi in italijanskimi železnicami naj bi predstavljal prvi korak v tej smeri Tržaška gospodarska agencija Astra potrjuje vest o i-talijansko-jugoslavanskem spo razumu, ki se nanaša na razdelitev avstrijskega masovnega prometa proti Trstu. Znano je namreč, da so v začetku leta italijanske državne železnice odpovedale jadran- sko direktno tarifo Avstrija-Trst-prekomorje, ker so se v oktobru pred mednarodno konferenco o tržaškem pristanišču v Rimu obvezale, da bodo uvedle za avstrijski promet proti Trstu posebno znižano tarifo. Zaradi tega so italijanske državne železnice v začetku leta tudi uvedle to znižano tarifo, ki je v o-snovi enaka kot s-o tarife za prevoz v notranjem prometu. Ta italijanski ukrep naj bi — po mnenju železniške uprave -— istočasno privedel tudi do povečanega obsega prometa po italijanski železni- OB ZASEDANJU STALNE MEŠANE KOMISIJE V VIDMU Nekaj upravičenih pripomb glede malega obmejnega prometa MeSana komisija naj reši vprašanje bloka pri Mavhinjoh - Za pravočasao izstavljanje propustnic - Vprašanje solkanskega bloka V Vidmu je bil včeraj drugi šo pot do drugega najbližjega prof1 Jože Kosovel, Nino Gre-gori, Franc Stoka btan.slav Renko, Ulieni m drugi- Sspre- sestanek stalne mešane ita-lijansko-jugoslovanske komisije, ki urejuje vprašanja v zvezi z malim obmejnim prometom. Zdi se, da so na včerajšnjem sestanku še vedno razpravljali o avtobusnem m pomorskem prometu ter nekaterih carinskih vprašanjih. Kot kaže, bo'komisija zaključila z delom že jutri ali najkasneje pojutrišnjem. Ob tej priložnosti naj omenimo nekaj vprašanj, ki spadajo v pristojnost omenjene komisije in za katera upamo da jih bo ta upoštevala. Pred vsem se moramo spomniti.^na zadnjo sejo devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta, kjer je svetovalec Skof ugotovil, da je bil obmejni prehod pri Mavhiniah odprt le nekaj dni po podpisu videmskega sporazuma, kasneje pa so ga zaprli, Zaradi, tega so prebivalci te in drugih bližnjih vasi prizadeti, saj imajo -dalj- SINOCl RIA OVINKU UL F. SbVERO PRI UNIVERZI iet je bil tudi volilni znak s srpom in Kladivom ter z glavama ženske in moškega. Snoči je bil v Lonjerju pred. volilni sestanek Neodvisne socialistične zveze, ki so se ga udeležili njem pristaši in so mišljeniki iz Lonjerja in s Katinare. Številni možje, že ne in mladinci, ki so se udeležili sestanka, i'amen5elJe(’tg podpisnikom kandidatne liste NSZ, so navdušeno priUjevaU besedam lov. I. Stoke, ki je najprej orisal politični polo-fcjV nakazal pot, ki jo J* izbrala NSZ v okviru volitev novih občinskih svetov v Trstu in v podeželskih občinah ter pokrajinskega sveta. Tov. stoka je dejal, da predstavlja Neodvisna socialistična lista nadaljevanje slavne (JJ\ ki j; bila dejansko m bistveno vedno izraz široke socialistične miselnosti naprednega slovenskega človeka, k. se ne bo nikoli odrekel dolžnosti nasproti sebi kot Slovencu in kot delovnemu človeku. Ta delovni slovenski človek »e pri nas bori z ramo ob rami s svojim tržaškim sotrpinom italijanske narodnosti za svo-je pravice in za boljšo bodočnost Pri tem je tov. Stoka je posebno poudaril borbo za naše narodne prav.ee na gospodarskem, kulturnem Prosvetnem področju. Vsi navzoči so se zato ob-vezali, da bodo podpisali kandidatno list NBZ- Domeni l so se. da bo podpisovanje te liste za Lonjerce in Katl"a™* na sedežu v Lonjerju v petek ^Udeleženci sestanka »o tudi navdušeno sprejeli vest o razpustitvi lčominforma. To vest s, tolmačili kot pozitiven prispevek k sprostitvi so'iall^t'čk nih sil v svetu, kar bo olajšalo uresničenje teženj delovnih množic vsega sveta Informativni sestanek je O" tudi na Proseku, kjer je tov. dr Dekleva podal poročilo o sedanjem političnem položaju in pripravah za vo itve. Prisotni :o tudi podpisali o-brazce za predložitev kandi- dlpri tržaških demokristjanih nekaj ni v redu. Ze več dni razpravljajo in se posvetuje-io kako naj bi sestavili kandidatno listo. Kaže, da se spor vrti predvsem okrog liste Znano je, da škofovska kurija in »fronta morskih psov« odločno podpirata ponovno kandidaturo dosedanjega župana Bartolija, medtem to mu velik del članstva nasprotuje. Zato tudi te tetave^ Sicer so že sporočili, da bodo v nedeljo dopoldne na javnem zborovanju objavili svojo kandidatno listo. Razumljivo je, da se: tud članstvo KD ne more strinja-clansivo n.rtol evo kan- Huda prometna nesreča lopo lino trčil v policijski avtobus, šoter se je hudo poškodoval, njegovo stanje skoraj brezupno ti*s°ponovno Bartoli,evo kam didaturo, ker je z"an% vsa dosedanja leta deld» nroti napredku mestnega gospodarstva in podpira int^*' se «ConfIndustrie«, ki *avT® gospodarsko in socialno obnovo mesta . Na sinočnji skupščini * ni Sinoči okoli 20.30 je v Ul. F. Severo. in sicer na ovinku pri univerzi, prišlo do hude prometne nesreče kot posledica trčenja med policijskim avtobusom iti Fiatom 500, ki ga je vozil 54-letni Pavel Mušič iz Narodne ulice 109 na Opčinah. OS tisti uri je namreč policijski avtobus, v katerem je bilo kakih 20 agentov, vozil proti mestu, medtem ko je bil Krušič namenjen s svojim vozilom domov. Na ovinku je Krušič iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov, morda tudi zaradi spolzke ceste, zašel popolnoma na levo s-tran in se tako nepričakovano znašel pred velikim rdečim vozilom. Tako Krušič kakor policijski »ofer sta zavr-la, vendar je bilo že prepozno, ker se je mali Fiat zaril med prednja kolesa avtobusa. Krušiča. ki je bil hudo ranjen. so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nemudoma poslali v operacijsko dvorano. Zdravniki so mu namreč ugotovili zlom čelnih kosti, rano na nosu z zlomom kosti, rano na levem očesu in druge poškodbe. Med drugim mu je sunek tudi zmečkal prsni koš in zlomil prsno kost. ter koleno. Krušičevo stanje je skoraj brezupno, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Njegovo vozilo je zelo poškodovano in so ga kasneje z gasilskim vlačilcem odpeljali garažo prometne policije. Skupščina delavstva „Pasli(ic o Ineshno" Včeraj je bila skupščina delavstva podjetja »Pastificio Triestino«, kateremu grozi popolna brezposelnost, ker nameravajo zapreti vse obrate Na skupščini so delavci in delavke razpravljali o nastalem položaju. Medtem pa si sindikat živilske stroke prizadeva, da bi priznali delavcem vsaj plače iz dopolnilne blagajno .NFS. Sindikalni predstavniki so se včeraj popoldne tudi razgovarjali z odv. Le-vitusom, ravnateljem urada za delo, katerega so sezna nili s položajem v podjetju in z zaskrbljenostjo delavstva. Zasedanje notranjih komisij podjetij sklopa IRl v Livornu V nedeljo bo v Livornu važno vsedržavno zasedanje članov notranjih komisij podjetij IH1, F1M, COGNE, izvoljenih na listah CGIL. Na zasedanju delovanja notranjih komiaij, da a« preprečijo di»- STAVKA TISKARJEV DNEVNIKOV V SOBOTO IN NEDELJO ostanemo brez dnevnikov? 48-urno stavko so napovedale osrednje sindikalne organizacije in bo veljala za vso državo kriminacije, da se zagotovi spoštovanje zakonov in pogodb ter da bodo podjetja pod državnim nadzorstvom pospeševala tehnični, gospodarski in socialni napredek ustrezno s soglasnim sklepom meseca avgusta v parlamentu in s poslanico predsednika republike. Tržaška FIOM meni, da predstavlja to zasedanje korak naprej v uresničevanju delavskih teženj in je zato sklenila, da pošlje v Livorno delegacijo, sestavljeno iz predstavnikov tovarniških odborov vseh tržaških podjetij IRI. bloka in je svetovalec Skof zato predlagal, naj občinska uprava posreduje, da bi blok ponovno odprli. V. najslab-sem primeru pa naj bi obmejni prehod pri Mavhinjah odprli vsaj ob sobotah in nedeljah, ko gre mnogo ljudi na obisk na sosedna obmejna področja. Drugo vprašanje se nanaša na obnovitev propustnic. Le nekaj dni od tega smo dobili pritožbo nekega Tržačana, ki je odšel na kvesturo in vprašal, če je njegova propustni-ca Že obnovljena. Pristavit je, da čaka nanjo že 21 dni Uradnik mu je v odgovor pokazal velik kup propustnic na mizi in dejal, da ne more pogledati, češ da jih je preveč in da naj se zato vrne čez teden. Z drugimi besedami povedano, preden bo omenjeni Tržačan dobil propuseni-co, bo minilo več kot in mesec Prav bi bilo, ko bi tudi ta ka vprašanja obravnavali na sestankih mešane komisije. Ni namrej vseeno, če je propust-nica vidirana recimo prvega v mesecu, lastnik pa jo dob’: v roke šele 14 dni ali tri tedne kasneje. Omenimo naj tudi vprašanje prehodov čez blok v Solkanu. Ta blok je bil odprt šele 1. t. m. in je zato razumljivo, da večina obmejnih prebivalcev nima dovoljenja za prehod čez blok v Solkanu Toda avtobusi, ki so do sedaj vozili v Solkan oz. Novo Gorico čez blok pri Rdeči hiši, so že usmerili vožnjo čez solkanski blok, tako da praktično ni več zveze med Rdečo hišo in Novo Gorico. Odpustitev osebja hotela «Excelsior» Zaradi prenosa lastnine hotela Excelsior so bili odpuščeni vsi uslužbenci te važne gostinsL-- ustanove. V. začetku se je zdelo, da bodo vsaj del osebja ponovno zaposlili, nato pa so dali vsem odpovedni rok. Kar pa je še bolj presenetljivo, je dejstvo, da nameravajo novi lastniki hotel zapreti, da ga prenovijo, in sicer ravno pred turistično sezono, ko je največ gostov in povpraševanje po sobah, ki jih v Trstu primanjkuje. Razen tega pa je treba tudi pripomniti, da so del poslopja prenovili komaj pred tremi leti ter da se takšna dela po navadi opravljajo v mrtvi sezoni. Čudno je tudi, da se še ni oglasila turistična ustanova, saj ne bodo prizadeti le odpuščeni uslužbenci ampak turizem sploh Vse tri osrednje sindikalne organizacije tiskarskih delavcev so napovedale za petek opoldne 48-urno protestno stavko vsega tiskarskega osebja dnevnikov, ker so se razbila pogajanja v vsedržavnem merilu. Zaradi stavke ne bodo izšle popoldanske in večerne izdaje dnevnikov v petek, vse jutranje, popoldanske in večerne izdaje dnevnikov v soboto ter vse nedeljske izdaje. Sindikat sporoča zaradi tega, da se morajo tiskarji, zaposleni v skupinah, ki delajo za popoldansko izdajo listov, v petek 20. t. m. vzdržati dela, pa naj se določi za tiskanje teh lis-tov kakršen koli delovni urnik. Do razbitja pogajanj je prišlo zato, ker so delodajalci najprej odbili precejšnje število zahtev tiskarjev, nato pa še zahtevo po spremembi sedanjih mezdnih področij. Ce se do petka delodajalci ne premislijo, ostanemo v peten popoldne, v soboto in nedeljo brez dnevnikov. To bi ime,o precejšnje posledice, če pom-slimo, da smo že v času krepke volilne kampanje. Javno zborovanje Združenja stanovanjskih upravičencev Združenje stanovanjskih u-pravičencev obvešča, da bo,v soboto 21. t. m. ob 19.30 na Trgu Giuliani javno zborovanje o vprašanju stanovanj v Trstu, pri čemer bodo tudi pojasnili spomenico, ki bo odposlana vladnim organom. Na zborovanju bo govoril pred-, zagotavlja omenjena agencija, sednik združenja Claudio To- prvi korak k taki obojestran-nel. I sko koristni rešitvi vprašanja ci na progi Avstrija-Trbiž-Trst in do okrepitve prometa skozi tržaško pristanišče. V resnici pa se je zgodilo prav obratno. Jugoslovans-ke železnice so bile namreč prisiljene sprejeti obrambne u-krepe ter so zato z Avstrijci sklenile poseben sporazum, ki predvideva obsežno znižanje tarifnih postavk, istočasno pa 00 Cehi in Madžari sprejeli novo direktno tarifo do Reke in znižane tarife za prevoz tranzitnega blaga. Tudi nemške državne železnice so v obrambo znižale svoje tarifne postavke. Razdelitev prometa med različnimi železniškimi zvezami in delež, katerega dobivajo posamezna pristanišča se zaradi teh obrambnih ukrepov torej nirta bistveno spremenila in je Trst celo izgubil del prometa, kar jasno dokazujejo podatki o prometu tržaškega pristanišča v prvih mesecih tekočega leta. Edino korist od jugoslovansko-itali-janskega spora so imeli Avstrijci po pregovoru: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Teh rezultatov se sedaj dobro zavedajo italijanske državne železnice, zaradi česar je tudi prišlo do novega sporazuma, ki se za sedaj nanaša samo na prevoz masovnega blaga in ki določa, da bodo polovico premoga, rud in žitaric- prevzele jugoslovanske, drugo polovico pa italijanske državne železnice. Fo vesteh agencije Astra se ta sporazum že izvaja. Seveda pa ta sporazum ne rešuje celotnega vprašanja, saj se ne nanaša na razno blago, ki prinaša tudi železnicam največ zaslužka in ker ne rešuje celotnega vprašanja železniških zvez med Trstom in zaledjem. Poleg tega ta sporazum ponovno onemogoča v naprej izračunati vse prevozne stroške. Iz vseh teh razlogov predstavlja najbolj šo rešitev tržaških železniških vprašanj ponovna ustanovitev direktne jadranske tarife ki bo upoštevala interese vseh zainteresiranih držav in predvsem interese tržaškega pristanišča. Vendar pa predstavlja ta sporazum, kot to ŠE PRED ZAKLJUČKOM PREISKAVE O UMORU NA LONJERSKI CESTI M. Lavrei obesila n nčlč se je v zaporu a lastni kombineži Zakaj je ženska, ki izvršila samomor? - je bila soobtožena umora svojega svaka, Oblasti niso izdale še nobenega poročila Včeraj s-e je v mestu razširila vest, da je 57-letna Marija Lavrenčič por. Zorzin z Lonjerske ceste, ki je bila obtožena skupno z možem Albertom in 60-letno sestro Kri- Končno naj postavimo še ---------------------------- . . vprašanje tujih državljanov | stino u™°za sv°JeBa ali oseb brez državljanstva, ki pa imajo stalno bivališče na tržaškem področju. Slišimo pritožbe, da se takim osebam propustniee ne izdajajo, čeprav je v videmskem sporazumu govora samo o-stalnem bivališču ne pa o državljanstvu. Prav bi bilo, ko bi mešana komisija v tej zvezi objavila ustrezno pojasnilo. nega svaka Antona Zorzina (katerega so našli 17. decembra lani s prebito lobanjo v njegovi spalnici), izvršila v zaporu samomor. Kakor je znano, je leteči oddelek kvesture po večdnevni preiskavi obtožil umora vse tri člane družine in sorodnike pokojnika ter jih seveda prijavil sodišču. \ si tri- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Skupščini Delavske zbornice Pokrajinski sindikat FILIA (Italijanska zveza gradhenih delavcev) nove Delavske zbornice CGIL vabi vse gradbene delavce centra za usposabljanje delavcev na skupščino, ki bo danes 18. aprila ob 18. uri v Ul. Zonta 2. Na skupščini bodo razpravljali o pred-kgu sindikata vladnim oblastem, naj bi se za gradbene delavce omenjenega centra aplicirali isti pogoji kot za uslužbence bivše ZVU. Nadalje bodo razpravljali o obram bi teh tečajev, za katere je zagotovljen obstoj samo do 30. junija, če oblasti ne izdajo novega odloka. V petek ob 18.30 pa bo v dvorani krožka poštarjev skupščina, ki jo sklicuje pokrajinski sindikat poštarjev nove Delavske zbornice CGIL. Na skupščini bo govoril predstav mk odbora osrednje sindikalne organizacije Natale Di Piazza o reformi ureditve za asebje, o novih mezdnih pogojih in o prehodnih normah. Obsojen na 10 mesecev zapora ker je ogoljufal razne trgovce Obtoženec je v imenu znanih profesionistov naročeval blago, ki ga je polem na stopnicah odvzel in izginil Spretni 55-letni goljuf Fla-vio Landi, rojen v Ceseni, a zadnje čase bivajoč v Trstu, ki ;e po telefonu naročal trgovcem razno blago, pri čemer se je predstavljal za znanega tržaškega profesioni-sta, s« je moral zagovarjati pred 'sodiščem in ker je bilo dokazov proti njemu dovolj, ga je sodnik obsodil na 10 mesecev zapora in na 15000 lir globe. Zaporno kazen bo moral mož presedeti, ker je to že njegov enajsti prekršek zakona. Njegov način goljufanja je bil spretno zamišljen in še spretneje izpeljan. Tako je na pr. telefoniral, pri čemer se je predstavljal za prof. Lo-venattija, mesarju Brunu Pe-troniu ter mu naročil z izgovorom, da potrebuje za zakusko, za 13325 lir mesa. Blago je eden izmed prodajalcev hotel dostaviti v stanovanje profesiomsta, a že na stopnicah ga je ustavil neznan človek .Ki se je predstavil za služabnika prof. Lo-venattija, mu vzel zavoj mesa iz rok. se seveda prijazno zahvalil ter nato prinaaslca protil, da bi mu prinesel še celega zajca, katerega so prej pozabili naročiti. Ob povratku z zavitim zajcem pa mladenič ni našel več moža na •stopnicah, zaradi česar je stopil do stanovanja; tu pa je dan prevara. Od konca februarja pa do srede marca so začele na policijo prihajati prijave proti istemu goljufu ki se je izdajal za profesorja D’Esteja, odvetnika Mia nija in ob neki priliki celo za tajnika Palamare. Mož si je na ta način preskrbel ne le mera, temveč tudi jestvin, konjaka, slaščic in za 5130 lir cigaret. Pred sodnikom je Landi, katerega so spoznali po slikah iz policijskega arhiva, priznal dejanja ter povedal, kar je že storil med policijskim zasliševanjem, da mu je pri njegovem delovanju pomagal neki Giovannino. Tega je policija že identificirala za Francesca Rustio, ki je sedaj na nevrološkem oddelku splošne bolnišnice, zaradi česar so razpravo Pr• ^an. Supercinema. 16-00: tDoot miss Dove«, J“lNnH>al 'j1 Arcobaleno. 16-00- „ Keel. vestalka«, E. Will» A^ek ;« Astra Rojan. 15.30 vrag«, D. Darrieux. Capitol. 16.00: »Tragičn* V Leigh, v. Ma1"*- taietja«, Cristallo. 16.00: »Sinovi D. Martin, J. ^evfmena J1 Grattacielo. 16.00: «'-wven, t sedmero sestra». J* Purdom. oncan M. T°' Alabarda. 16.00: «Senca»- ren, P. C-ressoy. k lini)ji. Ariston. 16.00: «Franf,°!T Ml*10" J. Russell. G. Rolaf letnim prepov. tiranoV,, Armonia. 15.00: »Upjohn. (11] R. Montalban. vojn> Aurora. 16.00: «PrtvMn«HtstoS, majorja Bensona«. Garibaldi" 15.30: * tu« E PawHk. P-„L,ni o« Ideale. 16.00:. vec». L. Tajoh. C. R Impero. 16.00: »Lord Brm S. Granger, E. Ta.V ^ jen-Italia. 16.00: ((Sreča ^ ^ ska«. S. Loren. M. mi» pod S. Marco. 16.00: «0«**NWe#. streho«, W Holden. £ ^ Kino ob morju. 16.00. « ^ stolovka«. J- Maso , wo°d. Far Moderno. 16.00: ((Proti ' CJStl(. stu«, J. Maihonev, r-Mladoletnim prej** • . y m** Savona. 15.30: »Združenj, ščevanju«. W. Corey. .^j piv Viale. 16.00: ((Kalifom1^ nirji«. R. Oamerori.. Vlttorio Veneto. 15.00. y0iden, je čudovita stvar«. J. Jones. . ina svn^i Beivedere. 15.30: 3l^r' Marconi. 16.00: <l!i 19.15 Koncert dua ‘ Rolf Rapp; 19.5° '1 O***,! Alec Sirvlavine; »*• -pera Respighi: »Plamen«, dejanjih. „ K 4» I’ «4 11 yu#lj)£ 5.00-6.00 Spored i* 6.00 Jutranja 8lasba7'o0-8<>?t,o£; ba za dobro jutro, ■ ^ 0( -t red iz Ljubljane. 'spo'*; V kotiček: 11-35-12V Ljubljane: l2.-10n00 vinjske pesmi: u-1”Qi mi in plesi; 13.30 ^451 „1 do melodiie. vmes o za® ii bena kronika; >’• SP°rTes'’:; glasba: 15.00 - 16-W Ljubljane; 16.00 R'1”1 it«l-: 16.20 Slušna igra v ^ Glasbeni mozaik: 11 1 i 1 zo; 18.00-19.25 Si^rf1 ? pf' ,j Ijane; 19.25 MeiOdije j l.ienirn-i pevci; 20.0 - ^ jiiS^ii iz Ljubljane; 22.15 . rajo. pi( K Benny Goodma-riby -Antonin Dvorak. D gjafit?*-op, 90; 23.15 PlesO'3 Krt#/ 11.00 Radijski \V» j* Priljubljene pop^. 4cclli J! nez Krstnik Novak- .vJeK *.je*« ba k veseloigri «Ma^5j« { ni«; 12.40 Nekaj P p^j-opernih arij; ,13-j£«nov(fSj)»v: opernih aru; J3jL*oVaVMfr plesu po naši dom Filmska el*** iOrfg glasba: 15.40 Utr ger: S ^ ture ' Al lan fK sovražnika; l8!-ij f, simfonični koncert- jj. sr tainbur aški orkeste'SY-^X dom m žene: .18'4o0te venskih avtorjev P°jj 30 1 ski komorni ztkf' oP®* ^ Boito: «Meristo-releSiG jn d-rianjih s prolog<*i Eom- ,,-rl i* T™'*' * porof^ i0.45 Reporlaža 0 afiu:-^ snostih v Mont 45 /fi.f 10, vesnostih V -- zv-,-,« Spored za otroke. ji.«3 taža iz Montecaria-«Zaželen gost«. soz M . Ob bridki >z| pevke in mater Luča, izraža v Barkovljah dr šič svoje najiskr Po kratki bolezni je preminila nasa ljubezniva !Vexltn Rriijcr Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, ob 16. uri iz splošne bolnice. DRUŽINA Trst, 18. aprila 1950. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali 'jj nad1 d«* v SCIII, Ivi z. nami SUCU81VU»““ hnC ob strani ob bridki izgubi naše nep°za MarijR Puntar roj. se najtopleje zahvaljujemo. Posebna .zUrj]col' nj 1,1 cem in godbi ter vsem, ki so na kate -fe^ počastili spomin drage pokojnice ter j° njeni zadnji poti. Družine Puntar, Škerjanc >n Trst-Prosek. 18. aprila 1D56. Batu/Ti] f llippOP0'l £rrorunt SamSvr* [cutar‘ Ankara O Tabri» Burio O Eskuehin Cfsorta • Konyo A dati a O 41* P po Bagdad Bairutfb ^LDama £n / [eru3#j>/n ~AIa.dil v nobeni prestolni-teljk- 'ir dežel naletela na te "° rezerviranost in celo ^°r’ kakor vprav v Bon-Hedj-. )e tud> razumljivo. V je L, u Molletovega stališča meti«, 'Pfnšanje. ali so «A-sko . nJ1>' to ie Zapad. dejan-Oje P.°k8Zali. da žele zbliža-Vlhodo med Napadom in tl,"*- Odgovor je bil v Ere , negativen, kolikor Bonn 9 d'Piomat.sko taktiko. »Ijbolis* bl.' v tem Pogledu pg(ja L1 učenec politike Za-va tega se Molleto- ia „a 8 nanaša tudi nanj ieneea VSe’ kar ie bil° stor" Zlasti • V ZVez- z Nemčijo. Prava 36 biI izražen dvom v lis Politike, ki bi od-0 Nemčije Hrert-" . družitve °st»lih vprašanj. vseh v P°go.i za rešitev u re k0Bl . nska vlada se mo-ai resno jeziti zaradi debate o nemški Si Gu ' sam'- ki ga predla-v »s« y ^°"et. ko postavlja titve ie vprašanje razoroži ostalem je to sedaj a tendenca celotne sPlošn niit*; 7 --------------------- *a Napada. Odpor Bon- ^ipjd^ij^nčnejši tam, kjer 'Na .'‘Padna m . tlVn.„° “emcija se do ne- ‘ainter'* • n’ b'la neposredno ^Pfaša 6?‘rana - namreč pri tar jjpu razorožitve. Ta od- ,1318 dva rrvi osnovna razloga. *Mojn‘araz'og je v tem. da bi Sip raz°rožitev — vsaj po ■v 0,fisni britansko-fran- k4,°'SOv li 8 % ze -tetski zamisli — za-na začetku ustvar- ■ !l,0rnano;e nemške vojske, o Prav *>t to vojsko znižala s*8a s takšno š*evilo. kakrš-^erp? Verjetno imela vz.hod-8 žito3 v°iska. namreč o-v®®® vojakov. Na ta Pilg y Zapadna Nemčija Ja t v°^eb Zapada in Vzho-8 J^^Politicnega sta-i 1Mini Vsem >zenačena z vonji. p‘ Sllami Vzhodne Nem-* to ^ Ptnenju Bonna bi bi-‘ilte L?rfdacija. na temelju Ji* Pon * ^oviotska zveza mo-V 1"t in°pn° Predlagati. da se Pr>vn nkow' kot dve ena-!*»(»„ 1 'n enako močni sili, 1*V4* ‘P upostavita stike. v"*1 "No ’°reh iti Prviir^o^tiog je povezan s r»fiu ' ,varm napori na pod- Zavrača jo Bonn še Vs* tistjfZ°roiitve bi osmešili 'P 'deje, ki so se v Bon- u Pfjilt, , n*ke ®*ede možnosti, da »a dne izvrši vojaško psihološki pritisk na Vzhod. Se več: v teh naporih bi mogla, v širšem mednarodnem merilu, stalno sodelovati tudi Vzhodna Nemčija, ki razpolaga z vojaško silo! Vzhodna Nemčija kaže že danes (vsaj formalno) razumevanje za Guy Molietove izjave. A tudi če ji te izjave niso všeč, jih ona mora sprejeti zaradi stališč svojih sosedov, Poljske in Češkoslovaške, kakor tudi Sovjetske zveze same. Zaradi tega obstajajo možnosti, da se francoska politika spremeni tudi glede neposrednih, vsaj «tehničn>h» stikov z Vzhodno Nemčijo, In tu gre spet za tendenco, ki mora izzvati nezadovoljstvo v Bonnu. A tudi če ne bi prišlo do takih stikov, je nedvomno, da se bodo v bodoče okrepili odnosi med Francijo in vzhodnoevropskimi deželami, s katerimi Bonn še nima diplomatskih odnosov. Zoperstaviti se dinamični Molletovl politiki v odnosih med Vzhodom in Zapadom, pomeni seveda za Bonn u-stvarjanje lastnih koncepcij Tujski promet na dalmatinski obali V začetku marca letos je v Dubrovnik priplula britanska prekomorska ladja «Britanic», ki je vozila nekaj s*otin turistov iz razr nih evropskih dežel- n« krožno potovanje po Sredozemlju. Hkrati je v sredihi marca priplula v Dubrovnik velika norveška potniška ladja «Os)ofiord». Na tej ladji je bilo med drugimi turisti tudi 320 Američanov- Američani so v e-nem samem dnevu, in ne da bi prenočili, potrošili 10.000 dolarjev s tem, da so nakupili razne starinske stvari in spominske predmete. To poslednje priča najbolje, da bi Jugoslavija mogla s pridom usmeriti svojo turistično propagando na dežele, ki pošiljajo premožnejšo turistično publiko. V teku letošnje sezone pričakujejo večje število an-gloameriških turistov vzdolž jugoslovanske obale. Njihov dosedanji obisk Jugoslavije v turistične namene je bil do danes zelo omejen. V letošnji poletni sezoni bodo obiskali Dubrovnik id Dalmacijo naslednji turistič-no-izletniške ladje; švedska «Saga»; britanske; «Arca-dia», «Andes» in »Orcades«. Poleg zgoraj omenjenih ladij, je najavljen tudi prihod potnišnih ladij ameriške pomorske družbe »American Export Lines«. Omenjena družba vzdržuje že stalno pomorsko zvezo s tovornimi ladjami, ki pristajajo na Reki, v Splitu in Dubrovniku. Zanimanje tujih turistov za dalmatinsko obalo je veliko. Posebno zanimanje kažejo tudi turisti za »Dubrovniške poletne igre«, ki postajajo vedno bolj popularne po vsej Evropi. M. J. na vseh področjih, pa tudi na področju razorožitve, od česar se vlada v Bonnu ne more o-svoboditi Toda vprav v tem razdobju, ko so potrebne hi" tre splošnopolitične poteze in protipoteze, prihaja do izraza neplpdnost zapadnonemške zunanje politike. V Bonnu nimajo nikakršnih določenih zamisli o razorožitvi. Kljub temu, da se iz njegovih opreznih formulacij vidi. da se nemško vprašanje odstavi s prvega mesta, v Bonnu se še nadalje zahteva določena prednost za vprašanje združitve — verjeto zato, da bi se na ta način prikrilo dejstvo, da Bcfltn nima dejanskega stališča glede razorožitve — ali se na to vprašanje razorožitve gleda le v nepri letni luči izenačenja z Vzhodno Nemčijo, o čemer je bilo govora zgoraj. V vsakem primeru je razorožitev tista tema, ki je poglobila krizo v francosko-nemških odnosih. Glede razorožitve se francoski interesi niti najmanj ne krijejo z za-padnonemškimi. To nasprotje, ki ga bodo hoteli mnogi verjetno zmanjšati s prikazovanjem nevarnosti, ki jo predstavlja za Zapad neenakost v stališčih, je dejansko nujnost v Evropi, ki postopno premaguje naj-primitivnejšo razdelitev na dva tabora. In to vsaj v splošnih vprašanjih evropskega položaja in v zvezi z bodočnostjo Nemčije, združene ali razkosane. Toda to nasprotje bi seveda ‘moglo biti manjše, če :bi iv Zapadni Nemčiji .prišlo do, globlje diferenciacije političnih pogledov, kar bi vplivalo tudi na -usmerjenje bonnske diplomacije. Za sedaj pa še ni moč reči. da obstajajo konkretni izgledi za tako globljo orientacijo. Kljub temu, da so socialni demokrati (ki se v zadnjem času krepijo). kakor tudi vedno bolj opozicijsko nastrojeni Deh-lerjevi liberalci, za to, da se pristane na novi politični kurz v odnosih med Vzhodom in Zapadom, predvsem zaradi dejstva, da mora tudi Bonn začeti razgovor z Vzhodom — oni res niso storili mnogo, da bi dokazali svojo željo po tem novem kurzu. Najbolj se je to pokazalo glede razorožitve. ko je socialdemokratska opozicija glasovala za spremembo ustave in za oborožitev, v trenutku, ko so se že kazali prvi obrisi zbliževanja med Vzhodom in Zapadom. Po drugi strani pa tudi v od- nosu dri stikov s Pankorvomf' ki se zde zgodovinsko neizbežni,. ni mnogo razlike med stališčem opozicije in vlade. V, svojem tojijco citiranem,, članku je socialni demokrat Wehner nedavno govoril le o možnosti tehničnih stikov med obema deloma Nemčije — kar pa je že itak v teku. Iz tega moremo zaključiti, da do politika Bonna za določen čas še vedno toga, kljub temu, da bo prišlo do določenega taktičnega prilagojevanja novemu mednarodnemu položaju. Te krize same v francosko-nemških odnosih, ki jih bosta Guv Mollet in Adenauer morda ublažila, pa ne morejo izginiti čez noč. IVO LOKAR (Iz »Jugopressa«) O Področje Srednjega vzhoda, ki je zaradi spora med Izraelom arabskimi met živahne diplomatske dejavnosti državami pred- NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV IZ KNJIGE, OBJAVLJENE V FRANCIJI Razvoj meščanske v zadnjih petde Kako je v začetku našega stoletja povprečni meščan, oženjen in oče družine, porabil svoj tedenski čas • V «klubu> je presedel 10 ur, vtem ko je svoji ženi posvetil samo eno - Zena je porabila 14 ur za obiske in tri ure za svojo lepoto - Sodobno dekle pa porabi 14 ur za zabave, ples, kino, šport ter izlete Neki Francoz je pred kratkim objavil dokumentirano študijo o evoluciji družine nasploh, še posebej one v Franciji, in to od začetka našega stoletja do danes. Zanimivo gradivo, ki ga je tu zbral, natančno osvetljuje ia-kratni način življenja, navade in običaje, vse to v primerjavi s tem, česar smo vajeni danes. Objavljamo zanimivo poglavje iz te knjige! v katerem je obdelan razvoj zanimivega vprašanja, kako se je uporabljal čas v francoski meščanski družini leta 1900 in kako v letu 1956. Leta 1900, piše gospod Ga-ston Levasseur, je povprečni meščan (oženjen in oče družine) delal tedensko kakih 1,0 ur, k čemer je treba prišteti še 10 ur za pot, ki jo je opravil do delovnega mesta :n nazaj. Za spanje je porabil 8 ur (5fi ur na teden), kakih 15 ur za zajtrkovanje, obed Grace in Hanierl danes poročena kulturne zanimivosti od vsepovsod ^isejadaNjegoševega dnevnika . r*tkim se je našel ^°rskeg nevn*k velikega črno-l viad. Panika in državni-<»iV kun, Niegoša. Odkritje I'1'3' žb ,rndl krogih in na-tu! tka *° vel>ko zanima-K>^"hj* RiCeni dokument je . *Hija ®rnogorska kneginja ti» dhii. topUa Znanstvene- fN‘ZCrne gorc-Tre- L zonj stina nahaja v ro- ^ *CTt,u dr- Pera N njenemu prve-th napisal komentar. ras? 'ti dr. Soč prinesel Vt' v f Njegoševih Oe-n'VCa anc°šcini, zapiskov O razDi tna^aia in filozofij H‘ablian' - v njem 't| Nk . odl°mki pesmi, t N* 7J® žePnega formata f e8oje tran‘- izpolnjenih N* dtao!,lm ,r°kopisom. Ji; Mai ? Cen' dokument ie L.01'- M anoR°rskemu kralju '* »"ti v ZCudovinskimi do- *»h ^*su ' ie Nikola, ko ■.Miji- vzel s se-tudi ta Njegošev oila \ je v Medovi. N leta io * nekoč v zali 1,1 le h i korobnrdirana v pOrij Preko Jadranske-' '"‘k le'11 'ta'iie prenesen ."feselnmor se je bil ta tj. ktrti n črnogorski dvor nl*t 'u imra*3a Nikole je bilo 't rt8 nCt'® razd8ljeno med 8iJ» b>U asledP'ke Dnevnik vp*Cič,!0va h4erka Kse- ■Uu1 * d0 j’ kl ga j® b'la k bij ■ danes. Med obema "O**8 ^ dnevnik prehajal V8' kak Ibesta Francije v P- Se 'e paS selila V.Sa j* genija Petrovič. 8 Zn- •''a kneginja od. v Sole nltvenemu društvu *t> j ako je ta zani- •goceni dokument, potem ko se je več kot 40 let nahajal v raznih mestih Francije in Italije, povrnil v Jugoslavijo. Gotovo bo moč z njegovo pomočjo marsikaj pojasniti, kar zadeva Njegoševo osebnosf in pa razne dogodke iz njegove bogate državniške n književne dejavnosti. lta Kina Spominjamo se še imena lta Rina. Bilo je to umetniško ime Ide Kravanja, lahko rečemo prve slovenske filmske igralke. Zdaj bo prejela bronasto plaketo jugoslovanske kinoteke, ’ številnih tujih filmih. Igrala je v filmih «Izgubila sem srce na Savi«, »Dvoje pod nebeškim svodom«. «Erotikon», »Sramota«, »Kralj valcerja«. »Pomlad se budi«, »Valovi strasti« in drugih. Uanny Kaye v Jugoslaviji Ameriški filmski igralec D»nny Kaye, ki si je kot komik pridobil svetovni sloves, ho, kot poročajo, konec maja obiskal Jugoslavijo. Ob tej priliki bo v Beogradu tudi prisostvoval predstavi svojega filma, namenjenega otrokom, Obisk Danny Kaye v Jugoslaviji bo v okviru njegove turneje po Evropi in deželah Bližnjega vzhoda, ki jo organizira Mednarodna organizacija zn pomoč otrokom In mladini. Na priporočilo te mednarodne organizacije (U-N1CEF) je ameriško filmsko podjetje «Paramount pictures« posnelo film za otroke (kot darilo UNICEF otrokom), ki igra v njem Danny Kaye glavno vlogo. Ta film se zdaj prikazuje otrokom po raznih deželah, in sicer tako, da predstavam osebno prisostvuje sam Danny Kaye. Tako so ga zaradi tega tudi imenovali «ambasadorja Združenih narodov za otroke«. Nagrajeni publicisti Klub prekomorskega tiska v New Yorku je na seji, ki ji je prisostvoval tudi bivši predsednik ZDA, Harry Truman, podelil letošnje nagrade novinarjem. Nagrado za najboljši sestavek iz zunanje politike je prejel znani publicist Walter Lippman, za najboljšo tujo fotoreportažo pa je nagrado prejel francoski reporter Henry Catier- Bres-son. 4770 let staro pokopališče V Iraku je neka nemška arheološka ekspedicija, ki je na kraju starodavnega mesta U-ruka, v predelu reke Evfrat neletela na ostanke nekega kraljevskega pokopališča. Odkrita sta bila en moški in en ženski grob, okrog teh pa še nekaj sto grobov obeh spolov ■Smatra se, da je pokopališče staro najmanj okrog 4.770 let Musitrgski V Moskvi so nedavno, ob priliki 75-letnice smrti skladatelja Musorgskega, odprli v koncertni dvorani »Musorgski« zanimiv i razstavo dokumentov, ki govorijo o svetovnem priznanju njegovih del in o izvedbah njegovih oper na svetovnih odrih. Spomenik Mujakovskemu Do konca tega leta bodo v Moskvi na Trgu Majakovske-ga odkrili spomenik temu velikemu pesniku revolucije, ki je umrl premlad. Podobo Vla-dimira Majakovskega je izklesal mladi kipar Aleksander Kibalnikov. Značilno za to delo je, da se precej razlikuje od dosedanjega likovnega t.-podabljanja Majakovskega, ker je brez običajne patetične vzvišenosti. Nagrade «,'loni)> Nagrada, ki se vsako leto podeli v ZDA za najboljše gledališko igro, se imenuje »Toni«, neka vrsta «Oscarja«. Letos je nagrado prejela mlada, nadarjena umetnica Julli Harris za svojo Ivano Orleansko. Od moških je nagra lo prejel Paul Muni. Ista nagrada za najboljše gledališko delo pa je bila podeljena piscu gledališkega dela »Dnevnik Anne Frank«. * * * V Pragi se bo 22. t. m. začel kongres čehoslovaških pisateljev. Jugoslavijo bosta na tem kongresu zastopala pisatelja Dobriča Cosič in Anton Ingolič. « * » Slavni dirigent Franz Lehman je iznenada umrl v svojem 52. letu življenja. Na nekem koncertu v Monakovem. kjer je dirigiral neko Bachovo delo, mu je postalo slabo, nakar so ga morali prenesti v bolnico. Tu je podlegel srčni kapi. in večerjo, 3 ure je posvetil športu, 10 ur je presedel v »klubu« (kar je bilo takrat zelo v modi)), dve uri tedensko se je ukvarjal s svojimi otroki, eno uro z verskimi dolžnostmi, dve uri je prebil na obiskih, dve uri je posvetil gospodinjskim opravilom tri ure in pol svojim oseo-nim potrebam (britje, nega las. kopanje), dve uri je namenil gledališču in koncertnim kavarnam in končno največ eno uro tedensko (se pravi 10 minut na dan) je posvetil svoji ženi. Zena je povprečno spala manj od njega, in sicer v tednu samo 49. Ostalih 49 ur je bila zaposlena z gospodinjskimi pos'i, kot s kuhanjem, kupovanjem itd. Za uživanje hrane je porabila 15 ur, za razne obiske in sprejeme 14 ur, za osebno higieno in. nego svoje lepote 3 ure,"v cerkvi je presedela 2 uri, zu vzgojo svojih otrok jc porabila 14 ur, za živanje in razna ročna dela 7 ur, 6 ur je prebila na izprehodih, dve na raznih zabavah, štiri je posvetila glasbi in literaturi, eno pa, kot že omenjeno, svojemu možu. Dekle iz leta, 1900. ki je živelo s svojimi starši in Še ni bilo zaročeno, je porabilo za spanje 63 ur na teden. Uživanju hrane je posvetila 15 ur, prav toliko kot starši-Štiri ure tedenske je bila zaposlena s klavirskim ali pevskim poukom, običajno z zelo skopimi rezultati, kar na ni moglo vplivati na to, da bi se s tem ne ukvarjala z vso resnostjo m pozornostjo. Zraven tega je porabila 28 ur na teden za pomoč materi pri njenih gospodinjskih opravilih. Za oblačenje, česanje in kopanje pa ni porabila več kot 7 ur na tčden, se pravi eno uro dnevno. Dve uri je posvetila molitvi, sedem ur šivanju (takratna dekleta t.o namreč imela lepo navado, da so si enostavnejše dele svoje garderobe seaile same), eno uro dnevno čitanju, poldrugo raznim zabavam in končno eno uro staršem. V tistem času je bilo v modi dopisovanje med prijateljicami, za to ie porabila kake pol ure na dan. Kakih 7 ur je porabila za izprehode s prijateljicami, redkeje s starši. Plesu in flirtu pa je dekle leta 1900 posvetilo samo pol ure dnevno. Od takrat do danes se je, razumljivo, marsikaj spremenilo. V 50 letih, ugotavlja gospod Levasseur, je poraba časa v enaki družini v marsičem postala drugačna. Število tedenskih delovnih ur družinskega glavarja se je znižalo na 45 in, dasiravno so se prometna sredstva v tem času pomnožila ter postala hitrej ša, še vedno potrebuje 10 ur tedensko za pot na delo in obratno. Vtem pa, ko je nje gov kolega v letu 1900 v največjim užitkom obiskoval kavarne, se le-ta danes zanje sploh ne zmeni, pač pa porabi enako število ur (sedem) za zabave, kot lov in ribolov hkrati pa posveča tudi nekaj več časa svoji osebni negi (pet ur in pol, vštevši brivca) Zaradi pomanjkanja časa posveča sodobni človek nekaj manj časa svoji prehrani (10 in pol ure, nasproti 15 v letu 1900)- Zato pa je v svoje življenje vnesel neko novo rubriko: izletniitvo in \veek-end. Najmanj 15 ur tedensko pa prebije s svojo ženo in o-troki. Potem je tu še neka druga važna rubrika: popoldanske zabave, šport, kino ples (7 ur tedensko), da ne omenimo ure, posvečene poslušanju radia ir. gledanju televizijskih predstav, kar se v splošnem dogaja med jedjo. Za vzgojo otrok porabi 7 ur tedensko in piay toliko (brez onih, ki jih prebijeta skupaj pri jedi in na potovanjih) jih posveti svoji ženi. To vsekakor predstavlja določen napredek. Tudi za ženo so se stvari spremenile. Danes je skoro vsaka tretja žena zaposlena, ker je to potrebng, da se povečajo dohodki. Zato je postala tudi bolj neodvisna. ■ Navzlic temu spi več kot nekoč (56 ur tedensko), z gospodinjstvom pa se ukvarja manj, in sicer samo pet ur dnevno, nasproti sedmim prej. Deset ur porabi pri jedi, eno uro tedensko za verske potrebe, tri in pol ure, namesto sedem, za šivanje. Za vzgojo otrok porabi 10 in pol ur (nekaj manj kot leta 1900). Za osebno higieno in nego lepote 10 ur in pol tedensko, namesto treh in po! v letu 1900. Obiski in sprejemi; 7 ur, se pravi pol manj kot nekoč. Sprehodi, čajanke, obiskovanje trgovin: 9 ur tedensko. Izleti, turizem, week-end: 7 ur. In končno sedem ur, ki jih žena danes posveča svojemu možu. Življenje sodobnega dekleta je danes mnogo trše kot pa so ga imela dekleta nekoč. Ali je zaposlena ali pa mora študirati. Kako je razporejen njen čas? Tako približno; 56 ur tedensko za spanje, 10 ur in pol za hrano, 56 ur delo, 3 in pol ure za gospodinjska dela, 4 ure za obiske, 2 uri in pol tedensko za čita-nje. Obiski šivilji, nega lepote sedem ur tedensko. Ko- respondenca: O. Zato pa porabi 14 ur na teden za razne zabave, plese, šport itd. Kot vidimo je razlika med letom 1900 in 1956 precejšnja. Napovedovalec Stojan Colja lialii) postaneš odporen Da postane človeško telo odporno proti različnim zunanjim vplivom ter da povečamo njegovo odpornost proti ohladitvam, ga moramo utrjevati. Človeški organizem je kljub različnim zunanjim temperaturam sposoben, da obdrži stalno temperaturo 37 stopinj. Organizem reagira, na vročino z razširjenjem ožilja. S tem odda telo toploto navzven, nadražijo se znojnice, ki pričenjajo izločevati znoj in z izhlapevanjem znoja se zniža temperatura, pri mrazu se ožilje zoži, koža po-bledi, postane mrzla, kri teče proti notranjosti- Tako obdržimo stalno temperaturo. Smisel utrjevanja pa je v tem, da usposobimo telo, da izenači izgubo toplote, ki je nastopila. To pomeni, da mora telo takoj po trenutnem nastopu mraza po-Večati toplotno tvornost. K utrditvi vodita dve poti: utrjevanje z vodo in utrjevanje z zrakom. Z utrjevanjem je najbolje pričeti spomladi. Utrjevanje z vodo je zelo priljubljeno in splošno razširjeno. Mrzla prha ali umivanje z mrzlo vodo naj ne traja več kot eno minuto. Po prhi ali u-mivanju, telo krepko o-drgnemo ali ga pa z gibanjem in gimnastiko ponovno ogrejemo- Na tak način se proti prehladu mnogo bolj utrdimo, kot pa če bi se pri slabem vremenu za-državali na prostem. Dnevna uporaba mrzle vode zaradi utrjevanja sme trajati le dobrih šest tednov. Po preteku tega časa je potrebna štirinajstdnevna prekinitev. Ce se pa poslužujemo mrzle prhe le dva do trikrat na teden, lahko uporabljamo ta način utrjevanja neprekinjeno skozi vse leto, tako pozimi kot poleti. Utrjevanje telesa z zrakom dosežemo z zračnimi kopelmi. Z zračnimi kopelmi pričnemo v toplejših mesecih. Pri odprtem oknu se zjutraj sprehajamo po sobi v srajci ali goli. Pri tem so priporočljive dihalne vaje in lahka gimnastika, ki preprečujejo, zmrzovanje in nenadno ohladitev telesa. Zračne kopeli v prosti naravi naj trajajo v začetku deset minut. Ta čas lahko vsak dan podaljšamo za deset minut tako, da trajg pozneje zračna kopel eno celo uro. Pri 'utrjevanju je važna tudi obleka, ki ne sme nikoli biti pretopla, pa tudi ne prelahka. Ivanka Cinko v prizoru »Anka in kuretinaa V francosko - nemških odnošajih nova kriza zaradi razorožitve Z nedeljskega nastopa mladih «cankarjancev» »Čevljarčka« — Sergej in Ivauček Verč »Solarčkaa — Danica Colja in lvanček Verč Skupina, ki je izvajala plese: »Polka je ukazana«, «Cuk * je oženil in »Kad si cigan zaželi« Iz enodejanke »Nevenka in Sonce« — Marica Cebron (Not) Anica Mikulus (Nevenka) Nastop harmonikarjev Nastop mešanega pevskega zbora PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 18. aprila 195« ii »' : D PONEDLLJSKO ZASEDANJE BENEŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA Potrditev krivične obsodbe videmskega porotnega sodišča proti tovarišu Predanu Čeprav so številni italii&nsKi listi objavljali podatke o vojaški oborožitvi ob naši meji, jib niso obsodili V ponedeljek je beneško prizivno sodišče potrdilo obsodbo videmskega porotnega sodišča, s katerim je bil naš tovariš Izidor Predan iz Beneške Slovenije obsojen 1954. leta na osem mesecev zapora, ker naj bi na podlagi člena 260 kazenskega zakonika škodoval državi s pisanjem člankov o takratnem nenormalnem stanju ob naši meji. Čeprav je bilo bolj kot dokazano, da je bila razsodba videmskega sodišča nesmiselna ter samo eden izmed členov hladne vojne, ki se je leta 1953 ob naši vzhodni meji izredno zaostrila, je isto nepravilnost ponovilo tudi beneško prizivno sodišče, čeprav smo od njega vsi pričakovali, ia bo pri svoji razsodbi upoštevalo celo vrsto dokazov obrambe. Sodniki so tov. Predanu potrdili obsodbo na podlagi iz trte izvitih obtožb, ki temeljijo na nekem članku, ki ga je tov. Predan poslal našemu listu in v katerem popisuje stanje v Benečiji po prihodu italijanske vojske. V tem član. ku ni bilo napisanega nič ta_ kega, kar bi v kakršni koli meri po našem mišljenju škodovalo vojaškim tajnostim kakor tudi ugledu države. Poročil o oborožitvi italijanske vojske, o njenih položajih, o psihološkem razpoloženju vojaštva in ljudstva je bilo' vse polno po vseh dnevnikih in ilustriranih tednikih. Obramba je že na prvi razpravi postregla porotnikom z obsežnim dokaznim materialom iz teh časopisov, ki so objavljali celo slike o vojaški oborožitvi, vendar avtorjev teh člankov niso klicali pred poroto. Sodišče njihovih utemeljitev ni upoštevalo ter je tov. Predana obsodilo na osem mesecev zapora pogojno. Prizivno sodišče je v ponedeljek obsodbo potrdilo. Demokratična javnost se s razsodbo ne strinja, ker je s tem še enkrat prišla do izraza dvojna mera v gledanju na članke enake vsebine. Ne strinja pa se z njb tudi zaradi tega ker predstavlja nadaljevanje politike hladne vojn«, ki še vedno preveva določene italijanske kroge in ki se manifestira predvsem v sovražnem odnosu do pripadnikov naše manjšine in njihove u-pravičene borbe za socialne in nacionalne pravice. zadnjem sestanku, in jih vljudno vabi, da se ga udeležijo v čim večjem številu, ker bo to zadnji sestanek v tem šolskem letu. Na poti v šolo padla s kolesa 9-Ietna deklica Maria V.er-din iz Ul. Garzarolli št. 12 v Gorici se je včeraj okrog 8. ure odpeljala s kolesom v šolo. Ko je prišla do Trga sv. Roka je zaradi okvare na kolesu padla ter se poškodovala. Na pomoč ji je prišel rešilni avtomobil, ki jo je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo pridržali na opazovanju zaradi rane na obrazu. Nesreča delavca v livarni SAFUG V ambulanto goriške zavarovalnice je rešilni avto Zelenega križa odpeljal včeraj dopoldne 47-letnega Rafaela Fcntanina iz Podgore, ki se ponesrečil v livarni SAFOG v Stražicah, Med delom v livar, ni mu je namreč padla na hrbet priprava za prenašanje materiala in mu povzročila poškodbe na hrbtenici ter levi nogi. ne: od 6.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30; trgovine jestvin in drogerije: od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; trgovine s sadjem in zelenjavo: od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; cvetličarne; od 8. do 12.3C in od 15.30 do 19.30; o-stale trgovine: od 8.30 do J2.30 in od 15.30 do 19.30; sla' ščičarne brez pooblastila javne varnosti; od 7.30 do 22.30. Urnik pokritih in odkritih trgov predpisujejo občine. Saje so se vnele Včeraj ob 11,30 so se v stanovanju Ernesta Clarija na Korzu št. 80 vnele saje v dimpiku. Gasilci, ki so prihiteli na kraj. so kmalu pogasili ogenj,* tako da je bila škoda neznatna. Pogreb Antona Smeta Včeraj popoldne so na glavnem pokopališču pokopali An. tona Smeta, državnega upokojenca, ki je po kratki bolezni nenadoma umrl v nedeljo v 78. letu starosti. Na njegovi zadnji poti ga je poleg užaloščene družine in svojcev pospremila tudi velika množica oseb, ki so dobrega pokojnika poznale in cenile. Pogrebni sprevod se je razvil od bolnišnice pri Rdeči hiši proti cerkvi sv. Roka, od tam pa na glavno pokopališče. Krsto je prekrivalo več vencev. Pri odprtem grobu so mu pevci zapeli še dve žalostinki. Naj mu bo rahla domača zemlja! Roditeljski sestanek Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici sporoča staršem, ki imajo svoje otroke na tej šoli, da bo prihodnji roditeljski sestanek v nedeljo 22. a-prila ob 10.30 v šolskih prostorih v Ul. Randaccio, kakor je bilo soglasno sklenjeno na Včeraj ob 8,45 se je 16-letni Giorgio Gorini iz Gorice, Pla-cuta št. 3 peljal s kolesom po Travniku. Nenadoma se 'e znašel pred nekim motociklistom; da bi se izognil trčenju, je naglo zavrl in padel pri tem na tla. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa, so ugotovili, da si je preklal zgornjo ustnico in si pretresel možgane. Tudi o njegovem stanju se niso hoteli zdravniki izreči. Huda nesreča kolesarke Včeraj ob 8. url zjutraj 'e je 32-letna Timm Margot iz Standreža št. 23 peljala s kolesom ob železniški progi. Zara. di dežja ni videla nekega kamna, se je zaletela vanj ,n padla. Pri tem si je pretresla možgane in si zlomila levo ključnico. Zdravniki se niso hoteli izreči o njenem stanju. DEŽURNA 1 .EK ARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albane-se, Ul. Rossini 1, tel 24-43. V Vidmu se je sesla'a komisija za obmejni promet V ponedeljek dopoldne se je v palači videmske pokrajinske uprave sestala italijansko-jugoslovanska komisija, da prouči delovanje obmejnega prometa. Jugoslovanska komisija, katero je svoj čas vodil dr. Tomič, je imela novega predsednika v osebi Karla Fortej.i, svetnika tajništva za notranje zadeve FLRJ, ter člani Černelič, svetnik tajništva za notranje zadeve republike Hrvaške, dr. Mičetig ter dr. Lukman od obmejne policije. Italijansko komisijo ie vo-dii dr. Fabiani, v njej pa so bili še sledeči člani: dr. Ge rin, funkcionar ministrstva za zunanje zadeve, dr. Andreassi od ministrstva za notranje zadeve in dr. Wizina od' ministrstva za finance. Kot izvedenca sta bila tudi inž. De Antonellis od ministrstva za prevoz in dr. Oddo od urada za potne liste tržaške kvesture. Predvideva se, da bo za sedanje komisije trajalo okoli en teden in da bo glavni poudarek na razpravi o prepustnicah za kmete, kopnih in pomorskih progah ter carinskih vprašanjih, in sicer o količini hrane, ki jo je mogoče nesti čez mejo na podlagi videmskega sporazuma. SEJ8 GlflVMEGfl SVETA DELAVSKE ZBORNICE V GOBICI Proučevanje zahtev organizacije za izplačilo proizvodne nagrade Glavni poudarek na priznanju pravic delovcem. ki so zaposleni v tovarnah, ki so deležne ugodnosti proste cone JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Zaradi slabe igre najboljših zaskrbljenost glede reprezentance Partizan izgubil v Sarajevu, Crvena zvezda igrala le neodločeno v Subotici - Hajduk zmagal • Dobra igra Odreda v Zagrebu Poletni urnik trgovin Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da je v veljavi od 1. aprila ta poletni urnik trgovin. Urnik velja v vseh občinah goriške pokrajine razen občine Gradež, in to vse do 30. septembra t. 1. Pekarne: od 6.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure; mlekar- V nedeljo se je sestal glavni svet sindikalne organizacije CGIL (Delavske zbornice) ob prisotnosti Tabarija od dr-javnega sveta. Glavni namen sestanka je bila proučitev za-httve sindikalne organizacije v posameznih tovarnah, ki so deležne ugodnosti preste cone. O tem vprašanju je obsežno razpravljal IV. kongres organizacije v januarju. Iz tajniškega poročila .n diskusije je bilo razvidno, da so bili na kongresu doseženi lepi uspehi v sindikalnih borbah. Predvsem so ugotovili, da je SAFOG izplačala 7 500 lir proizvodne nagrade zaposlenim delavcem. Se važnejša pa je utrditev delavske enotnosti, ki je prišla do izraza med gibanjem za priznanje nagrade. Proizvodne nagrade so priznali tudi v drugih podjetjih. Tovarna ILMU je izplačala 12.000 lir nagrade, Cosulin po 5.000 lir za veliki noč, podjetje za izdelovanje marmelade Maselli je p ^znalo zaposlenim po 1.500 iir mesečno, livarna Prinzi je izplačala za praznike 30 delovnih ur; - v teku je borba za izplačilo nagrade v podgorski predilnici, pri avtoprevozniškem podjet- Cementarna v Cemerju prt Ažli, iz katere je podjetje Italcementi odpeljalo vse stroje in naprave ter vrglo na cesto nad 50 delavcev, ki so že v letih in ne morejo zato najti druge zaposlitve niti oditi v emigracijo. ju Ribi in v tovarni za izdelo. vanje furnOrja IGLEiA. Priznane proizvodne nagrade v večini podjetij so delodajalci izplačali po kampanji, ki so jo pričeli voditi sindikati in ki se je najizraziteje pokazala v livarni SAFOG, kjer delodajalci niso hoteli priznati svojih dolžnosti do delavcev. V podjetju Solvav v Tržiču je bila izplačana nagrada za menzo po stavki 23. januarja letos, ko je družba od 70 delavcev 60 priznala boljšo kva. lifikacijo, povečala za 10 odst. akord delavcem v kamnolomu ter znižala od 2 na 1 odst. obresti na posojilo delavcem in uradnikom za zidavo hiš V podjetju za katramiranje cest Gamma, kjer je zaposlenih okoli 65 delavcev, so dali delavcem rokavice in delovne obleke ter proizvodno nagra do. Prihodnji torek bodo izvolili notranjo komisijo. Glavni poudarek nedeljskega sestanka pa je bil na stanju v tržiških ladjedelnicah, o čemer bomo posebej poročali v eni izmed prihodnjih številk. Kritizirali so stroko gradbenih delavcev, ker ni pripravila zahtev za delavce v opekarnah in apnenicah, kjer se je proizvodnja zaradi uvedbe modernega proizvodnega procesa povečala, s čimer so se povečali tudi dobički delodajalcev. Prvi maj bo Delavska zbornica proslavljala v Gorici, kjer bo organizirala zborovanje, v Krminu s povorko in zborovanjem, v Tržiču in Gradežu. Povsod bodo zvečer organizirali tudi zabavo in ples. I 17.00: 19. kolo I. jugoslovanske nogometne lige je zopet združilo na vodilnem mestu Crveno zvezdo in Partizana z istim številom točk — 29. Toda to ni najbolj zanimivo. Bolj zanimivo je vsekakor dejstvo, da sta oba trenutno najboljša predstavnika jugoslovanskega nogometa ostala v tem kolu praznih oz. skoraj praznih rok, saj je Partizan izgubil od skromnega sarajevskega Železničarja, Crvena zvezda pa je komaj rešila točko proti Vojvodini v Novem Sadu. Neposredno pred dvema važnima mednarodnima tekmama z Romunijo in Madžarsko je to kaj porazno dejstvo, ki zna imeti svoj odraz tudi na sestavo jugoslovanske državne reprezentance, za katero so že izbrani kandidati. Tako Partizan kot Crvena zvezda, ki imata v svojih vrstah sorazmerno največ reprezentantov, sta igrala odločno slabo. Predvsem velja to v polni meri za Partizana, ki bi zasluzil še večji poraz. Crvena zvezda pa je zadovoljila samo v prvem polčasu, ko je prišla v vodstvo z dvema goloma, popolnoma pa je odpovedala v drugem polčasu predvsem zaradi pomanjkanja kondicije. Nasprotno pa je tokrat nepričakovano dobro zaigral Hajduk, ki je na vročem su-botiškem terenu premagal domači Spartak s krepkim 1:4. Splitčani so pokazali, da še niso za staro šare, kot bi se smelo sklepati iz njihovega položaja v klasifikacijski lestvici. Posebno v prvem polčasu so zaigrali v stilu velikih _ . _ in to v glavnem po zaslugi | Golli v B-reprezantonci plavolasega Vukasa. Spartak na 3:0; na Reki: Rijeka - Nova Gorica 2:1; v Splitu: Split - Branik 1:1. Rezultati ostalih srečanj: Segesta - Karlovac 2:1. Šibenik - Lokomotiva 2:2. Uspeh slovenskih predstavnikov je’ torej nekoliko manj kot polovičen, vendar pa glede na to, da so bila vsa srečanja na tujih igriščih, še kar zadovoljiv. Posebno pa je zadovoljila zmaga Odreda, ki se očitno vrača v dobro formo. Tekmo so Ljubljančani odločili v svojo korist že v prvih treh minutah, ko so že vodili z dvema goloma. Odredovci so odlikovali s točnim podajanjem žoge in dobro tehniko. Njihov najboljši del je bila obramba. Nova Gorica je sicer zopet izgubila, toda že tesen rezultat pove, da ni igrala podrejene vloge. Po mnenju nekaterih bi si celo zaslužila točko. Lestvica v tej skupini je sedaj naslednja: Lokomotiva 16 11 4 1 43:16 26 16 10 5 1 36:16 25 18 9 3 6 40:21 21 16 9 1 6 33-22 19 16 8 2 6 31:27 18 16 6 4 6 33:33 16 17 Šibenik Split Rijeka Odred Branik Trešnjevka Ljubljana Segesta Karlovac Metalac 16 16 16 16 5 5 7 27:28 15 6 3 7 24:29 15 4 5 7 22:32 13 3 6 7 13:23 12 4 3 9 20:32 11 2 1 14 17:25 5 zal, da bo najhujši nasprotnik svetovnemu rekorderju 0’Brie-nu, ne samo na domačih tekmovanjih, ampak tudi na o-limpijskih igrah v Avstraliji. Še nekaj rezultatov z raznih tekmovanj po ZDA: 100 y: A-gostini 9.4, 220 y: Agostini 20.8, 440 y: Larrabee 47.5, 1 milja: Seaman 4:07.9, 120 y^>vire: Davis 13.8, daljina: Floerke 7.47, palica: Morris 4.49. krogla: 0’Brien 17.47, Bantum 17.04, Martin 16.86, disk: Bab-ka 53.09, Butt 53.07, kladivo: Connolly 61.29. Danes start v Bologni za IV. motodirko po Italiji BOLOGNA, 17. — Jutri bo okrog 250 tekmovalcev starta-lo za IV. motociklistično dirko po Italiji. Prva etapa od Bologne do Vidma bo dolga 394 km. Z začetkom ob 10. uri bodo vsake pol minute startali po štirje dirkači. V RAVENNI ZA «VELIK0 EVROPSKO JAGjAjfc švicarski kolesarji na pred keloiiskimi in i Francoska ekipa diskvalificirana ker ni spoštovala RAVENNA, 16. — Na kolesarski dirki na kronometer za »Veliko evropsko nagrado«, pri kateri so nastopila štiri moštva: Italije, Švice. Belgije in Francije, vsako s tremi tekmovalci, je zmagala švicarska ekipa v postavi Graf. Strehler. Koblet. Italijansko ekipo so sestavljali Magni, Minardi in Grosso, francosko Bobet, Dar-rigade in Anquetil, belgijsko pa Branckart. Impanis in Jans-sens. Tekmovalci so morali prevoziti 14 krogov v skupni dolžini 100,8 km. za oceno pa je štel čas drugega kolesarja vsake posamezne ekipe na cilju vsakega kroga. Švicarji so prevzeli vodstvo že v prvem krogu in pred vsem po zaslugi izrednega šprinterja Grafa dosegli najboljši čas. Francozi pa so že v prvem krogu zaradi padca izgubili svojega dirkača An-quetila in so bili pozneje diskvalificirani, ker so v drugem krogu ponovno vključili v ekipo Anquetila, čeprav je ta medtem prevozil 1 kr0® [ Švicarji so ostali v vodi * tudi v 2., 3., 4. in 5. kr0g ' 6. krogu je prišla v Italija, ki je vztrajala vem mestu do vključno ^ kroga ko je zaostala, j Grassi preluknjal W* koio. y dvakrat zamenjati carji so tako prišh sP*odilBetf mestu do konca"3 V zadnje« krogu so Italijane P°e j, Belgijci. Vse tri ekip« J® jjjf> Nova Gorica 17 V ljubljansko-primorski ligi so se srečanja končala takole: Slovan - Grafičar 2:1, Krim-Koper 7:0, Triglav - Postojna 2:0, Izola - Tabor 4:1, Ilirija -Mladost 3:0 N O «Smrtni rusi- CORSO. lec«. VERDI. 17.00; »Nevestine solze«, A. Tagliani. CENTRALE. 16.30: »Rop stoletja«, D. Curtis in J. Adams. VITTORIA. 17.00: »Kavalirji iluzije«, H. Lamar, v barvah. MODERNO. 17.00: «šakali». ki je sicer znan kot solidna enajstorica ni mogel proti tako razigranim nasprotnikom nič opraviti in ce'o Ognjanov, ki je trenutno baje najbolj v formi izmed vseh kandidatov za državno reprezentanco, je kot direktni Vukasov nasprotnik skoraj vedno potegnil to kratko. Po dve točki so pospravile še naslednje enajsterice: BSK proti Proleterju (3:0), Velež proti Sarajevu (3:0), Radnič-ki proti Zagrebu (2:0), Dinamo proti Budučnosti (1J)). Od vseh zmagovalcev je najbolj prepričal mostarski Velež. v katerem je zopet blestel Mujič, medtem ko je zagrebški Dinamo prišel do gola le po krivdi nasprotnega vratarja. Klubi prve lige bodo sedaj dva tedna počivali vsaj kar se tekmovanj za državno prvenstvo tiče. Nekateri bodo odmor izkoristili za gostovanja v inozemstvu (Zagreb v Italiji), drugi za utrditev kondicije in izboljšanje forme, nekateri pa bodo zaradi odstopa večjega števila igralcev za A in B reprezentanco pač prenehali z aktivnostjo. Klasifikacijska lestvica I lige je po zadnjem kolu naslednja: C. zvezda Partizan Radnički Velež Dinamo Sarajevo BSK Spartak Vojvodina Budučnost Hajduk Zelezničai Zagreb Proleter V I. conski slovensko-hrvat-ski ligi so slovenski predstavniki dosegli naslednje rezultate: v Zagrebu Odred - Trešnjevka 4:2, Metalac - Ljublja- namesto Pivatellija FIRENZE, 17. — Namesto srednjega napadalca Bologne Pivatellija, ki se ne počuti dobro, je bil za B-reprezentanco pozvan srednji napadalec Ro me Galli. Tudi za drugega člana Bologne Pascuttija, ki je bil določen za rezervo, je zdravnik dr. Ferrando ugotovil posledice nekih udarcev z nedeljske tekme in tako je odpotoval domov poleg Pivatellija tudi Pascutti: za sedaj niso namesto tega rezervnega igralca pozvali nobenega drugega. Pod vodstvom Bigogna so trenirali: Lovati, Farina, Gar-zena, Panetti, Losi, Morin, Lo-jodice, Zannier, Posio, Burini. Pozzan in Brugola. V jutrišnji trening-tekmi proti Sam-benedettese bo reprezentanca B nastopila v tej postavi: Lovati (Panetti); Farina, Gar-zena; Emoli, Zannier, Posio; Muccinelli, Burini, Galli, Pozzan, Brugola. * • * GLASGOW, 17. — Prijateljska nogometna tekma med reprezentancama Anglije in Škotske se je končala neodločeno 1:1. 19 11 7 1 40:16 29 LUKSEMBURG, 17. — No- 19 13 3 3 52:22 29 gometna reprezentanca Zaparl- 19 9 4 6 41:32 22 ne Nemčije je premagala re- 19 8 5 6 34:28 21 prezentanco Luksemburga 4 19 9 3 7 30:37 21 3 : 1. 19 9 2 K 28:34 20 * * • 19 7 4 8 32:34 18 LONDON, 17. — Tekmo An- 19 6 6 7 31:34 18 glija - Brazilija bo sodil fran- 19 4 9 6 35:30 17 coski sodnik Guigne, stranska 19 7 3 9 33:42 17 sodnika pa bosta tudi Fran- 19 6 3 10 34:34 15 coza Sautel in Lequesne. 19 5 5 9 21:35 15 19 19 5 5 3 1 11 13 30:32 26:62 13 11 Nieder vrgel kroglo 18,21 m Na atletskem tekmovanju v Austini je Bill Nieder sunil kroglo 18.21 m in s tem doka- VESTI S ČRNO - BELIH POLJ V UPSALI FLRJ TRETJA ZA SOVJETSKO ZVEZO IM MADŽARSKO V zadnjem kolu so jugoslovanski šahisti premagali ameriške s 3,5:0,5 UPSALA, 17. — V VII. kolu so bili doseženi tile rezultati: SZ - Madžarska 2:2, Španija -ČSR 2:2, Bolgarija - Romunija 3,5:0.5 in ZDA - Jugoslavija 0.5:3.5, Matanovič in Mednis sta remizirala, Ivkov je premagal Seldija, Djuraševič Li-mena. Sokolov pa Vitala. Rezultati vseh prekinjenih partij iz prejšnjih kol pa so tile: Jugoslavija - Španija 2.5:1.5, ČSR - Madžarska 2:2. Romunija - SZ 2:2, SZ - ČSR 3.5:0.5, Bolgarija - ZDA 3:1 ter Madžarska - Jugoslavija 2:2. Končni plasma v skupini A pa je tale: 1.' 'Sovjetska zveza 21.S točke, Madžarska 16.5, Jugoslavija 15* (ker je Jugoslavija ~do-segla boljši uspeh v igrah kakor Bolgarija je zasedla tretje mesto), Bolgarija 15. Španija 12.5, CSR 11.5, Romunija 10.5 in ZDA 9.5 točke. Vrstni red v skupini B je naslednji: Island 22, Poljska 19.5, Vzhodna Nemčija 17.5. Anglija 15. Finska 12.5, Francija 9.5 ter Švedska in Norveška po 8.5 točke. Turnir kandidatov AMSTERDAM, 17. V X. kolu turnirja kandidatov za naslov svetovnega prvenstva v šahu je Szabo remiziral 3 Smislovim, partije Petrosian Geller. Pilnik - Panno, Spaski - dr. Filip in Bronstein - Ke-res pa so bile prekinjene in se bodo nadaljevale v torek. Pirc in Janoševič druga v Bognor Regisu BOGNOR REGIS, 17. — V zadnjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je dr. Lehmann premagal velemojstra Pirca. Janoševič pa je remiziral z mladim oxfordskim šahistom Richardom. Lanskoletni zmagovalec turnirja belgijski mojster 0’Kelly je premagal Angleža Clarka in tako zopet osvojil prvo mesto. Tretji nas udeleženec mojstrski kandidat Ra-dojčič pa je v zadnjem kolu premagal Bo-rianda. V odloženih partijah je Janoševič remiziral z Angležem Woodem, Radojčič pa z dr. Fazekasom. Končni vrstni red: 0’Kelly 8 točk, Pirc, Janoševič, dr. Fazekas, Barden, Golombek in dr. Lehmann, vsi po 7 točk itd. • * * NEW YORK. 17. — Dokončno so zaključena pogajanja za šahovski dvoboj med Reshevv-skim in Bronsteinom. Odigrala bosta 24 partij, polovico v New Yorku, polovico pa v Moskvi. * * * HAMBURG, 17. — V Hamburgu se bo 24. maja pričel šahovski dvoboj med nemškim velemojstrom Unziekerjem in sovjetskim velemojstrom Ke-resom. Teniski turnir v Genovi GENOVA, 17. — Danes se je tukaj začel tretji mednarodni teniški turnir, ki se ga udeležujejo znani mednarodni igralci. Nosilci serij so: Drob-ny, Ayala, Pietrangeli. Ste-wart, Sirola, Wermaak Per-ry in Segal. Dopoldne so bili sledeči rezultati: Moški posamezno: Branovič - Giavotto 6:2, 6:0; Vermaak - Beretta 6:0, 6:0; Pottinger -Bonetti F. 6:4, 6:4: Jacobim -Trojmbetta 6:4, 6:2. Zenske posamezno: Ponza -Pumpo 6:2, 6:3. stvo in ostali v __ ■hiteli “ so šle na cilj samo z tlve,nd }Jj kačema. ker so Koblet, in Janssens odstopili- * * » . n — Vrst01 ANTVERPEN, H- \ i(r red na cilju prve lesarske dirke »Trije ^ Antverpna«, ki je vod. ‘ „r Antverpr.a skozi ^‘ouVf' v zaj v Antverpen (205 ,55«; 1. Willy Vannisten 5- 2. Van Looy; 3. Van st"h„tte gen; 4. De Bruyne; a-(vsi Belg.); 6. Van W (Hol.) vsi s časom zm,!Llg.) ca; 7. Joseph Marien t g_ 5.06’59”; 8. Zagers (Be.Lw.)*, Impanis in Zorgeloss 1 jj, 12. Moser (It.) 5-06®* 33. DalFAagata (It.) 5',»,!&*.)• Frnez <1*%, Zamboni (It.) Elliot (Irl.), 5.17’08”. Accordi (It-) SEATTLE. 17 — Arc”‘je tež- re, svetovni prvak sre ^ ke kategorije, je voerA je f dosegel lahko zmago, ^ tretji rundi premaga kliničnim k.o. Georgea tiera. Dvoboj je •>“ aa je na 10 rund, toda sodmi^^ prekinil potem, ko Je mentier že trikrat na **" Bivil BIRMINGHAM, D-svetovni prvak sredn:l .# ie kategorije Randolpn j(a]j. danes zvečer premaga ^ D’Ottavia. Sodnik J določen n rund, že na koncu šes de. * * * •» ih5' ZDA bodo poslale svm „ štvo na svetovno PrV® j}5f hokeju na ledu, k’ bo v Moskvi. jana kinil dvoboj Odgovorni uredB,lt STANISLAV R£NKt Tiska Tiskarski zavod t Tifl KINO 18 t- predvaja danes »jin*: ob 18. uri Universa 18 *• *' predvaja danes ob 19.30 ur> španski Mm ,j| TEROR V ANDAl*1 Kino na predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18. uri M»n<’ Igrajo IVAN DESN Y, RUTH N1EHAUs Dramatičen in presenetljiv film OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Vladimir Bartol > MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga) Romantika in platonika sredi vojne 56. = Tretje poglavje« Trst »radi vojna - Prva ljubezen ■ Zgodba o Šakalu «Mild sang die Nachtigall ihr Liedchen in die Nacht; Die Liebe, die Liebe ist eine Himmelsmacht.» (»Milo je drobil slavček svojo pesem v noč: 1 ljubezen, to je nebeška moč!»). Poslušal sem, kako so deklice zvečer na vrtu zapele romantično pesem, zdelo se mi je, kakor da se je Iztrgala mojega srca in da mi ga zdaj, iz njihovih grl, ponovno trga. »Bodi obvladan, Indijanec,« sem si govoril. »Ne Izdaj se, pa če bi ti moralo počiti srce. Ostani nem in trd, kakor da si neprizadet.« Velikokrat in veliko sem razmišljal o Goethejevi trditvi, ki jo je izrekel v «Pesnitvi in resnici«, da je namreč samo prva ljubezen prava ljubezen in da so vse poznejše ljubezni, samo njene ponovitve. Prava ljubezen da je zato, ker da ima človek samo pri tej ljubezni absolutno vero, da bo trajala večno, medtem ko pri vseh poznejših računa z možnostjo njihovega konca, z nujnostjo večje ali manjše odpovedi — resignacije. Ge so poznejše ljubezni lahko lepše, popolnejše ali očarljivejše, pa drži Goethejeva beseda o prvi ljubezni, da ima človek samo pri njej absolutno vero v njeno večno trajanje. Najsilovitejša Je zato, ker zadene šibkega dečka povsem nepripravljenega. In ker ga tako nepripravljenega vsega prevzame, si v svoji neizkusenoati ne more misliti drugega, kakor da je temu čustvu, ki se ga je s tako silovitostjo polastilo, sojeno večno trajanje. Ce ima prva ljubezen moč, da izpremeni ves svet okoli zaljubljenega in da tudi tega samega do temeljev predrugoti, pa povzroči v očeh ljubečega naj večjo izpremembo vendarle na predmetu tega čustva samem. Ni si moč zamisliti vrednote ali popolnosti, ki bi j3 zaljubljeni ne pripisal, rajši naravnost ugotovil na svoji izvoljenki. Ne samo, da Je ta po svoji zunanjosti najlepsa in najpopolnejša med vsemi ženami na svetu. V njej vidi zaljubljenec utelešeno tudi vso pamet, vse znanje in vso modrost, ki Jih premore človeško bitje. Za vsako besedo, ki je privrela iz ust izvoljenke, čuti zaljubljeni še neki poseben, skrit pomen, ki je prišel iz najgloblje zakladnice znanja in spoznanja. Ce sem na primer v svoji nebogljenosti kdaj citiral v kratkih pogovorih, ki sem jih imel z Lino, kakega nemškega avtorja in mi je ona prijazno prikimala, se mi je zdelo, da samo zato tudi sama noče prevzeti argumenta, ker mi iz sočutja prizanaša. Kje bi mi bilo prišlo takrat na r -met, da bi ona ne vedela nečesa, kar je bilo celo meni znano. - To svojevrstno precenjevanje oboževanke ima za posledico popolno razosebljenje zaljubljenca. Ko ti postane objekt tvojih čustev vse, se ti naenkrat izgubiš, razbliniš se in se utopiš v silovitosti lastnega čustvovanja, lastnega oboževanja. Vse, Kar si nekoč sam imel, vse, kar si nekoč sam vedel in premogel, preneseš zdaj na ljubljeni objekt. Sam pa ostaneš prazen, brezpomemben in ubog. Čutiš se majhnega in nevrednega In vse tvoje misli, vse tvoje mlado snovanje gredo za tem, da bi se s kakim posebnim in nezaslišanim dejanjem izkazal pred njo in je s tem postal vreden. Kdaj se bo to zgodilo, ne veš. Toda ker veruješ, da bo ljubezen večno trajala, postaviš cilj v daljavo in se hočeš pripraviti zanj. Občutek imaš, kot da sta ona in ti sama na svetu. Niti v sanjah ti ne pride na misel, da bi te mogla ona zdaj, takega, kakršen si, majhnega, nebogljenega in nevrednega, ljubiti. Toda ko se boš izkazal, ko boš storil veliko dejanje: da, takrat je postaneš vreden, opazila te bo in ti bo vračala čustvo za čustvo. Pri tem si pa popolnoma spregledal, da je na svetu še veliko drugih moških, starejših, zrelejših in pametnejših, ki ji morejo že danes nuditi nekaj od tistega, kar si si ti šele v daljni bodočnosti namenil doseči, da bi postal vreden njene ljubezni. Pri taki prvi in vsega obvladajoči ljubezni je pravzaprav čudno to, da mladostnik niti ne terja in tudi ne išče takojšnjega vračanja čustev. Nasprotno, česa takega se celo boji, ker sluti, da bi bil njegov organizem spričo silovitosti čustev, ki ga navdajajo, vse prešibek, da bi mogel prenesti tolikšno srečo. Saj je že sreča, ki ga spreleti ob srečanju, ob pogledu nanjo, skoraj premočna, da bi Jo na dolgo prenašal. Zato se najrajši zateka v samoto, kjer se more nemoteno predajati svojim čustvom in mislim nanjo in sanjati o veliki, silni bodočnosti, v kateri bo dosegel z dejanjem tisto, kar ga bo napravilo nje vrednega. Vendar Je treba priznati, da vsebuje taka silovita in nedopovedljiva sreča, ko se deček prvič zave, da je zaljubljen, da ljubi, — v sebi tudi že svoje nasprotje: silovito in nedopovedljivo bolečino. Prazen, razosebljen, ubog tava okrog, išče povsod, kje bi zagledal ljubljeni obraz, in spet trepeče in se boji, da bi ga srečal, ker ga je groza silovitosti občutja sreče, ki ga bo ob srečanju ta obraz v njem zbudil. Nor je, podoben obsedencu, ki je nabit z željami in vendar ne ve, kaj pravzaprav hoče. Najnaravnejši Izhod iz takega stanja bi gotovo bil, da bi si ga človek izpisal iz srca, ga izrazil, izklesal v pesmi. Povem naravnost: naval teh čustev je prišel prenaglo in preveč nepričakovano in čustva sama so bila presilovita, da bi mi bilo sploh prišlo na misel, da bi jih bil mogel besedo. Niti nisem imel te dovolj v oblasti niti nlS - ;itl kdaj pomislil, da bi zlagal pesmi. Zdi se mi, da J® ^ Ki ^ dostnika, ki hoče izražati svoja čustva v vezani bes^,_rno , n. sem bil tako razosebljen in ubog, čutil sem se tako »j ir* 1. *_, __ .. .1 . ..%io hO. nameni pesnikovati, potreben tudi ščepec osebne osebne ambicije, da o slaveželjnosti ne govorim- .............................................. _ falrO 4*1 in nevrednega spričo nje, ki so ji veljala moja c j če e me je bila minila tudi poslednja trohica nečimrn ^e\rU j Jo bil do takrat imel. Ce sem gledal v njej vZ.° j v lepote, sem se sam čutil neznatnega; če sem vzor popolnosti, sem se spričo tega šele zavedal la vge 5V upe v neko daljno in neznano bodočnost. rjčak°Vč« Izprememba, ki jo je povzročil ta nenadni in nepbistva jil naval čustev v meni, je segala do temeljev mojega ^8»^ se prej marsikdaj nisem v šoli in drugod izogiba1 KL pr> j-pogovorov o »tistih grdih stvareh«, sem se zdaj ta£ tak0., 5« nostim izmikal. In če sem že padel po naključju , lož.nosf nntorv, .. t;___zaTU^ ložnost, potem sem ob srečanju z Lino še huje mi je zdelo, da so mi grdi pogovori, ki sem zapisani na čelu. In čim dalje je trajala in se,iui moja zaljubljenost, tem bolj se je v meni potaplJm.jjj, spomin na «tiste grde stvari« in na pogovore o nj mi je zdelo, da so mi grdi pogovori, ki sem..J"pog>^jpj' 9. je Dejal sem, da je bila Lina »tip« ali, kakor k^pe ® jjlt* reklo, »ženski ideal« svoje dobe. Mašenka in sest gpiet ji> imenovale «Gretchentyp» zaradi njenih zlatih e d*® v kito, zaradi njenih plavih oči in zaradi vse tu® mI nošnje, ki je bila tako tipična za takratno Nem* ’ t0 flKjp* V tistem času, morda sem se tega zavedel ® p» feV‘ kako leto potem, ko Sem spoznal Lino, je zavlada g£) p°Lj))i* skem platnu Evrope ena od prvih filmskih zvezd,* .p S ljale ženski lik svoje dobe, in kateri je v naslednjm sid j«-plejada tistih filmskih zvezd, ki vsaka pooseblja .jopa svoje dobe in katerih se bo večina čitateljev še • jf), (Nadaljevani*